3. številka.
D Ljubljani, v petek. 4. Januarja 1901
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, 2a pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo     Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari-
JKeseSna priloga: „Slovenski Tehnik".
Uredništva telefon st. 34. Posamezne številke po 10 h. UpravniStva telefon št 85.
Na onem  znanem  shodu v Celovcu se je javno dokazala krivda dr. Šu-steršiČa  in  tovarišev   v  tej zadevi. Edina vodilna  misel Susteršičeva pri celi stvari je bila: z volilno reformo do zadnjega ubiti kranjske liberalce. Zato je bilo neobhodno potrebno, da se za  Kranjsko   ne   ustvari mestn<h mandatov. Ako bi se bilo to zgodilo na Kranjskem, bi tudi ne moglo biti drugače na Koroškem, ker to bi ne bilo ostalo potem otok v sredini kro-novin z mestnimi  mandati,  kajti na Koroškem so „gnezda in luknje", ali kako   se je  že imenovalo kranjska mesta, vsaj tako velika, če ne večja, kakor pa v kronovinah naokoli. Ali iz zgoraj navedenega vzroka se niso smela na Kranjskem „ločiti mesta od dežele", in vsled tega tudi na Koroškem ne. Dr.  ŠnsteršiČ je bil vedno v zvezi, ali vsaj v dotiki z nem. krščanskimi  socijalci,   saj se tudi sam smatra za krščanskega socijalca. Imel je dovolj prilike   pojasniti  jim razmere na Koroškem, vsaj poučen je bil o njih, ker mu referent  za Koroško, dr. Ploj,   gotovo ni skrival pojasnil, ki jih je dobival iz Koroške, in se je cela stvar gotovo obravnavala tudi v „Slovanski Zvezi", imel je tudi sredstev dovolj,   da bi bil vplival na dr. Gessmanna in tovariše — porabil naj bi bil le svoje in njihovo versko prepričanje in krščansko pravičnost, pri-dejal naj bi bil pridobitev dveh mandatov   na   Koroškem   in dosedanje zvesto in vztrajno capljanje koroških Slovencev   čez  drn in strn za nemškimi   krščanskimi   socijalci   — in v Gessmanu  bi   se bila  morda vendar vzbudila  zaspala  vest.   Ali tega dr. Šusteršič ni storil.   Ko  se je šlo za kočevski mandat, je bil dr. ousteršič najprej   odločno   proti kompenzaciji drugje kakor na Kranjskem, šele pozneje, ko so mu že štajerski poslanci hoteli odreči pokorščino, je splaval s svoje nedostopne višine in izjavil, da sicer  zahteva   kot  kompenzacijo za kočevski   mandat   slovenski mandat na Štajerskem al i   na Koroškem, ali
proti   svojemu prepričanju Nikake odločnosti,  nikake podvzet-nosti, nič značaja. In dal se je mandat štajerskim   Slovencem,   zakar so seveda   Nemci   dobili   zopet enega. Kočevski mandat je ostal brez kompenzacije. Italijani so pridobili svoje, in takrat  se je  s   slovenske strani — molčalo. Prišlo je   do glasovanja v odseku in za Koroško se je sprejel vladni   načrt.    Pozneje   so nas „treštali" z zbornico, in sicer tisti ljudje, kateri so hlade5 se na Soverniku pisali, da se v zbornici ne bo dalo nič več izpremeniti. Štajerski poslanci so izjavljali  na  shodih, da bodo glasovali Droti volilni  reformi,  ako se za koroške Slovence nič ne doseže. In stvar je prišla v  zbornico. Koroški Slovenci  smo bili sicer v dušo prepričani, da je za nas vse izgubljeno, ali vendar smo le še upali, da se bo morda le še dalo kaj doseči.  Ali pri tem smo pozabili na nekaj : celovški shod  zaupnikov! Užaljeno samoljubje človeka, ki misli, daje bog med narodnimi smrtniki, in ne malo tudi osebna mržnja, to so bili motivi, ki so   vodili   odslej   gromovnika na slovenskem  političnem Olimpu, kajti našli so se ljudje,  ki niso hoteli verovati  v njegovo  božastvo in so se celo predrznih* dvomiti o njegovi najvišji nezmotljivosti in uspehih njegovih taktičnih potez. Qiios ego ! Bližal se je usodepolni   1. december, uprizorila se je   „energična" akcija v zbornici, to je, šlo   se je k ministru, kjer se je apeliralo na pravicoljub-nost visoke vlade in nemških nacijo-nalcev:   „Prosimo  lepo,   dajte koroškim  Slovencem  dva mandata. u — „Dogovorite se z Nemci." — „Gosp. Lemiš, prosimo ponižno, dovolite koroškim Slovencem dva mandata." — „Ne." — *Ker Nemci ne dovolijo, ne morem."   —  „Z   Bogom! Klanjamo I se. Hvala lepa za pojasnilo." — Energična  akcija je  pri kraju, in sedaj pride glasovanje. Kdor ne glasuje za j volilno reformo, je sovražnik naroda! In glasovala je energična „Slovanska
Koroški Slovenci m volilna reforma.
Načrt koroških Slovencev.
Koroški   Slovenci   so   na vseh svojih številnih  shodih  zahtevali, da se jim dasta vsaj dva državnozborska mandata.   Zahteva je gotovo popolnoma upravičena, kar smo že dokazali.   Načrt je bil sledeči:   Prvi in drugi volilni okraj tvorijo mesta, trg in industrijske občine.    Tretji volilni okraj   sod. okraj Dobrla vas, Borovlje, slovenski del celovškega okraja, Ro-žek in slovenski del beljaškega okraja) bi bil slovenski  in ravno tako Četrti sodni   okraji  Velikovec,   Pliberk in Žel.   Kapla .     A"   osmem volilnem okraju  sodni  okraji Šmohor. Trbiž, Podklošter, Paternijon in nemški del Beljaka) bi   Slovenci  odločevali pri ožji volitvi, dasiravno bi sami svojim kandidatzm ne mogli nikdar prodreti. Ta načrt bi bil Slovencem vsaj kolikor toliko pravičen in bi jim zagotavljal boljšo politično prihodnjost. Bilo je mnogo upanja,  da bo o Isek za volilno  retormo sprejel  ta načrt, posebno že zato, ke.i so se zavzemali zanj tudi nemški  krščanski socijalci. Ta načrt  jim je namreč zagotavljal dva. ali   pravzaprav   tri   mandate v deželi. Ker bi  bil beljaški okraj najbrž socijalnodemokratski,  bi bili seveda nemški   nacijonalci smeli apa~i po tem   načrtu  samo   na štiri mandate.   Zaradi  tega   so   se nam tudi tako upirali.    Ali njihov  upor ni bil edin. prišel je še od drugod, odkoder ga koroški Slovencii niso pričakovali, namreč od nemških  krščanskih soci-jalcev samih. Vkljub temu, da jim je načrt zagotavljal tolik dobiček — po vladnem  načrtu jim je gotov samo en mandat — in vkljub temu, da so do zadnjega obljubovali. da bodo glasovali zanj, so končno vendarle snedli besedo in celokupno  glasovali proti, in sicer —  „im   Emverst.indnis mit dr. Šusteršič". kakor se je reklo. Da. tu je imel vrag zraven svoje kopito.
LISTEK.
Strahovalcl dveh kron.
Zgodorinska povest. (Dalje.) II.
Al' je j^rom a!' treskanje, Al' voz burovževi gre? To ni tresk, ne gromenje, Tud' voz burovžev ne gre, Tu jezdari vel'k gospod..
Narodna.
Ko je prišel  Tomo  na cesto, je vzlic   bnčanju   viharja   in žvižganju burje zaslišal treskanju podoben ropot. Po slabi in kameniti  cesti, ki je vodila po obaJi od Reke do Beršeca, je dirjal jezdec,   tako   naglo,   kakor bi bežal  pred smrtjo    Konj  je glasno hrkal in pod kopiti,   če so se zadela ob  kamen,   so   se mu  vžigale iskre. Tomo je obstal na cesti kakor bi bil okamenel. Strah gaje preuzel, ko je čul ta tajinstveni   ropot  in   ni  se ganil niti tedaj, ko je že natančno razločil, ^a se mu bliža konj, na katerem sedi jezdec. Prišel je šele k zavesti, ko je ležal na tleh in je čutil, da mu curlja kri z glave, kamor ga je bilo zadelo konjsko kopito.
— Bedak, nerodni, je zakričal jezdec, ko se mu je posrečilo ustaviti konja in se je prepričal, da še živi človek, ki ga je bil podrl. Zakaj se nisi umaknil ?
Ta ogovor je Tomu pričal, da nima opraviti z nadnaravnim bitjem, kakor je mislil, nego z navadnim človekom. To ga je takoj poživilo. Vstal je hitro in na prijazni pozdrav odgovoril ravno tako prijazno.
— Ti si sam bedak in še največjih eden. Čemu pa tako drviš po cesti, koder veš, da hodijo ljudje. Ali ti je mar krvnik za petami in te Čakajo vešala ?
— Bog mu odpusti, a meni se zdi, da si se predrznil nekaj zabavljati, je vzkliknil tujec in vzel izza pasa dolg svetel samokres, s katerim je pomeril na Toma.
Tomo je bil sicer pogumen in krepak mož, toda njegov pogum je bil vedno natančno tako v^ljfej kakor sej«- to zdelo njegovi aj|ptik£fcttieti potrebno, če ni bilo ynv nf^^j ^ iiči zmago, j e Tomo V pO£uni popolaSH izginil. V taj^h ^lO^ajih se je WlH tolažil z zave^tfbt da že pride ugodna prilika za obračun in plačilo. Tako tudi zdaj. Ko je Tomo v tujčevih rokah zagledal dolgi svetli samokres,
je sprevidel, da s svojo železno palico ničesar ne opravi in je vsled tega sklenil, da se poravna izlepa s tujcem, ki je moral kot lastnik samokresa biti gotovo veliki gospod.
— Ne zamerite mi mojih besed, milostivi gospod, je rekel Tomo spoštljivo in se odkril, kar je storil samo kadar je bil jezen. Temno je že, tako temno, da nisem razločil kakega gospoda imam pred seboj.
Tomo bi se bil jezdecu naposled še zahvalil, da ga je izvolil s svojim konjem podreti na tla, a ker je bil tujec že med tem spravil svoj samokres, se tudi Tomu ni zdelo potrebno, da bi nadaljeval svoje opravičevanje.
— Vicfiš, dečko, zdaj mi ugajaš, je dejal jezdec. Zdaj sva zopet prijatelja in upam, da ostaneva prijatelja. Če si hočeš ohraniti mojo naklonjenost, mi moraš pred vsem po pravici in po resnici odgovoriti na nekatera vprašanja.
Tomo je pri teh besedah obšla velika nezaupnost do tujca, zlasti ker ni imel pojma, kako bi si pomagal, da bi mu ne bilo treba odgovarjati. Njegova nezaupnost se je spremenila celo v strmenje, ko je tujec vzel iz žepa srebrn denar in ga Tomu ponudil. Tomo ni niti trenotek premi-
Zvezau za volilno reformo, dasiravno bi jo bila v korist koroškim Slovencem lahko vrgla ravno s svojimi glasovi. Nočemo odrekati posameznim osebam, da so se v svojih govorih in tudi sicer marsikako potrudili za nas, ali dosegli pa le niso nič, uspeha si niso znali zagotoviti, ker odločnosti ni bilo v njih, ker so se brezpogojno uklanjali edini volji dr. Šuster-šičevi.
in kaj je odvrnilo nemške krščanske socijalce od njihove obljube vzlic dobičku, ki se jim je obetal po slovenskem načrtu za volilno preosnovo na Koroškem.   Stvar je povsem enostavna.   Nemška krščansko - socijalna stranka  na Koroškem  je  že precej dobro organizirana in je  dosegla v novejšem Času že prav lepe uspehe ter  si obeta vedno  lepši napredek, česar se ji ne  more  oporekati. Ta stranka ima lepo bodočnost na Koroškem. Nemci so v deželi še razbiti v „volkisehe"   in   „alldeutsche", kar krščanskim socijalcem delo zelo olajšuje. V par desetletjih, ali pa še prej, bodo krščanski socijalci na krmilu. V očigled take bodočnosti so radovoljno zavrgli dobiček, ki jim  ga je obetal slovenski načrt, in gotovo k temu ni malo pomoglo tudi dejstvo,  da jim vsled   tega   nacijonalci   ne morejo očitati kake  zveze  s  Slovenci. Na svoie pristno nemštvo namreč mnogo drže in je prodajajo na debelo, hotec s tem zavrniti  očitanja nacijonalcev o „rimskih breznarodoviih". Seveda jim potemtakem ni  bilo  mnogo do sedanjega dobička, Češ, saj Slovence pogoltnemo takointako  tudi  mi, ko požremo nemške nacijonalce, ki jih sedaj dobe v svoje žrelo.   In ta njihova namera  ni  slaba.   Potem jim vsaj njih krščanska vest ne  bo očitala, da so nastopali proti nekdanjim svojim zaveznikom, kajti med tem bi se Slovenci že ponemčurili v nemško-nacijonalnem zmislu. Prav lep račun, vreden krščanskih  socijalcev, kakor se  kažejo   n.  pr.   na  Dunaju proti slovanskim narodnostim.  In da je to
šljeval ali omahoval, marveč kar mogoče hitro spravil denar in se potem ravno tako hitro pokril v znamenje, da je tujcu vse odpustil.
— Tako, prijatelj, je rekel tujec; zdaj, ko se razumeva, mi bos pač odgovoril na moja vprašanja:
— Za tolar odgovorov — ta bo pa dolga, je menil Tomo; posebno v tej burji . . .
— Ne boj se, dečko; ne bom te dolgo zadrževal. Povej mi najprej, če poznaš plemiča Andreja Kržana, ki ima tod nekje svoj gradič.
V Tomovem srcu je zopet zavladala nezaupnost in (prav nerad je odgovoril na to vprašanje.
— Poznam gospoda Kržana, kakor ga poznajo vsi ljudje.
— Kake vrste Človek pa je ta plemič ?
— Hm, tiste vrste, kakor vsi plemenitaŠi.
— Čuješ, dečko, se je smejal tujec in zopet pokazal svoj samokres. Ti si nekoliko preveč previden.
Tomu je bilo na tem, da se tujcu kot lastniku dolgega in najbrž s srebrom okovanega samokresa ne zameri in zato je hitro dejal:
— Ne zamerite, gospod, previden nisem, samo malo neumen. Kakor me
tudi resnica, kaže že sedanje njihovo postopanje. Slovenske okraje namreč že smatrajo za svoje in že se spuščajo nemški krščansko-socijalni krokarji na slovenska grobišča kot bodoči kandidati. Tako n. pr. straši po slovenskem rožeškem okraju neki mandata lačni dr. Pupovac, rodom Srbin, a navdušen Nemec-, ki trdi, da bo kandidiral na lastno roko, brez strankinega poverenja, a tako neumen ni pač nihče, da ne bi v njem izpo-znal nemškega krščansko - socijalnoga strankarja. Sloveuci rožeškega okraja mu bodo sicer odločno pokazali vrata, če zopet pride, ali vse to kaže, da Nemci smatrajo te naše kraje že za svojo last. Tu naj se torej primejo oni za nos, ki mislijo, da volilna reforma ni pokopala koroških Slovencev. In pri vsem tem so ti ljudje, ki so tako željni nas, še tako nesramni, da še podpore zahtevajo od nas, da naj jim pomagamo do zmage. Zato, da nas prej prebavijo, naj jim še sami dajemo želodčne kapljice v obliki glasov pri volitvi In to ni samo v enem volilnem okraju, to je povsod. Tu nemški krščansk' socijalec, tam socijalni demokrat, drugje nemški nacijonalec, in ubraniti se ne moremo, ker smo preslabi, ker nas je premalo. In pomoči ni nobene, niti od znotraj, nas samih, niti od zunaj, od drugih Slovencev, ker so volilni okraji tako satansko sestavljeni, da moramo ostati v manj šini.
Koroški Slovenci smo izdani, prodani svojemu tisočletnemu sovražniku in tega dejstva ne uniči nikako modrovanje. Ne rečemo, da bi se nas uničilo danes, ali morda jutri, ali če bodoča državna zbornica ne bo dosegla kakih izprememb za nas, bo pač v doglednem času prišel trenotek, ko bo koroškim Slovencem upadel pogum za nadaljni brezuspešni boj in se bo začela mastna gostija za nemške Slovencev lačne požeruhe. Koroški Slovenci bodo napeli vse svoje moči, da rešijo, kar se da rešiti, in od tega
kdo vpraša,[tako mu odgovorim. Sicer pa se mi zelo mudi domov. Pa srečno potujte!
— Skoda, da se ti tako mudi. Pravkar sem ti mislil darovati še en tolar.
— O, prosim, tako se mi pa le ne mudi, se je hitro oglasil Tomo, pristopil zopet k jezdecu in čakal z odprto roko na drugi tolar. A ta mu je smehljaje podrl vse upanje na drugi tolar.
— Le idi, dečko, če ti se tako mudi. Ta tolar dobi prvi človek, ki ga srečam, in ki mi bo znal kaj več povedati o plemiču Andreju Kržanu, kakor ti.
Spričo teh besed je Toma prevzela utemeljena nevolja. Strgal je kučmo z glave in srdito zakričal:
— Kje pa dobite Človeka, ki bi Vam vedel kaj več povedati o plemiču Kržanu kakor jaz. Pokažite mi ga ali mi ga imenujte, če morete. Na vsem svetu ga ni takega človeka, zakaj plemič Kržan je moj gospodar in jaz sem njegov sluga in vem torej več o njem, kakor kdorkoli.
(Dalje prih.)
boja bo odvisna daljna njihova pri-hodnjo^t. Ako rešimo „slovenski" mandat,-imamo vsaj nekaj opore za bodočnost, ako pa ga ne dobimo, potem — — — vae victis!
Boj bo hud, kakor ga še nismo videli, zato pa bo treba tudi mož, vseh nas brez razlike stanu in prepričanja na bojišču. Z delom, s podrobnim, vztrajnim, neumornim delom nas vseh se bo morda še dalo kaj doseči, sicer propademo. Zato pa koroški Slovenci vsaj zdaj, morda zadnjikrat: Vsi na krov! Ne vdajmo se!
Iz delegacij.
Budimpešta, 3. januarja. Pred-poldnem se je zbral pododsek proračunskega odseka, da je razpravljal o dobavah za vojaštvo vsled znane resolucije delegata K in k a in odgovora vojnega ministra na to resolucijo. Posebno ogorčenje pa sta pro-vzročili izjavi ogrskega trgovinskega ministra Kossutha in državnega taj -nika Szterenvija. V današnji seji so vsled tega vsi avstrijski delegatje naglasa::', da nikakor ni mogoče sprejeti dogovora, ki se je glede zalaganja armade sklenil med ogrsko vlado in skupnim vojnim ministrom. Takega mnenja je tudi plenum avstrijske delegacije, ki je baje odločno za to, da se o vojnem proračunu ne glasuje poprej, dokler se glede dobav za armado ne doseže povoljno sporazum-ijenje. Namerava se v delegaciji predlagati, da se dogovor vojne uprave z obema vladama glede zalaganja armade ne sprejme na znanje, ker je ta dogovor škodljiv interesom avstrijske produkcije.
Budimpešta, 3. januarja. Popoldne je bila plenarna seja avstrijske delegacije. — Vojni minister S c h o n-aich je naznanil veselo vest, da sta vladi obeh držav pritrdili zakonskemu načrtu o preskrbi vojaških vdov in sirot, in da se ta zakon kmalu predloži zakonodajnim korporacijam ter dobi veljavo nazaj s 1. januarjem 1907. — Potem se je začelo razpravljati o rednem vojnem proračunu. — Del. Delugan je urgiral celo vrsto reform v armadi posebno vojaško pra-vosodstvo in postopanje častnega sodišča. Zahteval je reduciranje izdatkov za armado. — Del. S tein je strastno napadal nadvojvodo Frana Ferdinanda, češ, da porablja na svojem graščinskem posestvu v Lollingu na Koroškem vojake za gozdne čuvaje, a vsled tega nastali primanjkljaj pri polku se nadomesti s pozivom kmetskih rezervistov v aktivno službo. Predsednik je govornika ukoril, a Stein je odgovoril, da ne govori o članu cesarske rodbine, temuč o pod-maršalu Franu Ferdinandu. Navajal je, da brzojavna proga Celovec-Krška dolina ni za privatnike, temuč je rezervirana za državne brzojave, ker podmaršal v L<">llingu naroča vse potrebščine za svojo kuhinjo brzojavno iz Celovca. Pisma graščinske uprave se sprejemajo v promet nefrankovana, zato pa goji graščinsko oskrbništvo na debelo trgovino z razglednicami podmaršala iu njegove žene. Enako se počenja na graščinskem posestvu v Konopištu in na posestvu nadvojvode Frana Salvatorja v Wallseeu.
Parlamentarni položaj.
D un a j , 3 januarja. V parlamentarnih krogih še vedno upajo, da se posreči pregovoriti radikalne stranke, da umaknejo svoje obstrukcijske nujne predloge v prilog meritornim nujnim predlogom. Posl. Gessmann bo namreč nujno predlagal numerus clau-sus gosposke zbornice. Glede nujnega predloga, ki ga stavi posl. Stojan zaradi kongrue so svobodomiselni nemški poslanci sklenili, da prepuste razpravljati o tem nujnem predlogu le tedaj, ako se sklene junktim »reformo zakonskega prava. Ako se ne doseže, da bi se obstruk-cijski predlogi umaknili, hočejo velike stranke premagati to zapreko s trajnimi sejami.
Glede proste kolportaženi mnogo upanja, da bi se tozadevna ureditev § 23. tiskovnega zakona mogla izvršiti še v zadnjem zasedanju. V razpravo se vzame ali reforma vsega tiskovnega zakona ali pa nič.
Zarote v Srbiji?
D u n a j, 3. januarja. Dasi je vlada kategorično izjavila, da so vse vesti o kaki zaroti proti vladujoči dinastiji gola in hudobna izmišljotina, vendar se znova zatrjuje, da se bivši srbski poslanik v Londonu, Mijatović, obtoži zaradi veleizdaje, ker je delal javno propagando proti dinastiji. Mijatovio se in contumaciam obsodi na izgubo pokojnine. Njegova agitacija je merila na to, da pride na srbski prestol kak član angleške kraljeve rodbine.
London, 3. januarja. Bivši srbski poslanik v Londonu, Mi j a to vio, je javno izjavil, da na spremembo na srbskem prestolu nihče ne misli. Tudi na spremembo vlade ni misliti, ker razpolaga sedanja vlada nad veliko večino in ker živi v Srbiji pravi patriotizem, da se vsak državljan zaveda dolžnosti, skrbeti za mir in red v deželi. Ako bi bila res kakšna zarota, bi se ne razglašala tako javno. Tako hudobno vznemirjenje je obžalovati posebno sedaj, ko si v Srbiji prizadevajo, da bi si naklonili angleški kapital za razvoj države.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d, 3. januarja. Ko se je mestni poglavar Launitz vračal od blagoslovljenja novozgrajenega zavoda za eksperimentalno medicino, ustrelil ga je odzadi v glavo neznan mož. Poglavar se je takoj zgrudil in izdihnil, nakar se je tudi atentator ustrelil.
Moskva, 3. januarja. V Libavu so revolucionarji napadli blagajnika tvrdke Kiihler, ko se je peljal po ulicah v spremstvu dveh policajev. Oba policaja so ubili, blagajnika in voznika smrtno ranili ter odnesli denar, ki ga je imel blagajnik seboj.
Vatikan in Kvirinal.
Rim, 3. januarja. Vsa znamenja kažejo, da deluje papež na sporazum-ljenje s kraljevskim dvorom, da bi na ta način dobil letno rento 3l/% milijona lir, katera renta je zajamčena z zakonom iz leta 1871., a sta jo papež Pij IX. in Lev Kili. odklanjala. Sedanjemu papežu bi ta vsota prav prišla za francosko duhovščino, ki vsled upornosti proti republiki izgubi dohodke.
Nemiri v Maroku.
Madrid, 3. januarja. Ker je Raizuli hotel zavzeti mesto Arcilo, je poslal vojni minister Gebbas pred mesto 600 vojakov s tremi topovi. Med tem pa se Raizuli le utrjuje v svoji trdnjavi Zinat. Da si popolni svojo zalogo, je izropal veliko zalogo nekega francoskega trgovca. Raizuli ne verjame, da bi bilo res sultanovo pismo, s katerim je odstavljen od pa-ševanja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. januarja.
—  Vlada   proti „Prosveti".
„Prosveta" je nameravala 3. t. m. prirediti v „Mestnem domuu pod geslom „Mladina — Gregorčiču" akademijo s solopetjem, predavanjem in godbenim kvartetom. Ker se šolskim oblastim ni zdelo primerno prirediti proslave Gregorčiča, je sklenila „Pro-svetau kot dijaško in ljudsko izobraževalno društvo, da z dijaško slavnostjo počasti spomin pesnika, ki je tako priljubljen in znan med mladino in ljudstvom. Vlada pa je z nekakim „dopisom" dne '*>. t. m., tedaj na izvirno nameravani dan slavnosti, prepovedala sodelovanje srednješolski, disciplini podrejenih dijakov. Onemogočila je s tem slavnost Čisto nedolžnega prosvetnega značaja. Oe upoštevamo, da ista vlada dovoljuje sodelovanje pri sličnih sla vnos tih posebno v Tonhalle, moramo njen nastop zaznamovati kot otroško šikano. Vse slavnosti „Prosveteu so se vršile tako dostojno, da niti terezijanski policijski znanstveniki ne bi mogli zaslediti lasu v jajcu. Stari policijski duh zopet straši v vladni palači. Če se kdo izjavi, da ponosen narod ne klanja glave pred nikomur, ampak hoče v hiši, ki jo je sam zidal, biti svoj gospod, zavoha veleizdajo, za vsakim ljudsko-izobraževalnim korakom vidi nevarnost za vero in avto-
riteto, za deklamovanjem in pevanjem Gregorčičevih pesmi pa menda ire-dentovske namene! In če se slednjič pomisli, da nobena persekuoija še ni prinesla sledu kakega uspeha, se nam zdi karakterizacija vladnega koraka kot smešno-otročji pojav polici jskegaduha še bolj opravičena.
— Narodu stranka sa Štajersko In UČiteljstvo. Iz Spodnjega Stajerja se nam piše: Najhujši trn v peti je našim klerikalcem uČiteljstvo. Hudo jih peče, da so učitelji skoraj vsi  pripadniki  nove  stranke. Toda slušajmo, kaj piše o tem glavno trobilo naših ljudskih osrečevalcev, „Slovenski Gospodar"! Ta list v svoji 51. številki z dne 20. decembra m. leta doslovno pravi: „Zelo nas je osupnilo, ko smo Čitali, da se je v posebno velikem številu udeležilo uČiteljstvo ustanovnega   shoda    liberalne stranke. Slavno uČiteljstvo ve, da je naše ljudstvo katoliško in da noče nič vedeti o liberalizmu, vkljub temu se pridružuje novi liberalni stranki.  Zato ni čudo, da je ljudstvo že kar krstilo novo stranko uči tel i s k o stranko. Mislim,  da  ne  bode vse uČiteljstvo šlo  na  limanice  nekaterim celjskim „streberjein", zato je po mojem mnenju   boljši naslov „Stranka liberalnih učiteljev".  Po njih si hočejo   liberalni   advokatje ustanoviti svojo moč med kmeti!" — Tako „Slovenski Gospodar".   Prav  vabljivo bi bilo, nekatere stavke te notice po za-služenju ožigosati.   Pa se ne splača! Za   sedaj   črnim   našim   prijateljem, ovažujoč  star izrek;   „Omni morbo suum remedium", kar svetujemo, naj napram „liberalnim" učiteljem ustanove „btranko klerikalnih učite« ljevu ter v' to poverijo svojega Član-karja  in  sotrudnika,  središkega učitelja in ^pisatelja", g. Ant. Kosija! Ta mož se spozna na „gschiift" in tudi dobro številiti zna. Videti hočemo, koliko „klerikalnih" ljudskih učiteljev, odnosno učiteljic bodete nabrojili. Pa le podvizajte se!   Mogoče bode Kosi — ta podjetni možakar — bolj srečen, nego pa je bil svoj  čas šmarski Jurkovič   pri    snovanju podružnice „Slomškove zveze" za Štajersko. Toda le brzo in korajžno na delo! „Frisoh gewagt ist halb ge\vonnen."
— Afera Vistarini. Kakor se nam poroča iz Brežic, je namestni-štvo v Gradcu odredilo preiskavo v znani aferi okrajnega glavarja Vi-stariuija in jo poverilo nekemu dvornemu svetniku, ki je te dni dospel v Brežice. Preiskava je trajala več dni. O uspehu preiskave se ne da ničesar gotovega izvedeti, govori se pa, da se je našla blagajna v redu. Glavar Vistarini je še vedno na dopustu in ga nadomestuje okrajni komisar Schaffenrat.
— Iz finančne službe. Finančni koncipist Ivan Maca k je imenovan za finančnega komisarja v IX., carinska asistenta Ivan Jurisovič
Franc M ar in i č pa za carinska »ticijala v X činovnem razredu. Vsi ti trije so v področju tržaške fin. direkcije.
— Iz davčne službe. Davkar na Vrhniki, g. Feliks Nič je imenovan za glavnega davkarja za okrožje finančne direkcije v Ljubljani.
— Imenovanja   v okrožju postnega ravnateljstva v Trstu.
Te dni je bilo več poštnih oficialov v Trstu imenovanih za kontrolorje. Kakor poroča „Grazer Tagblatt" je bilo pri ti priliki preteriranih v Trstu 12 izborno kvalifikovanih uradnikov. Izvedeli smo, da so bili pre-terirani tudi ta naši pošti štirje izvrstno kv alifiko vani in sposobni uradniki, ne da bi se vedelo, zakaj niso našli milosti v očeh poštne uprave, da bi avanzirali. Vpra šali bi g. poštnega ravnatelja P a t ay a, kakšni oziri so bili merodajni, da je bilo to pot preteriranih toliko uradnikov, ki imajo pravico do avanzi-ranjaV Ali je morda tudi pri poštnih imenovanjih odločilen kak protekcio-nizem, ali so tudi tukaj merodajni politični oziri V
— Poštna VOSt. Poštna otici-jantinjs Ivana Sraerdu v Postojni je dobil a mesto poštne odpraviteljice v (Jerovljah na Primorskem.
— Ii gledališke pisarno. Nocoj
se poje prvič v sezoni velika Wag-
nerjeva opera „Lohengrin" (par). Naslovno vlogo poje g. pl. R e z u -n o v i Elgo gospa S k a 1 o v a, Ortrudo gdČ. Reissova, Telramunda gosp. Ou Tednik, kralja Henrika g. Be-tetto, kraljevega glasnika g. Rane k. — V nedeljo popoldne se vpri-zori zadnjič v sezoni „B e n e š k i trgovec" (nepar), zvečer pa bode prva repriza slovite Hauptmannove drame „Potopljeni zvonu (nepar).
— „Slovenska Matica". 147.
odborova seja, v petek dne 21. grudna 190<> ob petih popoldne v društveni pisarni.   Tajnik poroča, da je osrednja vlada društvu novic dovolila subvencijo    letnih   1000 K    za dobo 1006-1908. Povodom slavnosti t>001et-nice stavbne šole in lOOletnice češke tehnike v Pragi se je  dne 9. listopada slaviteljem poslal brzojavni pozdrav.   Ob  smrti  pesnika Simona Gregorčiča,  dne 24. listopada v Gorici, je društvo razgrnilo  črno zastavo, položilo na krsto venec s trakovi, bilo pri  pogrebu zastopano po odborniku dr. Gregorčiču in članu A. Gabrščku,    izrazilo    sožalje sorodstvu  in prejelo  od   častnega člana Sandorja pl. Gjalskega iz Zagreba in od  društva „Ilirije"  iz Prage brzojavni kondolenci.  Sklene se počastiti spomin dičnega pesnika, ki je bil 10' let Matičin odbornik (1882—1808) in nekaj let tudi poverjenik,   s primernim   sestavkom   v   „Zborniku". Na znanje se vzame, da je profesor dr. Žniavc pristopil pododseku za nabiranje krajepisnih imen.   Preteklo nedeljo je  imela  „Hrvaška   Matica" v Zagrebu svoj občni zbor. „Slovensko Matico", o tem zborovanju brzojavno obveščeno, sta pri  zborovanju zastopala odbornika dr. Ilešič in Trstenjak.   Po zborovanju, na katerem sta Matičina odposlanca  bila navdušeno  pozdravljena,  je  došel Matiči-nemu predsedniku brzojavni pozdrav. Na znanje se vzame poročilo o delovanju pododseka za „Slovenski zemljevid", ki je imel zadnji čas tri seje, in se sklene, da je  drž. poslancu J. Pogačniku  izreči na ljubeznjivem posredovanji    radi    zemljevida pri osrednjih   oblastvih   na  Dunaju pismeno zahvalo. Tudi krajepisni odsek je imel zadnji čas dvoje sej. Poročilo
0 njegovem delovanju se vzame na znanje. Odobre se nagrade pisateljem, urednikom in korektorjem letošnjih društvenih kojih, soglasno in nespremenjeno po nasvetih knjižnega odseka. Knjige — osmero jih je v obsegu 83 tiskovnih pol — bodo te dni
1 zgotovljene in se začno prav v kratkem razpošiljati. Na znanje se vzemo nekatere odredbe knjižnega odseka, ki si tičejo bodočega društvenega knjižnega programa. Odobre se tajnikova poročila o poverjeništvih, drustve nikih, knjižni zalogi in knjižnici. Nova poverj eni-štva so se osnovala za Buzet, Dja-kovo, Sv. Trojico v Halozah in za Vinkovce. Novega poverjenika je dobila Praga Za lansko leto je plačalo Matici 2977 letnikov uduino, za letos doslej 3097; ker bo 200—300 udov prispevek še vplačalo, je pričakovati nad 3(30 udov prirastka. Od zadnje seje je društvu pristopilo na novo ali novic 217 društvenikov. Knjižni zalogi je prirastlo od zadnje seje 30 knjig, zvezkov in časopisov: 2 podarjeni in 28 zamenjanih. V odsek za „Zemljevid" je mesto predsednika, ki ne utegne, povabiti prof. K en do. Na znanje se končno vzame, da so se jele za tisek močneje potezati tudi tiskarne po deželi. Predsednik naznani, da se je za tajniško službo oglasilo 8 prosilcev, prečita njih imena in predlaga, naj se izvoli pododsek 5 članov iz odbora, ki bo prošnje pre-udarii in o podelitvi službe poročal v prihodnji seji, katera bodi krog 20. prosinca. V pododsek petorice se izvolijo gg. L e v e c, Grasselli, Sušnik, £>ubic in dr. Detela; potem se seja zaključi.
— Ljubljanski obe. svet je v
zadnji seji dovolil sledeče subvencije za tekoče leto: Glasbeni Matici 3000 K, Narodni šoli 400 K, Filharmonič-nemu društvu 400 K, Ciril-Metodovi družbi 1000 K, dijaškemu podpornemu društvu R a dogo j 700 K, slovenskemu planinskemu društvu 600 K, Loschnerjevi ustanovi 200 K, gremi-jalni trgovski šoli 1000 K, Dramatičnemu društvu 12.000 K (ter poleg tega deželno subvencijo 14 000 K, katero je mesto založilo in se ima vrniti), gasilnemu in reševalnemu društvu 4000 K, Elizabetui otročji bolnici 1000 K, dijaški in ljudski kuhinji pa 1(X) K. Med „izrednimi potrebščinami" je dovoljeno: za olepšavo mesta 2000 K, za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani 10.000 K, za morebitno zidauje cerkve na barju 1000 K, društveni godbi 2400 K, za most čez Ljubljanico od Prul na Opekarsko cesto 10 000 K, za zgradbo Učit konvikta 500 K, za poprave v kopališču Kolezija 550 K, za nabavo umetniških del za bodočo mestno umetniško galerijo 2000 K, za vzdržavanje javne ljudske knjižnice 3000 K ter 2l*X) K kot ustanovnina, 8700 K pa za pokritje deficita pri mestni mlekarni. (Mesto je s to svojo prodajalno pri-
hranilo občinstvu 146 000 K, ki bi jih bilo treba izdati, Če bi se bilo nameravano podraženje m'eka za 4 v pri litru uresničilo. Blagajnični zaključek 31. decembra 190« izkazuje 183.075 K 54 v prebitka, kar je menda zadosten dokaz o vestnem in umnem gospodarstvu naše mestne občine.
— Mollere ni našel milosti v „Slovenčevih" predalih. Seveda: spisal je „Tartufa", vsled kater^a so ga hoteli sežgati na grmadi in vsled katerega so mu pred četrt-tisočletjem v krščanski ljubezni odrekli krščanki pogreb. Pokopali so ga bili ponoti in pokopati so ga hoteli drugič snoči. Toda izbrali so premajhnega grobo-kopa. Moliere je bil med tem vzrastel v velikana. Xekoliko znani Goethe je stavil njVgovo gledališko umetnost nad vse druge In nemški literarni historik Jun ker pravi v svoji izborni ^ZgHJovini francoske literature" (11102): „Moliere je ustvaril moderno veseloigro ter jo povel z orjaškim duhom na višino, katere ni pozneje nikdar več dosegla. .. Nikoli pred njim in ne po njem se ni pororil komediograf, ki bi ga nadkriJil ali ki bi ga le dosegel . . . Moli« re je največji francoski pisatelj in njegova dela so svetovna last." — To menda zadostuje. Čisto irelevantno je, kaj kvasi pritlikavec o veleumu. Ni pa brezpomembno, da nora slovensko gledališče, umetniški zavod, trpeti mazaške kritike moža brez vsake literarne in umetniške naobrazbe, ki piše, kakor da bi se mu sanjalo. Imeni Shakespeare in Moli«re jpinlje v svoja usta, ne da bi le približno slutil, kaj pomenita ta dva izraza v kulturnem svetu. Človek, si večjega gledališča še nikdar videl ni, govoriti o „dvornih gledališčih" in njihovih uredbah. O ti sv-ta — neumnost !
Sestanek   Splošnega slovenskega ženskega društva11 bo
v nedeljo, 6. t m. o 1» petih p o-poidue Predaval bo g tehtnik M. Znidarsič o svojem potovanju po Ruskem.
— K slavnosti 151etnice pevskega društva „Ljubljana" razposlana so bila dosedaj vsa vabila. Ako bi kdo vabila ne dobil in bi se udeležiti želel, naj blagovoli to direktno odboru naznaniti. Omenjamo pa, da se bodj besedilo k pevskim zborom dobival > tudi na večer koncerta pri blagaji:. Slavnostno zborovanje, ki bo v nedeljo dopoldne ob desetih v mali dvorani „Naroduega doma",utegne
bit.u.juli stauicoivo za vsakega, katerega t: zanimala zgodovina 15letnega delovauja omenjenega društva. Pripomnil nam je, da bo na tem zborovanju poklonjen po ljubljanskih rodolj.ibkinjah društveni zastavi spominski trak. Vstop k slavnostnemu zborovanju je vsakomur prost. Stopnišče ^Narodnega doma" kot dvorana zborovanja in koncertna dvorana hotela - Union" bodo slavnosti primerno ozaljšani. Zanimanje za koncert in za slavnostno prireditev je vsestransko, kar obeta, da bo slavnost uspela sijajno. Toaleta k vsem prireditvam je pr^menadna.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani, VI
redni občni zbor bo v nedeljo, 6, januarja ob 10. uri dopoldue v društvenih prostorih v „Narodnem domu".
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 6, januarja, na sv Treh kraljev dan družinski večer v „Sokolovi dvorani" v „Narodnem domu". Spored: 1. Nastop društvenih pevcev v zborih, osmerospevih in solospevih. k2. Vinska pokušnja. Po 10. uri ples. Sodeluje slavna ^Ljubljanska društ-veua godba." Začetek oh 7. uri zvečer. Vstopnina t>0 v. za osebo. Vstop vsakemu dovoljen.   Toaleta navadna.
— Srbska čitalnica v Ljubijal priredi v nedeljo, dne 1» t. m. Čfl« deo, 1906 po pravoslavnem koledflrJ11' v mali Čitalnični dvorani v ,tfarod-nem domu" Silvestrov več'r- Sode-deluje slavno pevsko društvo „Sla-vec" ter gosp. D. Barj**tarović, slov. gledališča, ter tf>*P Fr- P1- sla" dovio. Zabavni spored bo trajal do polnoči, po polnoči se prične ples. Začetek ob polnosinih zvečer. Vstopnina 40 v. Pnstop ima vsakdo.
— Odbor II. skupine društva slovenskih odvetniških iu notarskih uradnikov v Ljubljani vabi še enkrat vse ljubljanske in zunanje svoje tovariše, bodisi da so člani ali ne, k obilni in polnoštevilni udeležbi iz^anreduega občnega zbora dne 6. januarja ob sedmih zvečer v gostilni bratov Novakovič v Sodnij-skih ulicah Uado bi se enkrat slišalo mnenje vseh naših tovarišev. Sploh je pa to zborovanje eminentne varnosti. .#
— Krajna skupina c. kr.
nih uslužbencev v Ljubljani J
nedeljo <i. prosinca t. 1. točne Ob stmn popoldne v društveni sobi n* ^mski cesti št. 4 občni zbor. Tovariši, ki so tisti čas službeno zadržani, naj pošljejo svoje glasovnice odboru. Ako ne bode občni zbor sklepčen ob določeni uri,  se vrši eno uro kasneje
-drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov. Na dnevnem redu zborovanja je govor predsednika, poročilo blagajnika, volitve in eventualnosti.
— Umrl je danes po daljši mučni boleani bivši občinski svetnik Ivan Seunig. hišni posestnik in trgovec z usnjem na Starem trgu. Bil je vrl naroden mož in izredno veselega zua-čaja, vsled česar je bil priljubljen v vseh krogih. Blag mu spomini
— %Sk šahovce. Da se vzbudi zanimanje za šah tudi v širših krogih, bo igral v soboto dne 5. januarja v kavarni „Union- ob sedmih zvečer šahovi mojster cand. techn. Milan Vidmar 10 do 20 partij naenkrat. Tsakdo, kdor se zanima za šah, je dobrodošel, posebno, če pride z namenom, da pobije v eni igri simul-tannega igralea. Ker pa je le omejeno število šahov na razpolago, se prosi vljudno, naj vsakdo. Če le more, prine5e svoj šah seboj. Vstop je prost.
— DomaČa umetnost. V izložbenem oknu g. Frana Koli man na razstavljen je trak ljubljanskih rodo-Ijubkinj in rodoljubov, ki je namenjen kot darilo zastavi pevskega društva ,Ljubljana" povodom v nedeljo se vršeče 151etnice. Krasno in umetaiisko dovršeno vezenje s pranim zlatom v težki svili je domače delo ter izgotovljen od ljubljanskih Slovenk samih. Načrte Črk in okraskov je mojstrsko napravil tukajšnji črkoslikar g. Filip P r i s t o
— Olepševalno   društvo v
Rožni dolini, priredi dne 6. pi0s. na dan *v. Treh kraljev veliko pred-pusfcno veselico v prostorih restavracije rR ožna dolina*. Iz bogatega sporeda omenjamo koncert tam-buraškega klnba rZ a r j a~, srečolov, šaljivo poŠto, korijandoli korso, ples in mnogo druge zabave, za kaftero skrbi ad hoc sestavljena družba svetovno znanih komikov. Vstop vsakemu prost; začetek ob 3, uri popoldan. Ker je čisti preostanek namenjen v blagi namen, potom izboljševanja komunikacijskih sredstvev in drugih koristnih naprav pomagati novi naselbini do blagostanja in udobnosti, vabi odbor k mnogobrojni udeležbi.
— Starološkemn kaplanu Janezu FiOrjanČiĆU se včeraj  ni nič
dobro godilo pred škofjeloško c. kr. okrajno sodnijo. Ker je dne 16. p. in. — kokor smo poročali — prevaeto preganjal v neki pošteni kmetski hiši „spiritizem" in vrhutega isti dan spravljal raz lece v krivo luč spo?_iin pokojnega poštenjaka g. Petra Lo-gondra, imel se je včeraj zagovarjati zoper dve kazenski obtožbi, kateri je vložil zoper njega v imenu razžaljenih rodbin odvetnik dr. K. Triller — Ker je bil Forjančič že petkrat sod-nijsko kaznovan, se je nove obsodbe vendar-le zbal, akoravno je vso krivdo korajžno tajil. Podpisal in izdal je torej obema rodbinama ponižno Sastao izjavo, katero mora v nedeljo pročitati raz prižnice, vrhutega pa objaviti v ^Slovencu" in „Domoljubu"; nadalje bo položil za „Dijaško ku-iiinjo* v Kranju 250 svitlih kronic in ravno toliko za >'rlasbeno Matico" v Ljubljani: povrhu pa še za pravdne stroške 150 kron. Ako bi se „Slove-nec* ali „Domoljub"* branila priobčiti častno izjavo, našteti bi moral go?p. kapian imenovanima dobrodelnima zavodoma še 1000 ien tisoč) kron. — Morda bo sedaj za nekaj časa mir — kaj pravite mati JeioveankaV
— Popravek. Dopis „Starološke volitve" v 297. štev. rSlov. Naroda-popravljamo s tem, da je žabniški župnik Čik lani pač maševal na sveti dan, ni pa maševal predlani na sv. rrha nedeljo, ki je cerkveni- patron, vsled že navedenega vzroka; mesto njega je moral maševati prejšnji že upokojeni župnik, ki je bil slučajn3 tam.
Idrijsko godbeno društvo
je imelo svoj redni občni zbor dne 30. grudna v gostilniških prostorih gospe Ane Šinkovec v navzočnosti 44 članov. Predsednik Ignacij Kogej je izrekel sožalje na smrti 3 članov, nakar je tajnik Josip Kobal poročal o delovanju društva v minulem letu. Društvo je imelo 24 delavnih in 208 podporne člane. Odbor je imel med letom 6 sej. Delavni člani so nastopili 33 krat večinoma vsi ali v manjših oddelkih. Vrednost društvenega inventarja znaša 1312 K 81 v. Za tem je poročal blagajnik Ivan Zupančič, da je imelo društvo 1044 K 79 v dohodkov in 964 K 45 v stroškov, torej čistega dobička 80 K 34 v. Blagajniku in ostalemu odboru se je dal absulutorij. Predsednikom je bil izvoljen zopet Ignac Kogej, podpredsednikom Josip Poljanšek, za odbornike Zupančič Ivan, Kobal Josip, Gruden Jakob in £onta Valentin, za pregledovalca računov pa £onta Pavel m Mrak Ivan.
Veselimo se prihodnje de-ielnozborske volitve! Piše se nam: Pri zadnph deželnozborskih volitvah so v naši vasi Strmca pri Postojni volih večinoma vsi kmetje na klerikalno
stran. Kakor se kaže, se bo pri prihodnjih volitvah sploh vse na narodno-napredno stranko obrnilo! Živela narodno-napredna stranka!
— Draginja v klerikalnih gostilnah. V8vasi „Strmca* pri Postojni so pred nekoliko dnevi pili vaški fantje pri Katarini Žele. Pri tej priliki sta si fanta Franc Jenček in Frano Kobal naročila dve jajci na mehko pečeni, kateri sta res v kratkem času dobila, ali žalibog bili sta jako pooeni. Stali sta namreč s kruhom vred s a m o 86 vin.! Kmetje, pazite, kadar ste v klerikalnih gostilnah, kako plačujete svoja jedila, da vam klerikalni gostilničarji vaših žepov ne izpraznijo! Svoji k svojim!
— Logar, ki ni logar. Pod tem zaglavjem smo včeraj poročali o kužni bolezni, ki se zadnje mesece prijavlja v Postojni, ter smo po „Notranjeu" poročali, da se iz negativnega uspeha bakterijologične preiskave odpadkov enega izmed tamkaj obolelih izvaja, češ, da o kakem legarju v Postojni ni nobenega govora. Z dobro informirane strani se nas opozarja, da negativen rezultat — osobito pa enkratne preiskave odpadkov nikakor ne izključuje suma na legar, ako drugače drugi, klinični znaki dopuščajo sklepati na tako bolezen. Bolnikov s takimi prav težkimi in karakterističnimi simptomi je pa bilo. kakor čujemo, baš v Postojni prav obilo. Izid omenjene bakterijo-lcgiČne preiskave odpadkov enega samega bolnika ne dopušča torej nobenih konluzij glede vrste epidemije v Postojni; da, ne more se niti trditi za preiskovani slučaj, da bi bil legar izključen.
Dobračevsko gasilno društvo je imelo 1. prosim-a svoj redni občni zbor, pr katerem se je izkazalo, da društvo vrlo napreduje; vpisanih je čez 50 izvrsnjoČih članov, kojih vsak se zanima za društvo, in izvršuje točno svojo nalogo. Društvo se je bilo v začetku močno zadolžilo, toda pod spretnim in umnim vodstvom odplačuje vsako leto velik del svojega dolga. Pri volitvah je bil znova izvoljen za načelnika trgovec Janez Jež, ki je obče spoštovan in priljubljen mož, zavednega prepričanja in pravih nazorov. Tudi drugi na novo izvoljeni odborniki so vsi vestni in pošteni na svojem mestu. Želimo, da bi društvo tudi v bodoče tako uspevalo in ohranilo ugled kakor do sedaj in bi v slučaju nesreče doseglo najboljših uspehov.
— Sneg na Notranjskem je
imel kaj slabe pesledice. Na semnju v Mirni peči 28. pr. m. je bilo 16 gcved, dočim jih je bilo včasih po 1000 do 1200. V Novem mestu je bilo po -navadi na semnju 31. dec. po 600 do 800 prašičev prignanih, letos so pa prignali samo dva, a še ta dva nista bila prodana.
— Streha se je udrla pri napol podrti bajti Franca Klevi-6 ar j a v <iumpergu v novomeškem okraju vsled snežne teže. Rešili so se ljudje z opravo in obleko ter živežem.
— Zagorje Ob Savi. „Narodno bralno društvo" t Zagorju ob Savi ima svoj II redni občni zbor v soboto, dne 5. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih gospe M. Wein-bergerje ve. Ta občni zbor je sklepčen  pri  vsakem številu članov.
— Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ima dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v pisarni d r. Ivana Dečka, Kotovške alice hiš. št. VK I. nadstropje svoj redni občni zbor.
— Veleposestvo Resahof na
Vidmu v brežiškem okraju sta kupila od inženerja Julija S ch imetij c h e k a brata R a i č iz Spodnje Šiške Posestvo je stalo 74.000 kron. S tem je Slovencem pri volitvah v okrajni zastop zagotovljena večina v skupjni veleposestva. Ker volijo kmetske občine itak narodno, je gotovo, da preide okrajni zastop brežiški pri prihodn.ih volitvah zopet v slovenske roke.
— Slovensko trgovsko društvo V Celju priredi na svečnico, 2. februarja v „Narodnom domu" v Celju plesni venček, Čigar čisti dobiček je namenjen za sklad slovenske trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko.
— Spomladansko cvetje v najhujši Zimi. Ljubeznivi naši prijateljici gdč. Milka in Vera iz GhriŽ pri Celju sta nam poslali šopek trobenti* , nabranih na Novega leta dan.
— Slovensko pevsko društvo
f,Vranska Vila" ima v nedeljo, dne (J. januarja ob 5. uri popoldne v dvorani gosp. Brinovca na Vranskem svoj  redni  občni  zbor  z običajnim
sporedom.
— Pozor prod nepoštenim
agentom! Neki Karel Knez is Rjsentala pri Voitsbergu na Štajerskem spravlja ljudi v Zeche Shamrock pri \Vaune na Nemškem in jim obljubuje vse mogoče pri tem. Ker so njegove obljube lažnjive, se opozarjajo naši ljudje pred tem človekom, ki hodi nabirat „blago" na Kranjsko, zlasti
v kočevski okraj, na Štajersko pa v celjski, graški, murski in ljubeuski okraj.
— Volitev župana v Mariboru,
Občinski svet mariborski je vnovič izvolil za župana dr. I. Scbmide-rerja, za podžupana pa dr. H. Lorberj a.
— Prestop k protestantizmu.
V preteteklem letu je prestopilo v Mariboru k protestantizmu 186 oseb.
— Okrajni zdravnik v Brefti-
cah| dr. Vičič, ki je obenem tudi vodil brežiško bolnico, je premeščen v Gradec. Vkljub svojemu pristno slovenskemu imenu se je dr. ViČiČ vedno čutil kot Nemca in je tudi občeval zgolj v nemški družbi, dasi je obenem tudi zet Slovenca dr. Sre-b r e t a.
— Uradna okrajna učiteljska konferencija za okraja Celje-oko-lica in Šmarje bode dne 28. junija
t 1. v Celju Teme, ki se bodo obravnavale pri tej skupščini, so naslednje: 1. Pouk v oddelkih ali kolobarjih? a) psihologično; b) v posameznih predmetih; c) na posameznih stopnjah. 2. Kako naj se uvede učitelj v svoj poklic? 3. Uči-teljstvo in verske vaj e z ozirom na nov def. šolski in učni red.
— Poskusen samomor. V Trstu
je spila 17letna mesarjeva hči Josi-pina Nemec veliko steklenico kar-bolove kisline. V nevarnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico.
— Žrtev ljubosumnosti. Kakor smo poročali, je v Trstu pred tremi tedni 381etni čevljar Angel G ras s i iz Italije štirikrat zabodel iz ljubosumnosti svojo 28ietno ženo Vincen-cijo. Ta je zdaj umrla za ranami v bolnici.
— Prva slovenska kazenska razprava v Kopru se je vršila v ponedeljek. Bilo je vse slovensko, obravnava in razsodba. Državni poslanec Beunati je zastopal tožitelja in izjavil, da je popolno umel vse razpravljanje. Kakor se vidi, se vrše tudi z italijanskimi odvetniki lahko slovenske razprave, samo nekoliko dobre volje je treba. Seveda je bil tudi govor obtožeučevega zagovornika dr. Rvbara slovenski.
— Zdravnikov v Avstriji je
bilo koncem preteklega leta 11.937, torej 173 več nego leta 1905.
— Za geometre. Za pavšalira-nje desetine bo potrebovala bosensko-hercegovinska vlada za dobo enega leta večje število kakega slovanskega jezika zmožnih geometrov. Plače 2800 K in pa za čas dela na prostem pavšale 180 K mesečno za diete, potovalne in delavne stroške in pa koncem zadovoljivega službovanja primerna remuneracija. Prošnje takoj ali vsaj do 31. januarja. Več pove inserat.
— Strašilo na Dussjski cesti.
Snoči okoli 11. ure se je na Dunajski cesti neka žena silno ujezila nad svojim možem in končno stekla bosonoga in v sami srajci na cesto ter begala gor in dol. Ljudje so mislili, da je kak mrlič iz groba vstal — godilo se je to blizu pokopališča — ali da je prišel sam hudobec plašit pobožne kristjane. Dva moška sta se tako ustrašila „prikazni", da sta v neki hiši počakala, dokler se ni ženi umirila kri in sta šele nadaljevala pot, ko se je žena vrnila k svojemu možu. Gotovo je na razburjenost te žene vplivalo tudi to, da je ta večer ležalo njeno dveletno dete na mrtvaškem odru.
— AretOvan je bil včeraj ljubljanski policiji dobro znani vagaut Ferdinand Gock. Navedenec je razgrajal in se nedostojno obnašal po dvorišču hiše št. 9 na Dunajski cesti. Ko ga je hišnik Ivan Cedilnik odstranil na cesto, je Gock potegnil iz žepa nož in z njim hišnika ranil na levi roki. Oddali so ga sodišču.
— Med potjo v bolnišnico
Umrl. Predvčerajšnjim je s popoldanskim Gorenjcem posestnik Perne iz dvorske občine pripeljal v bolnišnice svojega 41etnega siokota Ivana, kateri je bil doma padel v krop in se močno opekel. Ko je dospel z njim v bolnišnico, je bil otrok že mrtev. Izdihnil je bil že med potjo, a je oče mislil, da je zaspal.
— Delavs&$ sjt&Aafe. Včeraj se je odpeljalo s južnoga kolodvora v Ameriko 31 Slovencev in 14 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 11 Hrvatov. Na Prusko se je odpeljalo 16 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reci. Branjevka Marija Žargijeva je izgubila vrečico, v kateri je imela 3 K 36 vin. denarja. — Šolski učenec Edvard Ižanc je izgubil bankovec za 10 K. — Pravnik g. Romej Fakin je izgubil zlat prstan, vreden 20 K. — Stražnik Š. Vrhunc je našel ročne sanfce. Lastnik jih dobi pri policiji. — Včeraj zvečer se je izgubil Črn, svilen predpasnik. Odda naj se v „Narodni tiskarni". — Izgubil se je v sredo, 2. t. m., zlat prstan s petimi opali od Rimske ceste, čez Valvazor-jev trg, čez Turjaški trg in na Mestni trg. Najditelj dobi lepo nagrado. Odda naj se v trgovini pletenin Drag. Hribar, Šr lenburgove ulice. — Železniški čuvaj Ivan Turk je našel „Roskopf
uro. — Neki sluga je izgubil 50 K denarja. — Postrežnica Uršula Orefi-nikova je izgubila denarnico, v kateri je imela 2 K 10 vin. — Lekarnar g. Jožef Maver je izgubil 70 kron. — Sluga pri „Obrtnem podpornem društvu", Fran Goldmann, je nadel dva zlata prstana. Izguhitelj jih dobi nazaj pri najditelju v Židovskih ulicah št. 8.
— Strelski klub „Triglav" v
LJubljani priredi jutri, t. j. v soboti 5. januarja, v salonu hotela „Ilirije" v Kolodvorskih ulicah, točno ob osmih zvečer, družinski večer z mnogovrstnim sporedom, na katerega so najvljudneje vabljeni člani in njih soproge, kakor tudi drugi gostje.
— Ljubljanski iramol kvartet
koncertuje danes in vsak večer v vinski kleti hotela „Union". Vstop prost.
— Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 16. do vštetega 23. decembra 1906: 90 volov, 3 krave, 5 bikov, 2 konja, 309 prašičev, 127 telet, 18 koŠtrunov in kozlov in 26 kozličev; zaklane živine se je upeljalo: 13 prašičev, 13 telet, 2 kozlička in 1168 kg mesa.
— Meteor, mesečni pregled
Minoli mesec gruden je imel pravi pravcati značaj zime s hudim mrazom in mnogim snegom. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj —3 2", ob dveh popoldne — 0*4°, ob devetih zvečer — 2 6", tako da znaša srednja zračna temperatura tega me <eca — 2 1", za 0 6° pod normalom; največ 7 5° dne 4., najmanj —19 8" dne 31. — Opazovanja na tlakomeru dado 733 1 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 9 mm pod normalom; najvišji 749 8 dne 20. zvečer, najnižji 716 3 dne 10. opoldne; še enkrat blizo tako nizko, namreč 716 5, je stalo živo srebro dne 27. zjutraj* — Mokrih dni je bilo 16; padavina, dež, večinoma pa sneg, znaša 184 5 mm. — Megla je stala ob 7 dnevih — Med vetrovi je prevladoval severovzhodni; ta in njegov tekmec, jugovzhodni, sta veliko mraza vkup spihala. Dne 6 po-po dne je začel sneg padati, sledeče dni z malimi presledki je pa šel na debelo in konec mesca se ga je toliko nakopičilo, kolikor ga ni bilo od potresa sem. — Tekočega mesca prosinca pride luna dne 12. zvečer v zemljino obližje.
— Celoletni pregled. Minolega
leta 1906 je znašala temperatura povprek ob sedmih zjutraj 6 2", ob dveb popoldne 13 2°, ob devetih zvečer 8 9"; to daje 9 4° kot srednjo zračno temperaturo tega leta; vremenoslovci pa jemljejo večerni znesek dvakrat iu po tem računu, namreč 1 4J(7h, 2 h, 9h. 9h), dobimo 93° kot povprečno številko. — Iz vseh opazovanj na tlakomeru sledi 735 76 mm kot srednji zračni tlak tega leta. — Mokrih dni je bilo 156, padavina znaša vsega skupa 1367 0 mm; megla je stala ob 85 dnevih.
* Najnovejše novice. Vsled naglega vremenskega prevrata so v planinskih deželah postali zelo nevarni snežni plazovi, v ravninah pa se je bati poplav. Na novi bosanski železnici Sarajevo-ViŠe-grad se je polegnil zemeljski plaz v v dolgosti 30 metrov, tako da vise tračnice v zraku. Promet je ustavljen.
— Rodbinska tragedija. Žena kmeta Varge, ki se je hotel odpeljati v Ameriko, se je vrgla v Budapešti z obema otrokom pod vlak. Vse tri je vlak usmrtil. Ko je zvedel za to mož v vlaku, ga je zadela kap.
— 650.000K je izgubil pri kvartanju v eni noči znani madžarski zapravljjivec Szemere.
— Tri milijone dolarjevje podaril Ročkefeller vseučilišču v Cikagu.
— Dva vlaka sta skupaj trčila na železnici Island-Pacifie pri Cikadu. 29 Mehikancev je ubitih.
— Crnogorska skupščina se je odgodila.
— Umrl j e na Dunaju sekcijski načelnik profesor dr. Benndorff.
— Zagoneten umor in samomor. Na Dunaju je kontori-stinja Kaderzabek obstrelilo svojo prijateljico, šiviljo Solanek in nato pa se sama ustrelila. V pismu pravi, da je hči neke grofice in nekega princa, ki sta jo dala v zrejo kuharju pok. prestolonaslednika Rudolfa, zato nosi kuharjevo ime.
— Slepar Červenka, ki je z obetanjem zakona osleparil več vdov na Štajerskem, je bil včeraj v Zagrebu obsojen v sedemmesečno ječo.
— Grozovito hudodelstvo je izvršil v Vitkovcih na Moravskom poštni uradnik Tieweger, ki je bil zaradi zanikrnosti odpuščen. Hotel je umoriti poštarja NiČmana, a ker so ga ni upal lotiti, razbil je njegovi ženi s kladivom glavo.
— Ustrelil se je v Lvovu poveljnik 80. polka podpolkovnik K. pl. Kossegg.
— Splošni štrajk železničarjev se je pričel v Bolgariji. Delni promet se zdržuje s pomočjo pijonirskih vojakov.
Telefonsko m brzojavna poročila.
Celovec 4. januarja. Čudimo se bedarijam dr. V. R. v „ Našem Listu" — Več Korošcev
Dunaj 4. januarja. Tekom prihodnjih dni bo pod cesarje vim predsedstvom v Budimpešti velik vojni svet Udeleže se ga nadvojvoda Fran Ferdinand, vsi generalni in spektorji vojne, dalja vojni minister in oba domobranska ministra, šef generalnega štaba ter već vojnih z apo ved n i k o v.
Dunaj 4. januarja Ministrski predsednik B^ck je danes v Pešti, kjer kontrira z cgrskimi ministri. Jutri bo zopet tu, bo predsedoval seji ministrskega sveta in se potem zopet pelje v Pešto k cesarju.
Dunaj 4 januarja. Iz Benetk se poroča, da je tam avstrijski huzarski poročnik Ferdinand R'ch-ter ustrelil svojo nevesto in samega sebe težko ranil.
Budimpešta 4. januarja. Pododbor proračunskega odseka je danes zopet razpravljal o dogovoru med obema vladama zastran dajatev za armado. Domobranski minister Latsch er je pojasuil, da preskrbujejo mali obrtniki 5 0 odstotkov vseh potrebščin za domobranstvo in 25 odstotkov vseh potrebščin za drugi del armade. Odbor je sklenil resolucijo, ki obsoja dogovor obeh vlad zastran dajatev za armado, a priznava, da tega ni kriv minister.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska- Meseca decembra 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1104 strank 749.856 K !*4 v, 77'. • strank pa dvignilo 679.126 K 62 v V IV. četrtletju 1906 se je dovolile 108prosilcem posojil v skupnem znesku 908.072 K 91 v, 8 prošenj za skupni znesek 18.760 K pa se je odklonilo radi  nezadostnega pokritja.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca decembra 1.1. se je vložilo pri rLjubljanski kreditni banki u na vložne knjižice in na tekoči račun 1,614.638 K 06 v, vzdignilo pa 1,659.817 K 38 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem novembra 1.1. 5,195.399 K 78 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku« V mesecu decembru 1906 je 185 strank vložilo 52.617 K 42 v, 149 strank dvignilo 45.942 K 72 v, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 6300 K, stanje hranilnih vlog 1,371.447 K 94 v, stanje hipotečnih posojil 1,081.782 K 54 v, denarni promet 197.468 K 48 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici- V mesecu decembru 1906 je 236 strank vložilo 56.772 K 70 v, 212 strank vzdignilo 51.606 K 23 v, 26 strankam se je izplačalo posojil 25.640 K, denarni promet 324.872 K 34 v.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1906 je 246 strank vložilo 143.583 K 85 v, 228 strank vzdignilo 117.165 K 53 v, torej več vložilo 26 418 K 32 v, 15 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 21.500 K, 252 menic se je eskomptovalo za 71.462 K, stanje vlog 2,948.000 K 66 v, denarni promet 674.758 K 49 v. Vseh strank je bilo 1183.
— Dobavni razpis. C. kr. poštno gospodarstveno oskrbništvo na Dnnaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo raznovrstnega brzojavnega in telefonskega stavbnega materijala, kakor velike množine železne žice, vijakov, žebljev in drugih predmetov. Ponudbe je vložiti pri navedenem oskrbništvu najkasneje do 10. januarja 1907 do 12. ure opoldne. Prepis dobavnega razpisa je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Dobavni razpis. < ki. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 18. januarja 1907. v Fa-brica Fundicion de Trubia, provincia de Oviedo vršila ponudbena razprava za dobavo raznega železa, potem svinca, 15000 jelovih desk, 1000 jelovih tramov, 2000 hrastovih pragov in 1500 kg. loja za železne tovarne v Tunbiji (provincija Oviedo in okraj c. kr. konzulata v La Coruna). Pojasnila daje c. in kr. konzulat v La Coruna. Ponudbe je najkasneje do 17. januarja 1907 vložiti pri Fabrica Fundicion de Trubia, provincia de Oviedo na Španskem.
k.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
Taio-cMii tinta
katera  okrepčaj e  laslsce, odstranjuje
loško in preprečuje izpadanje las. 1 atrltlt-nlcu z nu«od»m t brona.
Raz poštna se
z obratno pošto dve Bteklenici.
ne  manj kot
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicinsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod i. t d.
Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, R sijeva cesta št. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j u bil. mostn. 10—1
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditno banke v Ljubljani".
Liadni kurzl dun. borze 4. januarja 1907
Nalofbetr. papirji.
4*2% majska renta. 4*2°/0 srebrna renta 4% avstr. kronska renta
zlata
99 2f»
99 5» V 117 15 9* i 5 114 «5
98 90i 104 bol
99 H5
99 35 99 60 9960
100-50
100 —
100 — 100 -
100-100*-
£8 7;« Slo 10U65
ogrska kronska renta . 4%     9 zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske **V»0/« posojilo mesta Spljet 41/ °/       v » Zadar
4VI°/o bos.-herc. Železniško posojilo 1902 .  . . 4*/, češka dež. banka k. o.
4°/      v       »       » °*
4*///8 zast. pisma gal. dež. bipotečne banke . .
4*pest kom.  k. o. z |
I0°,a pr...... 104*70
4v800 zast pisma Innerst hranilnice.....
4V,°;0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4\/t8/0 z. pis. ogr. hip. ban.
41/,*/. obi. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .   . .
4V'sa 0 obt češke in d. banke
4*/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč...... 99 90
4°/a prior, dolenjskih žel.
3% prior. juž. žel. kup
41/,0 « avstr. pos. za žel. p
Srečke.
Srečke od 1. 1860V,  ... *W25
,    od i. 1864 .  ... 1 264 i
,    tizske...... j i : 52-65,
_    zem. kred. I. emisije 279 - |
l        .     »■      - 287 T r
odrske hip. banke . 22 —
9    srbske a frs. 100 - 10B-60
,    turške...... I6i»5-M
Basiiika         srečkt .   .   . «-6«
Kreditne            »    ... 449
Inomoške          »     ... 8»
Krakovske          „     ... 90
Ljubljanske        »    .  .  . j 6H'-
Avstr. rdeč. križa 9     ... 46 25
Ogr.     9      ..... I 27'BO
Rudotfove         •    .  .  • 57
Salcburške        ■    ... 76
Dunajske kom.   „     .   •   • I tOO*
Delnic«.
Južne železnice..... j 176 50
Državne železnice .... «92 2b
Avstr.-ogrske bančne deln.. 177^ —
Avstr. kreditne banke . . 690 — Ogrske     „ „
Živnostenske       ,       .   . 243
Premogokop v Mostu (Brux) 749 Alpinske montan
Praške žel. ind. dr.   .   .   . .693
Rima-Muranvi   .          .   . 574 0"»
280-25 5*0 -146 —
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne druibe
Vat««*.
C. kr. cekia......
20 franki.......
JO marka.......
iovareifas.......
Marka........
Laiki lat«
Blago
99 45
100- 30
5:9 45
117 35 96 2b 114-85 99-9J
101- 50 IOC'85
1008S 9970 100 10
101-CO
105 70
11- -
100 50 100-15
100 20 101-
99 75 315-30 101-65
217 25 2-9 154 65 28340 297 75 *MJ fo 107 50 t €6 5»J 24 60 l?-9
64 -«2 -4H 25
29 — f9-80 — tC9 -
!77 SO 693 25 789 «91 — TO S'^9 7r» 244-hO 751 — 633 50 634 60 703 £75*60 281 50 5fU — 148 20
11-39 1915 2358 84 08
• 17 70 95-70 2-53
Br-
11-34 19-11 2360
24—i 117-50 95&0I 2 52!
tR4!
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 2 januarja 1907. T«rmln.
Fienica za april   .   . . »a 50 kg
R* . april    .  . . . 50 .
Koruza m   maj 1907
Ovca       .   april       . . , 50 ..
Zdržno.
7-47
6 71 514
7 42
Heteorolositno porodio.
nad mof)«ra  041   Hrtdnjl ■rmeal tlak 745.0 mm.
0 9 _S3 m O *-a.	6m ▼aaja	Stanj« barometri v tntn	s 2 • •	Vetrovi	Neb«
3.	9. av.	7287	6 i	ar. jzah	dež
4. m	7. sj. 2. »•»	730 6 731 6	08 20	si. szahod si. ssrzh	sneg oblačno
Srodni« ▼5araj*nja Umptratara - 6 5°, I«: _2*7« —- Padavin« * mm 29 1
Išče se
modistka.
Kje, pove npravništvo „Laibacher ZeituDg". 46-1
Sprejme se takoj
mešane stroke pri J. Kras o vic na Gorenjsko. 7-3
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, svaka in tasta, gospoda
Matevža Zav šnika
usnjarja in posestnika
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Prisrčna hvala še posebno gosp. dr. Crvenvju za njegovo izvanredno prijateljsko požrtvovalnost med boleznijo, velecenjenim gg. c kr. uradnikom za tako obilo udeležbo, si. požarni brambi iz Cerknice in Dol. vasi za častno spremstvo in sploh vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v tako obilem številu spremili rajnega na zadnji poti.
63
V Cerknici, 1. januarja 1907.
Žalujoči ostali
4623 3
Jamajka rum
.Santa Elena'
Je prost vsakega umetnega aroma ali parfuma.
Vabilo
k
plesni veselici
katera se vrši
o soboto, dne 5. januarja 1907
v g ■]stilni .Vodnikov h am' v Igriških ulicah.
Začetek ob 8. uri zvtčer. Vstop. 20 vin.
R obilni udeležbi vabi najvljudneje
4G
Marija Petan,
goHtilaićarka.
Zastopnik
(Plat z agent)  za Ljubljano,  za večjo vinsko trgovino ae iiče proti proviziji. Ponudbe blagovolijo ae vpoiiljatt
pod Poštni prodal it 76. 47U7-5
spreime takoj flQoriika tiskarna"
A. SabriČek v Gonei v pisarno, a jer
poslujejo   doslej   že   tri.   ZabUva ae
ponolno znanje slovenščine in nemščine; znanje laSčine daje prednost. Porabue morajo biti za knjigovodstvo in korespondenco Plača od 60 kron viije po sposobnosti in dogovora, s—3
V soboto, 5. januarja
brezplačna
pokušaja
staropreizknSenih
Maggijevili izdelkov:
L Maggiieve zabele za lahke Jnhe itd. 35 -1
2 Maggiieve bonillonske pusice.
3. Maggiieve tabl. za loko.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
aJ. Buz^olini
Stritarjeve ulice
Dežema vlada za Bosno in Hercegovino.
Št. 221.450 II.—III.
30-1
se bo
Da se izvede pavšaliranje desetine v Bosni in Hercegovini,
bodoče leto oddalo
večje število mest za geometre
na dobo enega leta z letno plačo 2800 K in z dietnim, potnim in delavnim pavšalom mesečnih 180 K za čas dela na prostem.
Poleg tega dobe ti nastavljeoci potovalne streške za tja in nazaj povrnjene in dobe tudi po končanem zadovoljivem službovanju primerno nagrado.
Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa
do 31. januarja 1907
naslavljajo na deželno vlado v Sarajevu svoje prošnje, ki jim je priložiti krstni z'rojstveni) list, domovnico, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za delo na prostem, dalje dokaz o tehnični izobrazbi in pa znanje kakega Slovanskega Jezika (hrvadčine, srbščine, slovenščine, če*čine, poljščine itd ).
Prošnje se imajo kolkovati z boseosko hercegovskim kolkom za 1 K, priloge pa, ki niso že kolkovane s kakim avstrijskim ali ogrskim kolkom, s kolkom za 20 vin.
Kdor nima bosenskobercegovskih kolkov, naj pa primeren znesek priloži v denarju.
Rastlinska mast
getal
Najčistejša kakovost
Dobi sc povsod-
VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH
Glavna zaloga „Vesetala": BERNHARD SCHAPIRA, Dunaj, lil 2.
Ura z verižico
za samo K 2a—.
Zaradi nakopa velike množine ar raipofiilfa Sle-lijska razpoSiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijeko aro ankerico a lepo verižico za samo Al O*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetja razpošilja
Praako-eleiilBka razpoaUtavalnlca
P. WINDI:CH v Krakovu U/38
NB. Za neagajajoče denar nazaj. 42
■s?
55
^almijabve
' pasftle
olajšujejo
kašelj. razkrajajo sliz.
i i
os
2 s?
is
_ S
SO ^
< &.
u. a
S" » . -1
o
*~f o,
Z 2.
1 skaUiica 20 h, 11 škatlic 2 kroni
Ta     Naročila izvršuje točno po povzetju
lekarnar Piccoli
Uubllana, Dunajska cesta.
I
Vljudno se priporoča
trgovina
itkttiiiiRi
■
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtml trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512      Gobo zmerno. 29
Trs. pomočnik
va trgovino z meftauim alagam ae spreime. Pooadbi Daj «e pnh /e prepisi izpričeval.
Kje, — pove npravniStra *&\ov. Narodau. 24—2
Nekai spretnih
iiljučaunlčarjeu
kovinskih st tgarjev \n preprostih mizarjev
išče velika tvorniaa na Reki.
Več   pove   upravnifctvo nSlov. Naroda-. 37—i
Velika
Dlesna veselica
bo
it
v „Narodni restavraciji
na Tržaški cesti 21
vsako soboto vso noc in vsako nedeljo.
Vstopnina pi*osta.
Na obilen obisk vljudoo vabi 3d gostilničar.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5*50 K.
Vsled ugodnega ogroaiLrj;«* nakucu se odda za to nizko ceno: par cno&kih in par ženskih čevljev, črnih ali rinv.h ua trakove z močno zbitimi podplati, n-jnovejde oblike, dalje par mo&kih in par ž^askib modnih če.    . elegantnih in lahkih.
Vwl a |»wrl nanio    -.^O 14.
7, \ . .   .'it^v zadostnje dolg .»t
Bazpoftiljaii.e po p<»vzetju.
Izvo2 čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Nenealajoče rad zaic^niam
Prvo ljubljanska oelika žsalnlca kave
Karel Planinsek Ljubljana, Dunajska cesta.
o
OOOOOOO (0000
Električni obrat, tedaj večkrat na dan gveže žgana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aivma, krepkega okusa.
Najniije cene za posamezne vrste in za najprt-znanefse zmesi.   - --.........-
Prodaja Iz higijeniških posod za kavo.
3936 10
Oes. kr. avstrijska državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
I u 15 predpoldne.   Osebni vlak iz Gorice c kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Efnea Frage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne    Osebni vlak iz Straže-
oplice, Novega mesta, Kočevja. 4-iO popoldne. Osebni viak iz Selct>'* Jelovca, Inomosta, Monakovega, Be'J**^ Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c.   dT±- * 830 zvečer. Osebni vlak iz Stra*-ToP,lc'
Novega mesta, Kočevja. . .
f 4» z veder. Osebni vlak iz **!&\JJE£* Dunaja juž. žel, Celovca, P^faka, rrbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gon-« & kxdrž. žel 134 ponooi.   Osebni ^ak IZ  ™itablja. Trbiža, Trsta c. kr. d. ^ Gonce c. kr. d. ž Odhod la LJubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mes-^'1' v,ak v Kamnik. 2-05 popoldne. Alešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO 45 ponodf Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.^ Dohod v Ljubljano dri. kolodvori O 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io B9 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. OOS ponoči. Mešani vlak i/ Kamnika. tSamc v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.' (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
Odhod te LJubljane fni. le L:
7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice. Kočevje.
H-30 ure ip. do*.. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i*OB oopoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 oo popoid >e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlakvsmeii: Trbiž.
io-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano fni. tel.:
7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 9*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
leaja pm a^ruMVMOm^JlBi k poti tako «*o4ntari pogoji, ko druga ■•▼ototaIbIob ZiM* jo ■erarovmoj« m
■Anilajookoi m
Hv-
trto* do OJ
. „»LAVIJA"
•   -   vzajemno  -ivarovilni a> a n k a  v Pragi. -fondi: 34,786.837-76 K. Izplačana od *k o dnino In kapitalijo 87,176.38375 K Po veliko« t i druga vzajemna zavarovalnica nase države ---ifkMl nle>%-—*----—----
a v
v l|aM|aml, *if*r plaaffaa ao v
aaai
Zavaruj«  po«lopj»   ;»   pr^nMfohie F1*** požarnim   škodam   po aajnitjih Škode •eniaje takoj   ta oajk««**0^*-Uilva   aaiboUii   tJovoa, koo»r poalajo.
»•▼•M* m ekrtoga <
Iadaiatel] in odgovorni uradnik: Baato Pnatoalemlek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskamo"
r
3G