PRIMORSKI DHEVNIK Uto VI . Štev. 144 (1832) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 20. junija 1951 Cena 20 lir Stabilna vladna Icoaliciia'Oviranje plovbe po Donavi glavno skrbi Francoze po volitvah volilni rezultati z izjemo Spodnjega Porenja, kjer je štetje še sporno - Kominformisti so izgubili skoraj pol milijona glasov - Tri Pievenove tormule za sestavo nove vlade - Vprašanje odnosov med socialisti in zmerno desnico i PARIZ, 19. — Notranje mi-Ifustrstvo je objavilo sledeče po-j točilo o razdelitvi 614 sedežev V novem parlamentu: KP Francije 100 ! Afriško demokratično gibanje (povezano s KPF) 3 j Prekomorski neodvisni 8 ! Socialisti 103 : Radikali 92 MRP 81 Zmerni 99 Degolisti 115 Razni prekomorski poslanci 13 Poročilo ne obsega devetih sedežev iz Spodnjega Porenja, *jer so rezultati še vedno spor. ; 2 sedeža iz Gvineje, 1 sedež i Oceanije (kjer bodo volitve j Srihodnji mesec) in en sedež I ^ Nove Kaledonije (volitve v J septembru). V Spodnjem Pore-‘ ?iu (Strasburg) so po prvem s‘etju dobili ljudski republikam ®jj povezani z neodvisnimi, 152.475 glasov, degolistična lista vodstvom gen. Koeninga pa «2.151. Ce bo prizivna komisija odobrila prvotno štetje 'večje .število glasovnic je spornih), bo po večinskim sitemu vseh 9 glasov dobil MRP jh s tem v parlamentu dosegel "P poslancev. Ce bi pa vezane llste izgubile toliko glasov, da ?c bi več dosegle absolutne vejile, bi bili sedeži razdeljeni po Proporcionalnem sistemu. y Franciji sami, brez Spodnjega Porenja, so bili volivni rezultati sledeči: vpisanih volivcev 24.544.565 Volito 19,200.000 (78.4 odst.) Veljavnih glasov 18.678.013, od teh: KP Francije 5.001.618 Socialisti 2.744.924 Radikali 2.194.213 MRP 2.225.353 Zmerni 2.472.016 RPF 4.039.889 ?o teh podatkih so kominfor-nristi y Franciji, brez Spodnje-j J; Porenja, izgubili skupno glasov ali 8.57 odst. v Primerjavi z letom 1946. f V Franciji so kominformisti Zgubili 7o poslancev, MRP pa '1, medtem ko so jih degolisti “Obili 103, radikali 32, neodvisni (zmerni) 5, radikali in republikanska levica pa 4. V Al-Zirju (30 sedežev) so kominfor. friisti izgubili 2 poslanca, socialisti 1 radikali 2 in MRP 5, medtem ko so jih neodvisni Pridobili 11, degolisti pa 4. PPaziti je, da je De Gaulle do-r1! v Alžirju manj glasov, kot 'e bilo pričakovati, zato pa so z* zelo opomogli neodvisni. , Do končnih podatkov manj* ,a torej samo še sklep prizivne Apmisije v Spodnjem Porenju, fi bo verjetno znan jutri, med-jeui ko 5 poslancev, ki bodo •;“Sneje izvoljeni v prekomernih okrožjih, ne bo moglo bi-i veno vplivati na sestavo par-lamenta. * * * PARIZ, I9. — Glavno zani- ten n j e francoskih političnih lr°90v je po volitvah usmerje-na vprašanje, kako sestavi-ti koalicijsko vlado. Zdi se, da Jha-jo največ izgledov za me-k,° ministrskega predsednika jfven. Petsehe in Mayer. Que-r!le. ki bi gotovo bil najpri-i~ernejšl in na katerega so , Prvem trenutku pomislili, ie pjizuil, da je truden in da se *i Odpovedati kandidaturi. sestavo vlade je potrebna ryjolutria Večina v parlamentu: ,. 9lasov. To je treba pred- ijem upoštevati pri vseh kom-'cijah. glede sestave nove vtade. „ Med vsemi komentarji o po-*di cah mlitev so vzbudile zanimanja besede pod-te ?ednika vlade Plevena, kri mf?1** da so za sestavo vlade je?**!* predvsem tri kombinaci-■' 1. «Vlada narodne enotno- da. ki bi jo sestavljali socialisti, radikali z republikansko levico, MRP. in neodvisni z agrarni (375 poslancev po sedanjih rezultatih); 3. Vlada s težiščem bolj na desno, brez socialistov. Prva formula, «vlada narodne slog en. v kateri bi Se degolisti pridružili sedanji vladni koaliciji, se zdi danes možna samo v primeru res velike zunanje nevarnosti. Politični krogi se pečajo danes predvsem z drugo formulo, ki je bolj ali manj nadaljeva-nje dosedanje vladne koalicije, t. j. zveze med radikali, socialisti in ljudskimi republikanci od. podpoi-i zmerne desnice. Obnovitev te formule pa bi zahtevala od socialistov nekatere koncesije, knjti zmerna desnica predstavlja danes mnogo močnejšo in zato zahtevnejšo skupino, ki je na političnem, gospodarskem in finančnem področju liberalno usmerjena. Med socialističnimi prvaki je vsaj eden izrazil pripravljenost na tdik sporazum: Jules Moch js izjavilk da je treba taktiko povezave prenesti z volilnega na parlamentarno področje in je kot primer navedel, dla se je on v svojem, okrožju povezal ne te z MRP in z radikali, temveč tudi z zmernimi desničarji, ki jih je predstavljal prof. D.elbez. Paul Reyna/ud, ki ga je uspeh ( ______ _________ neodvisnih spravil spet v i ložalja je privedel do «"harzbur- ospredje, se zavzema za tretjo I šfce koalicije)), ko j<=, vsa nem- ' formula — vlada brez socialistov. ki da omogoča boljši sporazum n a področju finančne politike. Vendar bi tretja formula brez podpore degolistov le stežka obvladovala položaj v parlamentu. Znano je, da, se je Reyna.ud pred tremi leti sPrl s socialisti zaradi finančne politike in dl a je ta spor tokrat povzročil padec vlade, ki ji je predsedoval Andre Marie. _ Zdi se, da bi bil danes možen sporazum med Reynaudom in Machom. Drugo vprašanje Pa. je, ali bo socialistični lcon-gres, ki se bo sestal prihodnji mesec, v celoti podprl Mocho-vo stališče. * * * Tisk še vedno obširno komentira francodke volitve. Nemški tis/k objavlja obširne komentarje, med katerimi kažejo oni iz Adenaurjevega kroga nekak optimizem, medtem ko je Schumacher bolj pesimističen. Socialdemokratski voditelj ne verjame na možnost stabilne večine z neodvisnimi in namiguje na sličnost sedanjega položaja v Franciji s položajem, ki je nastal v Nemčiji po volitvah lista 1930. Takrat je nemški Reichstag obsegal na skrajni desnici 107 nacistov in 41 nemških nacionalistov. na skrajni levici pa 77 komunistov. Razvoj po- TRUMAN PODPISAL novi vojaški zakon Povečanje stalne vojske od 3 in pol na 5 milijonov mož - Sto tisoč rezervistov bo odšlo domov - Mac Mahonova resolucija sUy>. rži' ki bi obsegala vse stranke Zen kominformistov; 2. Via- WASHINGTON, 19. — Predsednik Truman je podpisal danes novi zakon o vojaški službi v ZDA. Ob slovesnem podpisu v Beli hiši je obrambni minister general George Marshall mirala Oskarja Badgerja. Po njegovem mnenju bi morala zu. nanja politika ZDA zasledovati predvsem dva cilja: 1. Ustvariti in vzdrževati v svetu tak položaj, da do ZSSR sprevidela, da izjavil: «Ta zakon nam bo orno-! ne bi bilo koristno začeti novo gočil, da bom0 dorasli negotovostim mednarodnega položaja, in nam vliva prepričanje, da moremo biti vojaško močni, ne da bi pri tem spravljali v nevarnost naš gospodarski sistem«. Marshall je poudaril, da je to važno predvsem zato, ker ameriško gospodarstvo ne bo toliko občutilo, če bi se mednarodna napetost tudi zelo dolgo zavlekla. Glavne spremembe, ki jih določa novi zakon so: starost za vpoklic v vojaško službo je bila prestavljena od 19 na 18 let in pol, medtem ko ostane gornja meja nespremenjena pri 25 letih. Trajanje vojaške službe je bilo podaljšano od 21 na 24 mesecev; kot že poprej so vojaški obveznosti podvrženi tudi tujci, ki so ji lahko izognejo samo, če nimajo stalnega bivališča v ZDA in če se obvežejo, da tudi v bodoče ne mislijo tam stalno bivati. Število mož pod orožjem je bilo povišano od 3 milijonov in pol na 5 milijonov. Novi zakon predvideva končno ustanovitev komisije, ki bo proučevala nov način vojaškega vežbanja za novince. Minister za vojsko Frank Pa-ce je sporočil, da bodo v najkrajšem času poslali domov pri-’ bližno 100 tisoč rezervistov, ki so bili vpoklicani takoj po začetku korejske vojne. Odpusti se bodo začeli prihodnji mesec in se bodo končali v decembru. Prednost bodo imeli bivši borci v drugi svetovni vojni. Senatna komisija, ki preiskuje okoliščine v z.vezi z odstavitvijo generala Mac Arthurja, je danes začela zasliševati ad- Po obisku Azam paše v turški prestolnici ■'-Urški tisk poudarja, da bi bilo odveč govoriti o ^mohamedanski zvezi ■ Omejeni cilji razgovorov Jt^NKARA, 19. — Danes so se tiik razgovori glavnega taj-tn-?, arabske lige Azam paše -»Jakimi državniki. Z ob< s (l-iuiu arzavniKi. z, obeh izjavljajo, da so se raz-tr x ri vršili v «odličnem oz-in da so popolnoma dobiš vojne cilje, ki so bili, kot S110, omejeni. v*T;edvsem je šlo za priprav-terena za splošno izbolj-ynjo turško-arabskih odnosov; I okviru teh poskusov se je g paša večkrat razgovarjal Hik ministrskim predsed- s i?.1? *n zunanjim ministrom, , ma je pregledal vpra-Ši-J,?’. se tičejo politike na ydnjem vzhodu. ^.nasprotju z nekaterimi polt 11 se dogovori niso dotakni-I fcoenaK61311-116 ,urško-egiptovske Širok se manj pa možnosti Azanf vsemohamedanske zveze. I lih ”,1 Paša ni imel niti nobe-0 da ^ se Pogajal ^ določenih vprašanjih in še T?, -a l51 ° njih sklepal. ^s*c sicer v glavnem Slav zadovoljstvo ob obisku "Vitega tajnika arabske lige. Voh/, pa, da bi bilo odveč go-o mohamedanski zvezi, in da sodelovanja med Turčijo in arabskimi državami sploh ni mogoče doseči na verski osnovi. Poleg tega pravijo turški listi, da velika večina arabskih držav še ni uredila svojih odnosov z. drugimi državami in da so arabske države v vojni s svojim sosedom Izraelom, kar samo odsvetuje sklepanje pogodb z njimi. Zasedanje UNESCA PARIZ, 19. — Na današnjem zasedanju vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije OZN (UNESCO) v Parizu so začasno sprejeli kot opazovalce na sestanke konference predstavnike Zapadne Nemčije, Japonske, Kambodže in Laosa. Sama kon. ferenca bo odločila o sprejemu teh držav, ki bo dokončen, ko bodo njihovi parlamenti ratificirali ta sprejem. Trygve Lie, ki je včeraj pred. sedoval konferenci UNESCO, se je danes razgovarjal s predstavniki francoske vlade o pripravah za zasedanje glavne skupščine OZN. svetovno vojno; 2. Ustvariti ta. ke_ politične, gospodarske, človeške in vojaške pogoje, da bi bile ZDA, v primeru vojne z ZSSR, v čim boljšem položaju. Predsednik Truman je imenoval profesorja univerze Severne Caroline, Gordona Graya, za ravnatelja ((psihološkega strateškega urada«. Naloga tega urada bo koordinacija in vodstvo «vseh nevojaških plati hladne vojne«. General Omar Bradley je izjavil v radijskem govoru, da je intervencija ZDA na Koreji «zelo verjetno preprečila sovjetski napad v drugem delu sveta«. Opozoril je, da bi bilo napačno, ko bi se ZDA «oprle samo na izkušnjo iz’ korejske vojne v primeru splošne vojne«, kajti sile OZN niso naletele skoraj na noben odpor na morju in v zraku. O svojem obisku v Evropi je Bradley rekel, da je morala atlantskih zaveznikov porasla po imenovanju generala Eisenhowerja in po prihodu no. vih ameriških divizij v Evropo. Senat je odobril resolucijo, ki jo je predložil senator Brian Mac Mahon in ki se zavzema za prijateljstvo in bratstvo med ameriškim ljudstvom ir.< vsemi drugimi ljudstvi sveta, vštevši rusko, obenem pa izraža obžalovanje zaradi ((umetne pregrajen, ki loči Amerikance od ruskega ljudstva. „ Bratska pomoč “ ZSSR Romuniji BEOGRAD, 19. — Današnja ((Politika« piše, da predstavlja reparacijska politika Sovjetske zvezdi grobo izkoriščanje vzhod1-noevropiskih držav. Sovjetska vlada uporablja reparacije in bivšo nemško iroovino za izkoriščanje in prodiranje v go-spotfonsitvo teh držav. Po dfrugj strani pa voditelji ZSSR in njenh satelitov govorijo o ((veliki in niesebdjčm bratski pomoči« ZSSR in o tako imenovani socialistični graditvi v teh državah. V Romuniji je ZSSR uporabila reparacije im nemško i-metje na ta naičin. da je dejansko postala gospodar nad romunskim gospodarstvom. Pri tem si j-e zajamčila kolonialno izkoriščanje te države. Ker pa> Romuni dajejo razen kapitala svojo delovno silo in piTrodina bogastva, ima Moskva po teh društvih ne samo dobiček nego tudi ekstrapircfit, čeprav ni v ta društva skoro ničesar vložila, ker je kot svoj delež vložila rt janJto bivše nemšiko imetje. K temu je treba dodati — čeprav ni P tem točnih podatkov — da ležijo na romunskem gospodarstvu ogromna reparacijska bremena. Samo v budistu za 1949 leto je Romunija predvidela 14 milijard levov, čeprav je ZSSR pred enim letom zmanjšala svoje reparacijske zahteve za 50 odlst vrednosti tistih dobrin, k j jih je ZSSR dobila kot vojni plen o čemer tudi ni podatkov. Toda za ilustracijo naj služi dejstvo, da je večina sovjetskih ladij na Donavi takšnega porekla. ška opozicija, ob prisotnosti Hitlerja, dr. Sohachta in prestolonaslednika prisieglai smrt vveimarski republiki. Cez dve leti je prišel na oblast Hitler. Londonski «Timiss» pa pravi; ((Stranke tretje sile morajo biti zadovoljne s svojimi uElpe-hi. Skoro polovica, francoskih volivcev je s svojimi glasovi pokazala, da ima malo, zaupanja y parlamentarne vlade, jjj so bile na oblasti v četrti republiki od leta 1946. Skoro polovica francoskih volivcev je oddala glasove bodisi levičarskimi bodisi desničarskim skrajnežem. Stranki; tretje sile p® bodo vendar z zmernim odklonom na desno lahko sestavile nevo vlado in francoskemu ljudstvu vrnile zaupanje v parlamentarno demokracijo«. MARSEILLE, 19. — Prvič po vojni bodo uvedli pomorsko zvezo med Nemčijo, pristanišči južne Francije in Perzijskim zalivom izvozna za angleški izvoz v LR Kitajsko in Hong Kong LONDON. 19. — S 25. junijem bo angleška vlada odredila stroge ukrepe gledfe nadzorstva za izdajanje izvoznih dovoljenj za blago, namenjeno v Hongkong in LR Kitajsko. Q tem vprašanju je danes govoril v spodnji zbornici minister za trgovino Sir Haribley Shanvoross, ki je zatrdil, dla ni namen angleške vlade ustvariti popolni embairgfl nad trgovino z LR Kitajsko in da bodo izdajali izvozna dovoljenja za blago, ki nima vojaškega pomena. Dovoljenj.* za blago, ki bi moglo služiti v vojaške namene, pa ne bodo izdajali niti za Hongkong m niti za LR Kitajsko. razen če ne bodo glede izvozai v Hongkong dale kolonialne obiastj zagotovilo, da to blago ne bodb izvozili v LR Kiitaijlsko. Glcd izvoza v LR Kitajsko so danes objavili poseben seznami izdelkov, za- katere nfc bo izdano izvozno dovoljenje. ShawerosE je v svojem govoru tudi izjavil, da objava tega seznam® ne pomeni, da j-e namen angleške vladč ((zaostriti ukrepe, ki jih je podJvzela od pričetka sovražnosti na Koreji«, Danes ni lo sestanka lili namestnikov v Parizu PARIZ. 19. — Na francoskem zunanjem ministrstvu so se danes sestali trije zahodni namestniki zunanjih ministrov. 2e opoldne so izvedeli, da Andrej Grom ifco še vedno ni prejel odigo-vora Moskve na zadnje zahodne predloge. Zaradi tega danes ni bilo običajnega sestanka v ((Rožnati palači«. Komentnr “Borbe** - Bolgarska manjšina t •Jugoslaviji obsoja incidente bolgarske kominlormovske vlade BEOGRAD, «19. — Predstavnik bolgarske manjšine v Jugo. slavij i Ivan Karaivanov ostro obsoja v članku, ki je objavljen v včerajšnji ((Politiki« nedavno ugrabitev jugoslovanskega graničarja na bolgarski meji ln poudarja, da bolgarski kominformisti na ukaž iz Moskve počenjajo vse. oa bi poslabšali odnose med balkanskimi narodi. Iz pregleda, ki ga Karaivanov prilaga čLo.ku, je razvid-io, da so Bolgari izvršili v marcu 8. incidentov, v aprilu 15 in v maju 27. Število incidentov se vsak- dan veča, a v juniju je prekoračilo vse prejšnje. Zadnji incident so izzvali na nezaslišan način. Uporabili so mojstrstvo političnih gangsterjev in ukradli živega človeka. Odvlekli so z jugoslovanske meje Osmana Kapiča. Ugrabitev je bila ponovno izvršena po recepta iz Kremlja, kajti tudi y mimj dobi je Moskva kradla ljudi celo s pariških ulic. Karaivanov poudarja, da je po tej ugrabitvi -pričakovati verjetno nekakšen- nov insceni-rani proces po načinu prejšnjih procesov, kakršne so organizirali v kominformovskih državah. Na kraju pravi listi; «Ko se g°vPri o nesramnosti zvestih sofijskih podrepnikov Kremlja, jim je potrebno povedati tudi to, da bodo svojemu ljudstvu drago plačali tudi to svojo nesramnost, ker bo bolgarsko ljudstvo oid njih zahtevalo račun tudi o njihovem izdajal- skem delu glede odnosov med bratskimi narodi Bolgarije in Jugoslavije«. ((Borba« komentira protijugo-slovanske postopke na Donavi, ki so jugoslovanskim ladjam skoro onemogočili plovbo. List poudarja, da v vseh kominfor-mističnih državah in v sovjetski okupacijski cohi Avstrije jugoslovanske ladje zadržavajo na različne načine. V. sovjetski okupacijski coni Avstrije so jugoslovanske ladje pred nedav-nim zadržali zaradi manevrov sovjetske vojaške flote. Ladje moraijo imeti p-osefanadovoljeinja za plovbo skozi to cono. Razen tega preprečujejo jugoslovanskim ladjam plovbo na najbolj različne načine. Na drugi strani pa storijo jugoslovanske oblasti vse, da bi se plovba po jugoslovanskem delu Donave vršila svobodno brez kakršnih koli ovir. Medtem pa sovjetske in druge ladje to zlorabljajo in širijo protijugoslovansko propagando. Rosadke sovjetskih ladij ((Sebastopol«, ((Vladivostok«. «Murmansk», «Harkov», ((Saragatov«, «Stalingrad» in druge ter romunske ladje «Pec», so lani metale propagandni material, v katerem se pozivajo jugoslovanski narodi naj zrušijo svojo vlado in širile tudi drugi material. ((Medtem ko jugoslovanske cblatsti spoštujejo konvencijo in svobodo .plovbe po Do-navi«, zaključuje ((Borttaa», «pa se po drugi strani našim ’ ladjam delajo takšne ovire, kii jih je nemogoče zamisliti v odniasih medi državami sploh, a kaj šele v odmoBih medi državami, fci so podpisale konvencijo o ,plovbi na skupni reki. Tako i-zgle-dia v- praksi izvajanje sovjetskih hegemonističnih teženj na Donavi«. Glavni odlbor jugoslovanskih sindikatov je poslal ameriški ambasadi in- argeetiiskemu- poslanstvu v Beogradu brzoja-v v katerem, zahteva y imenu jugoslovanskega delavstva izročitev vojnih zločincev Ante Paveliča in Andtijo Artukoviča, kii sta sedaj- v .ZDA oziroma v Argentini. Podobne brzojave je Glavni odbor sindikatov poslal tudi kongriEsu industrijskih organizacij v ZDA in a-mieriški Zvezi dela ter sindikatom v Argentini. Lcndonsiki «Sunday Picto-rial» poudarja, da je vojni zločinec Ante Pavelič odgovoren za smrt več kot enega milijona Jugoslovanov, sedaj pa svobodno organizira slvbjo' fašistično stranko v Argientind in kuje zaroto proti Jugoslaviji. ((Paveličev! zločini«, piše list, «so enaki zločinom, ki jih je izvršil v nacističnem kmeenr tracijskem taborišču zločinec Besen, fci je znan kot nacistična zver«. Letos bo priš-lo v Jugoslavijo na letovišče okrog 1500 angleških državljanov. Računajo, da to na- .vrppiskem- kontinentu preživelo letošnje letne počitnice ok-ro-g 7000 Angležev. V Opatiji se Ibo- vršil ’od 8. db 14. septembra t. 1. mednarodni kongres za folklorno glaelbo in jugoslovanski festival narodnih pesmi fai pleso-v. ETBIN KR tržaškim Sl Kot smo že poročali, se mudi te dni v Sloveniji ETBIN KRISTAN, znani organizator delavskega gibanja in slovem skl pisatelj, ki že mnogo let živi v ZDA. Naš dopisnik iz Ljubljane je v Trstu in po vsej Primorski znanega in priljubljenega rojaka zaprosil, naj za ((Primorski dnevnik« napiše nekaj stavkov o svojih vtisih ob obisku stare domovine, kar je tovariš Kristan z veseljem storil. Komaj dva tedna sta minila, ofikar sva z ženo po dolgih letih stopila na slovensko zemljo, pa sva že opazila toliko izprememb, toliko znakov novega življenja, toliko presenetljivih pojavov visoke kulture, naslanjajoče se na najširšo ljudsko podlago, da najinemu začudenju ni ne konca ne kraja, tem bolj, ker se povsod opazuje materialno po-. manjkanje, povzročeno po divjanju okupatorja, po strašnih bojih za svobodo in pravico, po nenadnih, razačarajočih dejanjih od strani, s katere bi jugoslovanski narodi po vsej pravici smeli pričakovati dokaze. prijateljstva in naposled še po udarcih prirode. Da je jugoslovansko ljudstvo pretrpelo vse to gorje in ni obupar lo, pa postavlja temelje za boljšo bodočnost svoje mladine in gradi na njih mogočno stavbo resničnega socializma, I ki prihese narodom varnost, svobodo in pravico za celoto kakor tudi z a vsakega posameznika, daje garancijo, da bodo kljub vsem oviram dosegli svoj svetli cilj, kar jim iz vsega srca želiva ne le midva, temveč vsi napredni Slovenci in Jugoslovani sploh v Ameriki, ki so naju ob odhodu naprosili, da naj bova v «starri» domovini tolmača njihovih čustev, njihove velikg ljubezni do zemlje, na kateri so bili rojeni, ljubezni, katero prenašajo tudi na svoje hčere in sinove. Se posebej izrekam svoj in svojih ameriških tovarišev iskreni pozdrav tržaškim Slovencem. 5 katerimi me veže nešteto spominov iz starih, nepozabljenih časov. Srečne se bomo počutili vsi, če sprejmete te pozdrave enako kakor so bili izrečeni. Živeli! 15. junija, 1951. ETBIN KRISTAN Etbin Kristan p družbi s Fra ncetom Bevkom med svojim obiskom v Ljubljani. Angleško-perzijska pogajanja prekinjena Ironska vlada ni sprejela protipredlogov, ki jih je včeraj sporočil v Teheran britanski zunanji minister Morrison • Diplomatska delavnost v Teheranu * Angleški padalci na Cipru v pripravljenosti IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA MORRISONA V SPODNJI ZBORNICI TEHERAN, 19. — Danes so v perzijski prestolnici prekinili pogajanja med p-redstavniki «Amglo-iraniad,," m perzijske vlade. Padlo je nekaj ostrih besedi, dane so bile resne izjave in- pogajanja so prekinjena, ko se pravzaprav še niti pričela niso. Danes zvečer so povedali angleški predstavniki svojo besedo. Sedaj pa vsi skupaj gledajo na to, kako bo perzijska vlada reagirala. Angleški delegaciji je poslal včeraj zvečer nova navodila zunanji minister Morrison Ta odgovor so izročili Angleži I-ran-cem od- 20 uri zvečer v letni rezidenci ministrskega p'redsed^ nika v okolici Teherana, kjer je prej bival nemški poslanik. Perzijsko odposlanstvo je vodil »Sayad Ali, Shayegan, ker je perzijski finančni minister Va-rasteh iz ((zdravstvenih razlogov« podal ostavko na mesto predsednika odposlanstva. An-LISBONA. 19. — Vladna stran-1 gleško odposlanstvo je pred-ka se je odločila, da bo postavila stavljal njegov vodja Jackson-, gen. Graveiro Lopeza za svojega Razgovori so trajalj nekaj več kandidata za predsednika repu- kot eno uro. V glavnem- sta- go-blike. I vorila Shayegan in Jackson. Zadnji je poudarjal, da Anglija ne more sprejeti perzijskega odloka glede macibhalizacije nafte, Perzijci pa sc. vztrajali,’ da imajc^ pravico nacionalizirati petrolejsko industrijo. Besedilo angleškega memoranduma, ki so ga izročili perzijski delegaciji pred pričetkom sestanka, pravi, da bi bila ((An,glo-Iraniani» pripravljena takoj položiti 10 milijonov šterlin-gov kot predujem- na vsoto, ki bi jo določili v sporazumu, ped pogojem, da se iranska vlada obveže, da se ne bo vmešavala v delo «Anglo-Ira-nian«, d-ckler n-e bodo zaključena pogajanja. Družba je ponu-dila tudi 3 milijone šterlingov mesečno od julija dalje do spre. jetja sporazuma. Ta angleški memorandum so po telefonu prebrali ministrskemu predsedniku Mossade-ghu. Nato so sporočili Jacksonu, da se namerava teheranska vlada strogo držati besedila zakona o nacionalizaciji industrije nafte. Pogajanja so nato prekinili. Takoj po sestanku je izjavil Težave italijanske vlade zaradi zahtev državnih uslužbencev De Gasperi je zanikal vesti o odstopu zakladnega ministra Pelle, ki se upira vsakemu povečanju državnih bremen - Sestanek petih ministrov pri De Gasperiju RIM, 19. — Rimski popoldanski listi so objavili danes vest o možnosti odstopa zakladnega ministra Pelle zaradi nepremostljivih nesporazumov , v vprašanju državnih uradnikov. De Gasperi je danes zvečer vest zanikal. Sporno vprašanje pa ostane: medtem ko je vlada ob začetku pogajanj s državnimi uradniki načelno pristala na uvedbo premične lestvice za družinsko doklado, danes zakladni minister premično lestvico zavrača prav tako z načelnimi razlogi od katerih se eden opira na gospodarske, drugi pa na ustavne argumente. Stališče, ki ga zastopa zakladni minister Pella, je približno takšno: država z gospodarskega stališča ne more sPre-jefci postopka, po katerem bi za vsako spremembo življenjskih stroškov odgovarjala avtomatična enaka sprememba plače javnih nameščencev. Ker v enem mesecu nisp neverjetni porasti življenjskih stroškov tudi za 3 ali 4 odst., in ker vsak povišek za 1 odst. predstavlja za državo dodatno breme preko 5 milijard lir letno, 'bi v državnem proračunu lahko nastale večj-e razlike, tudi do 20 milijard letno, ki jih ne bi bilo mogoče kriti. Pella pa pravi tudi, da je premična lestvica protiustavna, ker onemogoča zakladnemu ministru, da bi parlamentu predložil točno določen proračun, ker bi državni izdatki bili odvisni od nihanja življenjskih stroškov. Pravijo, da ima Pellova teza med ministri precej zagovornikov, čeprav stoji vlada v večini na stališču, da je treba čim-prej doseči sporazum z državnimi uradniki. Po nekaterih novinarskih krogih meni tudi sam De Gasperi. da je vprašanje mnogo širše, ker bi moglo zajeti tudi vse ostale kategorije, ki posredno ali neposredno obreme- njujejo državni proračun:’ vodilni uradniki javne uprave, ki jim je De Gasperi že dal popolnoma določene obljube, železničarji in uslužbenci avtomobilskih in tramvajskih prevozov, srednješolski učitelji ter končno upokojenci socialnega skrbstva, katerih vprašanje je spričo resnično mizernih pokojnin najbolj nujno. Zaradi tega, pravijo, bj hotel De Gasperi pregledati najprej položaj v celoti in prora-čunati, kakšno dodatno obremenitev že tako omajanih državnih . financ bi predstavljalo sprejetje zahtev vseh teh kategorij. . Po tem splošnem pregledu bi bilo treba najti neposredno P°t> ki bi jo državni proračun še kako prenesel in najti primerne finančne vire. Po poročilu današnje sestanku pri De Gasperiju bi bilo soditi, da ministri načelno pristali na to, da bi do neke mere sprejeli zahteve državnih uslužbencev. Poročilo pravi, da ((bodo ministrskemu svetu predloženi konkretni predlogi za prevrednotenje plač« in da je bila poudarjena ((neodložljiva nujnost izboljšanja prejemkov upokojencev socialnega skrbstva, v skladu z delom, ki so ga opravljali«. O fem bo predložen poseben zakonski načrt. Na seji, ki so se je poleg .De Gasperija udeležili ge ministri Pella, Vanoni. Marazza in Pe-trilli in podtajnik Gava, so razpravljali tudi o ((varčevanju, ki ga je mogoče doseči v doslej odobrenih vsotah« jn o «novih virih dohodkov, ki s0 neobhod-no potrebni za kritje«. Na seji je minister za delo Marazz® pmediložil svoj okvirni načrt zg rešitev vprašanja upokojencev socialnega skrbstva. Za kritje dodatnih stroškov bo morala vlada prispevati zavodu za socialno skrbstvo letno približno 25 milijard lir. Zdlj se torej, da se je De Gasperi,ju posrečilo prepričati Pello, da bi njegov odstop pomenil za vlado, ki je že tako izpostavljena raznim napadom, predvsem pa komimformistrč-nim zahtevam: po rekonstrukciji, le prehud udarec, in da se i! , ?eIla odpovedal svojemu sitalisču. Železničarji in uslužbenci tramvajskih in avtomobilskih prevozov Pa so potrdili sklep, da bodo 21. in 22. junija izvedli splošno stavko. Vlaki se bodo štirikrat na dan ustavili po eno uro. 23. junija pa bodo stavkali bančni uslužbenci v srednji in južni Italiji. > Notranje ministrstvo je danes objavilo skupne in dokončne volilne rezultate občinskih volitev 10. junija za kraje nad 1Q tisoč prebivalcev. Poročilo no. tranjega ministrstva pravi, da je delo za objavo preglednih podatkov občinskih volitev zelo zamudno, zlasti kar se tiče računanja skupnega števila gla. sov. ki so ga dosegle posamezne liste, ker so bile liste istih strank mnogokrat v raznih občinah 'postavljene pod najrazličnejšimi imeni in znaki, tako da se. je treba zateči h krajevnim informacijam, ki niso vedno popolnoma zanesljive. Objava skupnih rezultatov za občine z manj kot 10 tisoč prebivalci pa da sploh ni možna, ker so tam glasovali samo za posamezne kandidate. Adenauer pri papežu RIM, 19. — Zahodnonemški kancler Adenauer je danes obiskal papeža in se z njim raz. govarjal približno eno uro. Verjetno je Adenauer v Vatikanu govoril tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Vatikansko državo, Kažem. Hassibi, predstavnik vladne mešane komisije za nacionalizacijo: ((Predlogi delegacije ((Angio-Iroiia*::. sv ..■. jemljivi, ker so nasprotni zakonu q nacionalizaciji. Menimo, da smo zaradi, njih danes zvečer izgubljali čat, ker bi jih mogli predložiti že v začetku«. Dr. Shajegan pa je izjavil, da so bila pogajanja prekinjena, ker angleški delegati niso sprejeli načela o pologu 75 odst. dobička družbe. Zaradi tega bo jutri perzijska vlada objavila uradno poročilo. Drugi predstavniki pa so dejali, da &e bodo pogajanja nadaljevala le ia-krat, ko bodo Angleži popolnoma sprejeli iranske zahteve. Vodja angleške delegacije Jackson je dejal, da čaka na navodila iz Londona, kaj naj stori. Drugi angleški delegat Edward Elkington, je povedal: ((Iranci niso sprejeli 'naših predlogov, ki so jih smatrali za nezdružljive z njihovim zakonom o nacionalizaciji. Poskušali smo na vse načine i« k Uprava gospodarsko-trgovin-skih podjetij v Kopru je v zadnjih dveh tednih prevzela v svojo upravo 27 trgovin «Om-nie«. »Goriva«, Mestnega trgovskega podjetja in Nabavno pro. dajnih zadrug. Omenjena uprava je izvršila obnovo in razširitev lokalov trgovine, za mater jn otroka. Iz .higienskih razlogov je premestila mestno mlekarno v obnovljene prostore na Titovem trgu. Za knjigarno in papirnico »LI-PA« se obnavljajo prostori v bivši Battistijevi ulici, katera bo v kratkem odprta. Uprava gospodarskih trgovinskih podjetij v Kopru ima v načrtu, organizirati v jeseni tečaje za strokovno in tehnično izpopolnitev svojih nameščencev, kakor tudi, da jih seznani s principi kulturne trgovine. Razstava gluhonemih v Portorožu Zavod za gluhonemo mladin0 v Portorožu vabi javnost na svojo prvo razstavo, ki jo priredi v lastnih šolskih prostorih v dneh od 24. do 30. junija tega leta. Razstava bo odprta dnevno od 8- do 18. ure. Ravnateljstvo * * sjs Planinsko društvo" v Kopru obvešča člane, da bo danes v sredo ob 20. uri v sindikalni dvorani okrajnega ljudskega odbora v Kopru redni letni občni zbor. Člani in prijatelji društva so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. Buje V nedeljo je b-iio v Bujah 5. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora. Na zasedanju so. razpravljali o vprašanjih investicijskega plana, decentralizacij; okrajnega podjetja «Progres-», o setvi, o ustanovitvi novih podjetij, reorganizaciji ljudske oblasti in še drugih važnih vprašanjih gospodarskega značaja. V debati je sodelovalo veliko število delegatov. Ob za/ključku zasedanja je bilo sprejetih več važnih sklepov, v gruči znašel policijski straž-žnik Di Bello Pietro, katerega je Balloccova brez vsakih predsodkov namahala s coklo po glavi, tako da se je moral potem zdraviti teden dni. Drugega stražnika, ki -je tudi skušal posredovati, pa je Giolova ozmerjala in mu zagrozila, da ga bo tudi ocvrkala, ako ne u-mafene rok. Siromakoma torej ni ostalo drugega, nego poklicati na pomoč večjo skupino stražnikov. Ti so se pripeljali s policijskim avtomobilom, polovili vse pretepače in jih odgnali k zaslišanju. Razprava, ki se je zavlekla do pol 14. ure, je potekala še dokaj mirno, le ob čitanju razsodbe -je prišlo do mučnega trenutka, ker je Elvina Belli nenadno omedlela. Čeprav so bile izrečene dokaj stroge kazni za kolikor toliko majhen prestopek, pa Elvinine omedlevice bržčas ni povzročila sodba, marveč neznosna vročina in nevzdržen smrad, ki sta ga na vsak dan polna sodna dvorana in ves hodnik drugega nadstropja sodne palače. Francesco Brascia je bil obsojen na devet mesecev zapora, Gino Belli, Elvina Bell1', Eduiho Belli, Carlo Cavalieri, Bruno Stievana in Antonio Rachich na tri mesece zapora pogojno brez vpisa v kazenski list. Vittorio Indrigo tri mesece zapora pogojno, Aliče Giol in Marija Ballocco devet mesecev zapora pogojno brez vpisa v kazenski list. Za dvig rurizma V nedeljo je začela obratovati nova avtobusna proga Buje - Savudrija. Avtobus odlpelje iz Buj ob 13. uri in se vrne ob 19 uri. Ta proga je bila ot varjena zato. da se olajša izletnikom obisk tega lepega obmorskega letovišča. Savudrija se ponaša a prekrasnim borovim gozdičkom., kjer najdejo kopalci pri--jetno osvežujočo senco potem, ko so se dodobra načoifčrtali v mol-ju. --------------- OBVESTILO Izdajanje živilskih nakaznic za mesec julij 1951 je pri Istrski banki d:, d. v Kopru od 21. do 29. po naslednjem vrstnem redu: Dne 21. in 22. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem LO Koper. Dne 23. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem LO Izola. Dne 25 za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnih LO Piran in Portorož. Dne 26., 27., 28. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice 1 pri okrajnem LO Koper. Dne 29. za zamudnike. Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni. Opozarjamo, da ob dvigu po-rošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic. Istrska banka d.d. Kober Vrnjen lastnici 70,000 lir vreden obesek Dr. Marino Co.orrubis, ki je predvčerajšnjim javil policiji, da je njegova žena izgubila zlat obesek, je danes z zado-vdljlstvom prijavil, da mu je bila dragocenost vrnjena. Obesek mu je izročil zla,tar Rai-cich iz Ul. Im.briani, ki je izjavil, da mu ga je izročilo neznano dekle, ki je obesek našlo v bližini kina «Nazional9». tirava pod kolesi lokomotive Precej strahu so doživeli železničarji in policijski agenti, ki so se peljali z vlakom, ki se je ob 19.30 odpeljal z glavnega kolodvora proti Opčinam. Kmalu po nabrežinskem križišču je zavirač stekel k zavoram, ker je sredi tračnic opazil neko gibanje. Vlak se je sicer ustavil, toda bilo je že prepozno, kajti sredi tračnic je pod kolesi lokomotive ležala velika krvava gmota mesa. Tedaj je vsa žalostna pritekla tudi lastnica živali Justina Trebič iz Sv. Kri- IZ ZGONIKA Zadnja pot Ivana Grudna . Včeraj popoldne so v Zgoniku pokopali pokojnega Ivana Grudna. Nešteto vencev in cvetja ter dolga povorka so pričar li, da je bil pokojnik zelo priljubljen in znan daleč naokoli, kot marljiv gospodar in zaveden Slovenec, ki se je znal dvigniti nad malenkostne prepire v borbi za naš narodni jn gospodarski obstoj. Pevci iz Saleža so zapeli ža-lostinke pred pokojnikovo domačijo in na pokopališču. V Žalnem spreeodu smo opazili mnogo moških in žena iz Zgonika in sosednih vasi, člane občinskega sveta'zgon iške občine z županom, župana repentabor-ske ter nabrežinske občine *> številnimi občinskimi svetovalci obeh občin, zastopnike O.F-ter predstavnike SPZ. Po žalnem obredu se je od pokojnika poslovil v skopih besedah zgoniški župan, nato pa v imenu Ljudske fronte občinski svetovalec tov. Obad, ki je v zbranih besedah opisal lik pokojnika in njegovo požrtvovalno delo za naš narod, Tov. Obad je med drugim dejal; »Stroj trdni značaj ste ohranili tudi v najhujših trenutkih, ko je marsikdo klonil pod težo zatiranja. V svoji široki zamisli ste bili nad malenkostnimi prepiri, vedno zvesti svojemu principu, da bo le združitev vseh dobro in iskreno mislečih mogla doseči uspeh v naših naporih Z(% enakopravnost». Ob koncu je še spregovoril v imenu SDZ dr- Agneletto. Pokojnega Grudna bomo ohranili v trajnem spomiun. ža št. 178, ki pa je kljub izgubi živali morala plačati tudi globo zaradi nedovoljene paše na tračnicah. Zopet kokoši 37-latni Ljubomir Sirottg iz Ul. Roncheto št. 80 jis- prijavil šfcedenjski policiji, da so mu neznanci odlneStli ponoči iz kur-niika 6 kokoši. Nezgoda na delu Med delom v notranjosti ladje «Remo». ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu, je 43-letni Mario ,Sercali iz Ul. Čampam elle št. 125 padel v niže ležeč prbstor in se precej poškodoval. Ker se je zbal, da ga ne bj tovor cevi podri ae je hitro umaknil, pri čemer se je spotaknil ter priletel na koničast predmet. V bolnici bo moral ostati zaradi poškodb na prsnem' košu z verjetnim zlomom' reber približno 10 db 25 dni. Primer sončarice Ze predvčerajšnjim opoldne se je 20-letni težak Silvio Bo-s.carol iz Ul. P. Diacono med delom v pristanišču slabo počutil, vendar je kljub temu zdržal do večera na svojem mestu. Sele pozno zvečer se mu je stanje'poslabšalo in napadla ga je močna vročina in omotica. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga zaradi sončarice sprejeli na opazovalni oddelek. V 6 dneh bo zopet dober za delo. ko prodala različnih izdelkov za 140 milijonov lir med njimi: za 55 milijonov lir strojev in motorjev, 15 milijonov keramičnih porcelanskih in steklenih izdelkov, 17 milijonov lesnih izdelkov, 1Q milijonov že- S T A R S I ! prihitite s svojimi otroki v nedeljo 24. junija ob 17. uri v SKEDENJ k otroški igrici »POMLAD PRIHAJA« ki jo je napisala Sabina Piščanec iz Rojana. Nastopajo otroci iz Rojana. leznih izdelkov, 10 milijonov športnih potrebščin in 8 milijonov piva. Avstrija pa bo y Trstu, to je na velesejmu, lahko kupila za 50 milijonov 'tkanin, 10 milijonov pisarniških strojev, 10 milijonov različnih strojev, 10 milijonov niti, 20 milijonov sadja in zelenjave. 8 milijonov šivalnih strojev. 7 milijonov lam-bret, 5 milijonov sira, 5 milijonov Vina, 5,5 milijonov avtomobilov «Lancia-Aurelia», in 5 milijonov marmorja. Celotni dogovor z Avstrijo znaša 280 milijonov lir. Dogovori z ostalimi državami so še v teku in bodo znani y 'kratkem. Občni zbor Glasbene Matice V ponedeljek 25. junija t. 1. bo ob 20.30 občni zbor z običajnim dnevnim redom v Ul. Rugge-ro Manna 29. Vabimo vse člane Glasbene Matice, da se ga udeleže. Odbor SL01/ENSR0 NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 20. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI na dvorišču gostilne «Pri Gruntarju« s Finžgarjevo dramo M RAZVALINA ŽIVLJENJA (C V PETEK 22. t. m. ob 21. uri gostovanje na KONTOVELU z Molierovo komedijo ..NAMIŠLJENI BOLNIK" V SOBOTO 23. t. m. ob 21. uri gostovanje na OPČINAH (ba prostoru bodočega Kulturnega doma) z Molierovo komedijo ..NAMIŠLJENI BOLNIK" Prodaja vstopnic: Na Opčinah v pekarni Cok in na sedežu prosvetnega krožka; na Colu v trgovini Guštin; v Velik*® Repnu v spodnji gostilni. S temi predstavami nudi SNG tudi prebivalcem sosednih vasi, kjer ni primernih dvoran, možnost, da si ogledajo predstave letošnje sezone. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Skedenj ima danes redno pevsko vajo ob 20.30. Pevke in pevci so naprošeni za točno in polnoštevilno udeležbo. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev ERS bo imela danes 20. t. m. redno odborovo sejo ob 17,30 na sedežu sindikata. ZASPAL JE ZA VOLANOM in zletel s ceste na travnih Šoferji, zaposleni pri prevažanju zelenjave, morajo imeti pač močne živce in bit; pošteno spočiti, kajti njihova služba je precej naporna, ker jim krati nočno spanje. Zvečer morajo zapustiti na svojih težkih tovornikih mesto in po kilometrih in kilometrih poti pridejo navsezgodaj v drugo mesto, kjer naložijo sadje in zelenjavo ter takoj naravnajo avto proti mestu, od koder so prišli. Sadje in zelenjava mora biti že v zgodnjih jutranjih urah na glavnem trgu, od koder jo zopet razpošljejo po raznih trgovinicah. Tud; 32-letni Mario Bellini iz Ul. Flavio Gioia je zaposlen na takem tovorniku ;n sam on ve, kolikokrat je ponoči prevozil isto progo. Se nikoli ni zaspal za volanom svojega avtomobila in vedno je pravočasno pripeljal svoj tovor na cilj. Včeraj zjutraj pa okoli 6, ko je bil skoraj na cilju, to ie, ko je počasi vozil po ovinkih ceste, ki z Opčin pelje v Trst, je nenadoma nehote zadremal. Cesta je tu prav nevarna in ovinki zelo ostri. Njegov tovornik. prost kakor je bil. je mimogrede podrl nekaj obcestnih kamnov in drsel napreji, dokler ni nenadoma zletel s ceste na 2 metra nižje ležeči travnik, kjer se je prevrnil. Šofer, ki se ie v hipu predramil, se je moral izkopati najprej iz kabine. nato na še iz kupa sadja in zelenjave, vendar je bil kljub nesreči kolikor toliko vesel, kajti spoznal je, da ga je usoda -rešila gotove smrti. Ce bi namreč avto zašel s ceste le nekaj metrov više, bi zletel po strmem pobočju in bi se morda ustavil kot neuporabna razvalina kakih sto metrov globoko. Tako bi se tudi Bellini brez dvoma vsaj hudo ranil, če ne bi celo izgubil življenje. Bellini pa ni hotel več premišljevati, temveč je odšel v Cave Fa-cannoni, kjer so mu nekateri šoferji prišli s kamioni na pomoč. da je svoj voz spravil zopet na cesto, ga naložil z razmetanim tovorom in še pravočasno prispel v mesto. GORIŠKEGA Laži lista Jessaggero ueneio “ Volitve v Beneški Sloveniji so se zaključile. O njih govore samo še y komentarjih. Sobotni fašistični «Messaggero Veneto« je na videmski strani objavil pod naslovom «Le Bugie di Trieste II«, krajši trafilet, v katerem napada omenjeni radio, češ, da je v svoji oddaji ob 12.30 poročal «o zmagi« kandidata neodvisne slovenske liste Josipa Mariniča v Nadiški dolini. Kot nam je znano, nima radio Trst II svojih poročil ob 12.30, ampak pričenja ob tej uri s po. ročili radio jugoslovanske cone Trsta. Zato je že zaradi tega zamahovanje klerofašističnega «Messaggera» nad radiom Trst II brezpomembno. Toda smisel vsega članka ni v tem, ampak v trditvi, ki jo je omenjeni list objavil, češ da Josip Marinič ni dosegel nobene zmage v Benečiji, ampak da je s 301 glasom zasedel »poste di coda« (mesto na repu). Takemu neresnemu pisanju bodo lahko nasedli samo tisti vneti čitatelji tega lista, ki vidijo v njem vso resnico in svetost, ne bodo pa se z njim strinjali oni, ki jim je do resnice, predvsem pa mi, ker vidimo v takem poročanju krivljenje res. nice. Zato moramo resnici na ljubo povedati, da neodvisni slovenski kandidat Jožef Marinič v svojem volilnem okrožju ni zasedel «posto di coda«, ampak je to mesto zasedel kandidat Furlanskega ljudskega gibanja. Številke to potrjujejo: neodvisni kandidat Marinič je prejel 309 glasov (in ne 301 kot piše M. V.), kandidat Furlanskega ljudskega gibanja 279 glasov, MSI 397 itd. 309 glasov, ki jih je prejel neodvisni slovenski kandidat dokazuje, da je slovenska miselnost v Beneški Sloveniji zelo globoko zakoreninjena. Ce upoštevamo, da je Benečija skoraj stoletje pod italijanskim jarmom, tedaj predstavlja ta uspeh, če ne že zmago v pravem smislu besede, pa vsaj zmago nad strahom, kt ga tri-koloristične tolpe skušajo vcepiti našem ljudstvu. Toliko pomembnejši pa je ta volilni uspeh tedaj, če ga primerjamo z uspehom Furlanskega ljudskega gibanja, ki se že precej let bori za vzpostayitev deželne avtonomije, medtem ko so beneški Slovenci prvič orga. nizirano nastopili šele na teh volitvah. Šolske vesti Naše srednje šole so v soboto .16. t. m. zaključile pouk s šolsko mašo v stolnici in od po. nedeljka dalje se vršijo razni državni izpiti. Kakor vsako leto, uprizorijo dijaki tudi letos zaključno prireditev in sicer v .nedeljo 24. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) na dvorišču Šolskega doma v Ulici Croce. Prireditev je namenjena dijakom ter njihovim staršem in sorodnikom. Na sporedu so Vodopivčeva spevoigra «SRCE IN DENAR«, nekaj pevskih točk in rajanje v narodnih nošah. IZPRED SODIŠČA Obsojena tatova Preteklega aprila so agenti javne varnosti, ki so službovali ponoči v Ravnem , polju, naleteli okoli 3. popolnoči na človeka, ki je z motornim kolesom s prikolico stal z zaprtimi lučmi v senci nekega zidu. Agenta sta se možu približala in ga vprašala, kaj dela tam ob taki uri. Mož se je izgovoril, da čaka na prijatelja, s katerim je prišel iz Vidma po naročilu neke tvrdke dvignit nekaj materiala in da se sedaj Kulturni dum namerava vrniti. Agentom se je rfjegovo pripovedovanje zdelo precej neverjetno in so ga zato povabili na policijo, kjer so ga preiskali. V njegovem vozilu so našli preko 2 stota elektrl-škega materiala. Ker ni znal povedati, kje je dvignil material, so ga zasliševali, dokler ni priznal resnice. Povedal je namreč, da se je s prijateljem s pomočjo ponarejenega ključa vtihotapil v začasno skladišče Selveg v Ravnem polju in se tam polastil materiala, ki ga je nameraval prodati. Ni pa dolgo hotel izdati svojega prijatelja, ki pa ga je policija še isto noč izsledila. Včeraj sta morala oba zaradi tatvi- ne pred goriško kazensko sodišče. Mehanika 51-letnega Modesti-ja Ivana, glavnega krivca, so obsodili na 1 leto zapora in plačilo 9000 lir globe, njegovega pomagača 27-letnega Lalfran-chinija Ahila pa na 10 mesecev in 20 dni zapora ter plačilo 8000 lir globe. Oba bosta morala skupno poravnati sodne stroške. Izqubila je ravnotežje S kolesom se je v Ul. Colom. bo včeraj ponesrečila 50-Ietr.a Giovon Hieronima iz Ul. Brigata Pavia 107. Iz neznanih vzrokov je ženska izgubila ravnotežje in se prevrnila. Pri padcu se je ranila v koleno. Na pomoč ji je moral priti rešilni avto Zelenega križa, ki io je odpeljal v mestno bolnico. Ozdravela bo v enem tednu. •K * •i' Pri igri v Alojzijevišču je včeraj precej nerodno padel 13-letni dijak Donovio Jožef iz begunskega naselja pri Stan-drežu. Z glavo je trčil v kamen in se ranil v desno sence. Tudi njega so obvezali v mestni bol-nci. Družinski davek Goriško županstvo sporoča, da je na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi na vpogled od 20. do vključno 25. t. m. II dodatni seznam družinskega davka za leto 1951. Davkoplačevalci si omenjeni seznam lahko ogledajo v uradnih urah. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo 06 dne 11. do 17. junija t. 1. 5 rojstev, 12 primerov smrti, 3 vknjižene poroke, in 1 poroka. Hojstva: Elifani Jožef. Lesizza Nadija, Bignami Jožef, Medvešček Jolanda, Rusjan Emil (rojen mrtev). Smrti: 62-letni Vicevi Gabrijel, 92-letna Bramo Teresa, 75-letni Zlani Arnojz, 45-letna Certazzo por. Ciprlani Fausta, 62-letna Co-vis Katarina, 85-letna Gasparini vd. Leltgeb Francka, 62-letni Peršič Marjan, 25-letni Masau Marjan, 83-letna Amberger vd. Bole Karolina, 62-letna Brtssan Rosa-IIja, 20-letna Bersa Elvira, 82-let-na Musila vd. Paulizza Emilija. Vknjižene poroke: De Gugliel-ml Renato In gospodinja Cavalle-ro Rosa, brigadir finance Colonna Marjan In uradnica Gurtner Marija, agent, policije Fogllano Anton in gospodinja Bacherinl Ines. Poroke: pomorski inženir Paulin Lucijan in gospodinja Mazzoli Lina. I OF Seja izvršnega odbora OF i« b» sektorskih tajnikov II. okraja v četrtek 21. . m. ob 20.30 na sedežu OF na stadionu «Prvi ®aj • OF. Prosek-Kontovel a 7. in *. julij izlet na Bled. M® za 7. in 8. julij so vanje do 22. t. m. Briščku na Proseku. pri tov. SLIKE SLOVANSKE FOLKLOR V fotosekciji v Ul. Mont*cc f0), so naprodaj slike slovanske 1 klore. Zainteresirani ljubiteU' , pih slik si jih lahko nabavijo 9. do U. in Od 15. do 17. ate. Avgust Bucik ( v galeriji „Scorpione Danes ob 1(. uri bo otv0,rlri$ slikarske razstave v 8*J* u »Scorpione«. Slikar Avgust pu y bo prvič po vojni rastavljai ^ Trstu nadvse zanimiva °“ n,;j monotipije. Ljubitelji umet® ’ bodo imeli priliko ogledati si ke, ki bodo brezdvomno zb« -lt mnogo zanimanja in priznanja dolgo cenjenemu in splošno P1 znanemu umetniku. Izlet Zveze partizanov v Predmei0 «Zveza partizanov STO PfJ refli množični izlet dne 21---*j Pretlmejo na Otelco). Izleta se lahko a-deležijo člani Zveze, bivši partizani aktivisti, njihov; svojci in patizerji. Vpisovanje se 20. junija t. 1. na sedežu “i nega odibora Zveze partizan STO v T iv!tu Ul. R. Man» štev. 29-11!.. vsak dlan s,-a do- 19. ure in n,a vseh se°eZ9, sekcij Zveze, po okrajih in j, seh vključno do 10. julija v -0 Cena prevoza, prenočišča prehrane (vtčerja. zaljtfk kosilo) skupno 1.300 lir sebo. (Prenočišče bo M ^ kih in pod šotori). Odlhod iz Trsta z glavne Kj, okraj«! Nabrežina in Opčine bo na v Nabrežini, oziroma Opčinah. Povratek v Trst ob 23 dne 22 julija t.' ], ROJSTVA, SMRTI IN PORO*® Dne 19. junija 1951 se -|est> Trstu rodilo 12 otrok, porok' bili dve in umrlo je 8 oseb. Civilne poroke: čebelar A nio Schieber in gospodinja J' m betta Sollmann, mehanik _ staje bo dne 21. julija 12.30. uri. Za izletnike V~na in gospodinja josiP11 Holland Simon. esl Umrli so: 65-letni Amabile vador in Valle, 51-letna C'uS,2ed na Cannara, 37-letni Frar® Cannone, 59-letna Tereza du J čič por. Uršič, 61-letni Giov?' (( Pancrazi, 56-letni Ermirtio a* 65-letna Tereza Kravanja vd. ^ da, in 30-Ietni Mario Fabr's 'HOTEl HELIOS' PORTOROŽ dah. od Senčnat vrt. Vsak razen ponedeljka, ples 19. do 21. ure. Igra odličen plesni in za' bavni orkester s pevce®-Hladne pijače in n®2* kuhinja. Vljudno vabljeni I ADEX-IZLEll 7.-8. JULIJA DVODNEVNI 1951 V' IZLET Kanal pri Soči Sv. Lnciia Tolmin Hnbarid Bovec ENODNEVNI IZLEf 8. JULIJA 1951 V: Štanjel na Hraš**1 Lokavec Čepnvan limmim1111 03. Vpisovanje od I®- , jr*, junija 1951 pri «Adria'fi,b, press«, Ul. F Severo tel. 29-243. PRIMORSKI dnevnik — 3 — 20. junija 1951 PRIH V MU Ko bi dnevni tisk ne razburjal človeštva z vsakdanjimi, klarmatnimi vestmi in poročili, bi šele takšne prireditve, kot so bili medicinski dnevi v Turinu, prišli do polne veljave in bi lahko vsakdo z upravičenim zanimanjem sledil delu in uspe. hom borbe zoper smrt, ki jo sodobno zdravilstvo vodi ob požrtvovalnosti tisočerih zdravnikov — od učenjakov do zadnjega podeželskega zdravnika. Mednarodne medicinske prireditve y Turinu, ki so jih organizirale italijanske in mednarodne strokovne zdravniške organizacije, presegajo Po svojem Zanimanju strokovni značaj pri-tsditev samih. Italijanski in toednarodni dnevni tisk je po-Zvetil turinskim medicinskim dnevom, ki so trajali od konca toaja do 12. junija veliko paž-hjo. T0 pa zaradi tega, ker so ha teh bodisi strokovnih, bodili na strokovnim vzporednih Prireditvah zdravniki kot stan, Prikazali mednarodni javnosti feo strokovno in izvenstrokov-fco dejavnost. Strokovnim kongresom in konferencam malodane vseh Specialnih medicinskih strok : kirurgije, higiene, ginekologije, Itomatologije, socialne medici-he in drugih so bile priključene Inednarodne razstave zdravnikov slikarjev, zdravnikov pisateljev, strokovna knjižna razstava ter filatelistična razstava v Zvezi z medicino. Vse te prireditve so tekle Vzporedno z glavno razstavo sa-hitarne proizvodnje. Italijanska fa inozemska medicinska in farmacevtska produkcija je v taonumentalni, novi razstavni Palači v Valentinu prikazala Vse, kar proizvaja sanitarna in. dustrija in kar je, umevno v tesni zvezi in odvisnosti z zadnjimi znanstvenimi pridobitvami medicinske vede. Tudi proizvajalci in konstruk torji medicinske aparature in farmacevtske industrije so na Svojem mednarodnem kongresu obravnavali zanimiva strokovna Vprašanja, ki so se nanašala Predvsem na surovine, material !n obliko medicinske aparature- Manj zanimiva in nepopolne je bila razstava dečje zaščite, ki je pokazala le dejavnost italijanske organizacije za Zaščito matere in otroka (A.N Izbira mesta Turina za te me-tSiciirake prireditve je bila brez dvoma zelo posrečena, kajti medtem ko je od vseh severnoitalijanskih metropol Milan, Veliko trgovsko in industrijsko Središče z ogromnim prometom, 5e Turin mesto skladne, arhitektonsko lepe urbanistične *trukture. Temne, sive, stare pa-fače in arhitektonsko moderno, Veličastno središče Turina, dol-Bt široki drevoredi in avenije fasnost in vljudna dostojnost ljudi napravijo na tujca vtis Severnjaškega, kulturno in civilizacijsko visoko stoječega me-®ta. Zato je Turin za strokovne lr*' znanstvene prireditve bolj Primeren kot katerokoli drugo italijansko mesto. , Na jugozahodnem delu Tu-ffaa, kjer dolga vrsta zanimivih stavb zaključuje mesto sa-fao. loči dolgi, široki in več Cestišč in travnih nasadov zgra-ieni drevored mesto od turin-®hega, lepo negovanega parka 51 gozda Valentino Ob robu Vslentina stoji monumentalna tazstavna palača. Zgrajena v faodernem stilu, zračna, več-jtrilna palača predstavlja mor-a najlepšo stavbo v razstavne °aiuene. V veliki, z betonskimi ®h°ki in neonsko razsvetljeni »favni dvorani, je razstavilo 600 ■falijanskih in inozemskih pro-2vajalcev 9 narodnosti medi-C'nsk° aparaturo in farmacevt. Proizvode. Na tej razstavi zbrano gotovo najboljše, kar ” človeški genij ustvaril in kar fatdi zdravniku in bolniku vse, potrebujeta ivojim č arhitekture bolnic do dečje od opreme bolniških od-elkov do najvažnejših zdravil, najbolj komplicirane labo-Jdorijske opreme do najmodernejših da zadostita neskončnim potrebam. zdravstver.-ih obrambnih fadstev, od najbolj komplici-anih aparatov za medicinsko 'agnostiko in terapijo do naj J*iernelle operacijske dvora- več manjših in večjih dvo- v višjih r.-adstropjih lanah ^avnega krila razstavne pala-ie ter v novem gledališču, ki s he) razstavne palače so za-aN kongresi raznih medicin. *h strok. Okoli 1000 zdravni-i v vseh evropskih narodnosti si, nhravnavalo na teh kongre-najsodobnejše probleme kirurg Leriche, ki ga je nekdo nazval učitelja vseh kirurgov, je v uvodnem govoru medicinskih prireditev obravnaval problem bolečine, strokovno tako globoko ir; s takšno človeško tenkočutnostjo, da je vzbudil v vseh prisotnih občudovanje nad navideznim nasprotjem, v resnici pa čudovito skladnostjo kirurga — človeka. Tudi iz razprav drugih velikih genijev na medicir-skem področju, ki so se udeležili kongresov, kirurga Blaloka, porodničarja Zondeka, kemikov in biologov Von Eulerja in Dira-ca in mnogih drugih, je izzvenela visoka humanost, velika strokovna poglobitev v številne komplicirane probleme sodobne medicine in izrazito sočutje do bolnega človeka. Veliki napredek medicine v zadnjih 50 letih, odkritja odločilnega pomena na polju raziskoval. r;ih in obrambnih sredstev zoper bolezni, znamenita odkrit, ja zdravilnih sredstev v borbi zoper povzročitelje cele vrste obolenj so dvignili ne samo strokovno raven medicine in so. dobnega zdravnika, temveč tudi moralne odnose zdravnika do bolnika. Sele ob pravilni oceni teh velikih činiteljev v sodobnem zdravilstvu lahko sklepamo, kako daje danes medicina zdravniku v roke uspešno orožje v borbi zoper smrt posameznika in narodov. Priznati je treba, da je bila tako organizacija zdravniških kongresov kakor vseh drugih prireditev ter razstave sanitarne proizvodnje na višku. To je omogočila iznajdljivost in sposobnost organizatorjev in tehnična sredstva, predvsem prostori. Zlasti medicinski tisk je v tistih dnevih opravil častno svojo nalogo. Minerva Medica, medicinska strokovna revija je izdajala kongresno dnevno izdajo, v kateri je bilo poleg pro. gramatičnega dela veliko referatov in vse polno zanimivih poročil v vzporednih prireditvah z obilo fotografij vidnih zdravnikov, udeležencev kongresa. Gotovo je, da koristijo mednarodne medicinske prireditve, kakršne so bile v Turinu, ne le izmenjavi strokovnih nazorov, temveč predstavljajo bilanco dela in uspehov posamez. nih etap v zdravilstvu, ki jih zdravilstvo po svojih najsposobnejših in najbolj gorečih predstavnikih — zdravnikih, s težkim, toda vztrajnim korakom prehodi, ko ima v vidu vselej le en cilj: rešiti človeštvo trpije nja in prerane, neupravičene smrti. Dr. Hy. KOTIČEK NA KNJIŽNI RAZSTAVI V SKEDNJU RAZVOJ s no io u mE ro ztu Ko je konec februarja an. gleško bombno letalo »Canberra B2» brez vmesnega pristanka v 4 urah in 40 minutah preletelo Atlantski ocean od Irske do Nove Fundlandije', je ta uspeh vzbudil v vsem svetu veliko pozornost, ne le zaradi do. sežene velike hitrosti, marveč tudi zaradi tega, ker je bilo s tem dokazano, da lahko tudi srednje težki bombniki z -reakcijskimi motorji na puh (na mrazn-i pogoni) torej brez propelerja dosežejo velik akcijski radij. Letalo je navzlic močnemu nasprotnemu vetru doseglo hitrost 720 km na uro ir* se je med poletom držalo v višini 12.000 m. Res je, da dosežejo letala z reakcijskimi motorji na puh tudi večjo hitrost — an. gleško letalo «De Havilland 112 Venon« na primer 970 km — vendar imajo ta letala le manjši akcijski radij. To, kar posebno odlikuje letalo «Con-berra«, je poleg brzine' in velikega akcijskega radija razmeroma kratka proga vzleta in pristanka ter velika gibčnost in možnost manevriranja v nasprotju z mnogimi drugimi tipi najhitrejših letal, zlasti tudi ra. ketnih, ki dosežejo sicer še večje brzine, pa so uporabni le za kratice polete in so z njimi težave pri vzletu in pristajanju. Zaradi navedenih odlik letala »Canberra« se je vodstvo ameriškega vojnega letalstva odločilo graditi letalo tega tipa tildi v Ameriki. Uspehi, ki jih je dosegla letalska tehnika v zadnjih letih, bi I se nami še nedavno zdeli neures. ničljivi. Se v prvi svetovni vojni smo občudovali letala s hitrostjo 300 km na- uro, v zadnji vojni so lovska letala dosegla 600 km, zdaj pa se približujejo hitrosti 1000 km. medtem ko raketna letala dosežejo in deloma tudi presežejo hitrost zvoka, to je 1200 km na uro. Napredek, ki se kaže predvsem v brzini letal, je bil mo. goč šele po uvedbi tako imenovanih reaktivnih motorjev. V čem pa j-e v bistvu razlika med batnimi in reaktivnimi motorji. Bencinski eksplozijski motorji z bati, ki se uporabljajo v letalstvu, s0 zelo komplicirani stroji, v katerih se energija, ki nastane pri izgorevanju raz-plinjen-ega goriva (bencina), uporablja za potiskanje batov v cilindrih, od batov pa se po. gonska energija prenaša na ro-čično gred, ki ima na koncu pritrjen propeler. Ker se energija prenaša na gred s presledki Po vsaki eksploziji goriva, je delovanje takega eksplozijskega motorja neenakomerno; odtod vibracija motorja in ropot Eksplozijski motorji z bati delajo v štirih taktih. V prvem taktu se vsrka v cilinder sko. zi sesalni ventil zmes bencin, ske part in zraka; v drugem taktu, ko se bat vrača v prvotno iego, se pri zaprtih ventilih stisne plinska zmes, nakar se električno vžge plinska zmes. Plini, ki nastanejo pri izgorevanju, poženejo v tretjem taktu s svojo silo bat, nakar v četrtem taktu zapuste cilinder skozi izpušni ventil in ves pro- MED ZDRAVILNIMI VRELCI ces se začne znova. Pri sodobnih batnih eksplozijskih motorjih traja 'en takt približno le eno stotinko sekunde. Prvi letalski batni motorji so imeli cilindre nameščene v obli. ki črke «V», hladila pa jih je voda kakor pri avtomobilskih motorjih. Z razvojem tehnike pa so konstruktorji letalskih motorjev prešli kmalu na brez. ventilne motorje s cilindri, nameščenimi v obliki zvezde, in z zračnim hlajenjem. Danes izdelujejo take motorje do 3500 konjskih sil. Letala, opremljena z batnimi motorji in propelerjem, doseže, jo sicer v izjemnih primerih tudi brzino do 800 kilometrov na uro, toda učinek propelerja čedalje bolj popušča čim bolj se brzina letala približuje brzini zvoka. Zato je bilo treba za večje hitrosti preitj na drug način, pogona. Rešitev so našli v' reaktivnih motorjih brez pro-P’e’-erja. BISTVO REAKTIVNIH MOTORJEV Delovanje reaktivnih motor, jev se naslanja na klasični fizikalni eksperiment akcije in reakcije, ki se pogosto uporablja v tehniki. Po načinu izkoriščanja zraka oziroma kisika, ki j’e potreben za izgorevanje, razlikujemo dve vrsti reaktivnih motorjev: raketne reaktiv. ne motorje, ki nosijo s seboj potreben kisik, in reaktivne motorje na puh, ki uporabljajo za izgorevanje zrak., Konstrukcija raketnega motorja je razmeroma preprosta. Tak motor sestoji iz kamere za sprednji odpihni v notranjost motorja, stisne kompresor in ga žene v difuzor, kjer se meša z vbrizganim gorivom. V kameri za zgorevanje' pride v stik s plamenom, pri čemer se vžge in zgori. To zgorevanje je ne. Plini, ki nastanejo pri zgorevanju, pritiskajo na lopa. tiče turbine in obračajo njeno kolo z veliko hitrostjo. Turbina pa žene sprednji kompresor, ki pomaga vsrkavati in pritiskati v kamero za zgorevanje. Skozi izpušno .odprtino zapuščajo plini motor pod velikim pritiskom s hitfostjo okrog 500 ra na sekundo. Hkrati nastane tu. di v nasprotni smeri velik pritisk, ki poganja letalo. Prvo letalo z reakcijskim mo. torjem na puh, opremljenim s turbino, je bilo zgrajeno 1. 1941 v Italiji. Od tedaj se je tehnika konstrukcije teh motor, jev naglo- razvila. V neprestanem prizadevanju, doseči veli. ke brzine in povečati akcijski radij letal, so konstruktorji izdelali razne oblike teh reakcijskih motoriev. Se nekaj besed o gorivu. Batni eksplozijski motorji uporabljajo za pogon drag bencin ve. like oktanske vrednosti. Razen tega lahko letalski batni motorji izkoristijo le približno 20 do 25 odst. kaloričnega učinka goriva. Prednost reaktivnih motorjev je' zlasti v tem, da u-porabljajo za pogon cenen petrolej. ki vrhu tega ni neva. ren, da bi se vžgal. Seveda pa so količine goriva večje. Moderno lovsko letalo z batnim motorjem potroši oklrog 200 kilo- ZGODOVINSKI SPREHOD PO ROGAŠKI SLATINI Biser med zdravilnimi vrelci | rujeta pred mrzlimi vetrovi, I riborskega fizika Dr. phil. in je Rogaška Slatina. Njen Donat polna mineralnih studenčkov, med. Janeza Benedikta Griin. vrelec prednjači s svojimi ke- I Pred 306 leti je bil tod na lo-mičnimi zdravilnimi sestavina- vu kasnejši hrvatski ban Peter mi pred iskano Radensko Slatino in pred znano Vrnjačk0 banjo ter pušča znatno za seboj slavne češke Karlove vare in francoski Vicby. To dokazuje grafični prikaz glavnih sestavin tu — in inozemskih zdravilnih mineralnih voda v Dr. E. Leskovarjevi brošuri «Zd}'a. vilišče Rogaška Slatina« 1946. Donat vrelec je bil odkrit šele pred 34 leti, v tem ko sta Styria in Tempel mnogo starejšega datuma. Slednji še prav posebno. Sicer pa je vsa tiha dolina in še svet daleč notri pod Plešivec in Boč, ki jo va- Zrinjski, tedaj kapetan žum. berških Uskokov. Bolan na j'e trih se je poslužil rogaškega čudodelnega vrelca, kot so mu -svetovali tamkajšnji kmetje, in je ozdravel. Po njem Se je pričela širiti slava rogaške slatine, kar je s sliko na presnem ovekovečil umetnik Schrottčr na steni prelepe dvorane Zdravi, liškega doma. Kmalu so pričeli pisati zdravilnih učinkih slatinskih vrelcev zdravniki in učenjaki. Naj omenim le dunajskega vse-učiliškega profesorja Dr. Sor-baita knjigo «Praxis medicas« (1680. leta) ter slavno delo ma- ividKcaonsKi ples na »Dnevu narodnih noš in plesov« dela, ki je pred več kot 260 leti v latinskem in nemškem jeziku (1685 in 1687) v obširni knjigi »Roitschocrene« opozoril svet na naš zdravilni vrelec. Njegovo delo je bilo prevedeno v mnoge jezike, med njimi tudi v srbohrvaščino. Učinek ni izostal, svet‘je postal pozoren na vodo, ki je vra-čhla zdravje. Vrelec je bil na. enkrat molzna kravica domačih in tujih lastnikov, ki so se tako ali drugače dokopali do pravic izkoriščanja zdravilne vode. Za veliko cvetlično blazino onkraj vrelca Tempel se ozira po številnih obiskovalcih, ki se drenjajo predvsem okoli Dona-ta in bližnjega ruskega kegljišča, baročni kip sv. Janeza Ne-pomuka. Scha iz peščenca j'e odlično ohranjena, čeravno stoji v zdravilišču že skoraj 220 let. Spominja na dobo, ko je v 18. stoletju enajst dunajskih le. karnarjev polnih 61*let izkoriščalo naš zdravilni vrelec. Spodobilo se je, da se je Dunajsko lekarniško društvo nekako oddolžilo Rogaški Slatini, kar omenja latinski dopis na spo meniku. Malo više od Nepomukovega kipa sameva med cipresami ob vznožju Tavčarjevega hriba do. prsna bronasta soha grofa Ferdinanda Attemsa. Sto triindvajset let je stara. Mora že po. meniti nekaj posebnega, da j'e današnji čas ni pometel. Da! Rogaška Slatina dolguje temu možu svoj vzpon in razcvet. Z 19. stoletjem je namreč prišla Rogaška Slatina v last štajerskih deželnih stanov in Attems si je' kot tedanji deželni glavar posebno prizadeval, da jo dvigne do zasluženega priznanja. Posrečilo se mu je in predvsem njegova je zasluga, da slovi Rogaška Slatina že poldrugo sto let kot zdravilišče. Tudi to je umetnik ovekove- čil na strani zdraviliške dvorane. Sto let kasneje 1901. leta, je Rogaška Slatina že izkazala 3000 gostov, katerih število je potem postopoma rastlo ter do. s(/glo 1936. leta 7800 večtedenskih obiskovalcev. Vojna leta so tudi to slavno zdravilišče močno prizadela. Hoteli so bili deloma "oplenjeni, Zdraviliški dem popolnoma. Okoliške vzpetine so vse prekopane, marsikje naleti sprehajalec še na zmešnjavo zar-javele bodeče žice. Osvotoojenje je tudi Rogaško Slatino dalo tistim, ki prej sko. raj niso mogli vanjo. Ze davno se je bil izmaličil- prvotni namen zdravilišča, postalo je Televizijski telefon V nekaj letih po prišel v široko uporabo nov elektronski izum, ki se je pri preizkusih v Ameriki in Evropi zelo dobro obnesel. To je televizijski telefon, ki bo omogočil, da bodo ljudje med telefonskim pogovorom videli drug drugega. To bo doseženo s kombinacijo navadne telefonske mreže in televizijskih žičnih naprav. »ROČNO« TOPLJENJE ZELEZA Ročno pripravo, uporabljamo za hitro topljenje železa, bakra, medenine ir; vseh dragocenih kovin. Oblika te priprave omogoča, da iz nje vlivamo tekočo kovino in jo pri tem držimo v rokah. Držalo priprave je zava. rovano pred močno vročino, ki se razvije pri električnem taljenju kovine. Izdelar.-i so bili trije modeli, ki odgovarjajo ka. paciteti 450, 700 in 900 gramov kovine. predvsem zabavišče stanovskega in denarnega plemstva, ljud'. stvo pa je stalo ob strani. Zdaj je Rogaška Slatina spet zatočišče zdravja potrebnih, in to delovnih ljudi, ne' zdolgočasenih postopačev in prenasičenih debeluhov. Zdravstvena ustanova za delovno ljudstvo je naše zdravilišče, ki mu je zabava le prijetni dodatek, v kolikor je zdravju potreben. V drugi polovici 1945. leta so že prihajali gostje. Vpisanih Je 870. Ze naslednje leto jih zdravilišče izkazuje 6300, v 1948. le. tu pa je že prekoračilo predvojno višino. In to So bili vse domači, jugoslovanski gostja, medtem ko je bil0 pred vojno med gosti mnogo inozemcev. Tudi zdaj spet polagoma prihajajo inozemski gostje. Kdo pa bi tudi ostal doma ob dejstvih, ki se človeku ponujajo sama: Zdravilni učinek vrelcev, blago toplovlažno pod. nebje- mirne in tihe doline sred; venca košatih bukev ter izredna lepota okolice. S cesto pod Bočem je zdravilišče zvezano s svetom že pet sto let, z železnico pa domala pet desetletij. Kot je med jugoslovanskimi gosti v Rogaški Slatini sorazmerno najmanj Slovencev, tako porabijo največ njene zdra. vilne vede jugovzhodne jugoslovanske pokrajine. Mnog0 je popijo na Hrvaškem, v Vojvodini, v Srbiji in predvsem v Beogradu. Produkcija rogaške slatine raste iz leta v leto in z njo njena poraba. Veljava vodilnega jugoslovanskega zdravilišča se bo, še stopnjevala, čim bo v Rogaški Slatini ustanovljen univerzitetni balneološki institut sloven. ke medicinske fakultete, kot je to predvideno. (Dr. Leskovar "(Zdravilišče Rogaška Slatina« 1946, stran 17). V. P. izgorevanje, naprave za napajanje z gorivom (alkoholom) in kisikom ter izpušne odprtine. Crpalne naprave za napajanje pritiskajo v kamero za izgorevanje gorivo in kisik. Zmes goriva in kisika se vžge. pri tem nastane veiik tlak in gorilni plinj zapuste z Veliko hilrostjo izpušno odprtino. Enaka sila. kj žene gorilne pline skozi izpušno odprtino, pritiska v nasprotni smeri na meter po New. tonovem zakonu akcije m reakcije. Prvo raketno letalo so leta 1933 zgradili v Ameriki. Za pogon so uporabili 86 raket, letalo pa se je dvignilo brez pilota in' so polet usmerjali z zem. lje z radijsko napravo. Med zadnjo vojno pa so se pojavila že prva lovska raketna letala. Dobra stran teh raketnih letal je preprosta konstrukcija ra ketnega motorja, možnost do seganja velikih hitrosti in možnost poleta z velikih višin, kjer je malo zraka, ker nosi letalo s seboj potreben kisik. Slaba stran teh letal pa je neekono-mičnost in velik potrošek po gonskega goriva, kar zelo orne. juje trajanje poleta. Razvoj tehnike gre sedaj za tem, uporabljati take raketne motorje ,kot pomožne rezervne motorje zlasti za vzlet pri letalih na pogon z reakcijskimi motorji na puh. Reakcijski motor na puh je bolj ekonomičen, čeprav se njegovo (delovanje naslanja na isti fizikalni zakon akcije in reak. cije. Tak motor (glej sliko) sestoji iz treh osnovnih del-ov: iz kompresorja za zrak, iz kamere za zgorevanje ali več takih kamer in- iz turbine na skupni gredi s kompresorjem. Kadar je treba motor zagnati, se zmes goriva in zraka prvič vžge s pomočjo dveh svečic, podobno kakor pri bencinskem motorju. Pozneje to ni več potrebno, ker se gorivo sa mo vžge. Zrak, ki prihaja pri gramov goriva na uro. Letalo z reakcijskim motorjem na puh. opremljenim s turbino in kompresorjem, potroši na uro 1000 kg goriva, raketno letalo pa do 10.000 kg. Seveda pa se na drugi strani doseže velik prihranek pri teži motorja, Reakcijski motor na puh, ki o. mogoča letalu brzino okrog 1000 km na uro, tehta komaj 900 kg. medtem ko bi moral eksplozijski batni motor tehtati za isto hitrost desetkrat več in bi moral imeti okrog 12.000 konjskih sil. *dr, avilstva. Znameniti pariški Kaj je rekel k temu vkorakanju in k omin čez Brenner Bad-oglio naj Grassi bere n. pr. v Tostij-u, Gurrra roondialt. Kaj je rekel general Ferrero poveljnik XXIII. armadnega zbora v Trstu, ne vem... O Roatti, poveljniku II. armade in od njega odvisnem generalu Gambari, poveljniku XI. armadnega zbora v Ljubljani, vem iz aktov, da se nista upirala. O Gambari vem še, da je imel dvoličen, če ne troličen obraz, d'asi je bil i-talijamki poveljn% fašističnih prostovoljcev' v Spaoij-i, je Nemce pustil vkorakati, z Novakom-, zastopnikom Mi-hajlovica je iskal zveze z jugoslovansko GLOSE H LIVIO GRASSIJEVI "SI KAKO SE POTVARJA ZGODOVINA Na turinskih ulicah kraljevsko viado v Kairu, v I pavako dolino in Kras, katere krogu zahodnih zaveznikov torej, končal je pa pri »odrešenem« Mussoliniju i-n v ((obnovljeni« republikanski fašistični vojski. Zemljevid, ki ga Grassi objavlja na str. 4 za dokaz vkorakanja Turkestanske divizije 6.-7. septembra ne izpodbija, da je pred Turkestansko pri-šia 71. nemška divizija. Grassi pa daje temu zemljevidu važnost, ki je nima. Ce ni mogoče celo potvorba. Zemljevid je nemške izdaje, «GolI von Triest«, «Laibach» sta do-hro čitljiva ali oznake: «Div. Turchestan 0 — 7 sett 1943» in vse ostale je vrisava-l Italijan, saj so v italijanščini. Dokument ni delo Nemca, s tem pade njegova vrednost in Grassijev naslov pod zemljevidom: Potek nemške okupacije ... To tudi ni pregled- celotne nemške okupacije, 71. divizije ne omenja. Označi pa «2 ottobre 1943 Div. Prinz Eugen« in smer nemške ofenzive v Istro. Kje pa je smer predhodne nemške ofenzive konec septembra y VL glavna izhodišča so bila Trst — Gorica — Tržič ira deloma Vidtern? Kje so nemške- divizije, ki sp se je udeležile. Poleg 71. divizije še: SS A Hitler, 44. in 188. divizija, deli divizije «H. Goering« in «Viking». Deli teh so se udeležili ofenzive v Istro. Večina teh divizij je bila na pohodu iz Italije na vzhodno bojišče. Da je bila v Istri tudi divizija Prinz Eugen zvem prvjč iž Grassijevega zemljevida. Toda zaradi slabega, netočnega pregleda, zaradi njegovega izvora, da ni delo nemške roke, močno dvomim v njegovo objektivnost, dokler mi ne bodo pisani dokumenti potrdili, da je bila v Trstu. Grassi pa je slab vir: zemljevid pravi, da se je ofenziva v Istri začela 2. oktobra, Grassi na str. 13 pa navaja 1. oktober. Njegovo poročilo o poteku nemške ofenzive, o katerem pozneje, mi omaje še slednjo vero v Grassijeve trditve .. Glosa k str, 3: Grassi »Pogled r;a italijanske vojake, ki so puščali orožje na travnikih in iskali civilne obleke« .... in I cone, da se bo skupno s sloven- k str. 13, kjer Grassi oporeka knjigi: Trieste nella lotta per la democrazia, češ da ni mogel najti ne dokazov in ne dokumentov o «generosita degli slavi«, o slovenski plemenitosti, ki naj bi jo občutili italijanski vojaki. — Ali si nista trditvi na str. 3 n str. 13 v protislovju? Civilno obleko so italijanskim vojakom mogli dati in so jo tudi dali le Vipavci in Kraševci, ti imajo travnike, kjer so vojaki odlagali orožje, v Trstu travnikov ni. V potrdilo te trditve stoji dejstvo, da se je večina vojakov izogibala mest, v katerih so že bile nemške posadke. To omenja mimogrede tudi Grassi na str. 8. In še nekaj. Niso bili vsi italijanski vojaki, ki so puščali orožje in iskali civilnih oblek. In mnogi bi ga ne bili, če ... Ce bi r;a pr. v Gorici — 0 tem Grassi ne govori, kakor da to piesto ni spadalo Julijski Benečiji, — general Malagutti, poveljnik divizije Torino držal besedo in sporazum, ki ga je sklenil 9. septembra 1943, s slovenskim poveljstvom Primorske skimi partizani bojeval proti hitlerjancem, kot je zahteval tudi Badoglio. On in njegovi oficirji so snedli besedo in zbežali, vojaki so v ogromni večini šli za njimi čez Sočo domov. Ali ne vsi, vsaj nekateri, pičla manjšina, so se bili s slovenskimi partizani in italijanskimi delavci iz Tržiča na gori-ški fronti štirinajst dni. Ce bi general Malagutti ne bil tak kot Grassijevi gospodje prefekti, potestati, komandanti kot Ferraro itd., ki so v Trstu branili le «svoje» italijanstvo in ne italijanstvo sploh, bi italijanstvo Trsta in Gorice še posebej pisalo danes drugačno zgodovino kot jo piše Grassi. Goriška fronta je bila za Nemce trd" oreh; o tem govori že imenovani Hans Ernest, ki nam pove, da je bil- nemški bataljon 194. grenadirskega regimenta v Gorici obkoljen, da je moral dobitj pomoč iz Vidina in iz Trsta. Kaj bi šele bilo, če bi vsa divizija Torino posegla v boj! (Nadaljevanje prihodnjič), Mladi in stari rod TEHNIČNE ZANIMIVOSTI FILMSKI TRIK Večkrat vidimo v filmu igral, ca, ki hodi po sobi brez glave ali rok, vazo, kozarec ali metlo, ki sama pometa. Čeprav vemo, da je to le filmski trik, si ne znamo razložiti, kako to napravijo v- filmskem ateljeju. Sedaj boste izvedeli! V ateljeju, kjer hočejo snemati osebo brez rok ali glave, Prevlečejo s črnim blagom vse kose pohištva, ki spadajo v o premljeno sobo. Prav tako prekrijejo igralcu tiste dele telesa, ki se v filmu ne smejo videti (glavo, roke). Nato začno snemati. Igralec igra svojo vlogo kot običajno; hodi od predmeta do predmeta, se usede na stol itd. Po končanem snemanju film razvijejo, izperejo in v te-mi posušijo. Ne sme pa se fiksi. rati (ustaliti). Ko filmski laboranti vse to opravijo, dajo isti filmski trak še enkrat v kamero, ki je morala ostati na istem mestu. Crno blago zamenjajo z navadno dekoracijo, opravo odkrijejo m brez igralca še enkrat ponovijo snemanje. «Trik» takega snemanja je v tem, da je filmski trak na mestih, kjer je bilo snemano črno blago, ostal še naprej neobčutljiv za svetlobo (srebro na emulziji se ni razkrojilo). Na teh mestih se je občutljivost filma za spoznanje zmanjšala, a zato ,e potrebna večja osvetlitev. Prav tako je s kozarcem, vazo ali metlo. Ce filmski snemalci želijo, da ti predmeti sami «hodijo» ali opravljajo neko delo, jih privežejo na črne trakove in po svoji volji premikajo po sobi. Ponovi se enak proces in na filmskem platnu vidimo predmete «robote». RADIJSKA CEV S TISKANIMI ŽIČNIMI NAPELJAVAMI V inozemstvu je nekaj tovarn za radijske naprave izdelalo miniaturne radijske cevi v velikosti lešnika ali polnilnega peresa, ki so kljub svojim malim dimenzijam izredno močne in občutljive. Miniaturni radijski sprejemnik, v katerega so vgra. jene take cevi, nima normalnih žičnih vezav, temveč so «žične» napeljave tiskane s posebno vrsto «črnila», ki je pre-j vodnik električnega toka. VREME nebo jasno, morje toplota morja 27.0. menska napoved so možne krajevne Včeraj ob 19 .uri je bil zračni pritisk 740.4, toplota 27.0 (najvišja med dnevom 29,7, najnižja 22.2), vlaga 70 odstotkov, skoraj mirno, vidljivost 26 km, — Za dar.es predvideva vrese vedno vroče vreme, vendar nevihte. p. stran g iiigjitj Blilll :. * 'hi i ZADNJA POROČILA 20; TONIJA 3951 ::::::::: :::n::::::: m m m m -i iiiiii-i:::;;:. i::;:::;:-;:; rti iy "5 lil lilij lil i i : : ~:h 1 i ::::: Konferenca atlantskih poveljnikov se je začela v hotelu „Astoria“ v Parizu V Londonu so predstavniki atlantskih držav podpisali konvencijo o statusu vojaških enot ene države na ozemlju druge države - Harriman v Parizu PARIZ, 19. — Poveljniki atlantske organizacije so se danes sestali v glavnem stanu generala Eisenhowerja. Poleg Ei-senhowerja so se konference udeležili njegov namestnik mar. šal Montgomery, trije admirali in sedem generalov, ki pripadajo raznim državam članicam NATO. Zbrani so bili sledeči admirali in generali: admiral Robert Carney (ZJ>A), od da-nes poveljnik južnoevropskega sektorja, gen. Augustin Guil-laume (Francija), začasni vr. hovni poveljnik suhozemskih Čet v Srednji Evropi, ki je nadomeščal generala Juina, poveljnika te cone, admiral Ro. bert Jaujard (Francija), poveljnik mornariških sil srednjega sektorja, gen. Lauris Norstad (ZDA), poveljnik letalskih sil srednjega sektorja, admiral Sir Patrick Brind (Anglija), poveljnik severnega sektorja in gen. de Castiglioni (Italija), poveljnik suhozemskih sil južnega sektorja. V dobro obveščenih krogih pravijo, da je na dnevnem redu konference proučevanje in koordinacija obrambnih načrtov Zahodne Evrope. Verjetno je, da bodo predvsem govorili o ustanovitvi vrhovnih poveljstev za Sredozemlje in za Severni Atlantik. Ti dve poveljstvi sta sicer odvisni neposredno od «stalnega odbora« v Wa-shingtonu in sta s tem na isti stopnji v hierarhični lestvici kot Eisenhowerjevo poveljstvo (SHAPE), vendar menijo, da bo «stalni odbor« upošteval priporočila, ki bi jih predložil gen. Eisenhower s svojim štabom. Kot že javljeno, je tudi Car-neyevo poveljstvo nekam nedoločeno, da ne bi prejudiciralo dokončne ureditve poveljstev za Sredozemlje in za Severni Atlantik, morebiti pa tudi za Bližnji vzhod. Za enkrat ima gen. Camey na razpolago štiri italijanske divizije in ameriške mornariške in letalske sile v Sredozemlju. Angleške, francoske in italijanske mornariške sile pa ostanejo zaenkrat samostojne. Poleg teh vprašanj, so po vsej priliki na dnevnem redu konference v hotelu «Astoria» še sledeče točke: 1. Stanje vojne proizvodnje v atlantskih deželah in oprema enot. ki so jih te dežele že pripravile; 2. Razvoj zavezniških' letalskih oporišč zahodno od srednjega sektorja SHAPE; 3. Sodelovanje Zahodne Nem. čije pri obrambi Zahodne Evrope, upoštevajoč delo pariške konference o Plevenovem načrtu (evropska vojska), mnenje načelnikov ameriškega glavnega stana o morebitni nemški oborožitvi in končno priporočila, ki jih bodo izdelali na nemško-zavezniških razgovorih. Medtem so v Londonu predstavniki 12 atlantskih držav podpisali konvencijo o statusu oboroženih sil ene države na ozemlju druge države članice. Glavna določila te konvencije so; Načelno ima vsaka drža. va jurisdikcijo nad člani oboroženih sil druge države, ki bi na njenem ozemlju zagrešili kakršno koli kaznivo dejanje, predvideno v krajevnem kazen, skem zakoniku. Za kazniva dejanja. ki jih krajevni kazenski zakon ne upošteva, imajo jurisdikcijo vojaške oblasti države, za katere pripadnika gre. Za nekatere zločine, kot veleizdaja, sabotaža, vohunstvo in podobno, je predvidena jurisdik-cija obeh držav. Vsaka vojaška enota na tujem ozemlju bo lahko brez carine uvažala lastno opremo in «primerno količino zalog« za lastno uporabo. Predvidena so posebna določila proti tihotapstvu in valutnim prekrškom. Vsaka država bo izvajala svoja valutna določila tudi glede pripadnikov tujih oboroženih sil. Člani vojaških sil na tujih ozemljih ne potrebujejo potnih listov, temveč zadostuje vojaški potni nalog. Potni list pa bodo morale imeti vse civilne osebe v spremstvu vojaških enot. Civilni uslužbenci bodo plačani v skladu s krajevnimi predpisi. V primeru spora lahko vsaka država podpisnica umakne svoj pristanek na konvencijo, o čemer mora ostale članice obvestiti 60 dni prej. Obenem so določili, da bosta uradna jezika atlantske organizacije francoščina ni angleščina. Predsednik sveta namestnikov atlantskega pakta Charles Spofford je poudaril, da omogoča ta konvencija premikanje enot v sestavi NATO iz ene države v drugo, «po potrebah zavezniške strategije in v skladu z navodili vrhovnega poveljnika«. Danes popoldne je prišel v Pariz veleposlanik Averell Harriman, posebni svetovalec predsednika Trumana. Ob prihodu na letališče ie Harriman izjavil, da se bo v Franciji razgo-varjal z upravnikom ECA za Evropo Miltonom Katzom, z gen. Eisenhowerjem in z ameriškem delegatom v svetu namestnikov atlantskega pakta Spoffordom. Dodal je, da bo o rezultatih svojega potovanja poročal v začetku prihodnjega tedna ameriškemu kongresu, pred začetkom diskusije o načrtu za vojaško in gospodarsko pomoč inozemstvu. Dejal je tu. di, da njegov obisk ni v nobeni zvezi z morebitno nemško udeležbo v evropski obrambi ali pripravljanjem mbrebitne konference zunanjih in vojnih ministrov atlantskih dežel. «Pečal se bom z finančno, gospodarsko in vojaško platjo vprašanj, ne Pa z političnimi in diplomatskimi problemi«. Theodor Blank, načelnik nemške delegacije pri odboru izvedencev za vprašanje nemške udeležbe pri evropski obrambi, je izjavil v Berlinu, da spada končni sklep o tem vprašanju v pristojnist bonske vlade in parlamenta. Nehru v Nepalu NOVI DELHI. 19. — Indijski ministrski predsednik Ja-waharlal Nehru je govoril po radiu Khatmandu. v prestolnici Nepala, potem ko je tri dni bival v tej majhni indijski zavezniški držarvici. Izjavil je, da niti Indija in niti Nepal nimata namena pričeti vojne proti drugim državam. Vendar sita odločeni, da se bosta uiprli vsakemu meše- tarjenju z nujno svobodo. Nehru je označil Nepal, za hčerko Himalaje in manjšo sestrico Indije. Dostavil je, da je na tem svetu, ko sc diržave pripravljajo na vojno, predvsem potrebna enotnost za ohranitev svobode. Opazovalci so mnenja, da je Nehru s temi svojimi besedami mislil grožnjo na Tibetu. Posojilo na Poljskem PARIZ, 19. — Agencija PAP javlja, da je poljska vlada včeraj razpisala državna posojilo v vrednosti 1.200 milijonov zlotov. Posojilo bi izplačevali 20 ltet, prieensi od 1. oktobra 1Š51. Izdali so kolektivne obveznice in obveznice na prinašalca. Žrtve vročine MADRID. 19. — Velika vročina jč v Španiji povzročila 8 smrtnih žrtev. Ob nevihti je strela ubila tri kmete v Navarri. tri osebe so umrle zaradi 'sončarice s Ciudadh Realu in Toledu. Nek 18-letni mladenič je utonil v Ciudad Real, nek duhovnik pa v Cadice. De-nes so zabeležili v Cordbvi 40 stopinj y senci. Fosterjeve izjave po KOPENHAGEN, 19. — Po konferenci načelnikov misij ECA v Evropi je ravnatelj od ECA William Foster izjavil, da so razpravljali o vprašanjih v zvezi z novim načrtom ameriške pomoči Evropi. Foster je izjavil, da potrebuje Evropa, če hoče biti močna, «močno gospodarstvo za borbo proti komunizmu v notranjosti in močr.o obrambno silo za borbo proti morebitnemu napadu od zunaj«. Dodal je, da lahko Evropa doseže oba cilja. Nato je Foster dejal, da je prišel trenutek, ko bo treba v Evropi povečati proizvodnjo surovin, gotovih izdelkov in živil; poudaril je, da je najboljša pot do tega cilja izpopolnjevanje proizvajalnih metod. Neuspehi ČSR PRAGA. i9. — Kakor javlja dopisnik AFP iz Prage ni bil v mnogih industrijskih panogah izvršen plan proizvodnje. Zlasti se je to dogodilo v podjetjih težke industrija. Na področju Ostrawe so rudniki izpolnili Plan samo 88,9 odst., jeklarne pa 95 cdst. V brnskj industriji so izpolnili plan 96.4 cdst. * * s PRAGA, 19. — V češkoslovaški prestolnici bodo v teh dneh sodili dcspisnika agencije ((Associated1 Press«, Williamiu Oa/ti-su, ki so ga aretirali 23. aprila. Oatisa obtožujejo protiče-škoislovaš-ke dejavnosti. ZATIŠJE NA KOREJI Že tretji letalski dvoboj - Obstreljevanje na vzhodni obali - Izjave o tifusu na ozemlju Severne Koreje KOREJSKO BOJIŠČE, 19. — Po današnjem večernem poročilu 8. armade, so sile zasedle važno višino, oddaljeno približno 10 m severnozahodoo odi področja hijtrocentrali pri Hvačonu. Pri tem svojem' napredovanju so zavezniki naleteli le na manjši odpor. Poročno 8- armade dodaja, da so danes sile OZN napredovale za 3 km na odseku pri mestu Inje. Drugod na korejskem, bojišču je bilo opaziti samo delovanje izvidnic. Z goratega področja južno odi železnega trikotnika javljajo, da so tja prišli v zadnjih dnevih iz Man. džurije novi kitajski oddelki. Na vzhodni obali je prišlo do topniškega dvoboja med taj-landsko topničarko «Bangpa-kong« in kanadskim, torpednim lovcem «Sioux» in njunim spremstvom na eni strani ter kitajskim obalnim topništvom na drugi. Dvoboj je bil ob polotokih Hodopando in Kalma-gak- Po enournem streljanju so obalne baterije umolknile- Ladje niso bile zadete. Do novega letalskega dvoboja je prišlo nad reko Jalu. To je že tretja velika letalska bitka v razdobju treh dni. Po poročilu V. letalske skupine se je 27 letal tipa «Sabre» srečalo s približno 30 «Mig-15». Zavezniška letala naj bi poškodovala 4 «Mig-15». V ZDA se je v teh dneh vrnil ameriški general Crawford F. Sams, ki je vodil javno zdravstvo na Japonskem. Novinarjem je izjavil, da, na ozemlju Severne Koreje na veliko mrjejo vojak) in civilisti za krvavečimi kozicami, za tifusom in tifusu podobnimi boleznimi, ker severnokorejske oblasti kot tudi kitajske, nimajo potrebne zdravniške opreme niti potrebnega znanja, da bi lahko zdravili te bolezni. Dejal je še, da kitajski in severnokorejski voditelji obdol-žujejo čete ZN, da uporabljajo bolezenske klice y borbi proti njim, samo zato, da, bi zakrivali svojim četam resnico, da nimajo zdravniške opreme niti izkustva, da pobijajo tifug in tifusu podobne bolezni. Zdravnik Sams je s tremi vojaki marca meseca napravil izlet daleč v kitajsko zaledje da bi se prepričal o resničnosti poročila, po katerem bi se med' njimi širila bubonska kuga je Sams ugotovil, da so to krvaveče kozice, ki so slične kugi in ravno tako nevarne. General Sams je pojasnil, da tam trpijo vojaki, tudi za krva. venji. Vse kar lahko nudijo tem bolnikom, je v tem, da jim enostavno zavezujejo rane. Za krvavečimi kozicama boleha tri dc štirikrat več vojakov, kot je ranjencev. Medtem ko skoraj ZUERICH, 19. — Nogometna ekipa Švice bo odpotovala v soboto zjutraj ob 9. iz Zuericha proti Beogradu, kjer bo letalo pristalo predvidoma ob 13. uri. Skupino vodita podpredsednik Švicarske nogometne zveze Je-derker in predsednik nogometne lige Gruener. Švicarji se zadnje dn> intenzivno pripravljajo, v zadnjem tednu imajo na programu dva skupna kondicijska treninga. Zanimivo je. da je med imeni kandidatov za državni team precej novih in mladih imen. Švicarski nogometni strokovnjaki menijo, da je prišla menjava garde ob pravem času in da bodo edino na tav način do ! leta 1954, ko bo v Švici svetov, no nogometno prvenstvo, lahko pripravili dobro standard enajstorico. ki bo kos tujcem. LAHKA ATLETIKA Jugoslovanke proti Italiji Dvoboj bo 1. julija v Zagrebu 100 m e 200 m Butja (12”7-26”4), Šumak (12”9-27”5), Do-gic (27”2), Tuce (13”2-26”3). 800 m: Tuce (2’18”2), Stefanovič (2T9”1). Zadravec (2’ 24”8). 80 m zapreke: Knez (12”6), Seb (12”5), Madjar (12”8). Skok v višino; Knez (m 1.50) Šumak (m 1.45). Majcen. Skok v daljino: Šumak (m 5.38), Majcen (m 5.26). Met krogle: Radosavljevič (ni 13.36), Kotlusek (m 12.85). Disk: Matej (m 42.43), Borovec (m 41.56). Kopjie: Radosavljevič (m 42.43), Kotlušek (m 39.10). (V oklepaju najboljši rezultati iz 1950). * * * ODLIČNI LAHKOATLETSKI REZULTATI V JUGOSLAVIJI: Nov državni rekord na •1500 metrov: Ceraj (Partizan. 3:50,6, rezultat svetovne vrednosti; prav tako tudi Otenheimerjev: ■1:50,S. Pavlovič je izenačil na isti tekmi bivši jugoslovanski rekord (3:53,0). Ostali boljši rezultati: Krogla: Mirko Vujačič 13.48, skok ob palici: Milakov 3.90, disk: Krivokapič 42.56, 200 m: Sabolovič 22.6, troskok: Vaš 14.30 (najboljši letošnji rezultat), 10.000 m: Cetmii 31.20, 4x400 m: Partizan 3:22.6, 100 m: Jovančič 10.9 800 m: Otten. neimer 1:55.7, 400 m: *Sabolovič 49.5, kopje: Dangubič 64.32 (najboljši letošnji rezultat), 5000 m: Stefanovič 14:48.4. Hajduk v Švici Partizan v Švedski BEOGRAD, 19. — Splitski Hajduk bo igral od 23. do 28. junija tri tekme v Švici proti Chaux De Fonds, Grasshoppers in Nordstern. Partizan bo gostoval v Švedski. Od 29. junija do 12. julija bo nastopil v petih tekmah proti najmočnejšim švedskim enajstericam. Dinamo, spomladanski prvak, bo tekmoval na turnirju za ((Evropski pokal« na Dunaju. Jugoslovanski nogometni sodniki v tujini BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska nogometna sodnika Po-dubski in Matančič sta povabljena na Dunaj, kjer bosta sodila tekme za ((Srednjeevropski pokal«. Mika Popovič pa bo žvižgal na ((Turnirju prvakov« v Riu de Janeiru. Popovič je star sodnik in ima za seboj že 42 mednarodnih nogo. metnih tekem. * * * HELSINKI, 19. — »Kominfor. mistično glasilo «Vaapa Sana« je napadlo danes finsko akademsko zvezo, ker je ta odločila, da ne pošlje svojih športnikov na Berlinski festival (ko-minformistični), ki bo v Berlinu avgusta meseca. Zveza je dejala, da nima denarja, poleg tega pa je stvar izključno politična. Oficialno: Italija - Poljska 4-1 Velika nadmoč domačinov MILAN, 19. — Italija si je zagotovila z zmago R. del Bella četrto točko proti Poljski v dvoboju za teniško tekmovanje Za Davisov pokal. Del Bello je porazil Piateka s 8:4, 6:0, 2:6, 6:2. Ker kapetan poljske ekipe ni hotel slišati, da bi rezerva Merlo nastopila namesto Cu-cellija, je Italija predala zadnjo igro in je torej ofičialni rezultat: 4:1. V prijateljski tekmi je potem Merlo gladko in brez naprezanja odpravil Radzia s 6:1, 6:1, 6:3. Nadvse ugoden de-but! Wimbledon Določili so nosilce skupin WIMBLEDON, 19. — Teniška komisija za pripravo ne-oficialnega svetovnega prvenstva v tenisu, v Wimbledonu, ki se začne v ponedeljek, je na svojem sestanku določila nosilce skupin: Moški: 1. Sedgman (Avstralija); 2. Drobny (Egipt); 3. Larsen (ZDA); 4. Patty (ZDA); 5. Fiam (ZDA); 6, Savitt (ZDA); 7. Mac Gregor (Avstralija); 8.. StUrgess (J- Afr.); 9. Mulloy (ZDA); 10. Bergelin (Švedska). Zenske: 1. Brough (ZDA); 2. Du Pont (ZDA); 3. Hart (ZDA); 4. Fry (ZDA); 5. Baker (ZDA); 6. Todd (ZDA): 7. Chaffee (ZDA) 8. Walker-Smith (VB.) Moške dvojice: 1. Mac Gregor-Sedgman (Avstralija); 2. Mulloy - Savitt (ZDA); 3, Flam-Larsen (ZDA); 4. Drobny-Sturgess (Egipt-J. Afr.). * * * BEOGRAD, 19. — Na prvem mednarodnem lahkoatletskega tekmovanju železničarjev, ki bo 14. in 15. julija v Rimu, bo nastopila tudi jugoslovanska ekipa, ki bo dokončno določena po izbirnih tekmah. J sr* Tudt Nemčija je preskočila tretjo oviro k prvenstvu evropske cone Davisovega pokala. Na sliki je 42-letni nemški prvak Gottfried von Cramm, ki sprejema čestitke poparjenega Danca Nielsona; ta je upal na boljšo usodo odi poraza v treh setih Nemčija je najprej premagala Jugoslavijo, potem Dansko, sedaj pa še Belgijo. Smučanje na Velikem Kleku Mulej četrti DUNAJ, 19. — V nedeljo je bil na Velikem Kleku (Gross Glockner) tradicionalni smuk, na katerem je nastopilo 83 tekmovalcev iz sedmih držav med njimi tudi najboljši alpski vozači Švice, Francije in nekateri Italijani. Zmagal je Pravvda 2:14,0; 2. Spiess 2:17,3; 3. Mol-terer 2:19,3 (vsi Avstrija); 4. MULEJ 2:19,5; 5. Senger (Avstrija). Italijan Alvera je bil deveti. Med 21 tekmovalkami je bila pa prva Američanka Jeanette Burr pred Trudo Kleckerjevo (Avstrija). Sedem kandidatov za eno mesto LONDON, 19. — V nadaljevanju prekinjenih partij jiubi-larnega Stauntonovega šahovskega memoriala je Trifunovič premagal Van Scheltinga, Gli-gorič pa remiziral proti Don-nerju. Po dvanajstem kolu (do konca so še tri) sta na vodstvu Gligorič in Trifunovič z osmimi točkami, sledijo s pol točke zaostanka Alexander, Pirc in Unzicker, po sedem točk pa imajo Stahlberg in Matanovič. Lahko rečemo, da -je do sedaj redko kateri od večjih medna, rodnih turnirjev bil tako izenačen in imel pred koncem tako veliko število favoritov za prvo mesto. RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45: Ludwig Van Beethoven: Sonata v mesečini op. 27 št. 2 v Cis-molfi; 21.00: Poje Tržaški komorni zbor. — Slovenija: 14.30: Predigre in intermezzi iz slavnih 23.30: Zr.ani solisti igrajo zabavno glasbo. - Trst II. 12.10: Edvard Grieg Holberg suita; 19.30: Dvorakovi slovanski plesi. — Trst I.: 14.10: Operna glasba; vsak bolnik podleže krvavečimi kozicam, jih umrje 12 do 20 odstotkov za tifusom im 50 odstotkov za tifusom podobnimi boleznimi. Sams meni, da se bodo razmere glede tifusu sličnih bo. lezni poleti najbrž znatno poslabšale; meseca maj in junij sta najhujša za tifus. Kozice so najbolj razsajale okoli novega leta. Pearson v Londonu LONDON, 19. — Dar.es so se sestali v Londonu zunanji ministri Commonwealtha ali njih namestniki. Razpravljali so o obrambi angleške skupnosti. Na teh sestankih r.iso prisotni predstavniki azijskih članic Commonwealtha. Pravo zasedanje pa se bo pričelo v četrtek pod predsedstvom angleškega ministra za obrambo, Shinwel-la. Zasedanje bo tajno. Medtem pa je že včeraj zvečer prispel v angleško prestolnico kanadski zunanji minister Pearson. Menijo, da bo v svojih razgovorih z zunanjim ministrom Morrisonom razpravljal tudi o korejskem vprašanju. Kot znano, je Pearson predsednik odbora OZN za pre. mirje r.a Koreji. Verjetno bo sporočil Morrisonu in drugim članom angleške vlade natančno vsebino razgovorov, ki jih je imel v Washingtonu, in jih tudi obvestil o naporih odbora OZN za dobre usluge. Po obisku v Angliji bo. kakor pravijo, Pearson odšel v Pariz in druge prestolnice Zahodne Evrope. Kakor menijo kanadski dobro obveščeni krogi, se bo Pearson razgovarjal v Londonu o poenotenju orožja atlantskih držav in o predlogu Van Zeelanda o sestanku ministrov držav atlantskega pakta. Vendar se zdi glede tega sestanka, da dio njega ne bo prišlo prej, dokler ne bo dokončno določen datum za morebitni sestanek štirih zunanjih ministrov. Ivkov verjetno svetovni prvak BIRMINGHAM, 19. — V sed-men kolu prvega dinskega šahovskega svetovnega prvenstva je, Jugoslovan Bora Ivkov premagal Danca Larsena. To je njegova šesta zmaga, medtem ko je eno partijo remizi ral. Ivkov ima največ možnosti, da osvoji naslov svetovne ga prvaka. * * * MOSKVA, 19. — Estonec Heino Lipp je postavil nov evropski rekord v metu krogle ki jo Je vrgel 16,95 metra. Neveljavna glasovnica PARIZ, 19. — Pri nedeljskih volitvah v francoski parlament se je dogodilo, da je neka žena v La Tardiere. v zahodhi Franciji, po pomoti vrgla v volilno skrinjico zdravniški recept, namesto izpolnjene glasovnice. Zaradi tega se je odi pravila na prefekturo in povedala zgodlbo o zdravniškem receptu, ki ga je dtobila piredten je šla na volišče. Prosila je, da bi ji recept vrnili. Prefektura ji je p-a odgovorila, da smatra zdravniški recept za neveljavno glasovnico in ga bodo morali uničiti. Zadnja bitka na Tihem oceanu SAIPAN (MARIANSKI O-TOKI), 19. — V teh dneh se pripravlja zadnja bitka druge svetovne vojne na Tihem oesa-nu. Na otoku Anathanu, velikem 2x5 milj je 18 Japoncev, ki sio se rešili iz treh japonskih tovornih ladij, ki so se ob otoku potopile 12. junija. Oboroženi so s strojnico, dlvema, puškama m bodali, ki so jih izdelali iz ostankov leteče trdnjave Bi-29, ki se je porušila n,a otoku konec 1944. Pove ljuje jim nek častnik, ki noče, da bi se vojaki predali. Prvi ameriški «napad» je bil prejšnji teden, ko so v neki nepremočljivi škatli -pustili na obali otolka pisma, ki jih je napisal za vsakega isrmted posadke guverner iz Kanagawe. Prs-ma jih obveščajo, da je japonska- vlada obveščena o njih položaju in da jih žele njih družine videti doinia. Priložene so tudi slike njih. dragih. Druga akcija, do -katere bo prišlo sedaj, bo napad1 z zraka, ki bo vsebova] metanje listkov z opozorilom, da je vojna končana. Ce s-e bodlo vdali jih bodo poS-lali domov. Ce tudi ta poizkus ne bo uspe) bodo izstrelili iz ladij nekaj topovskih strelov in se nato na drugi strani otoka izkrcali. Opozarjajo, da bo to resna zadeva. Prejšnji teden so namreč našli nekega člana tega oddelka z zlomljeno hrbtenico in 13 ranami z mrzlim orožjem. Hotel se je predati. KINO V TBSTI) Rossetti. 21.00: «Vrag-varuh» K* vija W. Osiris. Excelsio-r. 16.30: ((Prepozen L. Scott Don De Fare. Nazionale ' 16.30: «Mož za mojo mamo« L. Yourent, D. Delonne. Arcobaleno. 16.00: aNajvecja strast« L. Parks, B. Hale. Fenice. 16.30: ((Indijanska kri« * Quinn, K. de Mele. .. Filodrammatico. 16.00: «Potep®l stepe«. Alabarda. 16.00: ((Razbojnik Mu-solino«, S. Mangano, A. Nazzan, Armonia. 15.30: «Mo£ zla«, B. Pearson, J. Garfield. Garibaldi. 15.00: «HerOji PaCBM ka» J. Wayne, A. Quinn. Ideale. 16.30: «Zvon na udar« 0» Samson. , „ Impero. 15.00: ((Dunajska dekleta« W. Forst. Italia. 16.00: ((Lepotice tekmoval" ke» J. Crain, C. Wilde. Kino ob morju. 16.30: «Mlada gar da« Sovjetski film. . , Savona. ((Poskočno življenje«, Havery, R. Borgen. M Viale. 16.00: «Vapakoneta» Loy, M. Douglas. Belvedere. Zaprt. Marconi. 16.30: «Bil sem vojni zaročenec« G. Grant, A. Sheridam Massimo. «Onečaščena» H. Lam« • J. Loder. _ Novo Cine. 16.00 «Teror na morju« O. VVelles, D, Del R ■ Odeon. 16.00: «Volk je zatuli"* E. Flynn. B. Stanvviok. . Radio. 16.00: «Zene ponoči« M BiteH. , ur.rt Vittoria. 16.00: «Bambi» yvdl Disney, POLETNI KINO: Sv. Just. 21.00: «Tajnica za vs« posle«. u d. Javni vrt. 20.45: «Grad ob M sonu»- F. Severo. 20.45 ((Venerin poljuv* Rojan. 20.45: «Traviata». RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TK S TA SREDA 20.6.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.00, 13.30, 19- ' 23.05 — 7.15 Jutranja 13.45 Ludwig van Beethoven: ^ nata v mesečini op. 27 št. ‘ cis-molu. 14.00 Slovensko glasbo igra orkester Radia lj ljana. 14.35 Samospevi sl3Vide, mojstrov. 18.00 Poje basist rr rik Lupša. 18.30 Ritmična glas 19.00 Iz del Friderika ch°prlta‘i 21.00 Poje Komorni zbor iz H ^ 21.30 Literarna oddaja: C d.“ Debussy - življenje umetn ^ 22.00 Glasbeni Pele mele. Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 12.00 Iz skladb Camilla S®in>n' 12.45 Operetna glasba. I3-2".,.-., termezzo. 20.00 Poje Nilla P|zd * 20.45 Glasba južne Amerike. SLOVENIJA koiP 6.15-7.00 Lahek jutranji cert. 12.00 Modest Musorgski: o ke z razstave. 12.40 Zabavna g‘ ba. 13.00 Oddaja za pionirje, d-Vedra solistična glasba. 14.00 o ork* predi1 vensko lahko glasbo izvaja ster Radia Ljubljana. 14.30 pr^ igre in intermezzi iz znanih 15.15 Zabavna glasba. 15-3°p“'-rt Prenos iz Maribora. 18.00 P1 glasbeni spored. 18.25 Prvi veS5(j upor slovenskih rudarjev. v>. Glasbena medigra. 19.10 ISr3.,na, bavni orkester Radia Ljubila 20.00 Baletna glasba. 20.20 Sju-j igra. 22.30 Iz del Giuseppe ja. 23.30 Znani solisti igrajo bavno glasbo. T K S T U. 7.30 Jutranja glasba. H-3®,h„a vsakogar nekaj. 12.00 So'bob Anglija. 12.10 Edvard Grieg: tj . berg suita. 12.40 Mozart: Tj. nemški pleši. 13.00 Lahka *las" j 13.30 Rimski Korsakov: Spani capricio. 13.45 Znane skladbe štiri klavirje. 17.30 Plesna glas“ . 18.00 Glas Amerike. 18.15 Bram" ■ Koncert za klavir in orl