Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; 2a inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 20. V Llubljani, d«'*e 1. maja 1025. III. Leto. NAŠIH UPOV DAN! Prišel je naših upov dan, tako mladostno svež, tako krasan, tako poln žara, kakor srca naša, ki lahkokrila nada jih povznaša. — sinovi truda praznik svoj slave in upe vse, ki v srca dnu jim tič, razplameni pomladna moč jim živa. Prišel je dan Vulkanovih sinov'... Trpljenja svet praznuje praznik nov, ko iz noči in mraka Vesna vstaja, ko iz grobov življenje spet prihaja. In kakor solnce v novem blišču sije in v zemlje krilu vzbuja vse kali, tako se v prsih nova moč budi in mlada volja v starih srcih klije. Visoki dimniki se ne kadč, kladiva danes ne vihte roke, udarcev jeka v jami ne odmeva, blis dinamita v rovu ne odseva. Kjer dan in noč kolesa se vrtijo, da njih ropot ušesa zagluši, tam strojev družba danes mirno spi, nje sužnji pa se žitja veselijo. In zbira delavcev se roj povsod, da v radosti praznuje majski god. Visoko delavska vihra zastava, glasno odmeva delu čast in slava! Od vseh strani šume, done glasovi in zlivajo se v veličasten spev, od strmih hribov vrača se odmev, ko da bi petje spremljali topovi, Prišel je dan in zopet pride dan Osula se je s cvetjem širna plan, pomladni lahni vetri so zaveli in solnčni žarki zemljo so ogreli .. Prišel bo zopet dan pomladi nove, vzcvetel nam bo svobode žlahtni cvet, v svetlobi se bo kopal celi svet, ko sužnji vsi polomijo okove. Tedaj bo naš na nebu solnca žar in naš na zemlji ves pomladni čar, in naše bode pridne roke delo, a sadje dela bode nam zorelo ... Prišel bo dan, oj dan svobode zlate, prišla prostost bo dela in duhov, izginila bo moč ponočnih sov — prišel bo dan, ki združi tuje brate. Prišel bo dan! Poroštvo zanj smo mi in naši žulji, vzdihi, solze, kri. Množi se hrabra naša bojna truma vojščakov dela in vojščakov uma, glasneje naša pesem se razlega, krepkeje stiska žuljeva se pest, močneje živa se budi zavest, mladosti stara se umika šega. Oj, čas se bliža in prišel bo dan in mi se ne bojujemo zaman! Razdrli bomo ječo starodavno, zapeli bomo pesem zmagoslavno, svobodi bomo tempelj sezidali... 2e struji vzduhom tajno novi čas, že se razlega nove sreče glas ... Prišel bo dan!... Trpini bodo vstali... Prvi maj. Kakor se vsako leto obnavlja priroda- in pride pomlad, tako ko tudi v življenju človeštva dobe, ko se isto otrese oklepov preteklosti ter človeška prirodna sila bukme na dan kakor bukovo brstje v gozdu. Velika pomlad je buknila takrat, ko .se je najširši sloj človeštva delavstvo, jel zavedati svoje prirodne sile. Pomlad se je oznanjala s pomladansko grozo ter spomladanskim brstjem in cvetjem. Delavstvo kulturnih držav sklenilo je 1. 1889. da bo vsacega prvega maja praznovalo praznik vstajenja in obnovljemja. Prva internacionala ustanovljena 1864. je bila razpadla že 1. 1876. Morala je razpasti, ker je izvršila svojo nalogo ubuditi in osredotočiti gibanje proletarstva. Prve internacijonale niso sestavljali odposlanci proletarijata posameznih držav, tvorili so jo demokratični, revolucijonarni duhovi zbrani iz napredne inteligence. V prvi interacijonali so bili zastopani Loiuis Bilanc, El is o Rec-lus, John Stuart Mili, Garibaldi, Mazzini, Hercem, Ogarev, Bakunin in poljski izseljenci. Eno strujo, ki se je očito pokazala na zboru 1. 1869. so tvorili protidržavni Romani, drugo državi prijazni Germani. Od takrat naprej se je ločevala struja Bakunina, kateremu je bila revolucija edini cilj, in ona Karla Marksa, kateremu je bil cilj sprememba socialnega, ekonomičnega reda, potem razrednega boja po proletarijatu, revolucija le sredstvo v danem zgodovinskem trenutku. Ob tem sporu se je razsula intornacijonala — ideja proletarske organizacije pa je bila vzklila povsodi ter se razrasla med delavstvom evropejskih držav. L. 1869. se je ustanovila v Eisenachu nein-šk a sod al - d emok r at ion a st ra n k a, 1. 1879. iparti Ouvrier v Marseille, 1. 1889. pa avstrijska social-demokratična stranka v Haimfeldu. Kakor hitro so bile vzknile sveže sile delavske .stranke, tako je iz vrst delavstva vzklila želja po zjedinje-nju in vzajemnosti tako, da so prišli do sporazumnega .sklepa romanski marksisti, ki so 1. 1889. še ločeno zborovali, naj se prvi maj 1. 1890. praznuje kot splošni delavski praznik, ne glede na politične .struje med proletarijaitom .in ne glede na različna separatistična stremljenja. Prvi maj naj bi bil praznik mladostne sile, naj bi oznanjal novo vero, nastajajočo med človeštvom, vero dela, boja in vzajemnosti za veliko bodočnost. Prvi maj 1. 1890. praznoval se je .po vse/h kulturnih državah. Ideja pomladi in vstajenja zasejala .se jo v srce vsakega mislečega in stremečega delavca, ne glede na stranko in sekcijo. .Šele naslednje leto 1891, morda kot plod'tega prvega praznika delavske solidarnosti ustanovila .so je druga intornacijo-nata in šele na kongresu v Londonu 1. 1896. so se postavila skupna načela razrednega boja, političnega boja za enakopravnost, ter podnu-žabljenja produkcijskih sredstev. Kakor je prva intornacijonala dala v romanskih, posebno v francoskih zastopnikih jedro revoluci-jonarne ideje bratstva, enakosti in osvobojen ja človeštva, kakor sta Mark s in Engels s proučevanjem gibanja angleškega delavstva in velike industrije prišla do znanstvenega temelja razrednega boja, tako je ideja prvega maja prišla iz čustvenega stremljenja delavstva samega, tako se prvi majnik praznuje od takrat naprej kot praznik spomladi in vstajenja tlačenega ljudstva, praznik delavske mladine, ki čuti svojo moč in. stremi v bodočnost. Recimo, da je prvi maj praznik nove vere, upanja in ljubezni. Široki razvoj kapitalizma od leta 1890. naprej, — saj ni slučajno, da je od takrat vzkipelo tudi delavsko gibanje, — moral je privesti do velike vojne, in to ne le razmah kapitalizma v nevideno mogočnost, ampak istočasno tudi razpadanje .stare znanstvene in čustvene ideologije, ki je bila zgrajena na podlagi .starega ekonomičnega reda. Velika vojna je pokazala propad stare kulture in stare države. Padla so mogočna cesarstva nemško, rusko in avstrijsko, kot smešne figure odstopili so oboževani vladarji s prestola. Velika vojna pa je razbila navidezno tudi edin-stvo _ internacijonale proletarijata, zgrajeno .sporedno s kapitalističnimi državami. Razkosan, zbegan in izkrvavljen na bojnem polju me- ščanskih strank, zataval je proleta-rijat .posameznih kulturnih držav vsak po .svoji poti. Neznanska groza svetovne vojne zatemnela je pogled na dejansko sedanjost, zagrnila pogled v bodočnost, kakor v trdi zimi leže sneg in led na .široke poljane. Nastopila je črna, brezciljna reakcija po vseh državah Evrope. A kakor .se vsako leto mladi, kakor toplo solnce stare ledene oklepe zime, tako tudi sila človeškega duha iz dobe zastoja zopet plane na dan nove pomladi. C e tudi so človeške dobe dolge in nepregledne, če tudi se človeški duh ne prenavlja kakor prenovljena priroda vsake pomladi, vendar čuti človeštvo in mora njega največji del — delavstvo — čutiti, da mora .po vsaki dobi zastoja in sile vzkipeti novo življenje napredka in vzajemnosti, kajti, ako bi tega ne bilo, človeštvo ne bi bilo vredno bitja in žitja. Tudi naša mlada .slovenska .socialistična stranka se je morala razbiti po sili zgodovinskih dogodkov, tudi njo so morali zadeti nasledki velike svetovne vojne. Ob veliki ruski revoluciji, ob brezciljnosti zbeganega nemškega in francoskega proletarijata, ob novi jugoslovanski državi razpadla je slovenska delavska stranka v razne doktrinarne ali osebne stranke. Slovenski delavec izgubil je enoten cilj, meščanska reakcija .stoji nad njim kot vladovalka. A vendar prišel je zopet, prvi maj! Klic mladosti in združevanja oglasil se je zopet med slovenskim de- lavstvom! Delavec čuti, da le ideologije zasebnih ljudi ločijo in uničujejo njegov pomen, oglasilo .se je med njimi stremljenje, iskati preko omejenih strankarskih ideologij čustveno združenje, pomlad prvega maja kliče delavca zopet v skupen krog. Saj naj bo praznik prvega maja čustveni praznik proletarijata! Saj mora 1. maja oživeti med svežo vsemogočno prirodo tudi delavcu veliko idejo: »proletarci vseli dežela, združite se!« Saj mora delavska mladina v solnčni pomladi začutiti silo vstajenja tlačanega človeka, saj morajo v njem vzkipeti človeku rešilne ideje: vere, upanja in ljubezni. Pomlad je tu, .pomlad je tu in kliče na novo življenje! V selbi in v svojem čustvovanju najde delavstvo spomlad, novo življenje! Proletarijat naj prvega maja pa tudi začuti, da je vsa navidezna nadvlast slovenskega, hrvatskega in srbskega meščanstva temna reakcija, ki .mora pasti pod gibanjem združenega delavca v tovarni, delavca .na zemlji in delavca pri knjigi, kakor zimski oklepi pod dihom spomladnega solnca. Proletarijat si bodi 1. maja svest, da je v.sa bodočnost in moč jugoslovanske države v geslu proletarijata samoodločbe in .enakopravnosti, vzajemnosti iin solidarnosti. Le v proletarijatu je mogoče edinstvo, le z vstajajočim proletariatom mogoča je nova in svobodna. kultura. Mladima mora v prvi vrsti čutiti to novo življenje in .nove cilje — kulture in svobode. Sreten Jaikšič: Od plemenskih do razrednih strank. Ustavne borbe v Jugoslaviji so so razvile v plemenske borbe im obratno: plemenske borbe so se razvile v ustavne borbe. Istotako so se razvile politične stranke v plemenske in ponekod v verske stranke in obratno: plemena so se grupirala v eno fronto v političnih strankah. Od postanka Jugoslavije je šla razvojna tendenca v tem praven, dokler ni dosegla na zadnjih volitvah vrhunca. Na zadnjih volitvah so triumfi rale plemenske stranke, plemenska razdvojenost je dosegla vrhunec, a vse razredne stranke, tiste, ki so to v resnici in tisti, ki so trdile, da so take (socialisti, komunisti, zemljoradniki) so doživeli popolen ikrah. Ker pa so politične borbe samo izraz in manifestacija ekonomskih in socialnih borb v ljudstvu,'narodu in državi in ker se ekonomski interesi v enem narodu ne delijo po .plemenih in verah, nego po toku razrednih interesov, tudi plemenske strankine grupacije niso mogle ostati trajen in normalen pojav, temveč so že pokazale svoj začetni značaj, so pokazale, da bodo one toliko časa trajale, dokler trajajo nenormalne .politične razmere, ki so v prvih letih vstvarjanja nove dr- žave, posebno še po svetovni vojni, neizbežne. Likvidacija plemenskih borb pa se je že pričela in tej likvidaciji Ibo sledila 'kot logična posledica likvidacija čisto plemenskih političnih strank. Sranke se bodo formirale, kakor ji* to potrebno in kakor je to po celem svetu, po ekonomskih in socialnih interesih posameznih razredov in podrazredov v družbi. Velika bul' žuazija bo imela svoje stranke, mala svoje, delavci svoje* A četudi so bile volitve, ki so pomenile vrhunec nacionalnih borb, šele pred nedavnim časom, vendar se govori danes — in tudi mi smo to rekli, — o likvidaciji teh borb. Nedvomno je, da obstoje za to važni razlogi. Te razloge je treba iskati v medsebojnem približavanju Hrvatov in Snbov, odnosno predstavnikov srbske in hrvatske buržuazije, ki se je manifestiralo tako vidno pred mesecem dni v govorih g. Pavla Radiča v Narodni skupščini. Srbska buržuazija reprezentirana v radikalni stranki, je privedla s obljubami in grožnjami vse meščanske stranke, ki hočejo delovati v Narodni skupščini in ki hočejo biti legalne in nepregamjane do tega, da so priznale monarhijo, dinastijo in državno in narodno jedinstvo tako, kakorje oiboje uzakonjeno v Vidovdanski aistavi. To je storila tudi stranka, ki predstavlja vse Hrvate. Radičeva stranka, ki je stopila še pred letom dni v boljševiško kmečko internacionalo, na kar so polagali mnogi naivni delavci velike natde, se je odrekla svojih neresnih političnih vezi in je pristopila priznavši današnje temelje državne zajed niče, kakor so sankcionirani po Vidovdanski ustavi na po'lje takozvane realne politike. A v realni politiki ne pomenijo nič in se tudi ne smejo uporabljati take demagoške parole, s pomočjo katerih je zbral Radič svoje mase, a če ni 'teh parol, če ni velikih političnih pisanih laži, ka-korsne so bile samostalna hrvatska seljačka republika, mirotvorstvo, Dunaj, London, Moskva, potem ne bo tudi onih mas, ki so na teh parolah zbrane. Na terenu realne politi-tike se bo brigala Radičeva stranka iza pozitivne ekonomske interese svojih pristašev in krajev, v katerih oni žive, a ker ona ne more delati istočasno za vse razrede, 'temveč sa- mo za enega, ji mora obrniti po naravni stvari oni razred hrbet, za katerega interese ne dela, odnosno proti katerega interesom dela, a to so delavci in njih arganizacije. Pre-okret v političnem življenju Jugoslavije izzvan z izjavami g. Pavla Radiča, obeta v vsakem slučaju raz-čiščenje situacije, obeta početek normaliziranja političnih razmer, ki .se bodo pokazale najbolje v skupni vladi najjačje srbske in najjačje hrvatske stranke, radikalov in Ra-dičevcev in kar nas posebno zanima, ■ta preokret bo omogočil razkrivanje razrednih nasprotij v našem narodu, ki so bile pokrite s plemenskimi borbami, kakor z neprozorno kopreno. Naša Socialistična stranka, a po znatnem delu tudi cel delavski po-kret sta postala žrtev plemenskih borb. Delavci so videli v ekstremnih plemenskih borbah svojo rešitev, a udejstvovanje v njih so smatrali za svojo dolžnost nap ram plemenu in veri. Ali ravno tako, kakor so nasedli s socialnim ekstremom, komunizmom, so nasedli tudi z nacionalnimi in plemenskimi ekstremi, z današnjimi meščanskimi strankami. Jugoslovanski delavci so glasovali na preteklih volitvah za plemenski* meščanske stranke in niti eden socialistični poslanec ni prišel v skupščino. Delavci so glasovali za meščanske poslance, a česa se morejo od njih sedaj nadejati? Kakšne bodo posledice takega zadržanja delavskega razreda, ko se nahaja danes celokupno delavsko zakonodavstvo v opasnosti in ko je skoro cel parlament načelni nasprotnik socialne politike. Kaj sedaj? Kam sedaj? To so vprašanja, ki se stalno ponavljajo. Na to je samo en odgovor: V razredne strokovne organizacije, v Glavni radnički savez! V razredno stranko, v Socialistično stranko Jugoslavije! Razvoj, ki vodi od plemenskih do .razrednih strank gre v pravcu vstvarjanja velike delavske razredne stranke. To zgodovinsko nujnost bodo povspešili zadnji politični dogodki, 'ki bodo pokazali svoj dobrodejen vpliv, kakor v pravou splošnega narodnega napredka, v katerem znači likvidacija plemenskih sporov velik datum, tako še posebej z ozirom na obnovo in napredek delavskega pokreta. Naše žene iti prvi maj. Že več desetletij praznuje delavstvo celega sveta prvi maj kot dan manifestacij za svoje človeške pravice in za zboljšanje svojega življenskega položaja. Temu praznovanju se po celem svetu pridružujejo v lepem številu tudi žene in dekleta. Pri našem ženstvu pa opažamo zelo malo zanimanja za ta dan. Naše žene se ne zdramijo, da bi si vsaj en dan v letu odtrgale od vsakdanjega dela in praznovale dan protesta nad krivicami, ki jih tarejo. One so otopele pod težo tisoč in tisočletnega jarma. Ali pa mogoče nimamo vzroka' dvigniti svoj glas in zahtevati tudi zase zboljšanja? Mislim, da premnogo, ker dolžnosti, ki se nam jih nalaga, presegajo često naše moči, a pravic imamo komaj toliko, kot vsak slaboumnež ali kaznjenec, namreč samo pravico do golega životarenja. Različni so načini našega izkoriščanja. Mati n. pr. mora roditi kolikor največ otrok, bodočih^ delavcev vseh vrst, toda največkrat nima možnosti, da bi jih tudi zdrave in krepke odgojila, da bi ji bil poplačan njen trud ob pogledu nanje. Ko svoje otroke, z odrekanjem najpotrebnejšega sami sebi, vendar odgoje za produktivno delo, nimajo pravice do soodločbe pri uzakonitvi njihovih delovnih pogojev. Najbolj jim pa krvavi srce, ko morajo dati svojega sina zaradi kake dobičkaželjine kaprice poedincev kanonom in granatam za tarčo in k rano. Svojo dolžnost je izvršila, pravice ugovora pa nima. Katera mati ne trpi, ko n. pr. vidi kako ji hčer zdihuje v okovih često nesrečnega zakona in ona nima pravice, da bi ji le okove odvzela. Koliko je žena, ki poleg materinstva, svojega pri-rodnega poklica., minože z delom v tovarnah ali pisarnah dobičke privatnikom, ali pa neposredno državi in dasi od svojega skromnega zaslužka plačujejo razne davke, vendar nimajo pravice uplivati na pravilno uporabo istih. Materi-gospodinji se opeva važnost in lepoto družinskega življenja, katerega duša ima biti edino ona, toda njen trud in njeno^ delo nima v današnji družbi nikake cene. Lahko bi naštela nebroj brezpravnosti, toda mislim, da bo najbolje, če se vsaka sama izpraša o vzrokih svoje nezadovoljnosti, katere je kriv današnji družabni red. Kamorkoli pogledamo vidimo žensko v suženjstvu in brezpravnosti, toda naše žene se posebno v tem mesecu zatekajo po tolažbo k mrzlemu kipu ali zaprašeni podobi, ki predstavlja mater Božjo. (Dovolite1 mi utrniti malo iskro svojega razmišljanja! Torej: Bog se je udo- sojil vzeti si zemeljsko žensko za mater, a katoliška cerkev, ki se predstavlja kot božje kraljestvo na zemlji je dolga stoletja odrekala ženi človeško dušo in ji še danes odreka enakopravnosti napram moškemu.) Njo odrekam, častnega spomina Mariji, ki je bila gotovo zelo modra in plemenita, da je mogla roditi in vzgojiti sina, katerega po pravici imenujemo boga-čl o vek a, ker je učil božanske nauke. Toda kip ostane mrzel, njega ne ganejo vroče solzi* obupa joči h žena, ker oni, ki se imenujejo namestniki boga-človeka in katerim bedne žene zaupajo v spovednicah največ svojega gorja, se še niso povspeli do one kulture, ki bi bila morala že davno odvzeti ženski okove raznih dogem in predsodkov in proglasiti jih enakopravne z moškimi. Kakor torej iz vsakdanjega življenja vidimo, imamo dovolj vzroka, da se tudi me priključimo onim množicam, ki so voljne voditi človeško družbo korak za korakom potom pravičnejše zakonodaje v obljubljeno deželo enakopravnosti vseh ljudi. Žene in dekleta vseh delovnih kategorij vzdramite se! Stopite na plan za svoje pravice! Pozovite one, ki so vas s krstom sprejeli v svojo cerkev in vam za vaše tnplje--nje in dobra dela obetajo posmrtna nebesa, da vam s svojim vplivom pripomorejo do tega, kar vam že tisočletja dolgujejo, namreč človeške pravice v polni meri. Povejte onim, ki zahtevajo od vas državi udanih sinov in hčera prožetih z slovanskim duhom, da ni častno za naš narod, da ne priznava svojim materam in ženski sploh pravic, ki jih imajo ženske res naprednih narodov, napredni in kulturni hočemo biti vendar tudi J ugoslovani. Vsaka žena naj se zaveda, da je poklicana in dolžna lečiti današnji družbi socialne in moralne rane, saj vendar vsaka želi, da bi se njenim otrokom in vnukom boljše godilo, zato na delo, graditi jinoramo svojim otrokom prijaznejši dom v resnično svobodni državi, vzgajati moramo boljše, poštenejše, miroljubne in delavne ljudi. Proč s sebičnostjo! Človek se mora zavedati, da ima višje dolžnosti, mora namreč pomagati‘tudi svojemu bližnjemu. Človek ima 'tudi svoj duševni jaz in tega ne sme pustiti teptati drugim, marveč ga mora dvigati k majskemu solncu Svobode. A. B. Mezdno gibanje slovenskih novinarjev. V Sloveniji je nekaj dnevnikov, tednikov in drugih časopisov, ki so se zlasti po vojni močno razvili. S tem se je tudi število stalno zaposlenih novinarjev precej povečalo. Medtem ko je pa skoro vsem ostalim kategorijam fizičnih in duševnih delavcev uspelo urediti vsaj deloma njihove službene prejemke in odnošaje potom kolektivnih pogodb in zakonov, so ostali ravno naši novinarji še vedno pri starih, prav nič vzornih razmerah: nimajo kolektivno urejenih službenih pogojev, stalno določene plače, dogovorno -odmerjenega delovnega časa itd. Novinarji zaostajajo v tem pogledu za vsako še tako inanualno kategorijo delavcev, dasi je njihovo delo izredno težko, duševno zelo naporno. Slovenski novinarji se tega paradoksalnega, trajno absolutno nevzdržnega stanja dobro zavedajo in so se zato pridno oklenili svoje poklicne organizacije. Pri Jngoslov. novinarskem udruženju, sekcija Ljubljana* so organizirani vsi poklicni novinarji v Sloveniji. Poleg Zveze grafičnih delavcev, je to morda edino društvo v Sloveniji, ki tesno združuje vse svoje poklicne tovariše v eni in isti organizaciji. In •to je doslej morda edina dejanska pridobitev naših novinarjev. S tem dejstvom bodo morale namreč nekoliko bolj računati tudi uprave slovenskih listov. Organizacijo, ki šteje V svoji sredi vse nastavljence dotične kategorije, se ne more trajno bagateli zir ati. Novinarsko ud rožen j e je težilo z VsO silo za tem, da se končno uredijo tudi službene razmere njegovih članov. Društveni odbor je izdelal Poizkusiti nujna stvar. in prepričati se je Veliko naših gospo-dirrij je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave »Kolinske cikorije«, ki je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo in zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobro, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini. Hrastniški pralni prašek prizanaša perilu in štedi denar. Š rabo „Ncosan“ kreme se trpežnost obutve zelo poveča. osnutek kolektivne pogodbe in ga predložil občnemu zboru združenja. Občni zobr je ta načrt odobril ter pooblastil društveno vodstvo, da ga pošlje preko Delavske zbornice vsem časopisnim podjetjem v Sloveniji. Dokaj skromne so zahteve, ki jih ta načrt kolektivne pogodbe vsebuje. Novinarji so se sami dovolj zavedali težav, s katerimi se morajo časopisne uprave v Sloveniji boriti. Omejili so močno svoje upravičene zahteve in so bili še ved-ilo pripravljeni, pogajati se o onih točkah, ki bi se zdele vzlic temu pretirane. Pa je križ. Tudi lastniki, odnosno upravniki listov, torej, podjetij, ki češče tako odločilno upliva-,jo na javno mišljenje in pri katerih bi moralo v prvi vrsti vladati širokogrudno, moderno razumevanje socialnih teženj novega časa, tiče še vedno prav globoko, pregloboko, rekli bi, preodurno v znani nazadnjaški ozkosrčnosti, v mizoneistič-nem kortservativizmu, kakoršnega je bilo od nekdaj dosti in preveč v •naši ožji očetnjavi. Za predpotopno mišljenje nekaterih ljudi iz tega iniljeja, je dovolj značilna okolnost, da se niso hoteli upravniki »Slovenca« vobče odzvati vabilu Delavske zbornice za pogajanja. Ignorirali so mezdno gibanje novinarjev, ignorirali so vprašanje kolektivne pogodbe, ignorirali uradna vabila na pogajanje. Izmikali so se celo osebnim urgencam podpisanega, doslej dokaj potrpežljivega sindikalnega referenta novinarskega udru-ženja, ter istotako osebnim urgencam tajnika Delavske zbornice. Gospodom upravnikom »Slovenca«, ki so osebno najbrže vsega spoštovanja vredni ljudje, moramo po vsem tem vendar javno povedati, da. je njihovo postopanje skrajno nelepo in da je ta njihova svojevrstna španska diplomacija precejšnja netaktnost, in kar je na tem božjem svetu najhujše, piramidalna ... neduhovitost. Šele kasneje in po ovinkih smo izvedeli, da ne.mara »Slovenčev« konzorcij take in enake kolektivne pogodbe, ker bi morali v tem slučaju priznati načelo organizacije ter reševati sporazumno z novinarskim udruženjem vsa' eventuelna sporna službena vprašanja. Doslednost pa taka in taka. »Slovenec« je glasilo Slovenske ljudske stranke, piše često prav radikalno o socialnem vpra- / u w •■•r«'’ Svetovno znano čistilo jeza čevlje vendar najboljše. „S O C i A L t S T“ Stran 3 šanju, njegovi upravitelji .se pa branijo organizacije in. sila skromne kolektivne pogodbe, za prav skromno število nastavljencev. Pa o tem eventuelno drugič. 'ribi ti moramo samo, da je vsled tega njihovega čudnega — da rabim najmedlejši izraz — zadržanja, vso mezdno gibanje slovenskih novinarjev močno otožkočeno. Vabilu za pogajanja se je doslej odzval edinole zastopnik »Jutra«, ker pa zastopnikov »Slovenca« le ni bilo zraven, so si tudi uprave ostalih listov vzele čas. Morda leži nekaj krivde na vsem tem tudi pri tovariših, ki so zaposleni pri »Slovencu«. Morda. Zdi se mi — kako bi rekel? — ,da se niso za stvar dovolj zanimali. Tovariš Smodej je podpredsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja, od njega pričakujemo, da bo kot urednik »Slovenca« pozval iS primernim. povdarkom upravo, da mora priznati načelo kolektivne pogodbe in organizacije, kakor so to pripravljene .storiti uprave ostalih listov. Brez skupnega prizadevanja in solidarnosti ne bo uspeha. Ne gre, da bi se vsled »Slovenca«, odnosno vsled njegove uprave in uredništva razblinila v nič cela akcija. Da se razumemo. Grdo bi pa. tudi bilo, če bi .se uprave ostalih listov trajno sklicevale na 'odsotnost »Slovenčevega« konzorcija in zavlačevale v nedogled sklenitev službene pogodbe v tej ali oni obliki. Nadejamo se vendar, da bo končno zmagala pri vseh upravah — tudi pri »Slovenčevi« — priprosta zdrava človeška uvidevnost in da nam ne bo treba o stvari več pisati. Zapečateno in podpisano. Golouh. Preokret v Nemčiji. Napeto pričakovani izid predsedniških volitev v Nemčiji je razočaral vse iskrene prijatelje miru in demokracije. Zmago je odnesel Hin-burg, znani mesarski veščak iz svetovne' vojne, tipični predstavnik pruske militaristično monarhistične Nemčije, pokorni sluga Viljema Hohenzolernca. Ta preokret ni prišel nenadno. Že delj časa se bije v Nemčiji hud boj med branitelji mlade Nemške republike pa skritimi in javnimi zagovorniki prejšnjega usodnega režima. Še prejšnje volitve so pokazale, da se nemški narod v svoji absolutni večini ne zna ali ne more odločiti za to ali ono politično smer: ali .za pacifistično republiko, ki hoče demokratičnim, sporazumnim potom rešiti državo prehudih repa-racijskih bremen in preostrih mirovnih pogodb, ali pa za revanšno monarhijo, ki naj s kanoni, svincem in strupenimi plini skloni včerajšnje zmagovalce. Izvolitev Hinden- burga ima vsaj to dobro .stran, da je nemški narod javno pokazal, da nagiba pretežno k tej drugi, ne Ibaš uvidevni in blagoslova polni politiki. Na tem počasnem, a vendar neprestanim preokretom na desno ima precej krivde tudi islepa politika antantinih imperijalistov. Povojni poenkarizem je prišel nemškim monarhistom kakor nalašč, da so mogli uspešnejše šuntati narod proti verzaljski mirovni pogodbi in proti vsem iz nje izvirajočim obveznostim. Sedaj 'bi moralo antatinim imperijalistom (biti jasno, da je bila Viisonova politika mirovne pravičnosti in sporazuma res pametna in potrebna. Učinki tega nemškega preokreta utegnejo prinesti Evropi huda zla, gotovo pa je, da ise je evropska reakcija sedaj še bolj ojačila. In to je, kar nas socialiste še najbolj skrbi. Vsled Hindenburgov!* zmage je močno otožkočeno stališče francoske vlade, po padcu Macdonaldove angleške vlade, edine vlade izmed atntantinih večjih držav, ki je bila izrazito levo ori jen ti rana, Poenka-ristične stranke in .struuje v Franciji imajo sedaj dovolj netiva, da izhujskajo francosko ljudstvo proti nemškemu, tla pokažejo na nevarnost kakega novega nemškega vpada na francosko .ozemlje. Sedanja francoska vlada bo morala pasti, ali pa izprememiti svoj program, kar pomeni sfcoro isto. Toliko bolj se čudimo neuvidevnosti nemškega naroda, da ni po francoskem preo-kretu na levo krenil odločno tudi on na pot sporazuma s Francijo. če pade francoska vlada, pade poslednja večja demokratična vlada v Evropi, zavlada zopet na celi črti maj-črnejša reakcija. In Rusija? Spričo te nevarnosti, da se reakcija še bolj utrdi v izstradani in izkrvavljeni Evropi, bi morali nemški komunisti pomagati, če tudi ne soglašajo .s politiko dr. Marksa in nemške buržuazne demokracije, zmagi levičarskega kartela. Pa so raje postavili svojega kandidata in ■s tem omogočili izvolitev Hindenburga, Komunisti so s tem prevzeli nase strašno odgovornost. To je bil .skok v temo; morda mislijo komunisti, da bo mogoče v tej temi pomagati ruski revoluciji in proleta-rijatu do zmage. Mi pa imamo dovolj povoda misliti, da so s tem svojim korakom le utrdili reakcijo, možnost revolucije pa še bolj oslabili. Zgodovina bo sodila. Zlo bo veliko. Nemški preokret znači ogromen korak nazaj — k nacijonalizmu, monarhiji, revanši, vojni. Mednarodni proletarijat naj .se zaveda, da more le on rešiti sebe in svet pred dekadenco in popolnim propadom'. tedenske vesti. Konflikt med Bolgarsko in Jugoslavijo. Med zasedanjem bolgarskega parlamenta so obdolžili nekateri ministri našo državo, kot povzročiteljico atentata in nemirov, ki so .se dogajali zadnji teden. Vsled teh obdolži te v je zavladalo v Beogradu veliko ogorčenje in vlada je sklenila odposlati bolgarski vladi ostro .protestno noto. Bolgarska' vlada je na to noto odgovorila pomirljivo in izjavila, da ministri niso mislili obdolžiti Jugoslavije, temveč le bolgarskih emigrantov, ki žive na jugoslovanskem ozemlju. Beograjska vlada je vzela to izjavo na znanje, vendar izjavlja, da ni še dobila popolnega zadoščenja, za krivično ob-dolžitev. "Naknadno je bolgarska vlada naročila svojemu poslaniku v Beogradu, da poseti zun. min. Ninčiča in min. pred. Pašiča in naj sporoči, da želi bolgarska vladin, da bi bili odnosa ji med obema državama čim bolj prijateljski. Poslanik je zatrdil, da bo šla tudi bodoča politika bolgarske vlade v smislu razgovorov Cankova ob priliki zadnjega poseda v Beogradu. Vlada bo sedaj sklepala, če te izjave Bolgarske zadostno opravičujejo napade na našo državo v sobranju. Dežela, kjer ne bo proslave 1. maja. Kanibalski fašizem v Italiji se ni zadovoljil is tem, da je z zavratno organiziranimi umori in požigi razbil delavski pokret in mu nataknil okove: 2000-letrie italijanske kulture. V svojem surovem cinizmu je šel celo tako daleč, da je prepovedal proslavo 1. maja z motivacijo, da je to mednarodni praznik, katerega visoki nacijonalizem fašistov ne dovoljuje. Dovoljuje pa proslavo Dela ali to na 21. aprila, kar naj bo narodni in ne mednarodni praznik. Prazmoglavti italijanski v last o-držci si mislijo, da imiponirajo celemu svetu, ker so izločili italijansko delavstvo od skupne proslave Dela z vsemi drugimi delavci celega sveta. Impouirajo s to odredbo gotovo ne, nasprotno so si s tem korakom nakopat^ — mednarodno blamažo, ki jo bo italijanski fašizem še temeljito obžaloval. Italijanski fašizem bo imel priliko spoznati upliv mednarodnega delavskega gibanja, ko bo na desetisoče delavskih časopisov celega isveta poveličevalo mednarodni značaj 1. maja, pri tem pa povedalo, da živi sredi kulturne Evrope narod, ki ima vlado, ki je prepovedala 1. maj. Novopečeni italijanski fašizem .se seveda ne spominja, da je bila carska Rusija ravno od mednarodnega delavskega pokreta razgaljena pred celim kulturnim svetom radi sličnih metod in si je s temi metodami odtujila vse prijatelje in izgubila ves mednarodni ugled in to kljub temu, da je bila 15 krat večja in jačja kot je današnja Italija. — Tudi jugoslovanska vlada poskuša korakati v italijanske .stopinje, ko razglaša, da bo prepovedala praznovanje 1. maja. V trenotku, ko to pišemo še oficijelno ni nič razglasila. Gotovo je pa ono; če bo tudi pri nas na kakoršenkoli način ovirana celotna proslava 1. maja, bo poleg Italijanov‘tudi jugoslovanska vlada na indeksu reakcijonarjev. Letošnji majski spis naše stranke je po svoji obliki sicer skromen ali iz njega vsebine veje duh pomladi, duh ustvarjanja in obnavljanja delavskega pokreta Jugoslavije. Kakor so prejšnji naši majski spisi nosili pečat ozkega obzorja ene same province, tako se letošnjemu pozna, da je pisan iz vidika celodržavne .proletarske fronte. Še več, njegovo obzorje prehaja iz celodržavne fronte v stik 'ideologije svetovne delavske internacionale. Pesmi Čulkovskega: Kako je prišla groza in Naš panteon nosita markantne poteze čustvovanja internacij onalme zajednice delavskih interesov, njegovih želja in 'stremljenj in njegovih 'borbenih ciljev. Uredniški članek: Prvi maj je prevod iz majskega spisa, ki ga je izdal glavni odbor. Istotako borben člgnek Nedeljka Divca: Pod resik-cijo — za demokracijo! S. dr. Milan Korun objavlja pregledno razpravo: En ali trije narodi? ki raziskuje v znanstvenem tonu eno najbolj perečih vprašanj. Članek Milice Topalovičeve: Vzgoja borcev in meščanov obravnava vprašanja pedagogike in osvetljuje opravičenost .socijallstičnega nezadovoljstva .s sedanjo meščansko pedagogiko. Boloi Žvan priobčuje ganljivo sliko življenja in trpljenja proletarskih družin. Dobro zadeta slika, obrtnega naraščaja ljubljanske ediniee UDR oživlja Majski spis in miu daje popolno obiležje nastajajoče pomladi, duhovne obnove in Vstajenja delavskega pokreta. Dan obrtnega naraščaja. Preteklo nedeljo 26. t. m. lahko upravičeno imenujemo: dan obrtnega naraščaja. V Ljubljani je bila na ta dan otvorjena velika razstava vajeniških del, v kateri so bila razstavljena dela iz cele Slovenije. Že v zgodnjih jutranjih urah .so uživele ljubljanske ulice, ki so jih napolnile trume mladega obrtnega naraščaja. Ob bilo v Ameriki le 15 ljudi, ki so priznali, da. imajo več kot en milijon dolarjev na leto dohodkov. V tem razdobju so plačali ameriški davkoplačevalci vsega skupaj 861 milijonov 57.308 dolarjev dohodarine. Od tega zneska jih odpade 49,517.639 na omenjenih 67 milijonarjev. V Zedinjenih državah so bili 1. 1922. štiri osebe, ki so fatirale nad pet milijonov dolarjev dohodkov. Misli se, da so ti štirje »petrolejski kralj« John Rockfeller, »avtomobilski kralj« Henry Ford in njegov sin Edsel Ford in »tobačni kralj« James B. Duke. Klub služkinj v Londonu. V Londonu se je pred kratkim ustanovil klub, za katerega je dala pobudo miss Stephan, glavna tajnica Udruženja angleških služkinj v britanski prestolici. Ustanoviteljica kluba objavlja v časopisju odprto pismo, v katerem energično nastopa proti utesnjevanju in izkoriščanju fizične prostosti in duševne svobode služkinj v svoji domovini. Predvsem zahteva miss iStephan, da dobe dekleta več prostega časa, kajti nedelja po njeni sodbi ne zadošča za razvedrilo služkinje. Ona zahteva za dekleta vsak dan dve do tri ure prostega časa, katerega smejo služkinje svobodno uporabiti. Dekleta naj bi bila prosta posebno v večernih urah ter naj bi obiskovala koncerte ali pa se bavila s športom. Angleške služkinje so nasvetu svoje zaščitnice takoj sledile in so že ustanovile krožek, v katerem se uče muziciranja. Istočasno so osnovale tudi odsek za tenis, kateri jih bo že letos spomladi prijetno zabaval. Tako se tudi služkinja na Angleškem polagoma modernizira in uvršča med ostale člane človeške družbe, ki si poleg dela privoščijo tudi počitek in zabavo. Konec najstarejšega nebotičnika. Najstarejši nebotičnik v Newyorku desetnadstropna hiša »Mills Building« se ima na podlagi soglasnega sklepa sedanjih lastnikov v doglednem času porušiti do tal. Na mestu, kjer stoji sedaj zgradba, se zgradi nov nebotičnik, ki bo v vsem odgovarjal duhu današnjega časa in bo visok 34 nadstropij. Nebotičnik »Mills Building« je bil pred 40 leti pravo čudo gradbene tehnike in tedanje inženjerske umetnosti. Ljudje so ga gledali kakor novo razodetje in ga niso razumeli, še manj pa so se seveda zavedali, da bo nebotičnik prišel tako kmalu iz mode in da ga bodo prekosile nove zgradbe. »Mills Building« je bil dolgo let hiša, v kateri je kraljeval I. P. Morgan. Znani bogataš je prodal palačo družbi »Equitable-Trust« in ta družba je sedaj sklenila stavbo podreti ter sezidati na njenem prostoru novo zgradbo, ki bo stala deset milijonov dolarjev — kapital, ki ga imajo praktični Američani v žepu vedno, kadar se jim obetajo ugodne denarne kupčije. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. • Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Vinotoč J7A1EM RLE!' Maribor, Kopališka ulica 17 (v kleti Narodnega doma) Jabolčnik liter od 3'50 Din naprej, vino liter od 950 Din naprej. FlTMin :li Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica za Mežiško dolino r. z. z o. z. v Prevaljah vabi na redni občni zbor kateri se vrši v nedeljo 17. majo 1925 oh 10. uri dopoldne v Zadružnem domu v Prevaljah. DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Odobritev letnega računskega zaključka. 3.) Poročilo nadzorstva. 4.) Raznoterosti. Ako ob določeni uri ni zadostno število članov navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, z isti dnevnim redom. Nadzorstvo. Načelstvo. ALOJZ PUGMEISTER krojač Celje, Dečkov trg 4. Izdeluje vse v krojaško stroko spadajoče obleke po meri in najnovejšem hroju. V zalogi jo vedno izvrstno inozemsko blago po zmernih cenah. Zaloga izgot »vljenih obleft lastnega izdelka. Postrežba točna. Cene nizke. H. Vieihaber v Mariboru agentura za žito in moko Telefon š 54. Brzoj nasl.: Vieihaber, Maribor. Zastopnik „Narodne« mlinske in gospodarstvene industrije“, d. d., Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin. Zastopnik Prve hrv. tvornice olja d. d, v Zagrebu. lY*Jf JM IK sik j Ljub jana, Gusposuslska cesta št. Z, j Najboljši šivalni in pletilni stroji. ; Izborna konstrukcija in elegantna izvr- S šitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena S leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno: ! Posamezni deli koles in šivalnih strojev. ■ 10 letna garancija. Pisalne stroje A d- ■ ler in Urania. kolesa iz prvih tovarn. S Durkopp, Styria. Wa(fenrad, Kayser. ! Or i gina na (prava) potrebščine za Opaiograph (Preservat), Fixat dobite samo pri L UD. BARAGA, LJUBLJANA Č-EL..ENBURGOVA UL CA 6/1. Mehanična popravijalnica pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon - indigo ter povoščen papir vedno v zalogi- Imajo ga vsi konKumi. SIEGEL & DRUG d. z o. z. tkalnica platnenega in bombažnega blaga Ljubljana, Dunajska cest. 31 Svltavy Wien (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) Dospel je zopet pravi Holandski kakaoS V Vašem interesu je, da uživate 6« ppsersten kakav; tedaj zahtevajte povsod pravi holandski kakao snamke GROOTES 'IIIVI—U>a—BaBB—0—PB— Letna trikotaža, nogavice, ^ galanterija in drobnina 3 tto 0*fsAfpfi»'i # # Vr ##ni§tgj&t* p Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48 Veletrgovina usnja J3raia jVfoskovič, Ljubljana : priporoča svojo veliko zalogo tu- in inozemskih j izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888