Stev. 46. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. novembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema amd-niftvo, opravništvo I tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v.Po8lanoffl.3*50D. Takso za oglase plača uprava 1 da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Več čtenja! Naročniki naši Starejši kalendarov se mogoče spomnijo na eno sliko, gde Sedijo nekak po vrsti Anglež, Francuz, Nemec, Amerikanec, Italján i nakonci Rus. Natančni red smo že pozabili, telko ešče Znamo, da je na konci Rus. Vsakši ma pred sebom edne novine i to prvi najvekše pa tak, či duže menše, nakonci pa sedi preci obilen Rus z ednov ščista malov karticov v rokaj. Od spodi je uapisano: Kelko posamezni narodi čtéjo? Poleg je pa opomba, i ete reči zapisane; Če bi nás Slovence v toj našo/ krajini tüdi namazali poleg, bi nam dali v roke komaj edno železničko karto. Ka to pomeni? Mi vse premalo čtemo. Večkrat čüjemo tiste modre rečii Č' bi sv. Paveo dnesdén živo, bi bio novinár. Zakaj? Ne mogoče zato, ka bi kak novinár najležej živo, nego zato, ar se s tiskom, ali novinami dnesdén lehko skoro nájveč dobroga, pa tüdi vnogo slaboga včini. Dnesden ma vsakša hiža, štera količkaj ide s časom naprej, naročene novine. Moremo pa na žalost povedati da se pri nas ešče vse premalo čté i to samo v našo škodo. Pri nas so v ništerni krajaj lüdje zavolo toga, ar nemajo i ne čtéjo nikši novin, tak malo podvučeni, da ne vejo niti od najpotrebnej-šega, ka mora že vsakše dete znati i se godi okoli nji i v njüv hasek. Tak smo čüli na priliko na Goričkom v ednom mesti od več lüdi, da so začüdeno pitali šést dni pred volivami. Ka pa te, te de pa zdaj že pá választás? Kakpa! Njim odgovorimo. Gda pa te to bo, nas da- le pitajo? Zdaj v nedelo. Pa ste od volitev nikaj ne čteli v novina] ? Vej je pa od toga že dugo guč, njim dale razlágamo. Ej znájo, što bi pa prí nas novine čteo, tű majo ništerni, šteri se tak malo za vučenejše držijo, té Bácsmegyei napio, pa znan sami dobro ne razmijo, ka je notri napisano. Sledi smo videli, da je v toj občini tüdi nikelko naši Novin, pa se je s temi naročniki včasi dalo inači gučati. Ka nam to pove? S toga vidimo, kak so ešče v ništerni krája] naše Novine preveč malo razširjene, pa da je lüdem to, či ne čtéjo novin samo na kvár. Povemo tüdi, da je v našoj krajini nájveč Siromaštva rávno v tisti krájaj, gde je malo naročnikov Novin i Si tej lüdje Sami tüdi nájmenje znajo pomagati. Mesto, da bi Si za mále peneze naročili Novine, pa bi Se z nji kaj návčiii, mečejo brez potrebe velke šume okoli Sodniji zato ka Se v nevoli i potrebščini nikam nevejo obrnoti i pridejo v roke lüdem, šteri je pomali slá-čijo ščista do nágoga. Naša dužnost je, da delamo vsi i z vsemi močmi na to, da pridejo Novine v vsakšo pošteno hišo. Naše Novine So — poleg Népujsága za lüdstvo, štero ne razmi dobro slovenski. — edini krščanski teden-ski list v našoj krajini, i tüdi edini list, šteri nájveč hasnovito* ga našemi lüdstvi pove. Záto vas prosimo, prijateli Novin, širiteli, gg. duhovniki, vučitelje, društva, odborniki naše stranke i naši občinski odborniki, širite Novine! Dnes je to silno yážno da má vsakši pošteni človek v našoj Krajini naročene Novine. Jako teško je pomagati tistomi, šteri nikaj ne čté, pa te včini kaj takšega, za štero že celi svet zná, da je bilo v novinaj, i se je ne smelo včiniti, samo on je nikaj nej znao od toga. Pa se takšega ešče dosta zgodi pri nas. Zračunali smo, da mora biti v prišestnom leti v našoj krajini rávno dvakrat telko naročnikov kak je bilo letos, či ščémo, da bodo bár za silo razširjene Novine v našoj Krajini. Pri tom pa morajo uredništvi vsi pomagati. Dečki, dekline, gde ste? Kak je lepo, če urednik čté v drügi listaj, gde dečki i dekline iz vseh krajov pišejo uredniki, kak se kaj pri nji godi, kelko novi naročnikov sq dobili v svojem kraji, na konci pa ešče dajo uredniki edno ali drügo pitanje, na štero urednik odgovarja v novinaj. Včasi pa ešče dečki ali dekline z ednoga kraja sami pišejo dečkom drügoga kraja i se malo v novinaj poštimajo, ka so že oni vse napravili, i kelko naročnikov majo. Tak se eden kraj lepo spoznava z drügim s pomočjov nóvin. Ka pa pri nas? Urednik tak redkogda dobi kakše pismo s šteroga krája! Pa nevete, kak ga to razveseli, či njemi što s trdov rokov kaj napiše, aU ga kaj pitat Drage vole da vsakšemi odgovor i to ali v Noviva j ali pa či je kaj samo za njega, te njemi lepo v zapretom pismi odgovori. Pa naša društva! Tak malogda se oglasijo. N Pa bi nam lehko vse napisali kak kaj Živijo domá, da bi tüdi drüga drüštva kaj znala. Tüdi naše kméčke zveze se lehko večkrat oglasijo, či drügo nej, naj nas kaj pitajo i njim drage vole radi dámo odgovor. Pa kelko je eden tákši odgovor vreden! Dostakrát bi sto lüdi rado melo odgovor na edno pitanje, pa samo ednoko vsi dobijo na tisto odgovor v Novinaj. Záto, Zglasite se ob vsakoj priliki! Kakše pa bodo [Novine v prišestnom leti? Uredništvo se bo na vso moč trüdilo, da bodo Novine raznovrstne, da bodo mele dosta hasnovitoga za naše lüdstvo, pa tüdi dosta takšega, ka de spravilo naše naročnike v dobro volo. V prvoj vrsti je pa Potreb* no, da si spravimo v prišestnom leti dvakrat telko naročnikov kak smo ji meli letos. To pa záto, ár morajo v prvoj vrsti, či ščemo, da bo cela naša krajína vživala dobrote Novin, biti Novine tüdi v celoj krajini dobro razširjene, v drügoj vrstici či mamo dosta naročnine, bodo Novine lehko tüdi bole bogate kak so bile do zdaj. V prišestnom letigbodo' Novine zanimivo po svoji podatkaj. Kak Vidite je v danešnjoj številki izišao jako zabaven Podlistek ,.Mikloš jípa Klošek" naslednji pa bodo ..Martin Krpan i njegova kobila", nato pa „Krüh“, Male-šičova po vesti z živlenja naši sta* vončarov. Poleg uvodni člankov bomo pisali tüdi važne podatke iz naše Slovenske zgodovine. Gospodarstvo, štero Vnogi že zdaj z velkim zanimanjom čtejo se razširi. Priobčevali bomo tüdi nikelko v vsakšoj številki od našega zdravja. Za domačo i svetovno politiko smo dobili jako dobre poročevalce. Či nam bo prošnja poslühnjena, bo mela vsakša številka tüdi štero sliko, či pa dobimo velko število novi naročnikov, bodo mele Novine tüdi mesečno prilogo s slikami, kak so že en čas mele Kakši je kalendar Srca Jezušovoga letos ? Ma 132 strani, lepo, bogato vsebino, novo formo Odzvüna! i dosta lepih kepov (Oznotraj. Zakaj ta sprememba? Z tem zvezam je stopo kalendar v 25 leto svojega obstanka. Petdvajseto letnico obhaja naš kalendar, zato nosi novo obleko. Srce Je' zušovo blagoslavlja našega ora-ča, naše pole, naše domove, naše düše, vse nas, vse naše. Oznotraj pa. prikaže se zgodovina kalendara v teh 25 letah, povno-ži se broj starih piáatelov z novimi močmi, ki so si jeprvizgo-jili i ki Stopijo na njihovo mesto, da vodijo k časnoj i večnoj sreči naš mili rod slovenski. Ka je vsebina kalendara Srca Jezušovoga? Vlč. g. Bašša Ivan, pleb. popišejo zgodovino kalendara v članki »Pred 25 leti*. G. Klekl Jožef, dolenski plebanoš nam nazvestijo članke, štere je v 25 letah objavlao kalendar i teh pisatele, napišejo „Stare navade i šatringe*. (K. J.) i „Kaj se je zgodilo0. Urednik kalendara, g. Klekl Jožef, nar. poslanec se obračajo na naročnike v „Naročnikom kalendara Srca Jezušovoga" i njim razloži veliko dobroto Srca Jezušovoga, da je kalendar v teliko viherah obdržalo za naš mali narod i v članki „Hvaijeno naj bo Srce Jezušovo v Olt. Svestvi*« nam pokažejo, kakše more biti naša vredna hvala za te dar. V prvom članki naznanjajo tüdi naročnikom, da se 1. 1928. bo zahvalna slovesnost vršila na č. Srci Jezušovomi, »Srčen" pali dve pesmi püsti na peroti, obe puni-ve zahvale. G. Dr. Fr. Klar dajo prepotrebna navodila v jako lepom članki, kak se naj čuvamo jetike. Pokojni Kühar Štefan iz Bratonec iz svoje bogate zbirke ma v kalendar! več narodnih pesmih i pripovedke „Od Markovca. šteroj te se vsi debelo Smejali, št. V. poDiše genlivo zgodbo v članki „Roža med trnjom" od Heusel Lujze, fararve hčeri, kak je postala katoličanka. Akademik F. B. da lepo sliko od naših najnovejših cerkvenih zidin v „Mi zídamo Bogi na čast." Članek je olepšan z vnogimi slikami z törjanske, bogojanske, madjarske, Jürjanske, cankovske fare i iz kaplani]' V. Polana i Hotiza. V „Gda je odpadalo listje" pripovedava Mihael Mihajlovič Fujsov od študenta, ki bi rad bio dühovnik, a ga je jetika v rani grob Spravila. Od f Kühar A. plebanoša pri Nedeli njihov Sošolec g. Klekl Jožef, vp. pleb. pišejo špomin. Od naše gimnazije g. Sever profesor jako temel-jiti članek, ki vse gori od ljubezni do našega dijaštva i našega ljüdstva. Naše gospodárstvo šta-tistično presveti v jedrnatom članki g. Bašša Ignac, živinozdravnik. Šale, dosta oglasov, nova senja itd. itd. se šče najdejo v Kalendari. Veliko bogástvo, mala cena. Ar je samo šest jezero falatov štampanih, hitro si küpite te bogati i vendar fal kalendar, da za volo odlašanja nete brez njega 6 NOVINE 13. novembra 1927. Jako važen del v naši Novinaj bo Poslanska pošta. Že s toga vzroka bi morao meti vsakši naročene novine, záto ka naši gg. poslanci davajo vse odgovore na različne prošnje ne v pismi, nego v Novinaj. Vsakši, šteri má kakši opravek pri gg. poslancaj, náj čáka na odgovor v Novinaj. Kakpa, Prekusnice, tüdi ne iz-ostanejo, od časa do časa pa stisnemo tüdi naše dijake, da nam napišejo kaj s svojega živlenja v Dijaškom polji. Na strani uredništva je dosta dobre vole, prosimo zdaj samo vse prijatele Novin, da nas pri tom deli kak najbole podpréjo. Občinske volitvi. Ešče ednok. Gde bi iz kakši Važni vzrokov lüdje naše stranke ne šli v volitvi z enov listov, naj postavijo dve ali več list. Ime pa naj ostane pri vseh listah Slovenska lüdska stranka, ali Kmečka zvéza. Samo záto, ar se liste morajo ločiti ona od drüge, náj má vsaka lista ešče poleg iména broj I. IL i. t. d. Oblast to mora dovoliti, glavno je samo, da se loči edna lista od drűge. Pazimo pa, ponovno opozarjamo, da bomo kandidirali i volili samo poštene i razumno lüdi To so naše prve občinske volitvi v lastnoj državi i Znajmo, da svet jako gleda na nas, kak se razvijamo. Či smo pri dr-žavnozborski volitvaj prišli že preci na bolše, nesmimo zdaj z občinskimi volitvami toga pokvariti. Francusko-jugoslo-vanska prijatelska pogodba v tom časi najbole razburja naše narodne nasprotnike. Posebno naša dobra sosida Italija je jako glasna, zato, ka se ne spunjavajo njeni računi. Pri- jatelstvo med Francijov i med nami je že staro, zdaj ga samo, obe državi pred celim svetom s posebnov pogodbov potrdita. Da je prišlo do te prijatelske pogodbe ravno zdaj, je to nikak ne slučajno, nego je to državna potreba tak na francuško], kak na našoj strani. V pametnoj politiki se vsigdar vse dobro preračuna, zato ka dostakrat ma kakše politično djanje samo te svojo pravo vrednost, či se je v pravom časi zvršilo. Francija je po bojni najmoč-. nejSa držáva na evropsko] celim i je to tüdi naravno, da je do zdaj tüdi odločilno pošegala v evropsko politične razmere. Ništernim državam kuk na priliko našoj sosidi Italiji je to nikak ne po voli. Ona bi rada videla Francijo, kak najbole slabo, za sebe bi pa že davno rada mela nikše bogše mesfo. Najbole boli Italijo, da ma Francija ravno na drügoj strani Italije bogate kolonije v Afriki i fo Tunis, Alger i Maroko, gde živi tudi nikelko Taljanov. S Taljani je pa tak že celi svet napunjeni. Na te način je Francija tüdi gospodor zapadaoga dela Sredozernskoga morja. Italiji dišijo te kolonije posebno rada bi pa ešče Francijo izri-nila iz Sredozernskoga morja, da bi sama gospodarila tam. Da bi se vse to ešče bole posrečilo, je potégnola k svojim kolam tüdi Španijo Štera je tüdi sosida Franciji i ma ravno takše žele po gospodstvi nad Sredozemskim morjom kak Italija. Pravično bi bilo, da bi vse tri države mele ednake pravice na Sredozemskom morji, samo, da bi Italija vsigdar rada mela nikaj več kak drüge države. Tak se je Francija znašla samo ednok v ravno takšem položaji, kak naša držáva pri Jadranskom morji, gde bi nam rada Italija zaprla vse poti v svet i sama gospodarila nad morjom do šteroga mamo mi dosta več pravic kak Italija. Francija nemre biti brez Sredozernskoga morja, mi pa nemremo biti, brez jadranskoga morja. Tak je pogodva med našov državov i Francijov, ne samo izraz najvekšega prijatelska i prisrčni odnošajov, nego je to sveti tüdi močen dokaz, da smo ne sami, da čuvamo svoje gospodarske interese, i da bomo znali svojo neodvisnost z močnimi Zavezniki braniti proti vsakšemi. Šolski zakon. V prosvetnom ministrstvi se pripravlajo zakoni za naše]osnovne, Srednje í visoke šole. Nas v prvom redi zanimajo naše osnovne ali vesničke šole, ne, da bi a tem Šteli povedati, da se za srednjo šolo ali našo gimnazijo menje brigamo. Glavna naša zahteva pri šolskom zakoni je, da se postavi vse naše Šolstvo na najtrdnejši krščanski fundament. »Slovenec« je nedavno priob-čo izjavi amerikanski državnikov pre-zindeta Coolidge-a i državnoga tajnika Davisa. Prezident pravi: Či naše šole nedo pravi boži hrami, šterim se bo mladina prlbližavala s spoštüvanjom, izvirajočim iz vere, se vkanimo. Držati se moramo navuka, šteroga sta proglasil David i Salamon, da je strah boži začetek modrosti. Državni tajnik pa piše: Vsakša morala, štera je zgrajena na kakšem Stéč drügom fundamenti i ne na verskom, je zgrajena na peski. Znati moramo, da so v Ameriki državne šole brezverske. Verske Šole si morajo verniki sami zdržavati s svojimi stroški. Pa pametni državniki vidijo, da takše brezverske šole tudi bogato Ameriko ne vodijo na pravo pot. Pri nas bi pa ništerne modre glave, šteri najvekša modrost je v tom, da nika ne vejo, rade mele v denéšnjem časi n:kše napredne brezverske Šole. Tak, da bi mi takše na-zadnjaške naprednosti ne zadosta Poznali I Slovenska Krajina. — Marijini List! za mesec September, oktober 1 november pridejo zdaj vküp. Že se štampajo. Kak smo svoj čas cenjenim naročnikom naznanili, so č. g. Bakan Štefan, no-vomešnik svojemi lüdstvi poklonili en dar na špomin svoje prve sv. meše* Te dar je življenjepis ednoga vrloga deteta, Živka. Da bo čtenje, te lepe istinske zgodbe tembole hasnovito, ne smo je delili na dva meseca, nego vküp dali i pridjali še čtenja za mesec november. Zato pride zdaj M. List od treh mesecov vküp. — Divjaštvo. Na cesti od Bogojine proti Tešanovce in sta se pelala dva človeka na motorbicikli, proti je pa gnao starejši človek krave s paše. Oda sta človeka z vsov silov priletela proti živini, se je en o tele zosagala i skočilo proti poišči, tak, da sta oba spadnola z motorbicikli. Zdaj sta pa oba divjaka, šteriva sta bila močno vinjeniva skočila na prek 60 let staroga človeka, gda vdarila na cesto, zbita i zbrsala tak, da je človek dobo močne poškodbe i komaj prišao domo. K sreči, sta videla to dva drügiva pastira i sta bežala proti tomi mesti, i spoznala ednoga izmed obeh, si zapomnite številko motornoga kolesa, i vso zadevo so javili oblasti. Motorno kolo je iz Austrije, eden od dveh pa je po rodi domačin, samo da stanuje že duže časa v nemškoj Radgonji. — Živinski trgovci 1 kmetje, šteri küpüjejo živino v Medjimurji i na Hrvatkom, priporočamo, da küpijo živino samo pod pogojom, da v slučáji tožbe odločijo naša sodiššča (v Lendavi i Soboti) i se to na zadnjoj strani zapiše i podpiše tak trgovec kak küpec i dva svedoka. To pa záto, ar je tam tüdi dosta živine betežne i či pride do tožbe, traja tam kaj takšega leta i leta.. — Izvoz krumpičov, hvozniki, k j rabijo »vozno listino za krumpiče,' se morajo obrniti na Kmetijsko poskusno Po Anderseni. Mikloš,pa Klošek. (Pripovest.) Nikda sta živela v nekšoj vesi dva možaka, šteriva sta mela enakivi imeni. Oba sta se pisala Mikloša, liki eden je meo štiri konje — a drügi pa samo ednoga. Zavolo toga so ljüdje pravili tistomi, ka je meo 4 konje, Mikloš, drfigomi pa, šteri je meo samo ednoga, Klošek. Zdaj pa Čüjmo njiva zgodbo, — vej je istinska I Klošek je morao s svojim kon-jičkom orati celi keden Miklošove pole. Zato pa je Mikloš posodo Kloš-ki vse svoje štiri konje ednok na keden i to ravno v nedelo. »Pik, pokl" je pokal gizdavo Klošek s svojim bičom po petih konjaj; vej so pa bili za eden den vsi njegovi. Sunce je lepo sijalo, zvonovi so vabili v cerkev in ljüdje so vsi v svetešnjo] obleki šli mimo njega k meši i so ga spotoma gledali, kak je veselo orao s petimi konji, pokal z bičom in poganja!: »Qyi, hel Vsi konji so moji !< »Ne guči tak«, njemi pravi Mikloš, ,,tvoj je samo eden konj. »Ne zameri, Mikloš. Ne bom več tak gučao, če ti je nej po voli.* Liki kda je pa što šou mimo po pod, je Klošek pozabo i je preštima- no gono: ,,Gyif he I Vsi konji so moji 1“ .Zdaj ti pa pravim, da je to zadnje bilo!" njemi je zagrozo Mikloš. »Či ešče ednok poveš: vsi konji so moji, ti bitjem tvojega ; te pa ne boš meo niti ednoga.« ,,Zagvišno ne bom več pravo*, njemi odgovori ponižno Klošek. Kda so pa ljüdje prišli do njega i ga pozdravili, se njemi je to jako lepo vidlo, da ga ljüdje tak spoštüjejo. Pá je pozabo i da bi ešče naj tüdi ljüdje znali, da so vsi konji njegovi, je zakričao. »Gyi, he! Vsi konji so moji!« »Čakaj, Čakaj, ti že jaz pokažem se gizdaviti z mojimi konji!“ se zaistino razčemeri Mikloš, zgrabi ročico i vdari Klošekovga konja po glavi, da je na mesti zgino. »Joj, jojmeni, zdaj pa nemam več konja!« je jokao i v dvojnost kapao Klošek. Konja je nato odro, kozo po-süšo na vetri, jo je v vreče zasükno, vrgeo na ramo i je šou proti varaši, da bi jo komi odao Pot je bila duga; mogao je iti prek goste i kmične gošče. Poleg toga pa ga je zgrabo ešče viher. Siromak je tüdi zablodo i prle kak je najšeo pa pravo pot, se je že Mračilo, i tak ne je prišeo pred nočjo niti v varaš — niti nazaj domou . . . Nedaleč ob poti je zagledno velko kmečko hiži. Okna so bila kmična — samo skoz malo lüknjico se je bliščalo nikaj svetega. »Tam mogoče dobim mesto za spati«, si je mislo Klošek, Seo je ta i sklonkao po dveraj. Vertinja njemi je odprla. Da pa je čüla, da bi Klošek rad prenočio, ga je odgnala dale, rekši: „Moža nega doma, Jiz pa ne zemen nikoga v hižo, kda njega nega doma". - »Spati bom morao pod vedri-nov«, se je tožo Klošek. Ženska njemi je pred nosom zaprla dveri i zadenola. Poleg hiže je bila velka parma; med njo in hižo pa drvarnica z vednakov strejov. Tü gori bi se dalo spati, si je pogučavao Klošek, kda je zapazo streho. Lepa posteo., bo to I Nato je splezo na streho drvarnice, 'se je vlegao i neprestanoma obrača kozo, da bi si najšeo pravo mesto. S strehe je zdaj vido ravno notri v hižo — zato ka so se polkice odzgoraj slabo zapiraš. Na stoli je vido vino, pečenko i Vsefele drügo pečenje. Pri stoli sta sedela kovač i Vertinja i sta se mastila s pečenim puranom. Pila sta tüdi lepo rdeče vino. »Oj da bi jaz mogao do toga priti«, si je mislo Klošek i se je bliže k okni vlejkao. Šment, kakši kolač je zdaj zagledno! To bi se dalo lepo jesti. — Klošek začüje s ceste ropot kol. Kmet se je pripelao domou. Te vért je bio toti dobra düša, liki meo je Čüdno slabost: kovače je nikak nej mogao trpeti. Če njemi je prišeo Šteri pred oči — malo da je nej vkrej bio od čemerov. Sam Bog znaj, zakoj. Zavolo toga je prišeo kovač tüdi samo fe k sosidi, kda je verta doma nej bilo. Ona njemi je zavolo toga dala vsigdar dobro jesti i piti, da se ne bi srdo za volo njenoga moža. Zdaj pa, gda sta začüla, da je vért prišao domou, sta se strašno prestrašila. Vertinja ga je nasilomá skrila v škrinjo, pečenko, kolač i vino pa v peč, zato, ka če bi njen mož vido to dobro jestvino, bi zaistino pitao, ka to pomeni. .Škoda« se je žalostio Klošek na streli, kda je vido, da nega več nikaj na stoli. »Što je pa tű gori?" je pitao začüdeno kmet »Zakoj ležiš tam gori? Hodi rajši v hižo t' Klošek včasi splezi doli i ide žnjim v hižo i njemi pove kak je zablodo i ga zapraši za prenočišče. »Lejko spiš pri nas*, pravi kmet, »liki prle moreva kaj večerjati 1" (Dale.) 13. novembra 1927. NOVINE 3. i kontrolno postajo v Mariboru. Ta postaja da tüdi vsa drüga potrebna navodila pri izvozi. — Ešče živinski pašoši. Živinski potni list ali pašoš valá edno leto od tistoga dnéva kak je izdan!, Potrdilo o zdravstvenom stanji pa samo 10 dni. Zato se sme en pašoš tak dugo rabiti, dukeč je ne eno leto star, četüdi je živinče že odano i je izvršeno ko-misioniranje (Prenos lastnine.) Či se teda eno živinče v ednom leti večkrat oda, se to ščista lehko zvrši z ednim samim pašušom. — Zahvala. Ko odhajam iz Slovenije, se zahvaljujem vsem prijateljem našega abstinentskega pokreta, vsem oblastem, vsem sodelavcem, predvsem pa vsem sestram iti bratom, za vso obilno pomoč za Časa mojega antial-koholnega in antinikotinskega delovanja med mladino v Sloveniji. Prosim, da me tudi v bodoče in še in-tenzivnejše podpirajo v mojem širšetn delokrogu v Zagrebu. Vsi v borbo za zdravje! — Dr. FEDOR M1KIČ. — Oda prideš po dobitke ? Dobitke se začnejo davati pa pošilati tisti.četrtek po žrebanji, to je 17 nov. Davanje dobitkov trpi do 1.'decembra. Zato pred četrtkom níšče ne dobi nikaj, nego zglasi se lehko že v pondelek pa naprej vsaki den. Prinesti more sebov tisto srečko, štere numera je bila potegnjene. Tudi po pošti se lejko pošle zadeta Srečka. Či pa što žele, da se njemi dobitki pošlejo po pošti ali z vlakom, more vse stroške sam plačati. Dobitki so vsi v Martinišči. Tam se dobijo. Srečke pa se bodo tržile po celoj Soboti i to do drüge vöre popodne, gda "se začne žibanje. Potegnjene numere zvediš iz Novin. — Gimnazija v Soboti. Ministrstvo prosvete je dovolilo sobočkoj občini, da se odprejo 5. 7. i 8. razred. Vsi razredi so privatni nego s pravicov javnost^ Péti i sédmi razred se otvori naskori vse potrebno se pa v pravom časi naznani tak starišom kak dijakom teh razredov. Za osmošolec se ešče ne ve či bo priporočilo seliti se ravno pred maturov. — Občinske volitvi v Soboti kak tüdi v Kuzdoblanji so položene na 18. december i to radi tehnični ovi) pri sreskom poglavarstvi. — Na znanje vsem, ki pripravlajo dobitke, kak dar za Marlinišče. Edni bodo pekli, drűgi bodo dali goske, rece, sadje itd.. Prosimo, da bi to vse spravili notri bar z vekšega do 17. nov. Kesnej se zato tudi lejko prinese. Tjedenske novine. — Plüg, sto let star. Letos so obslüžavali v Pardulicaj na Českom Stoletnico železnoga plüga. Napravo ga je pred sto leti kmet Veverka s svojim tovarišom kovačom Večeslavom. V tistom časi so meli za oranje vsešerom samo velko leseno Milko, štero je živina vlekla po njivi i njivo praskala. Drobila se je pa zemla skoro nika nej. Takši plügov je ešče dnesdén po sveti jako dosta. Veverka bi pa rad meo takši plüg, šteri bi zemlo tüdi nikelko zrüšo. Začno je z delom. K leseno] klűki je dao na Prednjoj strani kolica Odzaja pa ro čide. Pri kovači je dao napraviti prvo črtalo. Bilo je včasi bogše nego lesena klüka je za črtalom izda nika ne dobroga napravila. Záto njemi je kovač napravo ešče kcoj železo f desko i plüg je obračao zemlo, da je bilo veselje'glodati. Vsi so si dali delati takše plüge, šteri zemlo „ dobro rucka" (drobi) kak je to v Češkom jeziki pravo Veverka. Leta 1827 je bilo že vse puno takši železni plügov i Čehi ga ešče dnesdén zovejo po Veverkini rečaj za ruchadlo (drobno) — Mafalda. Pisali srno kak nesrečno se je potopila velka italjanska ladja Mafalda, i da ešče zdaj ne vejo pravoga vzroka, zakaj se je potopila. Zdaj pa pišejo novine, da lastniki ladje prosijo velke šume od angleški bank pri šteri je bila ladja osigurana, banke pa neščejo plačati zavarovalnine (sekulacije). Pravijo, da so lastniki sami radi to včinoli, da se je stara ladja potopila, da bi na te način dobili dosta penez od angleški bank. — Naprej si je zračunao. 23 letni Ivan C. je ne meo nikšega dela na zimo, Strošek i toplo hižo bi pa vseedno rad vživao v mrzloj zimi. Zato je v ednoj oštariji vkradno 2400 dinarov i začno v Maribori s prijateli poplati i se veseliti, dokeč je ne v ednom dnevi vsega zapravo. Nato se je pa lepo drűgi den javo policiji, ovado je ka je včino i proso naj ga zaprejo, da bo pod strehov. Domača politika. t Naša zmaga v trgovsko] 1 obrtnoj zbornici. Štenje glasov se je dugo vršilo, zato, ka je komisija morala odpreti 14 jezero 885 kuvert z glasovnicami. Ogrínova Obrtna lista je dobila od 16 mandatov 10. V trgovinsko] so bili itak sami naši izvoljeni, zato ka je bila nasprotna demokratska lista nepravilno vložena i razvelavlena, v industrijskom odseki smo pa dobili 5 mandatov. Tak mamo v celoj zbornici od 43 mandatov mi 32, to je, velko obsolutno večino. Demokratski blok. Gda se je sestavila zdajšnja vláda, gde sta Radič i Pribičevič nikak ne mogla dobiti mesta, sta si zmislila nikaj novoga,” s šterim bi vlado stražila. Vlada ma 110 radikalni poslancov, 21 naši, 60 Davidovičovi i muslimane. Proti tomi je Pribičevič etak .začno računati: Radič má 60 poslancov, jaz pa 23, zdaj si pa pridobitno ešče Davidoviča, pa njemi povejmo, náj bo on ministrski predsednik, pa bo vláda v naši rokaj. Davidoviča je skoro primala skušnjava, nego, kda je vido pred sebom Radiča i Pribičeviča, šteriva on oba dobro pozna, je začno skimavati z glavov. Počasi se morajo vsi s tem sprazniti, da vlado morajo meti v rokah samo razumni I pošteni lüdje, ne pa kakši Pribičevič ali ko-medijantski Radič. Prijatelska pogodba s Francijov ne dá mára Italiji. Italijanski poslanik na našem dvori v Belgradi je včasi odpotüvao v Rim, da tam poroča Mussoliniji, da je Jugoslavija pd za pred velki stopaj na bogšem. Odbor za pomoč paslvnlm krajom. Pasivni kraji v našoj državi se zovejo tiste krajine, štere so letos menje pridelalo kak pa potrebüjejo doma za svoj vsakdenéšnji živež. Da bi se tém krajom nikelko pomoči dalo, se je ustanovo v Belgradi poseben odbor, šteroga predsednik je naš poslanec, prvejši polodelski minisfer dr Kulovec. Pomoč za té kraje se bo p t tak delila, da se bodo delale različne ceste, mostovi, železnice, hiše i tal dale i de pri tom siromaško lüdstvo dobre plače slüžilo. Svetovna politika. Albanski predsednik trepeče. Pisali smo, kak je bio v Pragi vmorjeni albanski poslanik Cena beg, šteri je bio velki prijatel našè države. Vse svetske novine so te pisale, da má pri tom deli prste vmes taljanska vláda, zato ka ona nemre trpeti, da bi mela naša držáva pri svoji soseda] dobre prijatele. Doma v Albaniji pa krivijo tüdi svojega predsednika Ahmed Zogu-ja zato, ka on Vlada v Albaniji samo s pomočjov (taljanov. Zdaj pa albanskoga predsednika straši stara albanska navada takzvana krvna osveta. Tam májó namreč to strašno staro navádo, da či što koga vmori, tisti lüdje nejdejo te iskat zadoščenja k sodišči, nego iščejo prilike, da vmorijo morilca samoga ali pa koga iz njegovoga roda. Tak se dve rodbini včasi morlta edna drügo, dokeč ne ostane níšče več živ. Vmorjeni poslanik Cena beg pa má Štiri brate, i tej pravijo da je dao poslanika vmoriti državni predsednik Ahmed Zogu. Záto pravijo, da njemi toga ne odpüstijo, nego bodo iskali priliko, da {zvršijo nad njim krvno osveto. Tak mora trepetati pred vsemi tisti, šteri si s krvjov maže svoje prstel Napad na predsednika grške države. V vsej naši mali sosidni državaj majo jako malo mérnl politični dnevov. Grška je tüdi edna držáva gde vláda ednok eden general, .dokeč ga s silov ne vrže v ječo drűgi, nato pa pá tisti dokeč ga što ne zrüši. Lüdska vola pri kakši volitvaj nikdar ne pride do velave i se lüdstvo tüdi samo ne briga dosta za politično živlenje. Politiko vodijo generali, delavci i vareŠki postopali. Tak majo na Grškom prvejšega prezidenta v temnici, Zdajšnji pa, gda se je pelao po vulici glavnoga varaša Atene bi zgübo skoro živlenje. Proti automobili je skočo namreč nikši moški, i strelo. K sreči je predsednika ne zadela krugla, močno so ga pa ranile na glavi glažovine, štere je krugla zdrobili Napadalca so prijali, pravi, da je komunist, zakaj je pa to včino, pa nešče povedati. 12. november. V dnevaj na konci osemnajstoga leta, gda je po nesrečno] bojni vse navzkriž bežalo iz strelni jarkov proti domi, si je níšče ne preveč zamerka-vao ka se zdaj pravzaprav godi. Vsakši si je samo želo, naj bo kem prvo mirj i naj pride kak najhitrej iz strašnoga klanja domo pod svojo rojstno streho. Tak spotoma se je čülo — casar se je odpovedao prestoli, Avstrija je razpadnola, nemški casar se je tüdi odpovedao, Angleži prihajajo i tak dale. Vse je bilo zmešano i níšče je ne znao nika za stalno ka je i ka ešče pride po tom. Tisti pa, šteri so že naprej računali, ka naj bo po tom, gda bojna mine, njim je bila prva skrb to, naj prí* dejo ednok tüdi dugo let zapostavlan1 slovenski lüdje do svoji pravic i do spoštüvanja kakšega so si zaslüžili. Želeli so, naj bi bili vsi Slovenci zdrüženi v ednoj državi. Žela je bila pravična i lepa, prošnje i zahteve so se pošilale na vse strani. Mi pa smo živeli v lepom vüpanji i čakanji. I vse bi se tüdi srečno spunilo, či bi ne meli mi za svojega sosida tak strašno Učnoga Taljana. Té je šteo meti vse naše nájlepše i najbogatejšo krajine. Bogati Trst, Gorica, idrijski rüdniki živoga srebra, Postojnska jama, vsega toga si je nikak ne mogao spraviti iz želodca. Ne samo to, ešče za Trbovla-mi i Zágovorni z bogatimi rüdniki je segao. Polovico Slovenije je šteo meti za sebe. Celi svet je vido, da je krivično, ka šče meti Italija od nas na konci je pa li Zmagala za nikelko časa krivica i Italija je' dobila v takzvani Rapaliskoj pogodbi 12. novembra 1920. leta, najlepši del slovenski krajin to je Trst, Gorico, Idrijo, Postojmo i vse slovensko Prebivalstvo na toj zemli. S tem se je pa tüdi začnolo trplenje toga lüdstva. Taljani ščejo na vsakši način sveti pokazati, da v njihovoj državi ne živi nikši drügi narod, kak taljanski. Na slovensko zemlo selijo v truma] taljanske lüdi, Slovenske vučitele uradnike i drüge pa pošilajo doli v jüžne, nezdrave kraje svoje države. Slov. jezik se nesmi čüti, ne v šoli, ne nindri v javnom živlenji. Edina podpora tomi lüdstvi je ešče dobra, domáča dühovščina, nego italianski fašisti so začnoli že tüdi te preganjati. Mi mogoče niti ne razmimo dobro takšega preganjanja, zato ka smo tak velki krivic mi ne vživali, Znamo pa, kak neprijetdo je slüžiti tühinskomi gospodari. Zato se pridelüjemo vsem tistim, šteri se spominajo toga žalostnoga dneva v vüpanji, da ni edna krivica ne traja večao i da pride naskori čas, gda bodo vsi Slovenci zdrüženi pod ednov srečnov strehov, štera bo segala od Rabe pa do Adri-janskoga morja. Poslanska pošta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: V. Beltinci. Pismo šlo. Mihael Žalik, Odranci. Okt. 28. vložena znova prošnja za stalno podporo, ki Vam je bila obečana za volo nesrečne smjti sina vojaka, Če ta prošnja ne bi bila v teki ednoga leta ugodno rešena se javit« pri meni, da prošnjo vložimo za edno vekšo podporo. Klemar Jožef, Ropoča. Kak sem Vam že naznáno, sproso sem Vam 300 Din. podpore, ki jo dobite potom oblasti. Ivan Benko, Mlajtinci. Vaše dokumente izročo Vašemi g. poslanci Jeriči. Odgovor dobite od njih. Ka so nove zadeve, je vsaki za svoj okraj opravljava, sküpne pa sküpno. Tak se delo deli i hitrej ide naprej. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanja in perilu FRANC REPIČ, sodar v LJUBLJANI, Kolizejska cesta 18. PRODAM hišo s trgovino, inventarjem, 16 oralov dobre zemlje na prometnem kraju na deželi. SLIVAR Ljutomer, Ormoška č. 80. 4 NOVINE 13. novembra 1927. Vsi, ki ste dobili Srečke Martinišča zato, da bi je drügim tržili, morete za odane srečke Prinesti peneze, neodane srečke pa vse nazaj. Što do nedele (13. novembra) dopoldne ne prinese neodanih srečk nazaj, je bo morao vse sam plačati. Mi ne Želemo nikomi kvara, zato naj se vsaki drži toga. Pošta upravništva. Širitelom. Sterjajte naročnino i jo pošljite notri. Kalendarje so gotovi, a je prle ne moremo deliti, dokeč ne je plačana naročnina. Nišče najmre ne dobi kalendara, ki ne je plačao cele naročnine — Š. J. Beltinci. Pismo izročeno našemi upravniki, naj pomoto popravi. Prosimo za Oproščenje, če kaj ne bi bilo v redi. Kalendarje Srca Jezušovoga so gotovi. Cena 8 Din. Dobijo se küpiti po trgovinah kak vsako leto. Brezplačno je dobijo naročniki M. Lista, če so naročnino plačali. Naročniki Novin je dobijo za 4 Din. če so plačali naročnino i če te 4 Din. pošljejo upravništvi v Črensovce notri. Na porgo se ne dajo. Nišče naj se ne glasi za kalendare, ki ne plačao naročnine. V nedelo 13. nov. vsi v Soboto, ar te den bo najznamenitejši v Sl. Krajini. Te den bo za vsakoga znameniti, ki ma srečke od Martinišča. GOSPODARSTVO. Gnojenje z umetnim gnojom. Gnojenje z umetnim gnojom je dnjesden tak razširjeno, da skoro nega kraja, gde toga gnoja nebi poznali. V našoj državi se preveč malo ponüca umetnoga gnojá, pri kom v drügi državaj posebno v šteroj je razvita industrija, ponücajo velke množine toga gnoja, njim pomnoži tüdi pridelke. Razne kmečke štatistike nam kažejo, da je trošenje umetnoga gnojá nekakša mera za lefino, gde se troši več gnojá lepša je letina. Tak vidimo na priliko Belgija, Nemčija in Češkoslovaška pridelajo povprek na sto kvadratni metrov njive 32 metrov silja. V našoj državi pridelamo komaj na dvesto kvadratni metrov 12 metercentov. Zdaj pa poglednimo na Umetni gnoj. Odzgoraj omenjena države potrošijo na svoja polja na stojezere vagonov umetnoga gnojá, a mi pa komaj par jezero vagonov. Pri tom pa neščemo pozabiti, da nas je že narava sama obdarüvala z dobrov zemlov. Kak so se drügi narodi oprl-jeli obdelovanja zemle potom umetnoga gnojila, tak moramo začnoti tüdi mi če ščemo meti lepe pridelke. Prvle kak v drügi državaj bi mogli začnoti v našoj državi, za izbokšanje naši njiv, štera se zové tüdi agrarna držáva. Ona ma tüdi najbogše pogoje, da se naše kmetijstvo vzpopolnjava. Od leta do leta so slabši pridelki, šteri nas močno opominajo naj si sami jpoma-gamo. Naši stüdenci se posüšijo, če nega dežja, tüdi naša mati zemla nemro roditi če njoj ne dvorimo z raznimi gnojila Najlepša prilika k tomi je naša zemla, štero smo dobili od agrarne reforme. Tü so prišli ništerni novi Posestniki na popunoma odpočinjeno zemlo, zato njim je par let rodila, a potom je popunoma odpovedala. Našoj zemli nájveč fali rüdniški snovij. To je fosíor pa vapnenec, nemamo pa fiidi kalija pa dušika v obilnoj meri. Gnojilne probe, štere sam napravo preminoče leto, kak tüdi letos, so mi pokazale, kelko le vredno Umetno gnojilo, četüdi pride dnesdén za nas ešče nikelko predrago. Gnojenje z umetnimi gnojiti naednok popravi vsa pomenkanja v kmetijstvi, štere se nanašajo na nedosfojanje ene ali drüge Snovi v zemli. Če pognojimo travnik z popunim gnojom, to je s takšim, štero ma vse na;potrebnejše Snovi v sebi, mamo s tem v drügom leti že tüdi vse njive dobro pogrnjene. Dobra krma da dober gnoj. Bogata krma, štera ma vse potrebne rudnioske Snovi v zadostnoj meri, da na drügoj strani tüdi dober gnoj, či se té dobro spravla. To se v najvekšoj meri dobi z umetnimi gnojiti, ne pa tak, da bi se vsakše leto gnojilo z umetnimi gnojili. S temi gnojiti pognojimo samo od časa do časa, zmes pa tüdi z domačim gnojom. Či bi gnojili samo z umetnimi gnojili, domačega gnojá bi pa ne rabili i to posebno ešče na njivaj, te bi se v istini zgodilo to, da bi zemlo samo izcecali, štera bi gračüvala čiduže bole trda. Záto ka preveč umetnoga gnojila napravi zemlo ščista trdo, Štero samo domači gnoj s svojov slamov ali listjom i prhnenjom napravi rájo. Samo trošenje Umetni gnojil, bi zemlo preveč strdilo, zato ka zemla mora meti več radosti i to da samo gnoj, šteri je sestavni iz slame i drügi odpadkov, šteri delajo takzvane humus ali čarno zemlo. Za njive je najbogše sküpno gnojenje to je gnojenje z domačim gnojom, šteromi se doda ešče nikelko Umetni gnojil. Dosta je vreden tüdi gnoj če so travniki dobro pognojeno, zato, ka je gnoj iz takše krme či je dobro konservirani, najbole priporočlivi za njive. V našoj krajini se je pred bojnov dosta več umetnoga gnojila porabilo kak zdaj, krivo je pa tomi nájveč tó, da so umetna gnojila dnes preveč draga. Krivo je tüdi to, da ne poznajo zadosta gnojil. Večina Umetni gnojil, štera se v našoj državi v velkoj meri pridelajo, se izvozi iz naše države v drüge države i to nájveč v takše, štere penezi so dragši kak naši. Na te način se najbogša umetna gnojila izvozi iz naše države prek meje. V našoj držávi mamo dosta tvorni ali fabrik za umetna gnojila i to predvsem za Superfosfat i dušikova gnojila Ništerne tovarne, kak na priliko, tvornica za Vapneni dušik v Rušah pri Mariboru izvaža nájveč gnojil v Italijo, na Češko pa tudi v Nemčijo. Dobri kmetovalci v tej državaj znajo ceniti vrednost teh gnojil, zato küpüjejo ta gnojila samo pri nas gde za [svoje peneze to ešče preci fal dobijo. Mi pa doma tožimo, kak malo nam zemla rodi. Dale, kak se oporablajo umetna gnojila — sledi! Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 20Q Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12'— Din., svinje 15—17 Din. Krma : Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. Proda se posestvo! Lepa zidana hiša, obstoječa iz več sob, klet za zrnje, posebej stoji škedenj, katerem u je prizidana ena hiša za stanovanje in ena delavnica sposobna za eno ali drugo obrt, šest lepih hlevov za svinje, stüdenec pri hiši in vsemu še pripada 10 oralov zemlje, od tega je štiri orale lepega gozda. Zraven je tudi lep sadovnjak, ves živ in mrtev inventar. Posestvo kakor tudi hiša je v lepi ravnici, V* ure od postaje Bučečovci, ter se fakoj proda vse skupaj po dogovoru pri posestniku FRANCU SLAVIČ, DOBRAVA pri Bučečovci, póšta Križevci pri LJUTOMERU. IZJAVA. Podpisani se zahvaljujem g. Dr. Bratini v M. Soboti, da je odstopil od tožbe proti meni radi neresnični!! vesti, ki sem jih o njem razširja!. JOSIP DEER. Specialist za ženske bolezni in Porod dr. BENJANIM IPAVIC v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od V2IO-V2I2 in od 15—16 (3—4) ure. Vsakovrs tne s i r o v e kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Morski Soboti. BRDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Morski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Prodaja gostilne. Dne 28. novembra 1927. ob 10 uri dopoldne se proda pri 'Okrajnem sodišču v Murski Soboti (soba Štev. 4.) na javni dražbi — pod ugodnimi plačilnimi pogoji gostilna MIHALJ-a GORČAN v Križevcih. Natančnejše se Poizve prí PREKMURSKI BANKI d. d. v Murski Soboti. Vendéglö eladás. 1927. évi november hó 28-án délelött 10 órakor a morska Sobota! (járásbiróság (Okrajno sodišče) 4. sz. szobájában a Križevce-i (Tótkeresztur!) GORČAN MIHÁL Y-féle vendéglö nyilvános árverésen, kedvező fizetési feltételek mellett, ela-datik. Bövebbet a Prekmurska bankándl, Murska Sobota. Z« PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC?