Sf SV 150 Posamezna številka 20 stotink U-a'a vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo f ulica sv rra iCiSUa Asi5kega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rt5, r Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — I da - Ji »n odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij I-'sta Ed-'io*!i — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. _V Tnf, v soboto 31. julij« 1MO EDINOST Posamezna številka 20 stotiuk letnik XW Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-57. „EDINOST" začne s prihodnjim torkom zopet izhajati kot dnevnik in sicer ob prešnji jutranji uri-S tem stopijo zopet v veljavo prejšnje cene. Podpisani naznanja, da se določeno deiegacijsko zborovanje snujoče se „Zveze" slovanskih učit. društev v Trstu preloži na poznejši čas radi nekih sprememb pravil. Učitelj ANTON GERMEK. našega jezika. In jili ne izpusti več J Ponižani in razžaljeni — smo zmagali. To so dosegli! Sežgali so naš dem. Toda prokleto dejanje se je maščevalo sna J njimi samimi: porušena in požg2na stavba Je simbol našega trpljenja; gole in dkajene stene kriče vse bolj glasno od naše bolesti v svet in pričajo, kako Se nam godi. In ket v posmeh se nočejo podreti, nočejo izginili — so kot ranjena vest, živ* opomin, klicar nase lepše in boljše bodočnosti ... Na razvalinah je vzklilo novo življenje, lepše in boljše od prejšnjega, ker smo je plafali s srčno krvjo, z brezmejnim trpljenjem in s strašnim ponižanjem. In v tem tiči naša meč — neupogljiva, nepremagljiva! Naša moi. : Ko sc ideja o svobodni domovini ali pa narodno stremljenje prikaže kakemu ljudstvu, nobena sila je ne aorc več vduiiti ali preprečiti ajen več aH manj počasni progresivni razvoj do zmagoslavja. Narodnosti so nepremagljive kot vest: uspavate jih lahko za kratek čas, uduiiti jih ne morete nikdar!< Giuscppe Mazzini (1857). Danes, -ko sc je razburjenje »po žalostnih (tržaških -dogodkih v nč*e:n narodu pomirilo *n e v temni noči vse preko 4už*»e Istre tja do Učke in Kvarnera: tisoči in •tisoči jugoslovenskih duš so vslrepetali v nemi tfrozi; Ležka .silna -bol jih je objela in združila v eno samo ranjeno srce. Ce še msmo bili, ;rau postali eno zdij. Kruti udarec je storil čudo med nami ni več razlike, ne .poznamo \eč Goričanov, ne Istranov, ne Kraševcev :n riL- Hrvatov, imamo samo eno ime, ki smo ga prejeli v ognjenem krstu: sinev svojega naroda! Kaj <*o hoteli storiti? Videli so iredi Trsta krasno palačo, simbol naše moči in voi-je do življenja. Naša druStva >o bila v oiem. naša Talija ^je skromno razvijala sv-C^e meči, da bi nttdila rrašem.u narodu vedno lepših umetniških (užitkov, Glasbena Matica, Čitalnica, SckcJ — vsi, ki so zavetje -našemu domu. Nešteto spominov, lop i h £«n hriekah, je hranila ponosna stavba, s katero je bil Ciiko spojen ves gospodarski, narodni in kulturni razvoj tržaškega Slovenstva. In so šli \ svoji slepi strasti ici so jo zažgali, v upanju, da uničijo ž njo vsako našo sled v Trstu, da nam zažgo — srce. In še več so vi dedi: naše knjigarne, naše denarne zavode, naše gostilne in kavarne, naša /.birališča, naša društvena stanovanja in naše šole: videli "-o slovensko žjvijer^e, iki ga niso hoteli prizna ti nikdar, videli so slovensko idejo in jo hoteli ubiti! * Kaj so dosegli? Sežgali, Tazdejalu, uničili so samo vidne znake naše moči. Duše sc niso dotakcvl\ ideje niso zatrli. Ne, v»a*k udarec, vsak plar-nenček, vse delo razdejanja in opustoše van* a je to našo misel poglobilo, cjačilo, ojeklecelo. Potrebna je bila ta grezna preizkušnja, ds smo dokazali syo;o nepremagljivo moč, svoje življenje, ki sc ne d& zatreti, voljo do obstanka, ki se ne da zlomiti. Nespametni! Kdaj so še slišali, da so narodno idejo sežgali na grmadi ali ubili s sekiro? Ali ne vedo, da so mučen iki bili in sd še vedro največji glasniki vseli dob ,vseli narodov, v eh ide> in ra^boljšii porok, najplodnejša tla, iz katerih je vzklila zarja vstajenja? Naj-■b-lj živ dokaz za to nam je zgodovina Hafijn-•skega naroda samega, ki se je združil po sto-letnont hlapčevstvu, po velikih žrtvah in rau-čeništvu njegovih: najboljših moi. Ali naj jim povemo mi, da bi brez trpljenja, brez zatirati ja, brez mučen«*va zdvomili nad našim ns-zoUoon, obupali nad bolšo bodočnostjo? Usc-depolni torek, 13. julija, je našemu narodu na zasedenim« ozemlju prinesel najtežji i-darec. r'jhujšo žaLtev, ker *e ni zashižil. Prenesel je vmirno, brez odpora, s stisnjenimi /:*baii in z bridkostjo v srcu. Dokazal je s tem, da stoji neprimerno više nad onimi, ki so prišli, d.i nam prineso dva tisočletne kulturo. Dokazal ie da je zrel in vreden — neredne svobode! In /godilo se je drugo čudo: zaničevani in teptani suženj dokazal, da je ?ilen, ker leži njegova moč v ljubezni, ne v pesti, v brez-*ne>ni ljubezni do rodsie grude, do domovine ... Hoteli so ?ežgati naš dom — dobili smo vse lepšega, vse ogr&nmejšega, ker je v njem ena duša, ena vcl^a! Hoteli so zadušiti naše kulturno življenje — to pa vstane lepše, še plo-dovitejse v prospeh vsega človeštva! Hoteli so nas izgnati — vse globlje smo se zarili v zemljo, lo našo lepo zemljo, z našim znojem, z našo krvjo napojeno! Hcteli so nam ubiti ljubezen do svobode, do življenja — vse silaejše je zagorela v nas, vse močnejša, v ognju preizkušena je vstala m ostane! Hoteli so zatreti in v d ušati šdeio — vse višje je zaplapolala in nas objela vse do dojenčka na materinih prsih! Brlj, nego kedaj poprej se oklepa naša ljubezen naših skal, naših gora, našega raorja in izbruhi sovraštva proti naSl duMlni. II. l.aški list si ■je za svoj nepaa na našo duhovščino stvar priredil tako-le: pedal je temno sliko o minolcsti, o razmerah v predvojni dobi, da zadobe tem več verjetnosti njegove zatožbe na račun naše duhovščine v sedanjosti. In piscu se ni trebalo Beg vedi kako truditi pri sestavljanju obtožnice; ne, čemu?! Ko pa se da stvar prirediti tako enostavno in vendar obenem kaj efektno vsaj za ljudi, ki nič ne mislijo in ravno zato — vse verjamejo: veliki tožiitelj v imenu njegovega veličanstva, zbesnetege šovenstva je predložil svoji javnosti kert greh, kot krivico, kot nasilje, kar pa je bilo in e revolucije, ki bi mogla predrugačiti dejstvo, da se treba, toplo cb!ač:ti .kadar je mraz ,a lahko, kadar je vreme toplo !In zatoi ništa nespanietneža ,ne krojač, ki dela obleko, ne človek, ki jo nosi. Le tisti, ki bi se hotel upirati diktatu narave in hoditi pozimi gol, bi bii — norec, ki bi ubijal svoj organizem in svoje življenje. Dovolj bodi prispodob! Italijanska list -bi hotel predoa'ti kat. strašno krivico, ki da je z-a italijansko prebivalstvo v tem, da mora italijanska duhovščina na tem ozemlju »deliti mesta s slovansko duhovščino. Kakor da ne bi bilo Lo najnaravneja posledica danih narodnostnih razmer! Naj pribijemo le eno dejstvo: v nekdanjem avstrijskem Primorju, v področju višje deželne sednije v Trstu, je en sam sodni okrs«j, t'rez narodno mešanega prebivalstva. Vsi drugi so narodno mešani ali pa izključne sJovent^ki, oziroma hrvatski. Naravna in neizogibna posledica tega dejstva je — potreba duhovščine obeh narodnosti! Ako naj namreč — a tu je tista kočljiva točka, ob kateri gresta naše in nabiranje Jere ojstro navskriž — duhovščina res vestno in uspešno vrši svoje zvanje! Ako so ljudje, ki naj jim duhovnik govori v cerkva, 'Italijanske in jugos-k; venske narodnosti, mora biti tuii sestava zbora duhovščine taka, da ta .poslednja more govoriti — vsem!! Je tako in nič drugače. Na tem ozemlju živita italijansko in jugoslovansko pleme, čemur je posledica ta, da je tu — ne izvzem-ši samega Trsta — ljudij obeh narodnosti, ki potrebujejo duhovščine za svoje versko življenje- Sklicujemo se lahko na klasično pričo, ki ji tudi *Era mora zaupati, ssj je dala razobešati ita lijansko zastavo celo na oltar: na veleč g. župnika pri sv. Artonu novemu. Naj le povpraša tega gospoda, ali je. ali ni slovenskih vernikov tudi v Trstu — in to tudi v središču mesta!! To je neoporečna resnica — to je narava. A AS-akdo, ki hoče vejevati boj prota naravi stoji na šibki poziciji. To je menda občutila tudi *Era Nuova= in šla je v svojem boju proti naši duhovščini iskat pomoči na pcrlje :— politike, kjer se lahko pretvarja, zvra&a in podtika. In kako podtika! O tem prihodn'ič. Sursum corda! naj.plemenitejša srca mrcvari' s kremplji oborožena pest crviBzactje. Učiteljstvo, ti slutiš, da, ti veš, da kelih trpljenja ne pcjde mimo tebe. Ti to veš, ker se zaivrdaš dolžnosti svojega vzvišenega poklica, ker stojiš na braniku mlade kulture svojega ljudstva in ker ne moreš drugače. Mcrejo in bočejo pa drugače vsi tisti, ki nočejo kulture tvojega ljudstva, ki mislijo vzpostaviti svet nasilja, imperij bajonetov. Kvišku srca! Naša vera v pravico' ne omaga. Postavati hočemo preganjanju s veje prsi, krivici svojo zavest čiste vesti, v sredo občnega razsula moralnih vrednot — idealizem preganjanca. Ta idealizem bodi kvas bcicči družbi, ki bo stala na temelju vseh onih nravstvenih vrednot, preko katerih grmi pobe d scdobnih do zob oboroženih osrečevalcev sveta. Že done iz daljave prvi akordi mrtvaške koračnice, ki po-menja zadnji vstrajajo; memento kraljestvu nasilja. Učiteljstvo, v bojne vrste proti nasilju! Danes je to, bolj kot kedaj, tvo^a kulturna dolžnost — je vprašanje tvojega obstanka. V takem boju so tvoje mišice že ojekleneie. Izpremenilo se ni nič, 'kot le fronta. Pokazalo boš vsem, ki izbirajo svoje žrtve iz tvoje srede, da veš za kaj gre; dokazalo boš, da pojde terorizem le preko tvojih trupel. Tvoja organizacija je do-voij trdna, dUk ae zruši pri poizkusit zanesti vanjo maiod-ušje an demoralizacijo. Še malo dne-vov nas k>či od trenutka«, ko se zbere vse ju-goislovensko učiteljstvo 'k svetemu prvemu občnemu zboru. Naj bo ta dan dan manifestacije naše trdne volje, da zastavimo vsi kot eden svn ob tej moči, prepričani smo iz dna srca, se zlomi vsak poizkus zanesti v tvoje vrste neodločnost in mialodušje! Kvišku srca! velikih odrešilnih idej. Ali. vsaka velika poplava donaša seboj tudi nesnage. Sedaj se vrsi proces — čišćenja.... Le kak zakrknen navduševalec za tretjo internacijonalo, kakor se je porodila ob prvih vulkanskih erupcijah, more še polajevati dejstvo, da se je — recimo tako — lenjinizem že do sedaj močno evolucijoniral. Rusija že ni več »boljševiška« v tistem pomenu besede, kakor si ga je ob začetku ruske revolucje ustvaril neruski svet. Ncdostatki in žalostna dejstva, ki jih opisujeta Serrati in Dugoni, utegnejo biti. S tem pa ni rečeno, da tudi ostanejo. Mi verujemo, trdno v nasprotno. Verujemo, da se lenjinizem čisti. Kar ima na sebi nesnažnega, odpade polagoma po sili neodldonljivih življenskih potreb ruskega naroda. Kar pa je čistega, vzvišene ideje ruske revolucije — istotako, kakor ideje velike francoske — ostanejo in bodo delovale zgledno in prcobraževalno za uredbo človeške družbe v vsej Evropi. Dejstvo pa, da sta se Serrati in Dugoni tako razočarana povrnila iz Rusije, je vsekako zelo značilno za italijanski značaj, temperament in italijansko duševnost. Nje hiba je, da se prenaglo in nepremišljeno razvnemlje, a še veča hiba je, da se spričo vsake neugodnosti — ohlaja in uklanja. Slike Iz Pollske. Učiteljski List* glasilo Zveze juogsloven-skih učiteljskih društev v Trstu*, priebčuje nastopni članek: Jugoslovensko učiteljstvo zasedenega ozemlja — srca kvišku! Vsa znamenja kažejo, da se bližajo časi, ko ti bo potreben ves idealizem, ki je bil vedno tvoja druga narava. »Odločujoči faktorji ^so sklenili v svoji državniški modrosti postaviti te na trdo preizkušnjo. 2e žvižga valpetov bič, a takrat ga vihti sama poosebljena kultura. Udarec že sledi udarcem in kaj krije bodočnost v svoji temni »zagcaetno-sti , to si lahko vsakdo sam predstavlja. Tvoj križe v pot je zepet pri prvi posta-ji. Useda, ki ti ,je bila vedno ket birič za petami ,izreka nad teboj vedno svoj -kriv si!« In ta tvoja kri vda? Stal si vedno kot trpin v sredi naroda - trpina. Dvigal si mu pogled v j-rsne višave, razsvetljevati si mu skušal pot z brlečo lučko prosvete; trpel si z njim, ko so mu avstrijski bdriči vsiljevali svojo voljo, bodril ga v dr.evih žalosti in preganjanja, prerokoval mu ob vsaiki priliki neizogibno končno zmago pravice. In prišla je' > zadnjac preizkušnja; skozi potoke krvi si moral z narodom svojim preko Golgote v obljubljeno deželo... In: evo nas! Dospeli smo na >konec« svojega/ trpljenja. Najboljši sinovi naroda ječe v pregnanstvu, Po povratku Iz Raslle. Kakor znano je italijanska socijalna demokracija — menda edina v Evropi — pristala brezpogojno k tretji internacijonalL Po vsej socialistični Italiji je odmevalo navdušenje za tretjo internacijonalo. Ta svoj sklep je potem vidno manifestirala s tem, da je poslala par svojih odposlancev — in sicer tehtnejših oseb, kakor sla Serrati, glavni urednik »Avantija« in poslanec Dugoni — na lice mesta nekako na lOglede.« Po povratku sta oba rečena odposlanca napisala svoje utiske in doživljaje v novi Rusiji. Prvi se je bil oglasil Serrati. In pripovedoval je stvari, ki so morale na socialistično javnost v Italiji delovati kot mrzel curek. Mi smo hoteli tedaj posneti vsaj glavne podatke iz tega Serratijevega poročila, kar bi bilo gotovo zelo poučno tudi za našo domačo javnost. Ali prišli so iznenada tisti hudi. dogodki, dnevi nesreče, žalosti in razburjanja. Tako nam je stvar nekako izbegnila iz evidence. Po spominu moremo vendar sporočiti, da je Serrati ugotovil, da slovite svetovnoznane Putilove delavnice mirujejo skoro popolnoma, da se med železnim ogrodjem pode vrane. Splošna apatija ga je osupnila, ali odgovarjali so mu povsodi: Ni-čevo! Serrati je rekel, da najtežavnejše vprašanje v Rusiji, ki čaka rešitve, je to-le: ali bo ruski delavski razred, ko je vse izčrpil v pravem komunističnem svetovnem naziranju, imel tudi sposobnosti, da bo ustvarjal toliko, kolikor je ustvarjal popred? Rešitev tega vprašanja je treba še le najti in Serratija gotovo obhajajo neke bojazni, saj sicer ne bi bil stavil tega vprašanja! Poslanec Dugoni pa je nekemu sotrudniku lista »Perseveranza« opisoval svoje utise tako, da je zvenelo skoro kastrofalno. Povsod je videl le bedo in nesnago, a Lenjinova vlada ne more odpotnoči. Že ob 8. uri zvečer sta Petrograd in Moskva povita v nočno tišino. Ne čuješ cestne železnice, nobenega voza, nobenega avto in nobena sve-tiljka da ne razsvetljuje ulic. V obeh mestih so vse velike tovarne zaprte — a, kjer se dela, ni ni-kakega urnika. Vsakdo dela, kar in kakor hoče. Vlaki so odvisni od vlakovodij, tako. da nikdo ne more reči. kdaj in če sploh prkle kak vlak. Poštni uradi delujejo kakor se jim izljublja — a še to v polževem tempu. In Lcnjin? Dugoni odgovarja: mistik, idealist! Dugoni izreka najresnejše dvome na dobroti Lenjinovih teorij t -r dostavlja, da jc Italija najmanje pripravna dežela na svetu, da bi se mogla tam ustanoviti sovjetska republika! Tudi drugi udeležniki izleta v Rusijo soglašajo s poslancem Dugonijem, ki da hoče napisati posebno knjigo, v kateri poda dokaz, da jc boljševizem ze ob njegovi uporabi v Rusiji ponesrečen poizkus ter da bi bila prazna nada, če bi italijanski proletarijat pričakoval od boljševizma kakega zboljšanja svojega položaja. • • • Neki pregovor pravi: Martin v Zagreb. Martin iz Zagreba. Hoče reči: da se Martin ni ničesar naučil v Zagrebu in da je odšel od tam — isti ne-vednež. O odposlancih italijanske socijalne demokracije se ne more tega reči: pametni ljudje, bistrega očesa, so videli marsikaj in se naučili marsičesa — neprijetnega. Odšli so v Rusijo gotovo polni navdušenja in v trdni veri. da najdejo tam že lepo urejeno bodočo državo, kakor jo napovedujejo oni. Povrnili so se pa v Italijo ne le precej ohlajeni, marveč slikajo stvari črno v črno ter padajo s tem iz ene skrajnosti v drugo. Razočaranja, ki so je doživeli, ustvarja v njih tako duševno razpoloženje. Da je sedanjost v Rdsiji taka, jim moremo že verjeti. Nikakor pa ne bi mogli mi soglašati, če bi hotel kdo iz stanja sedanjosti izvajati zaključke za vso bodočnost. Naše stališče je: Začetki boljševiikega uveljavljenja so bili na Vulkanu. Kakor vsako veliko revolucionarno gibanje je tudi ruska revolucija prinesla Milanski »Avanrti!« prinaša poročilo o razmerah, ki vladajo v Poljski. Iz dopisa posnemamo: Vest o padcu Kijeva .je povzročila v vsej Poljski silno paniko. Pel j siki denar je padel za 10 tečk. Kruh je v Varšavi po 80 - 90 rubljev kilogram. Vsled velike draginje v deželi se povsod pojavljajo mezdna gibanja in baš sedaj štrajkajo v Varšavi peki, elektricisti, -telefonisti, »tramvajski nameščenci in občinski, uradniki. Vse strokovno delavstvo zahteva, da se z Rusijo sklene rotr. Če se te ne zgodi v najkrajšem času, preti nevarnost, dia izbruhne v vsej deželi splošen štrajk. Ministrstvo je od®t©tpUo. PilsudskegaJ je zapustila tudi ljudska strajnka. Zagovornika poljske akcije proti Rusom, socijalistična desničarja Lieberman in Reger, se pripravljata na pc Rcbotnik- vla do, n3j rekvirira ukrajinskim kmetom živila, dokler je še čas, t. j. doklec se poljske čete uniEikneJo. In tako dalje. V Ukrajini vlada proti poljski soldateski strašno sovraštvo. -Poljsko vojaštvo pustoši zasedene pokrajine tako, da so Podclci in Vilinjci poslali v Varšavo delegacijo, ki je protestirala proti postopanju poljskih ^uradnikov in funkci-jonarjev v njihovem ozemlju. Poljski kemisai ipa ni znal delegaciji dati drugega odgovora, nego da glasom dogovora s Petij uro ta ozemlja pripadejo Poljski, in da bo vsakdo, ki bi se aneksiji upiral, ustreljen. — Panika torej raste od dneva do dneva, toda Poljska šlahta ne izpremeni svojih nazorov in se raje, nege z resnico, brati z različnimi pro-pagatorji carizma, cd katerih sta se zadnji čas mudila v Varšavi-, kjer jih je sprejel tudi Pilsudski, voditelja ruskih kadetov, Rodičev In baron Nolde. Baje sta delala s Poljaki načite za> uničenje ruske srdeče armade. Toda t:.pod-kali, kakor tudi pri drugih uradih, pri advokatih in nclraji'h Slovencem pc slovenski pisarti, in da mcajo vse te gospodske in vsi ti uradi iti činovnik i slovenska pisma prejemati, in kc bi tudi do najvišje gospodske na Dunaju ali pred ■presvetlega cesarja samega imela priti. IV. da se uradnik<*n in pisarjem v cesaiski-Ii kanclijah rok ali ča postavi, do katerega morajo slovenski znati, ako nečejo v druge kraje biti prestavljeni. V. Hočem se v vseh slovenskih družbah, zborih in društvih, v katere Slovenci zahajajo, glasiti, in cd kmeta .tako kzker od gtspoda čislan biti. — Tu sem svoje glavne tirjatve naštel, katere naj Slovenci dosledno in terdno vresničijo. Jaz sem duša slovenskega naroda; skoz to, da. mene, narod, govoriš in pišeš, ž.vim jaz in 2i: viš Ti. Berž ko mene zapustiš, nehaš narod biti in postaneš derhal in sodrga ljudi brez narodnih pravic. Taki ljudje tudi zgubijo svojo domovino; take ljudi vse gazi in tlači; taki ljudje so zavrženci sveta. Zato, moj ljubi nared slovenski, drži sc mene, Tvojega jezika; drža se vsega, kar je Tvoje; tirjaj svoje pravice, da bodeš krepko živel in da desežeš slavo na zemliih • • • z Počrneli smo vemo — vsebino, zlog in pravopis. Tako so pisali, govorili in zahtevali naši prednamci že pred 51 leti. Pokojna Avstrij i, kakor ije bila krivična in naslna preti nam, ju morala vendar pod silo razmer odnehava ti in vsaj do neke mere zadoščati n^šim zahtevam. Sedaj pa, ko je baje prišlo odrešenje, nam hoče kultura dvajsetega stoletfa na tem czem-lju kar črtati vseh 5 nav cden;h tcČek. — Toda, narod -mej slovenski, z dušo in telesom ljubljeni! Vztrajaj neomajno, zvesto pri zahtevi po svojih s-tarih pravicah! Trdno slej na Petrovi skali am stal -bcš do vesoljnega obračuna. In ne boš premagan nikdar. Pač pa boš zmagovalce nad ljudmi, ki so zagrizene i sveta in tudi svojega lastnega naroda! S tem poslednjim sc že pobotaš prej ali slci za mirn;* goživljenje. Kamenski. Hemška zbornica cfiohrl!a postopnnie svojih odposlancev v Spa. Čuden govor ministra vnanjih stvari Simcnsa. CURIH, 29. Nemški minister vnanjih s-tvari Simons, ki je vodil poga;an.ja na- konferenci v Spa, se je smatral za /najsposobnejšega nemškega ministra po vojni, tako da se je že govorilo, da poda nemški politiki popolnoma nove smeri. Ko pa je poročal v narodni skupščini o vnanjepolltičnih vprašanjih, je -njegova slava nenadoma potemnila, ker ni prizanašal v svojem govoru nobenemu in je delil cerkve na desno in na levo, tako, da so ostale vse stranke naravnost brez besede. Glede konference v Spa je izjavil, da je pravi zmagovalec na konferenci edinole Mfllerand, ki je ustvaril s klavzulo o zasedbi ruhrske kotline vkljub vsem vključenim pridržkom glede tega vprašanja vendar trajno nevarnost za Nemčijo. Če ni .ta: nevarnost tako velika dane3, zna postati naravnost grozilna jutri. Versaillc-ska pogodba je po Simsovem mnenju danes glavna ovira vzpostavitvi dobrih odnošajev z Nemčijo. Da tukaj je sledila zbornica njegovim izjavam popolnoma mirno, toda, ko ie prešel na dogedek s francosko zastavo v Berolinu, in napadal stefnijo državne hrambe zaradi njenega obnašanja pri razvesitvi francoske zastave, je nastalo na desnici, kjer je bilo (tudi mnogo častnikov, silno razburjenje. Simons pa je nadaljeval svoj govor in izjavil, da se ima pripisati takemu obnašanju na nemški stran', če bo Nemčija v prihodnjoeti, ko .bo morda zahtevala podobno zadoščenje, morala »trpeti, da se ji da zadoščenje po slabo oblečenih vojakih, ki bedo po dokončani svečanosti odhajali, prepevajoč svoje narodne liimne. Sl?.bcg:i vibka, ki ga je naredilai ta njegova izjava, ni moglo izbcljšsti niti priznanje, da je -tufi njega bolelo, ko je videl na Brandenburgertcru francosko zastavo. Nekolika je popravil vti^k svojega govora na delnico, ko jc sporočil, da jc dal izpustiti dr. Dorteno, ki je pod francosko zaščito vcdil živ ahno propagando v »vrbo odcepitve porenskega polatinnta od Prusije in priklepitve k Franciji, češ, Nemčija ne pripisuje Dortenu one velike važnosti in sposobnosti, kakor mat jo pripisuje Francija-. Dr. Dor-ten se je bil namreč že proglasi za pred-sed-mka porenske republ'ke, teda kmalu je moral zbežati v Wiesbaden, kjer mu je 'lala Francija častno in tudi potrebne stražo. Nemška vlada ga je bila proglasila za veleizdajnika, in nekega dne ga je frankfurtska policija ugrabila in izročila nemškim oblastim. Vsled protestiranja francoske vlade pa je dal Simons ukaz, naj se aretiranec pošlje domov, ker itak ni za, Nemčijo zelo nevaren. Toda, kar je najbolj presenetilo vse stranke, tudi levico, ki si ni mogla raztolmačiti takega mnenja »meščanskega^ ministra, čeravno mu je živahno odobravala, so bile Shncmsovc izjave o Rusiji. »Rusko vprašane — je rekel Simona — je danes vprašanje največje važnosti. Nemčija hoče na vsak način obvarovati svojo nevtralnost in heče vzpostaviti- direktne odnoeaje z rusko sovjetsko vlado, katero je pravzaprav priznala že v brestlMovskem miru. tPriznati se mora, da se je v -Rusiji iz vri'! o ogromna delo gospodarske cbnovftve. Rjusija je premagala kaos in lo se jiaora priznati. Odtočno^i. ; »EDINOST« štor. 14«. iti so fo pokazali komunisti, je oekaj izrednega. Miairtier je med simm krikom v ihcmici po-'iUdarjal, da mu je nalagalo njegovo pofcteaje. da poda te izjave, ki so popolnoma resnične. Anglija smatra — je nadaljeval Simon s — da se namerava Nemčija združbi z Rusijo, da hc izogri? izVrŠrtvi versaiileske pogodbe, toda, Nemčija noče postati bojišče med vzhodnim boljševizmom in zapadnim imperijalizmom. Glede Poljske je izjavil Sknons. da namerava Nemčija ohraniti ž njo dobre cdaošaje. Sirronsove izjave so povzročile ogromno razburjenje, ki bi bilo go^vo privedlo do vladne krize, če fci jih ne bil minister vnanjčh stvari popravil na prihodnji seji. Takoj v začetku -seje je vstal in izjavil, da je zbornica clabo razumela njegov včerajšnji govor, ki ni Inl nikakor kako oč:t2nje državni brambi ali kritizirale njenega vedenja- Priznava, da je stotnija naredila po predpisi svojo dolžno.st. Oblika, v kateri se je izvršila svečanost, je bila dogovorjena 9 francoskim poslanikom. Nameraval je samo povedati, da se bodo v bo-do-če lahko vrfiie take stvari tako, da se preprostost ne bo zdela zanemarjanje mednarodnih navad. Razumljivo je, da so mu neodvisniki, kš so ga včeraj tako proslavljali, danes kričali v obraz vse mogoče izraze, posebno še, ko je popolnoma zanikal zmi^el svojih včerajšnjih i-z-jav o Rusiji. Pozitivni uspehi raskih komimi-stov so pestaii danes požar, ki uniču-je vse pred seboj. Za me je boljševička moč — je izjavil Simons — driavca moč, kakor vsaka diruga. Dokler rubka narld priznava sovjetsko vlado, je ta vlada za me pravaio dejstvo, leda ne verjamem, da bo obvladovala svet. Boijševišlvo je kakor požar: širi se v vse smeri Ln 'Ima velikansko meč, toda uničuje vse, kar najde in pušča za sefcoj saoio pepel. Ni drugega sredstva, ki bt moglo zmaga ti ta požar, nego i o, da se zažge drug požar, kakor delajo v ameriških planotah. Ta aasproti delujoči požar ne more biti militarizem in ne kak politični pri-•lisk; tej ideji se mere -postaviti nasproti >amo še bolj silna ideja. To je pravilno razume* ani vocijalizem, to je skupnost delavcev in delodajalcev.* Tako je Simons umeknil na. vsej črii n s tem najbolje dokazal, da je vlada ped velikim vplivom državne hrambe in njenih generalov, toda zadovoljil ni pravzaprav nobene stranke. Po dolgi razpravi je zbornična večina, kateri so se pridružili tuda socijalni dem. krati, doč'in «0 needvisniki in konservativci gl^ovali proti, odobrila postopanje nenških cdpo>l:ncev na konfercnca v Spa, in izrazila vladi zaupanje; toda samo zaradi tega, ker >o \>i razumeli, da je bil Sim-cnsov govor namenjen \ prvi vrsti za inozemstvo. Tuko je Simons rešil >iiuacijo, in \lada "ma zopet trdno podlago. Tri stranke večinskega blc-ka, katoliki, demekrati in ljudska stranka — ta poslednja sicer z nekaterimi pridržki — no se postavile odločno na vladno ^tran. Tudi večinski socialisti, ki so cb zadnji vladal krizi izstopit iz blrka, so sedaj odobrili vladno politiko, in cclo needvisniki so izrazili svoje zadoščenje nad vladno š^javo, da bo Nemčija strogo nev trslna v ri»ko-f>©Jj:Jtem >po: u. Ruska vojska na poti v Lvov in Varšavo. Sestanek poljskih in ruskih odposlancev v Visnaji. Nemčija ostane nevtralna. DUNAJ, 29. Iz Moskve javljajo :Na severnem odseku smo napredovali proti jugovzhodu Grodnega in prišli do reke Berezovke in me-yta Bjclostoka. Sovražnik se srdiio u«pira. Za-»eli smo veliko vojnega materijala; za=edli >mo Brody. Ujeli ^mo 500 vojakov in zariienrli 13 lepo v, Zapadno cd Zalcč smo ujeli icke sovražne bngade. Pri Tarnopclu smo potisnili Poljake na desni breg reke Sereta. DUNAJ, 30. Radiobrzojavka iz Moskve z dne 29. t. m. javlja: Naš pohod na severozapadnem in zapadnem bojišču se nadaljuje. Rdeče čete zasedajo v vzhodni Galiciji bo-jno trio, dol;[o 120 vrst in poliskujejo sovražnika proti zapadu. Na Krimu yuo pregnali sovražBika iz Orjehovega. Poljsko poročilo. VARsAVA, 29. Na severnem odseku 5,0 naše čeKe po danih ukazih zasedle Grajevo -Osovec - Kamjenec - Lrtcvsk - Kohrin. Center poljskih čet se je pod pritiskom sovražnikovih sil umeknil na Kabrinsko cesto, da ne izgubi stika s severnim krilom. Med Strvjem in Seretom se zbirajo naše čete za protinapad. Včeraj se je vršila, konfercnca francosko -angleških misij, katere so se udeležili tudi ministri. Sklenejo ae je, da "je treba pospešiti udej-stvitev obljubljene zavezniške pomoči, če se pe sklene premirje. SESTANEK RUSKIH IN POLJSKIH POOBLAŠČENCEV. VARŠAVA, 30. Obrambni svet poljskega vrhovnega* poveljiKŠtva 'je pcdel snoči vrhov -aeic.'j poveljnišlvu rasče vojske brzojavko s tem le od£oorom: Varšava, 28. Generale: stan 'poljske vojske naznanja sprejem radiobrzcj:;vke cd 25. t. m. in sporoča, da bo podel svc.je odposlance s pooblastili 30. julija cb 20. uri srednjeevropskega easc na most na cesti Brest - Litcvsk - Bara-nov tč, k-er bedo cb tem času at-opili pred pred-straže sovjetske vojske. Podpisan: Po-veljnik vrhovnega fita-ba RczvandcvsJti. RUSI 4 KM PRED NEMŠKO MEJO, KATERE PA NE BODO PREKORAČILI. BEROLIN, 29. Ruske čete so prišle na pohodu proti Poljski 4 km pred nemško mejo. Zasedli so Szczuczyn. Poljaki se umikajo na vsei črti, zasledovani in nadlegovani po ruski konjici, ki jim je prišla na nekaterih krajih celo za hrbet. Čete, Iti so bile odrezane od svojih oddelkov in so ostale v Litvi se umikajo skozi gozdove in močvirje pri Avgustovem. Ruske čete napredujejo baje brez topništva, ker je odpor poljske vojske neznaten. V vzhodni Prusiji je bilo proglašeno obsedno stanje. Meja je zastražena po močnih oddelkih, ki imajo nalogo, da razorožijo poljske in ruske oddelke, ki bi prekoračili nemško mejo. Medtem sc zdi. da ne grozi z ruske strani nikakoršna nevarnost. kakor zagotavlja tudi sporočilo ruskega pove! jništva, ki pravi: -Želim zanikati razširjene govorice, da nameravamo vdreti v vzhodno Prusijo ali v kakršensibodi del Nemčije. To ni naš namen, ker bi to prvič pomenilo vojno z državo, s katero želimo živeti v miru in vzpostaviti industrijske odnosa je, a drugič bi pohod rdeče vojske v vzhodno Prusijo povzročil v Nemčiji nacionalistično reakcijo, kar pa ni nikakor naš namen.« Nekateri listi objavljajo tudi pogoje, ki jih bo baje stavila Rusija Poljski. Pogoji so tako trdi, da ni mogoče verjeti v resničnost te vesti, čeravno se lahko predpostavlja, da Rusija ne bo postopala ravno z rokavicami proti Poljski, ki tudi ni imela preveč obzira nasproti Rusiji. Po teh vesteh bi se morala Poljska odreči Vilne, Pinska, Grodnega in Holma in izročiti Rusiji 70% svojega železniškega materijala. Poljska bi morala uvesti za eno leto v stvoji drŽavi sovjetsko vladavino, nakar bi si lahko izbrala ustavo po svoji volji. Rusija bi imela pravico. da zasede Poljsko za 5 let. Kot zalog bi morala Poljska izročiti Rusiji svoje soline in premo-go-. nike. Angleški odgovor ho ČMouo brzojsvKo. Pred sestankom konference v Londonu. PARIZ, 29. Po konferenci v Boulogni bi bil moral Llovd George odgovoriti na Čičerinovo noto, toda angleški ministrski predsednik je bržkone sporazumno z MLMerandom sklenil, da bo vprašal rusko vlado, kaj je pravzaprav nameravala povedati s e \ o jo noto. Včeraj popoldne je poslal Lloyd George sovjetski vladi noto, v kateri jo vpraša, naj pojasni prvi del svoje brzojavke, in sicer, ali sprejema. da sc sestane v Londonu z zastopniki Poljake, baltiških držav, Romunske, vzhodne Galicije in zav ezniških velevlasti, ali pa predlaga sestanek samo s poslednjimi. Medtem se doznava za popolno beseddo te note, ki se glasi: 1P0 posvetovanju s svojimi zavezniki pošilja angleška vlada sedaj ta-le odgovor na Čičerinovo brzojavko od 24. julija: Angleška vlada, predpostavivši, da se pripravlja sklenitev premirja in ustavitev sovražnosti med sovjetsko Rusijo in Poljsko, predlnga svojim zaveznikom, da 6e udeleže konfercnce, ki se bo vršila v Londonu in na kateri bo zastopala tudi sovjetska vlada. Smatra pa, da ne sme biti nobenega dvoma glede namena tega sestanka, toliko glede držav, ki se morajo povabiti, kolikor glede vprašanja, o katerem se mora razpravljati. Brzojavki sovjetske vlade dajate povod nekaterim dvomom pri obeh teh točkah. Zdi se, da br-brzojavka od 19. julija odklanja sodelovanje zaveznikov pri pogajanjih med sovjetsko in poljsko vlado ter drugih sosednih držav z Rusijo. Na drii-gj strani sc /.opet zdi, da zadnja brzojavka dopušča to sodelovanje. Angleška vlada smatra, če se nameravajo zavezniške vlade sestati z zastopniki sovjetske vlade s kolikor toliko gotovosti uspeha, da morajo bili prisotni zastopniki obmejnih držav. Konfcrcnca bi morala imeti kot svoj bistveni cilj vzpostavitev miru v Evropi in v prvi vrsti med Poljsko in Rusijo pod pogoji, ki naj zajamčijo neodvisnost Poljake in zakonite koristi obeh držav. Konferenca bi morala tudi razpravljati o še ne rešenem vprašanju med sovjetsko vlado in obmejnimi državami, ki niso se podpisale definitivnega miru z Rusijo. Po rešitv tega vprašanja bo konferenca prešla na razpravo o spornih vprašanjih med sovjetsko vlado in zavezniki in potem o izpostavitvi rednih odnošajev.* PODLISTEK Branka. Avgust Šeaoa. — Posl. M. C—č. • Ah, je rekel človek! , pihnivbi zopet v pipo, menda nova učiteljica. Hm! Sloga! Sluga U Rekši to je zakašljal silovito ter pljunil pred-sc. ~Da,« sem od\rnila na kratko, užaljena zbog takega nelepega pozdrava; »čast mi je, predstaviti se, jaz sem Branka Kunovičeva, novoimenovana učiteljica jalševaška. Vi ste gospod, ako sc ne motim — ---« šilič, Krunislav Šilič, učitelj jalševaški,« je za-hreččal vredni pedgaog ter pljunil šc močneje pred-se. Posebno drago mi j«, seznaniti se z vami,« sem :ztisnda trepetajoč od mraza in jeze. Tudi meni je drago,« se je priklonil Šilič, ne da bi se premaknil s praga. Prosim vas, gospod učitelj, ali ste prejeli moje pismo iz Zagreba? Pisala sera vam in gospodu načelniku.« Seveda,« je prekimal učitelj, kadeč siloviteje, ali, draga moja, ni, žal, vse tako, kakor si to želite. Načelnik je bil tu, pa mi je naložil, da dam vaše stanovanje pobeliti in oprati. Ha, ha, ha! Ta načelnik je res čuden človek! V prvo jc sedaj slabo vreme za belenje in pranje; v drugo ne bom trosil jaz za jalševiško občino niti groša; to so pravi Cigani in nikdar ne bi videl več niti počenega groša; v tretje pa mi je nekako neprijetno, ker vedite, odprej smo imeli mi vse stanovanje, pak je v sobi, ki bi pripadala vam, nekaj stvari spravljenih preko zime.« Šolnik je govoril vse to ravnodušno; njegova soproga kakor da se je nekako smehljala, a dvoje troje zamazanih otrok je režalo vame izza i:og vrednega roditelja. A jaz, Hermina, jaz! Stoječ na smradnem hodniku, otrpnene od mraza, sem o-kamenela zbog brezobraznosti teh ljudi. Ali, prosim, gospod Šilič« sem iztisnila izmed zob, komaj zbirajoč duha, prosim vas, pokažite mi moje stanovanje. Mene se nimalo ne tiče vaS spor z načelnikom, niti ne slabo vreme. Morate vedeti, da sem na odprtem vozu prepotovala pot od žcleznicc do Jalšava in da poginjam od gladu. * .Verujem, verujem,« je potrdil Šilič ter pljunil zopet; za tem jc rekel, obrnivši se: »Žena vzemi ključ ter sprovedi gospico v njeno stanovanje. Siga? Sluga!« Za tem sc je šolnik poklonil ter sc zavlekel v svojo luknjo, iz katere je skoro prišla njegova — odpusti mi Bog! — vredna tovariiica. Pri Bogu in duši, jaz sem sc sramovala zanjo, da je ženska. Imela jc na sebi nekako krilo, nekak jopič, ali, če mc na mestu ubiješ, ne bi ti vedela reči, jc-li to sivo, žolto, zeleno, ali kaj jc; videla sem samo, da je raztrgano, zamazano. Vredna gospa šolnikovica pa se ni nimalo sramovala svojega strašnega inegligca«, marveč je povsem junaški korakala pred menoj po ozkem hodniku, da sem imela prilike, opazovati jo od nog do glave. Na koncu hodnika se je ustavila in odprla bolj oizka vrata. »Tu,~ je rekla, »to bi bila ena vaša soba.« Stopila sem na prag, da pogledam v to bodoče zakotje moje zasanjane sreče; aH v istem hipu sem se umaknila za nekoliko korakov. Posta, prazna izba, prazna. Apno po stenah je pormenclo, nao- Llovd George je tudi izjavil, da ne verjame, da bodo Rusi postavili Poljski tako trde pogoje, kakor so jih objavili nekateri ruski listi, ker je tudi Litviaov zanikal r pogovoru s kopeahagensko »Politiko^ te vesti, da je bila Rusija vedno za neodvisnost Poljske in da ji nima namena diktirati prehudih pogojev. Italijanska vlada pristala na odgovor sovjetski vladi PARIZ, 30. rEcho de Pariš* javlja iz Londona, da jc italijanski poslanik prišel včeraj v Downing Street tekom vladne seje in da je izročil Lloyd Georgeu privolitev italijanske vlade k odgovoru na noto moskovske vlade. Teiinsko vprašanje. PARIZ, 29. Konferenca poslanikov je imela dane5; zadn;o sejo pred počitnicami. Razpravljalo se je baje o tešinskem vprašanju ter Spitzu in Orsovi. »Tem;ps -«raatra, da so ta vprašanja v glavnem že rešena. Premogovniki v Karbinski kctlini so se — kakor pravi list — prisodili češkoslovaški republiki, a mesto Tešn pripade Pcljvki. V bližini mesta gre meja ob reki AJsi; železnica, ki vozi «rkozi tešinsko Šlezijo od juga proti .severa, bo sla po češkoslovaški zemlji. Večji del »piškega in eravskega okraja se priklopi češkoslovaški repufcdiki. Konferenca je tudi določila podlago pogodbe, ki se bo morađa s-kleniti med Poljsko in češ-ko<4>o-vaško zaradi porazdelitve premoga tešin-kvh premogovnikov, glede prometnih vprašanj, menjanja državne pripadnosti i. t. d. Češkoslovaški listi in zavezniški sklep. PRAGA, 30. Sklep poslaniškega sveta glede razdelitve Teiina, Spiš a in Orave je bil podpisan 29. t. m. ob 24Besedilo tega sklepa ni £e bilo objavljeno, toda po vesteh, ki so prispele doslej, je bila prisojena češkoslovaški republiki Karvinska premogovna kotlina, železniška proga Bohumia— Jablunkov ter mesta Bohumin, Fryštal, Jablunkov in zapadno tešinsko predmestje. Češkoslovaško-poljska meja v oravskem okraju bi šla od Bab je gore do Magurc, a v spiškem okraju od Inovcga do Nedeca. Češkoslovaško časopisje sprejema ta sklep mirno. toda s kritiziranjem, izvzemii narodnodemo-kratska glasila (Kramarova stranka) in Nemce, ki živahno protestirajo proti razdelitvi mesta Tešina. List ^Čas-* vidi v tem sklepu Bencšev politični vs-speb. rtTribuna« izjavlja, da so bile zadovoljene le najmanjše želje, toda rajši sprejema to rešitev, nego nadaljevanje absurdne politike, ki bi prinesla velike nevarnosti za republiko. Ta rešitev se mora pripisali odločnosti, metodi in vztrajnosti ministra Beneša. > Češke Slovo-, glasilo češkoslovaških narodnih socialistov izraža svoje zadovoljstvo, da ima republika končno svoje definitivne meje, toda obžaluje, da zavezniki niso upoštevali pravic češkoslovaškega naroda . Socijalnodemokratično glasilo >Pravo Lidti izjavlja, da je bila razdelitev te-binskega, dravskega in spiškega okraja neizogibna. Nemško in vzhodnošlezijsko prebivalstvo, prisoje-no Poljski proti njegovi volji, ne smatra sklepa konference poslanikov za definitivnega. Poljaki nam hočejo oteti naše imetje s silo, toda mi verujemo v pravičnost zgodovine, ki nam bo dala zadoščenje brez nasilja, pa naj bo potem sodnik Rusija ali kak drug narod. Narodni Listy* pišejo: sc ni drznil sovražnik, se mora zgoditi s privoljenjem naše vlade. Protestiramo proti sklepu poslaniškega sveta, kateremu napovedujemo vojno. Nikdar se ne bomo odrekli Tešina in zapustili šlezijskega prebivalstva.« Češkoslovaški Nemca odklanjajo razdelitev tatinskega okraja PRAGA. 30. List nemških nacijonalccv -Bohemiac: izjavlja, da si ustvaritelj tega salamonskega sklepa in mmister Beneš si ne smeta domišljati, da je tešinsko vprašanje definitivno rešeno. Minuli so že časi. ko sc je tržilo z ljudmi pri zeleni mizi in jc za parlament ostajala brca. Minister Bcneš bo preživljal hude čase. »Prager Tagblatt«, nemški list, ki je najbolj razširjen v vsej republiki, protestira proti Izročitvi 50 tisoč Nemcev poljskemu bankrotu. To je drug dokaz — piše list — o vrednosti angleško-francoske-ga prijateljstva, ki je zelo problematična. Češkoslovaška počasi uvideva, da njena bodočnost ni odvisna od entente, temveč od sodelovanja s sosednimi državami. Marienwerder in Alienstein- Kc~ferenca poslanikov ;e sklenila poslati nemški- in polj-ki vladi ncio, v kateri jima naznanja >.vcje sklepe glede Marienvverderja in Allensteina, Iti pripadeta vsle-d izida ljudskega glasovanja, ki je izpadlo zelo neugodno za Pcljsko, zopet Nemčiji. Komisija za začrtanje ine^a bo ukrenila pc-trebno, da zagotovi tudi na dconeai, nemškem bregu Visle, spoštovanje peljo-ke pravice do nadzorovanja pkrvbe po Vi sli.__ Prihod odposlancev na konferenco zveze narodov. SAN SEBASTL\NO, 29. Semkaj so prispeli delegati na konferenci zveze narodov. Sprejeli so jih na postaji Quisiones in osobje ministrstva vna-njih slvarL Župan jim je voščil dobrodošlico. Številno občinstvo je spoštljivo pozdravljalo delegate, } ki so se odpeljali v svoje hotele v avtomobilih pod kolo jc visela pajčevina, pod je bil blaten, a peč na več mestih preluknjana; da bo to stanovanje šc prijazneje, je imela ta izba samo eno — za sedaj razbito — okno na dvorišče, pred katerim je »tal na kaj idiličen način svinjak gospoda Žilica. Jaz sem pogledata Šiličko, ona mene; jaz njo začudena in prepade na, ona mene povsem mirne duše. skoro smejoč se. Ali, kam, kam naj denem glavo za ta čas?« = EhU je zgeniia z ramo, »res /ni povsem čisto, ali za nekoliko dni, ko ni boljega, bi se mogli zadovoljiti tudi tu.« Kri mi je udarila v glavo. -Oprostite!« sem rekla, »ženska sem. zakoni čistosti so mi sveti. A kje je moja druga soba?« »Tam!« je pokazala nekako v zadregi na stranska vrata. Pristopila sem, da odprem. Hotela jc to nekako preprečiti. Prekasno, odprla sem. Moj bodoči salon jc bila sedaj Siiičev kurnik in shramba. Tu je bilo zelja, česna, repe, moke, kokoši in celo malih prašičev*. Ali naj pripovedujem, kako mi jc bilo v duši, mlada Hermina? Mislim, da ne treba. Pogledala sem prešičke, česen in kokoši, pogledala razdra-pano, zamazano šolnikovko. Zdelo sc mi je, da jo je bilo nekoliko sram, vsaj oči je obrnila od mene in začela v zadregi s papučo strgati po podu, ko sem jo trdo prijela pod roko. »Pa tu, tu naj jaz stanujem? Tu naj se naselim takoj, v ta smrad, gospa?« xHm,< je izjecljala gospa, zavivši svoje ustnicc na smeh, »vse to seveda ni cesarska palača. Ali, če se komu hoče služiti v Jalšcvu. mora hvaliti Boga t«di za to.« r>Pustimo to, gospa, c sem se razsrdila na brez-obraznost in prostaštvo te ženske, »vam ugaja zastavo tozadevnih držav. Leon Bonogeo's se pričakuje za jutri. Spor Med ffiMjo im Grajo zaradi Dodekanera. RIM, 30. Agencija >;Stefani« javlja iz Lon-dena: t.Listi se bavšjo z grškimi ugovori proti podpisu turške pogodbe, ugovori, ki ?e tičejo tudi Italije. Tittcru je v onem kratkem času, ko je bil minister vnaaijih stvari, sklenil z Grčijo dogovor, ki bi bil moral cstaiii tajen, a ga sedaj objavljajo francoski in angleški listi. Po tem dogovoru bi bila moraia. Italija prepustiti Grčiji dedekaneške cloke, pridržavši si samo posest Reda za nekoliko let, a kot odškodnino bi Grčija priznala italijanske pravice do Albanije. Tcda sedaj se je položaj v Albaniji izpremenil. Stališče italijanske vlade je tako, kakor je razložil Giolitti v zbornici. Logično je bilo terej, da ne fci Italija sedaj smatrala dedekaneškega vprašanja z istega stališča, kc;kor ga je smatral TiLlcntob sklepanju onega dogovora. Italija sc ni m^gla odreči svojih pravic, ne da fci se ji priznala primerna odškodnina. V iuikajšnjib krogih sc smatra, dt nc obstoja nikakršna nejevolja proti Grčiji iai sc upa, da bo mogoče skleniti ž n'o prijateljsko rešitev. Priznava sc med tem, da je italijanska, vlada poe-topala povsem lojalno in da je obvestila o svojem s»tališču Grčijo, preden jc ta pcdpisala pogodbo s Turčijo. Če bi Grčija vendar končno pristala na pcd|xs. se smatra, da bi lah kn prišle z Italijo do novih pogajanj, v svrlro dosege sporazuma, ker Italija je pripravljena odstopiti vse oboke razen Reda. Angleški krogi, ki imajo nekcLko več simpatij za našo državo, upajo, da Lk>yd George, ki ima velik vpliv na Ve-nizclosa, zastavi vse sile za dosego rešitve, ki bo upoštevala upravičene koristi Italijanov in ne bo kršila koristi Grkov, ludi ker je An-gjija; obvezana z londonsko -pogodbo, ki priznava italijanske pravice do Dodekancza. t Italijanska zbornica odklonila predlog za preiskavo proti bančnim škandalom. — Vprašanje obdavčenja vojnik dobičkov. — Demobilizacija ali mobilizacija? RIM, 29. Včeraj so so baačni špekulanti rešili pred nevarnostjo .parlamentarne preiskave, ker ni bilo zbrano zakcnHo i levilo poslancev; danes so se tudi- rešili, ker je zbornica z večino glasov na Giolittijev migljaj — odklonila to preiskavo. Gioliitifeve objave glede odločnega nastopa proti : zarotnikom« so šle po vodi in vsa grozeča nevihta sc je izpremenla v vladno obljubo, da bo dala zbornica na razpolago listine, ki jih dobi kot d&kaze o bančnih škandalih. Po predložitvi nekaterih iatcrpelanc ^e je predpoldanska seja zaključila. Na popoldanski seji je najprej odgovor'i podtajnik za notranje stvari Corradini na interpelacije glede krvavega spopada med inncžico in redarstvom v Miaglianu (Biella), najkar je ■podtajnik za. trgovinsko mornarico oMjubil poslancu Musattiju, ki je ugotovil, da je p»ronvet zamrl i v Genovi i v Benetkah ter da bedo morali pristaniški delavci v Trstu, Genovi in Benetkah sami poskrbeti, da se promet pravično razdeli med te tri lukc, — da bo vlada skrbela za zadovoljitev želja Bene tek in drugih jadran-skiJi pristanišč. .Konkurenca med temi lukiami se je, kakor se vidi, žc tačela v kljub teniu, da ni še niti od dsadeč vzpostavljen f-redvojni poniorski promet. Znaki za bodočnost niso terej najboljši Po izčrpitvi tega vprašanja se jc začela razprava o nadal*-nih Giclčttijevih finančnih ukrepih, predvsem o zagonskem načrtu glede konfiskacije trgovskih vojnih dobičkov v času -cd 1. avgusta 1914. do 31. deceinbrai 1919. Razprava o tem zakon 'ke:n načrtu bo gotovo zelo živahna ,ker se j-s žc danes pokazaio, da s^; .bodo industrijalci postavili na1 stališče, da to izvršitev tega zakonskega načrta i>ničila -ndu-strijo, v katera so žc naloženi tudi vojni dobički, in da bo torej ,edai pod orožjem letniki 98, 99, 900, sktpa.j kakih 300.000 mož, torej da- ima Italija v svoj h starih mejah manj vojaštva pod orožjem nego v mirnem času. Na vsak način skrbi vojni minister za čim večjo pospešitev demobdtizacije. Socijalistični poslanci so svarili vlado, naj nc upokličejo na mesto odpuščenih letn kov novih letnikov, in -poudarjali ,da do-Jej vlada ni izvršila svojih obljub, nakar se je sc;a zaključila. Obupne gospodarske razmere« RIM, 30. Da je gospodarski položaj Ital'-jc zelo neugoden, je poudarjal že ministrski predsednik Nitti ob vsaki priliki. Giolitti ni smatral doslej za potrebno, da opozori državo r.a gospodarsko pogubo, v katero drvi, v tako i raz:tih barvah, kakor je to storil njegov predhodnik. Toda prišel je čas «tuoi za njega. Na današnji seji zbornice je episal Solcri, poverjenik za prehrano, gospodarski položaj na naravnost cbupen način. ^ Moralo se je dcuvolitii — je rekel govornik — . na; se letošnja žetev izvrši prej nego dtu^a leta zaradi pomanjkanja žita. Up na obilno žetev je šel po vedi. Letos se bo pridelalo komaj 40 milije no v kvintalov žita, čeravno znaša proračunjena srednja množina 48 milijonov. To vpliva tudi na rekvizicija, ki ima ponekod naravnost -cbupen izid. Poraba ž ta postaja vedno večja. Za 1. 1920. se predvideva samo za prebival.stvo ,ki" nc prideluje ničema-, poraba 425.000 kvintalov, itako da sc >bo moralo vpeljati iz inozemstva 30 mili.jc*vov kvm-talov. Vsled tega je povrnitev k prefeti trgovini naravnost izključena. Seda-ji nc gre samo za vprašanje cene, čemveč v prvi vrsti za vprašanje, ali bo država sploh mcvgla dobiti iv^r.o-žkio žita, ki jo potrebuje. Od 500 milijonov kvintalov žita, ki ga je zapadr.a Evropa usa-žala pred vojno, je priltajjalo več kot polovica iz Rusije, Madžarske in balkanskih držav. V-.!a-da. ne bo opustila ttebenega pokakusa, da ^t • zagotovi uvoz potrebne množšne žita, toda stvar jc zeio težavna. Argentraija je prepovedala izvažanje žita, tako da catfiija samo neverna Amerika, h kateri pa prihajajo vsi, tako da je konkurenca velika. Govornik je poudarjal, da je prebran je vaini kriiza največja, kar jih je država moraia prenes>li, in je žeto pozval vse države na sodelovanje v s vrh 1 prema-ganja sedanjih težkoč. Tekom razprave o teli izjavah s»o poslanci sodjalističncdemokra/Lske stranke protestirali tud'i pro»id najmanjšemu zvišanju cene krrJiu in poudarjali, da bi si kalija lahko poma^ah iz zadrege, če bi izpremenila svojo pol tiko nasproti Jugoslaviji, ki ima žita dovouj. Ce Italija nima doatcpa k jugo slov enakemu, balkanskemu in krimskemu trgu, mora to pripisati samo dejstvu, da ni šc določila svejega stališča \ mednarodni politiki nasproti tem državam. Na popoldanski seji sc jc nadaljevala razprava o zakonskem načntu gle Je vojnih dobičkov, teko-m katere se je na eni strani poudarjalo, da bo izvršitev Giolitt'jevih finančnih ukrepov ubila državno indu>trijo, ker ie podjetnikom že sedaj vsled pomanjkanja sirovin onemogočeno vsako rfolo in so- se vojn: dobički žc potroš-Hi, dečim se je na drugI strani zahtevala čim strožja izvršitev finančnih ukrepov, ker grozi v nasprotnem sJuča^u držav i finančni polom. Pred zaključkom seje so prišle na dne\ni red neizogibne interpelacije o krvavih spopadih med kmoti. ki zahtevajo zemljo n kruh, in delavci, ki se nočejo cdreči svojih zahtev, na eni in redarstvom tter vojaštvccn na drugi strani. Interpelacije o teh vprašanjih postajajo vedno bolj goste, ker prihaja tudi vedno hcdj pogostorna do krvavih fpepadov po vseh krajih Ltalij-e. Vlada oblimblja, kakor po navadi", pre-iskave in ukrepe. ZA SAMOODLOČBO IN AVTONOMIJO TIROLSKE. RIM, 30. Včeraj se je sestal uprav nt svet sccijalistične parlamentarne skupine, v *vrho razprave o tirolskem vprašanju, ker predsrtcfj v zbon'ci razprava o avstrijski mirovni ^ogod« bi, katere posledica, bi morala; biti ajvsk-a^a tridentčnsJke pokrajine k Italiji. Upravni sv&l je sklenil pozvati scci^aiisrtične skupine v Tr:-dentu in južni Tirolski, naj proglasijo kot podlago svojega delovanja zimmervaidsko načelo o samoodločbi, vpoštevatoč, ali želi tamošnji proletarijat aneksijo k Itali'ja ali pa k Avstrijski republiki in ali zahteva v prvem -lučaju avtonomijo. Ltpravni svet je razen tega sklenil odkloniti ponudbo vodnega ministra, da naj bi -poslanci Donati, Trcves in Turati spre-jeli sodelovanje pri komisiji, ki ima nalogo, da prciloži svoj* predloge glede definitivne icedihe . ojs-kc in drugih vojaških vprašanj. Madžarska tolpa napadla in oplcnila avbtnjsk arsenal pri Gradcu. DUNAJ, 30. Korespondcnčiu urad poroča: M t d 3. in 4. uro zjutraj jc naskočila tolpa kakili 800 oseb, ki so prišle iz Ragafalve na Madžarskem, skladišče obleke in municije pri Furstcnfcfdu ter odpeljani z avtomobilom okoli 2000 pušek, 21 strojnic in oblek za 2000 oseb. Minister vnanjih stvari jc pooblastil avstrijskega poslanika v Budimpešti. naj odločno protestira pri madžarski vladi zaradi tega dogodka in naj zahteva, da sc krivci takoj kaznujejo, da se ukradeni predmeti vrnejo morda tako stanovanje boli, nego meni, vaš ukus je, kakor vse kaže, menda drugačen. Nu, prosim vas, kedaj hoče odpraviti iz te moje sobo svojo živo in neživo hrano, ker boste menda priznavali tudi sami, da ne morem stanovati v tej smradni, vlažni luknji poleg preiičev.« Ne vem! Ne morem vam še točno označiti dneva,« je odvrnila Šilicka drzno s svojim hreščećini glasom. »Kako?« »Ali, da! Pred tremi, štirimi meseci ni govora o tem, draga gospica. Za sedaj nimam kaui spraviti teh sfcrari, a radi vas jih tudi nc bom razmetavala ali podarjala.« »A, prosim vas. kdo pa zahteva to od vas, jaz zahtevam le stoje stanovanje. Ah da. kje so pa moje stvari, ki sem jih poslala pred seboj v velikih skrinjah?« »Tam na dvorišču pod klanico,« jc rekla šolnikov-ka ravnodušno, pokazavši s prstom skozi okno. Pogledala sem. prestrašila sc in zadihtela od jeze. Vse moje pohištvo in druga roba v velikih Skrinjah, vse je ležalo res v blatu pod vajugasto streho razdrapanc suše. V racni je vzkipela kn. Videla sem. da sta sc tu zarotila proti mem prosta-1 štvo in zloba, da tem ljudem nikakor nisem po volj,i j da sem iim celo na potu, kajti, kar sem doživela od jalievaškega prosvetitelja naroda in njegove mile tovariiicc, ne bi mi bil gotovo storil noben kmet na vasi- Pozvala sem na hitro svojega koči- ! iaža-kmeta ter ga zaprosila, naj dovede nekoliko svojih sosedov iz vasi, -voz pa naj vsakako ostane pred vratmi iole. Nasmehnivši se zvito, je storil kakor sem mu napovedala. Kmalu na to so kmetje spravili mojo robo izpod raztrgane suše v manjšo sobo mojega žalostnega stanovanja, jaz pa sem za- klenila vrata, vzela k sebi ključ ter hotela oditi. »Torej, kako naj?« me je vprašala Šilička začudeno. »Z Bogom, gospa!* sem od- mila na kratko, »jtz ne potrebujem od vas ničesar v eč. Kar fui jc potrebno, bom iskala drugje. Nato sem odšla po hodniku U hiše. 1 i sc bo? gotovo čudila moji veličini, ko sem ie le storila korak v svet. Aii veruj, ta brezobzirnost, to pro-staevo. to pomanjkanje tudi najnavadncjc Uljudnosti teh ljudi, ki so poklicani, da bi dvigali ljudstvo iz tmnine in bi je izobraževali — vse to je težko užalilo moje srcc in me razjarilo. Na žalost sem občutila zopet, da so mnogi poklicani, a redki izvoljeni, da ob sto prilikah prazna, votla (raza nadomešča vredno, resno delo, posebno pri ljudeh, kakršen jc ta Šilič. Se!a sem na voz, ukazala kmetu, naj me pelje v gostilno«, kakor je bilo zapisano na vratih večje hiše, ki pa res ni imeli označja evropskega hotela. To ti je pol zidana, a pol lesena last jalševaškega mesarja, ki poeg tega kupČtt-je z vinom, žitom, živino, žirom in šiškami. Na pi\i pogled sem sc preplašila, opazivši nečisto okolico in dvorišče jalševaškega hotela; srce mi je klonilo, ker se nisem nadejala, da bi našla tu čistejega zavetja, nego je bilo v podrti šoli. Ali to pot 3eui se motila. Gospa mesarica ti je Hrvatica starega t -».j, vrla žena. Kakor se mi zdi. se ona menda malo meni za to. kaj se dogaja v okolici in na dvorišču njenega »hotela«, ker smatra to bržkone za v nanje posle, ki naj se mož briga zanje. Ali v not.a-njih stvareh, to je, v hiši, vlada go»pa mesarica kaj ojstro. Ko je voz zasukal na prostrano, piT.ično blatno dvorišče, je obilnata vladarica hiše, vsa razžarjena od ognjišča, stopila pred kniiinjska vrata. y i nt«, mt 31. f«fij» » »EDINOST« štev. l4K Stran m. jc rado zahajalo k prireditvam »Ljudskega odra«, in ki je sodelovalo tudi aktivno pri teh /prireditvah, bodi kot člani, bodi kot predavatelji, bodi kot odborniki; to je znal tudi naš list, Id je mit »Lpodskega od« « pred vojno in tudi še po vojni podpiral ravno z o žirom na njegov kulturni namen in ć^'ovan je. Kmalu po vo$ni pa smo za čeli opažati znake« ki so kazali, da vodstvo sccLjalno-demokratske stranke hoče dati tej svoji ustanovi nekoliko rdeče barve. Kulturni namen in delovanje sta ostala sicer ista, toda pri ustanavljanju podružnic se je na več ali man'e odkrit način vedno bolj povdarjalo, da je ^Ljudski oder«' na vse zadnje ustanova socijalno-tdeanokratske stranke; podružnice so se u-t a navijale — čeravno v okvir u pravil — večkrat v krajih, kjer je bilo za kulturno delovanje že preskrbljeno potom starih r.aTcdnih društev. Začelo se jc torej neko gibanje, ki mu kulturni namen ni j bil prvi, marveč konkurenca našim društvom z namenom, da se ta dra&tva spravijo v nede-lovanje. Dogodil se je tudi slučaj, da se je v nekem kraju — v Bregu — pozivalo člane narodnih društev, ki itna{o ist-i kulturni namen kakor »Ljudski oder«, naj ta društva zapuste ter pristopijo k .»Ljudskemu odru«! — Nočemo navajati podrobnosti. Omenjamo le še slučaj Bark ovije: Barkovije imajo seda*j najbolji in najmočnejši jugoslovenskt pevski zbor; imajo tudi eno najlepših slovenskih knjižnic na zasedenem ozemlju; predavanj pa res ni bilo v Barko vijah že dolgo časa« Če bo se fc-la v Bark ovijah ustanovila podružnica -Ljudskega odra« z namenom, da goji predavanja in s tem izpopolnjuje kulturno delo, recimo, med slovenskim delavstvom, ne bi imeli ničesar proti temu. Da pa »Ljudski oder« s težko muko in jv4dikiM:; Jstrtcžkć. }us?ta;navjp' (pevsko društva (četudi v smislu svojih pravH), vidimo v tem kot prvi cUj, ne kulturni namen, ampak namen, da sc pod krinko kulturnega delovanja izzove cepljenje delavnih moči in da se poojstre na-sprotstva, ki so pač dopusrtna na političnem, nikakor pa ne na kulturnem delu. Vodstvo socijaJ nedemokratske stranke ima v tem o žiru popolnoma prav, če daj a svojemu otroka* svoje ime. Če se zove oče Marx, zakaj naj bi bil sin Prešaren?!! Čudimo se le njkn, ki sc kažejo dobri strankarski politiki, da so 15 let vsaj na videz čaksli s tem. Videč to, smo mi — pod nevarnostjo, da se nam bo očitalo na-sprot^frvo preti kulturi (kar se nam je tudi Tes očitalo) — odtegnili »Ljudskemu odru* svojo aktivno podporo v tem listu. Ker pa je »Ljudski eder šc vedno vršil tudi svojo kulturno nalogo, nismo nastopali proti njemu; nismo branili ljudem našega mišljenja sodelovanja; kot odborniki, člani in scirudniki. Toliko smo ; bili dolžni povedati v informac;jo naše javnosti, i Sedaj pa posnemamo iz > DeIa <, da je vod-; sivo socijaino-denackratske stranke »Ljudski oder« spofilo s strankinim višjim kuluroim svetom. Vsled tega so izstopili iz cdbora odborniki nesccijalisfčnega mišljenja: predsednik dr. Lavo čermelj, drugi podpredsednik Ivan Vouk in oKdna-narodno politiko si prisvaja malo neodgovornih ljudi. Proslavlja se vojaški punt, trpi sc vojaško begunstvo v masah. V Rimu govore: Bomo baran-tali z Dalmacijo! V Zadru pa govore: Tu sino in ostanemo. V Rimu govore: Izpraznimo Albanijo;, v Valoni proglašajo: Hic manebiinus optimc! Revolucija se torej dela odzgoraj in ne iz nižjih slojev. Svoboda jc omadeževana in užaljena: napadajo sc tiskarne pred očmi policije, ki postaja sokrivka si svojim pasivnim vedenjem. Ali sc more to trpeti nekažnjeno? Kake so posledice tega dejstva? Nihče se ne čuti več zavarovanega v svojih državljanskih pravicah. Država ne zadošča svojim nalogam. Svoboda, zajamčena nam po zakonih, nam jc odvzeta. Vlada ne posreduje, ko je kaka stotina mladičev na pohodu in požiga poslopja, pač pa zna vlada udušiti v krvi kako veličastno demonstracijo ljudstva. Varnost jc bajka, pač pa imale puško naperjeno proti vsaki manifestaciji prolc-tarskih sil. Taka je usoda naše dežele. Če sejete vihar, ne morete pričakovati, da boste želi tisti mir, o katerem govorite, da je neizogibna potreba za zopetno politično in gospodarsko ozdravljenje dežele. Opominja sodnike, naj ne pozabijo izrednih časov v katerih živimo in v katerih sta zmerna popustljivost in prizanaSanjc najbolji sredstvi za po-mirjenjc duhov. — Ko je odv. Cosattini končal, jc dobil besedo zopet vojaški pravdnik, ki je v precej dolgem govoru skušal pobiti izvajanja branite-Ijev. Ko je končal, je bila razprava včerajšnjega dne zaključena. Pri današoji razpravi bodo branitelji odgovarjali s svoje strani vojaškemu pravdni-ku in pričakuje se tudi razsodba. Za tiskovni sklad „Edinosti" — B<> Ion i č L 25.—, Tribuša L 50.—, N. N. L 1C0, dar L 5. — Fran Dekleva, Slavina L 50.—. DAROVI. — Za družino Tornič daruje g. Bolonič L 25.—. dar 5.—, Kristina 10.—. Denar hrani uprav a. — Za Ciril Metodovo družbo: Marica Petrič učiteljica v Golacu (Obrov) nabrala L 31.40, Anton Uršič Kobarid {Poravnava tožbe Miklavič-Pontar) L 100.—. Denar hrani uprava. _ Z avojaške internirancc na Prošeku: Juraj Macan Sv. Petar v Sumi L 10.—, Denar hrani u-prava. Dopisi. Dr. Gabršček dejanski napaden na kolodvoru ▼ Gorici. V tetrtek se je hotel odvetnik dr. Gabršček odpeljati v Trst s popoldanskim vlakom. Pri blagajni je — seveda s pclno pravico. — zahteval listek v slov. Jeziku. Ker pa se je uradnik obotavljal in ga ni hotel razumeti, \e dr. Gabršček odločneje ponovM svojo zahtevo. To pa je dalo nekaterim razgretim glivam, ki so bile odvetniku za hrbtom, povoda, da so besno navalili nanj. Ker pa je dr. Gabršček reagiral, je prišlo do hudega prerekanja, ki mu je potem sledil dejanski napad, ki se je zvršil s tem, da so dr. Gabrščka nasilno odvedli v kolodvorsko pisarno, kjer se je — ker so se gg. uradniki, to se razume, postavili na stran napadalcev in nasilnežev — prcrckan.c nadaljevalo. Dr. Gabršček je branil pravico, a oni drugi so odvetnika izročili — orožnikom. Slovensko profesorsko društvo sklicujc dne 5. avgusta t. 1. svoj redni občni zbor v Gorici ob 10. predpoldne v gostilni Pctrovčič fPri Maksu). ilr^i IV »EDINOST« Mer. 149. V Trstu, das 31. Hranilnica in posojilnica v Dolini V sobotnem glede občnega zbora je po neljubi pomoli izostalu naznanitev časa. kav danes popravljamo. Reti::i oučnl zbor sc bo vršil v nedeljo, to jt, jutri ob 5. uri popoludne v šolskih prostorih. Iz Prvačine. K*ra Za pravdo in srce,« ki se jc vprizof-.U rainolo nedeljo v Prvačfni, se je dobro obnesi ' v vsakem oziru. Na željo mnogih gostov se igfj z enakim vsporeaom ponovi prihodnjo nedeljo. Rudi razsežnosti igre je določen pričetek oi» 3 in pol pop. Ljubitelji prave ljudske zabave na svidenje! Borzna poroflla« Tečaji: Trst, 30. julija 1920. Jatiransl j barka 490 Getofta ch 2100 Cosoiich 494 Liberu "nejtina 700 Lloycl 2110 T.ussino 2450 M* rtinol ich 365 Occania 500 Prem udi 593 fTripcovi c h 560 A mpelt;; 625 »Ccmei l Dalmatia 330 Spulato 411 Krka 560 OPROŠČENI SO BILI: Blaž Mariuuzzo, Pavel Mokororić, Dominik Tre-visan. Ivan Cukerić, Franc Giacomettf, Packral Gorlato, Andrej Gejza, Martin Ciritico, Ivan Sivič, Iran Zanchierella, Dominik Fioraate, Dominik Zaacbierella, Paskval Moskarda, Dominik Giackin, Iran Buiiun. Avgest Pastrovicckio, Uvreicif Far-lan, Nikolaj Demaria, Ivan MalusA, Franc Motcarda, BUS Pastrovicckio, Viktor Gcnso, Peter Maazin, Ivan Vitosovič, Lav rencij Moscarda, Ivan Bančič, Ivan M« štrić, Ivan Cettina, Anton Lanca, Ivan Vitosovič, Milo Bnakovic. Taja valuta na tržaškem trgu: Trst, 30. julija 1920. Nejirepccatene krone 9.30— 10. a\strij5ko-ne»nške krone 10.--10.25 čehosiovaške krone 37.-38.— dinarji 94.50—97.— leji 46.75—47.25 marke 44.50—46 — dolarji 18.30—1845 francoski franki 142,— 142.50 švicarski franki 310.— 325.— angleški fr.nti. papirnati 69. 70. angleški funti zlati 84. 86. rubi". 30.-31.50 napoltfom 66.-68. Razno. Ukradeni milijoni. — Milijonska tatvina v span-danski citadeli, kjer jc bilo pred letom dni ukradenih 60 milijonov romunskih lejcv, jc pršla na dan. Storilce, štiri osebe, ki so tedaj vršile vojaško službo in stražile ta zaklad, so zaprli. Tatovi so priimali zločin. Trije so za ukradeni denar kupili posestva; četrti pa ga je zapravil. Denar iz brona in aluminija. Iz Turina poročajo: Novčarska konferenca latinske zveze je sk'enila, da bodo Italija, Francija, Švedska in Grčija kovale drobiž i/, brona in aluminija po 50 cent. in po 1 m 2 liri. V promet pridi, tekom treh mesecev. Okulti.iem. Glasom statistike »Petit Par is: ena* /i v i sed -i v Parizu 15 tisoč ljudi od spiriiizma, prorokovan ja iz rok. kart, zvezd in od drugih okul-tistjčuih umetnosti. Stvar dobro »nese!« Velikanska umrljivost v Rusiji. Iz Helsingforsa poročajo, da jc po uradnih številkah umrljivost v Rusiji leta 1911. bnje iznašala 21'5 od tisoč, leta 1^17 že 13 cd tisoč. 1919. leta 73 od tisoč. Tudi število porodov se je zelo občutno izpremenilo. tako, da je število umrljivosti od leta 1911 do 1919 poskočilo za 62 od tisoč proti 8 od tisoč nad Števiiu porodov. Nova avstrijska himna. Ko se zapriseže nova av-striiska oborožena sila. sc bo prvič intonirala nova avstrijska himna; njeno besedilo je zložil bivši državni kancelar dr. Renner. Velblod (kamela) v Ameriki. O vclblodu jc znano. da jc jako vztrajna in delavna žival, ki sc sedaj in / lahkoto prehraniti, ker ne zahteva nikakih po^ebne^ti in obzirov, kakor druge živali. Zato pa je bi! velblod domača žival pri vsakem kmetu še v deželi Faraonov in* sedaj se poslužujejo te koristne živali v severni Afriki, Arabiji in Mali A-jiii > hvropi se ni šc udomačila, pač pa so zadnje 5 a e ameriški farmerji v suhih krajinah, kakor su Texas, Georgia ir. Arizona, uvedli velblodc mesto ki/nj. Pravijo, da se je zamena izborno obnesla. Poizkušea roparski umor in samomor ženske. \ dunajskem hotelu vZum goldenea Lammi je poizkusi: neka ženska roparski umor juvelirja, nakar ie '/irsila samomor. Zvabila ie po časniškem in-seratu v hotel zlatarja Far.ta pod pretvezo, da mu hoč« prodati biserni nakit za 120.000 K. Ponudila mi je steklenico piva, zlatar pa se je zahvalil, češ da popoldne ne uživa alkoholnih pijač. Nato jc ženska vrgla raz inizo cvetlice, ki so stale na mizi in ko se je Fanlo priklonil, daljih pobere, ga jc ženska z v so močjo udarila s steklenico po glavi. Zlatar je klical na pomoč, a ženska naglo zaužila borovo kislino, ki jo je bržkone primešala ludi pivu. Rcšilba družba, ki je nato prihitela, je mogla konstatirati samo njeno smrt. Pri nji so našli potni ,i ,t. iz katerega je razvidno, da se menda imenuje tirna Riissbacher iz Gradca. Kedaj sc ie treba ženiti? Na vpraš. kater:«, doba človeškega življenja je najprimernejša, da se človek oženi, je odgovoril znameniti francoski knjiže vrik Sardou sledeče: »Kadar je človek inlad, je še prerano, da bi se oženil, a kadar je star, je žc prepozno. Razdobje med mladosljo in starostjo jc najprimernejše, da človek premišljuje o tem. Seveda, če človek premišljuje dolgo, sc sploh ne oženi. Ki'ib debelih žensk. 25 najdebelejših žensk iz Chicaga v Severni Ameriki je na prošnjo zdravnika dr. Robertsona ustanovilo sa oj klub. Pod vods'v o:n zdravnika so začele z poizkusi, kako bi se znebile svoje preobile masti. Dr. Robertson jc poizkušal razne metode, kako bi sc najlažje in brez škode za zdravje odpravila debelost. Zdravljenje ie trajalo tri mesece, toda — o joj! — vseh ?5 članov kluba debelih žensk je ostalo tako dc-aeii'i, kakor so bile v početku! Zdravnik zaradi ni obapal (mož pri tem mnogo zasluži), tem-• et je ceio izrazil upanje, da se mu prej ali slej posreči najti pravo metodo in iz debelih žensk na--editi vitke in divne, kol mlade deklice.. Ali verujete? Francosko odlikovatje staroste ČOS. Francoski n- n» »cr liarthon je izročil starosti Češke Obcc Sokolske, dru Scheinnerju. oficirski križ častne legije. Kruta 9Ma votiniansliili obtožencev. Danes ob 12 25 je padla razsodba v vodnjanski :adevi: OBSOJENI SO BILI: Ivan 3orri na 2 leti zapora, Ivan Ciritico na 5 let in 6 mesecev zapora ter 3000 lir globe, Dominik Brlac na 5 let zapora in 3000 lir globe. Dominik Btasol na pet let zapora in 3000 lir globe, Lavren-ctj Fariani na 5 let zapora in 3000 lir globe. Doza i EtR Brk i na 5 le i in 6 mesecev zapora ter 3000 lir. J o si c Jurčič na 2 leti zapora, Romej Vičič na 6 me»2ccv (pogojno), Rikard Benussi na 4 leta, Herman Fioretti (v kontomaciji) na 10 let, Mirko Cubranič na 3 leta, Fracc Tommaslni na 25 let in 30u0 lir, A Idi j Rota na 5 let, 3000 lir, Anton Biazol na 19 let in 500C lir, Vid Batkovič na 15 let, Ivan Cekina na 2 leti. Julij Tommasini na 5 let. Zadnie vesti. JUG OSLO VENI ZAPUSTILI ŠPILJE. DUNAJ, 29. Po določbah samtgermainske mirovne pogodbe so jugoslovenske čete zapustile Radgono, a nato tudi Špilje. Na njihovo mesto so prišle avstrijske čete. Vprašanje D'Aununzijevih letalcev, ujetih t Jugoslaviji. — Reševanje vladne krize. — Obisk romunskega kralja. — Gradba novih tvornic. ZAGREB, 28. Vsled govorile, da. bo vlada izpustila dva italijanska letalca, ki sta bila are-liarna v Slavoniji ,in "ki sta prišla v Jugoslavijo bržkr.nc kot D.Annunzijeva ogleduha, je nastalo silno razbujenje po listih, ki zahtevajo od vlade, naj ne izpušča v svobodo motoričnih D'Annunzijevih špijonov. Listi dok.3zuje*o, da gre za D'Annunzijeve častniki in nikakor za pripadnike redne italijanske vojske, kakor dokazujejo okulščšne, v katerih sta bila oba letalca a-retirana. Pred sodnikom sia častnika izjavila, da sta člana italijanske misije na X>unaju in ca sta Ma namenjena s svojima letaloma v Trst, a sta zgrešila poi in se moraia spustiti na jugoslo vensko ozemlje. V času aretacije je en oasutntik raztrgal neki listič, na katerem- je bil. kakor se je pozneje ugotovilo, zapisnik o rekognociranju Ljubljane. Na lističu je jasno sap:sano: >-Cominando Aeronautioa Ciitta di Fiiuane . Pri častnikih so se tudi našli potni listi, izdani na Reki. En častnik se je izdajal najprej za Binchija, pc-tem pa za Martinattija. Smatra se, da je en častnik Jugosloven v D'An-nunzifevi službi, čeravno se dela, kot bi ne znal drugega jezika nego italijanski. — Vladna kriza hi še rešena. Dr. Vesmc, ki je vcdil pogajanja v imenu vladnega bloka s Pribičevičem in Davidovičem, zastopnikoma demokratske stranke je obolel. Če bi ne okreval kmalu, se smatra, da bi se poverila sesta/va vla.de Pašiču ,ki bi se poklical v Belgrad. — Časopisje piše veliko o nameravanem obisku romunskega kralja Ferdinanda v Belgrad. Listi posnemajo-, vesti inozemskih agencij, ki bi hotele spraviti ta obisk v zvezo z rusko nevarnostjo pred Re-sarabijo, češ, da prihaja romunski kralj zato v Belgrad, da -bi sklenil zvezo z Jugoslavijo prati Rusiji. Razumljivo je, da zavračajo časopisje in politiki najodločneje to ped tikanje, ker je naravnost izk!'učene, da bi se Jugoslavija pridružila Romunski proti — Rusiji! Prihcd romunskega kralja v Belgrad iina bržkone — popolnoma drugačne namene. — Poniankanje železniških vozov in lokomotiv je vprašanje, ki dela največje težave državnemu gospodarstvu. Smatra se, da se bo t odi -temu počasi cjdipoanoglo. Kakor javlja Riječ : sc jc začelo z graditvijo velikih tvornic, v katerih je zaposleno veliko delavcev. V itvcr-nice je vložen francoski kapital. Med francosko in belgraj-sko vlado se je baje sklenil dogovor, po katerem se smejo prodajati lokomotive samo Franciji in Jugoslaviji. Tajen dogovor med nemškimi socijalisti in ruskimi boljševiki? BEROLIN, 30. Listi javljajo, da obstoji med rusko sovjetsko vlado in nemškimi neodvisnimi socijalisti tajen dogovor, po katerem bi se takoT, ko bi ruske čete prekoračile nemško mejo, proglasila v raznih mestih Nemčije, kakor v Kraljevcu, Breslavl, Ščctinu ir. Frankfurtu. sovjetska repu-blika. Dogov-cr se je baje sklen'1 med ruskim odposlancem Joffejem in voditeljem nemških neodvisnih socijalistov Hellferdingom. Poveljništvo vojske bi prevzel general Janischev. PRVI SESTANEK MED RUSKIMI IN POLJSKIMI ZASTOPNIKL PARIZ. 31. Poročevalec lista >Peli Parisiena* zatrjuje, da ni prišel v Moskvo še nikakoršen odgovor na Čičerinovi brzojavki angleški vladi od 25. in 28. julija. Javlja se pa, da se je vršil prvi sestanek med poljskimi in ruskimi odposlanci v svrho razpravljanja o premirnih pogojih snoči ob 6. v Daranovicah. Isti poročevalec javlja, da bo Krasin danes zapustil Kodanj in prispel s parni-kom v London v nedeljo ali ponedeljek. DUNAJ, 31. Včeraj se je vtšlI prvi sestanek poljskih ki rusikih vojaških zastopnikov. Odposlanci so se sestali ob 17. Poijskl odposlanci so prekoračili bo^no črto med Baranovicami in Brest - Litovsikimi pri vasi Visnajr. Pogajanja so se takoj začela. Ruska vojska, nadaljuje med tem svoj pohod Na severu prodira južnoeapadao od Grodnega proti Varšavi, a v Galiciji se nahaja pri Brze-zamh, 70 km od Lvc vega. Roža Dougan Dr. Rudolf Perhavc profesor - (a poročena "eT"— Celje-Trst. (71 Zlatarnica in urarnica LORENC MACOR ul. Udlne 26 (prej Belvedere) Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah. MEH EE W^ SiiHjt5vezaii«pravi ninski isini K mil Se,deI & Neuinann in »Slnger* Gast & Gasser n,„„.„______.... . . ... Tvrdka ustanovljen 1. 1873 Si^S^JtS FRAHCESCO BEDHAR Trst, ul. Campaniie llJ popravlianja. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Borna vogal ul. Kazzini. — Lastna palača. Delniška glavnic« in rezervni zaklad K C. SI. 225,090.000 Izvršuje kfiJastne vse tata ii ■eijalRint transakcije. == Uradu* ur* od »-t3 = D". NIACER LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24, L sprejema od 9-12 in od 15-18. Brezbolestno izdiranje zob, zlate krene, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem. v Trstu registrovana zadr, z nconiejaaiui jamstvom ul. cesare Bnttlsti (prej Stadion) St. 21 sprejema hranilne vlo$e od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 11 0 == a o - večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoća čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Doje posojila po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. HALI OGLASI sc računajo po 30 stotmk beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče sfcižbo plača polovično crno. HIŠA z velikim dvoriščem, velikim vrtom, z vsem zemljiščem in travniki vred se proda na dražbi 8. avgusta t. 1. za 30.000 lir. Kari štolfa Volčji-grad. Komen. 69 POTNIKE IN KRAJEVNE ZASTOPNIKE pod ugodnimi pogoji sprejme Dra«J. Starec glav. za-stop. Vzajemne v Barkovljah. 66 NATAKARICA za deželo se išče. Nastop takoi. Naslov pri upravL 61 IŠČEM STANOVANJE v bližini tramvaja, s tremi sobami in kuhinjo. Dam nagrado 500. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo. 57 POZOR: Prodam takoj spalno sobo z dvema posteljama. Opčir.e 37S, I. n. 48 DVELETNA KOZA z mladičem, švicarske pasme, jako lepa za pleme je na prodaj. Škorklja Sv. Peter št. 15. 74 KDOR je namenjen v Jugoslavijo z nekoliko pohištvom, se lahko pridruži v skupni voz. Naslov/pri upravi »Edinosti.« 71 ŠTEDILNIK se proda. Bric, ulica XXX. Ottobre 14 (cx Caserma). 72 ODDA SE meblirana soba. Ul. Coroneo 29 1., vrata št. 7. 73 0. PffiO, zlaiornlca-nnica Trst, Corso Stev. 15 Kupujem srebrne krone In goldinarje po najvišjih cenah u: „CROATIA" Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884. Podruž&lca v Trstu al. LavaiciDl.ll.il. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogoj iti. 3: JJ JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 3D.000.000. Rezerve K lO.tt>0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubijana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče poste. Sprcjsma vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 aV t a v baneogiro prometu po •"/•• Vloge, ki se imajo dvignili samo proti predhodni odpovedi, sprejenn po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do sluiaja. Daje v najem vamostue predale (safesK Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa di Risparmlo, ul. S. Nlcolo Telefon : štev. 14t>3, 1793, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 J* Brcni H DVA KRASNA KONJA z opremo ter 2 voza na prodaj. Šinkovec, Bulfet Dckleva, Via Milano št. 18._68 GODCI! Guido Ploner v ulici Fornace št. 3 izdeluje in popravlja harmonike vsakega zistema. 70 Opusti se radi družinskih razmer stara, večja trgovina mešanega blaga, na državni ce ti, z raznimi zalogami na debelo, buffe-jem, tovarno pokalic in šifonov, na način, da se iz nje ustanovi družba z omejenim poroštvom. Poživljajo se mladi, delazmožni, trgovsko izobraženi ljudje, da se udeležijo tega podjetja. Potrebno je poznavanje slovenskega ali hrvatskega jezika. Ponudbe z navedbo stroke kakor tudi z navedbo kapitala, ki bi se investiral in referenc; dosedanje zaposlenosti in izobrazbe, naj se pošljejo pod .Trgovina" na upravo „Edinosti*. (69> -fj-m Globoko potrtega srca, vendar vdani v svelo voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno Ijublje. i, nepozabni soprog in oče, gospod Janez Tomažiš posestnik dne 27. t. m. po kratki in mučni bolezni v 59. letu svoje dob?, previden s sv. zakrame nt za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se je vršil 28. t. m. na pokopališče na Pregarje. HUJE, 29. julija 1920. Frantiike Tomažičf soproga. FranCt AvguStin, Janez« Jožef (zadnja dva v Ameriki), sinovi. Mari;e4 Ivana« hčeri. (70> (DIM) M1KĐL1C Trst, ul. Udine 32 (prej Esi'/eshrc) (na vogalu nt. Lodovico Ariosto) Različna obuvala za gosi ode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave'po raeri. — ilf H 1 LjuMjansRa Kreditno bnnlia ^ Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. 1'cdrulctee: tslie, Boro?lie, Gorica. Sarajavo, Splil, Trsi, Maribar Dslniška glavnico In rezerve: R 50.000.000; Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 °/ ehfprtGyan}u na žiro-račune proti 3V« Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13. Edano Rtaziiio Edino mazilo ki ohranjuje usnje in ga vzdržuje mehko. Skladišče v Trstu« ulica Torra bšansa stav. 12 - Teiafon štev. 10 DREOSSI & ČTfvšt Trg Oberdan štev. 1. □ □ Brzojavke : DREOSSi, Trst. PoStno hran. račun 11—55 ZALOGA: Telefon: Stanovanje 30-li (20) T. PELLEGRINO CINCELLI Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 - Trst (HiSi ustanovljena lata 1628.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, pecHage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah Postrežba točna. Železnin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ogfijišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni. Najboljše mazilo Podružnico v Trstu, ul. del Toro Si 10, čevlje Telefon 31-72