LetO LXV Poštnina plaFana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 15. decembra 1937 Stev. 286 a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 VENEC Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 ^r* Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.14^ za inserate; Sarajevo šiv. 7563. Zagreb štv. 39.0J1, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Sovjetska volivna komedija Ko je pred 20 leti šel komunistični val čez Rusijo, se boljševiškim poglavarjem ni zdelo umestno, da bi se o načinu režima posvetovali z ljudstvom. »Narod« je bil za mje le mala skupina re-volucionarcev, katerim se je pridružila množica nemaničev, ki je pričakovala bogatega plena od razlastitve posedujočih slojev. V imenu »proletar-cev vseh dežel« so boljševiki spravili s pola domala vse stare ljudske plasti, to je plemstvo, meščanstvo, kmete posestnike, cerkev in na milijone delavcev in kmetov. Nato so šele ustanovili zvezo socialističnih sovjetskih republik. Iz višine komunistične ideologije so 6 prezirom in zaničevanjem gledali na zapadne demokracije, ki so v njihovih očeh bile toliko nazadnjaške, da so še vedno dopustile razne politične struje in razna politična mišljenja in so celo svojim najhujšim sovražnikom, lo je komunistom, priznavale pravico, da tvorijo etranke in da 6e po svojem programu udeležujejo volitev. Sovjetski sistem v svoji prvotni ustavni obliki ni bil usmerjen na volitve, ampak na glasovanje z vzklikom in to od najmanjšega vaškega sovjeta do najvišjega sveta ljudskih komisarjev. Na ta način je stranka brezhibno lahko kontrolirala ves volivni apaTat, ki je bil, kar je razumljivo samo po sebi, postavljen razen tega še pod čuječe varstvo sovjetske Čeke in pozneje GPU. Ker so kandidate, za katere so bili dolžni glasovati prole-tarci, vedno postavljale nadrejene instance, izbor ni šel od spodaj navzgor, ampak od najvišjega vrha navzdol do zadnje sibirske vasi. Krvavi teror sovjetske justice pa je skrbel za to, da je šlo vedno vse »v redu«. Kljub temu je bilo v zapadni Evropi vedno nekaj ljudi, ki so to volivno goljufijo imenovali »demokracijo« in evropski komunisti niso zamudili nobene prilike, da ne bi proglašali boljševiške Rusije za pristno »ljudsko državo delavcev in kmetov«. Ko pa je sovjetska Rusija bila sprejeta v Zvezo narodov in se je tako usedla za isto mizo s starimi demokracijami, so moskovski mogotci smatrali za potrebno in koristno, da za zunanji svet nekoliko spremene 6voj politični sistem, da ne bodo v očeb demokratičnih Evropcev diskre-ditirami. Tako je prišlo do sovjetske ustave decembra lanskega leta, ki naj bi nudila nekakšen videz parlamentarno demokratične vladavine. Sovjeti so dobili dvojno zbornico in sovjetski državljani pravico, da svobodno izbirajo svoje zastopnike. Menda pa ni treba še posebej poudarjati, da ta »svoboda«, s katero 80 milijonov sovjetskih volivcev sme izražati svoje prepričanje, ni drugega kot le navidezna in da si je Moskva hotela po zgledu zapadnih sil le zglasovati nekakšen ljudski plebiscit, ki naj bi predstavljal izraz 160-milijon-skega sovjetskega prebivalstva. Tudi ta ustava, kakor smo že imeli priliko pokazati, ni drugega kakor orodje v rokah boljševiške stranke, ki je preračunjeno na to, da sc natrese pesek v oči lahkovernežem izven sovjetije, doma pa boljševiški policiji dajo v roke nova sredstva Ln nove izkušnje, kako čim učinkoviteje pobijati ljudsko nezadovoljstvo. Kajti že sama napoved nove ustave je nekatere kroge in pokrajine v sovjetski Rusiji zapeljala, da so pričeli svoje misli in želje nekoliko manj skrbneje prikrivati, kakor je bilo to do sedaj pod pritiskom krvavih terorističnih metod. Baš na to pa je čakal Stalin, da je mogel tem huje udariti. »Čistilni« procesi, ki se že mesece nadaljujejo v sovjetiji in ki imajo namen, da uničijo vse, ki bi se še mogli upirati krvavi samovolji tirana, so prav za prav bili neka priprava na nedeljske volitve. Po laki pripravi se ne smemo čuditi, če so volitve izpadle tako, kakor je želel režim, ki se bo lahko postavil pred Evropo, da ima 90, 100 ali pa 110% prebivalstva za seboj. Sovjetski volivci so imeli priliko voliti v zvezni svet, ki bo štel 569 poslancev in v narodnostni svet s 574 poslanci. Več kot dva meseca je bil ves ogromni aparat stranke in vlade v službi volivne agitacije. V vseh tovarnah, v kolhozih, v državnih pisarnah in povsod, kjer se zbirajo ljudje, so bili dan za dnem volivni govori, ki so proslavljali sovjetski režim in Stalina. Za vse volivce je bila proglašena volivna dolžnost in vsakdo je na svojo legitimacijo dobil zaznamovano, ali je to svojo dolžnost tudi v resnici izpolnil. Kdor se ne bo mogel izkazati z žigom volivne pisarne, za tega jutri ne bo več nobenega kruha v Rusiji. Kandidate je postavila izključno stranka in njene strankarske organizacije. Zaradi vernosti je bil v vsakem okrožju postavljen samo en strankarski kandidat. Volivci so bili obveščeni, da bo vsak volivni listek, na katerem bi bilo kako drugo ime, kakor ime oficielnega kandidata stranke, proglašen za neveljaven. Glasovnice pa, ki bi bile prečrtane ali pretrgane, pa se bodo štele avtomatično v dobro oficielnega kandidata. Torej sovjetski volivec je v resnici lahko »svobodno« volili Prvič je moral voliti, ker sicer bi se izpostavil smrtni nevarnosti, izgubil bi kruh in službo in bil v najboljšem slučaju deportiran v Sibirijo — in drugič, mogel je voliti izključno le oficielnega kandidata, ki mu ga je predložila stranka. To se v komunizmu imenuje demokracija in svobodne volitve! Tudi za kandidate boljševiki niso bili v zadregi. Stalin ni bil nič manj kot tisočkrat nosilec liste, Molotov 600-krat Kaganovič 500-krat, Vorošilov 400-krat in celo policijski šef Ježov je 393-krat figuriral na čelu volivne liste kot zaupnik in ljubljenec naroda. Tako torej boljševiki niso imeli skrbi, kakšen bo izid volitev. Ravno zaradi tega pa se ves svet sprašuje, čemu je komunistom bila volivna komedija potrebna. Boljševiki menda vendar ne mislijo, da bo ostali svet verjel, da v deželi, kjer neprestano teče kri in v kateri proces sledi proces, vlada demokracija in svoboda. Morda je pa Stalin hotel svetu pokazati, da ima za seboj široke plasti ljudstva? Tudi to se_ mu ob taki volivni komediji ni moglo posrečiti. Edino to bi se moglo misliti, da je stalinizem zaradi vedno večje nezadovoljnosti tlačenih sovjetskih narodov hotel z narodnostno zbornico dati nekakšen ventil ali vsaj videz, da je tudi pod boljševizmom možno neko samostojno narodno življenje. Znano je. da ie pred 20 leti boliševizem številnim narodom od Črnega do Bajkalskega moria obljublial svobodo in neodvisnost. Toda sovjetski mogotci so do sedaj v kali zatirali vsako narodnostno gibame. Kljub temu pa beremo zlasti v zadnph letih, da £e nacionalistično gibanje krepi tako na Ukraimi kakor med raznimi kavkaškimi narodi. V slučaju kakega vojnega konflikta bi to nacionalistično giba- Napetost med Japonsko, Mikado se mora sam opravičiti, USA Itt Att^ltfO Japonska pa bo n%orala plačati pot milijona dolarjev TVashington, 14. dec. AA. DNB: Med debato v senatu o incidentu s topničarko »Paney« je senator ReynoIds izjavil, da skuša Anglija že leta in leta USA nagnati, da naj ona za njo jemlje kostanj iz žerjavice. Velika Britanija je vložila na Kitajskem tri milijarde funtov svojega kapitala, dasi je vedela, da bo Japonska enkrat storila to, kar sedaj dela. Demokratski senator Saberst je izjavil, da je Anglija leta 1933 odbila ameriško ponudbo sodelovati z njo proti Japonski. Če bodo ameriški državljani na Kitajskem še dalje v kraju nevarnosti, so incidenti nujni. Republikanski senator Johnson je izjavil, da naj gre USA do skrajnosti, samo da se ohrani mir. Washington. 14. dec. c. V Washingtonu napetost zaradi potopitve ameriške topničarke >Pa-ney na reki Jangce pri Nankingu še ni popustila. Izve se, da bi ltoosevelt mogel sprejeti samo eno opravičilo za ta dogodek in to, da mora japonski cesar osebno sporočiti Roosevcltu obžalovanje tega dogodka in dati zagotovilo, da se poselj kaj takega ne bo več zgodilo. Ameriški kongres je sklenil v polni meri podpirati to Rooseveltovo zahtevo. Kot odškodnino za potopljeno topničarko bo zahtevala Amerika baje pol milijona dolarjev. London, 14. dec. c. Med angleško in ameriško vlado se vodijo pospešena pogajanja za skupen nastop med USA in Anglijo zaradi dogodkov na reki Jangce. Obe vladi sta baje sklenili, da bosta izvedli demonstracijo svojega vojnega brodovja proti Japonski; vendar pa je to še dvomljivo, ker Amerika uoče povzročiti nevarnih zapletljajev. Nova vlada severne Kitajske ie začela poslovati Pcjping, 14. decembra. AA. (Ilavas). Zastopnik japonsko vojske je sporočil, da so Japonci popolni gospodarji Nankinga. Nova vlada severne Kitajske bo proglašena jutri. Vse trgovine, hoteli, pisarne in zasebna poslopja si morajo nabaviti novo zastavo v petih barvah, v rdeči, modri, beli, črni in rumeni, ki simbolno predstavljajo pet narodov, Mandžurcc, Mongole, Mohamedaue, Tibetčane in Kitajce. Tokio, 14. decembra. AA. Havas: Nova kitajska vlada za severno Kitajsko bo kmalu poslala svoje diplomatske zastopnike na Japonsko in v Mandžukuo, da bi s pomočjo teh dveh vlad lahko delala za mir na Daljnem vzhodu. Tokio, 14. dec. b. Zavzetje Nankinga so včeraj Japonci svečano proslavili. Manifestacij se je udeležilo okrog 800.000 ljudi. Padec Nankinga jo sporočil mikadu princ Konoje, ki je dobil nalog, da pošlje načelniku generalnega štaba maršalu Macuji brzojavne čestitke. I'o ocenitvi tujih vojaških strokovnjakov je padlo pri Nankingu in v samem mestu 10.000 Japoncev, Kitajci pa so imeli 30.000 mrtvih in ranjenih. Žrtev med časnikarji Šanghaj, 14. decembra. AA. (Štefani) Pri Japonskem obstreljevanju ameriške topničarke Pa-ney je padel italijanski časnikar, dopisnik torin-ške iStampe«, Sandro Sandri, drugi italijanski časnikar, Barsini, dopisnik lista Corriere della Sera;;, je pa ostal neranjen. Uradno poročilo o obisku g. Delbosa Prijateljska pogodba se je obnovita, trgovinski odnošaji se izbol.šajo Belgrad. 14. decembra. AA. Uradno poročilo o obisku zunanjega ministra francoske republike Delbosu se glasi: V zvezi z uradnim obiskom, ki ga je njegova ekscelenca Vvon Delbos storil pri kraljevski jugoslovanski vladi 12., 13. in 14. decembra v Belgradu, sta imela francoski zunanji minister in predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister njegova ekscelenca dr. Milan Stojadinovič več sestankov. V svojih razgovorih sla pri tej priliki Delbos in dr Stojadinovič proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzajemne franeosko-jugoslo-vanske interese in na splošni politični položaj. Razgovori ined francoskim zunanjim ministrom iu predsednikom jugoslovanske vlade in zunanjim ministrom so potekli v popolni harmoniji in v duhu tradicionalnega francosko-jugoslovanskega prijateljstva, ki jc nedavno tega prejelo svojo potrditev s podaljšanjem prijateljske pogodbe med Francija in Jugoslavijo med uradnim obiskom predsednika dr. Stojadinoviča pri francoski vladi v Parizu. Oba ministra sta soglašala, da jc koristno in potrebno tako v interesu obeh dežel, članic Društva narodov, kakor zaradi splošnega miru v Evropi, da se nadaljuje njuno sodelovanje v enakem prijateljskem duhu in zaupanju. Hkrati sta Delbos in dr. Stojadinovič ugotovila z zadovoljstvom, da odnira danes v Belgradu podpisana trgovinska pogodba boljše pogoje za razvoj trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo. Delbos odpotoval v Prago Belgrad, 14. dec. m. Z današnjim dnom je francoski zunanji minister Vvon Delbos zaključil svoj uradni obisk v naši j>restolnici. Kakor vse pretekle dni, je bil predstavnik Francije tudi danes vsepovsod deležen prisrčnih manifestacij. kjerkoli se je pojavil. Snočnjemu banketu, ki ga je priredil v prostorih francoskega poslaništva na čast francoskemu zunanjemu ministru Yvonu Delbosu francoski poslanik na našem dvoru Ravmond Brugere, stn prisostvovala ludi knez namestnik Pavel in kneginja Olga, ki sta bila na banketu do polnoči. Današnji dan je francoski minister Delbos porabil za to, dn je sprejel tukajšnjo francosko kolonijo ter zastopnike raznih Franciji prijaznih društev. Sprejel jih je v velikem salonu francoskega poslaništva. V imenu Franciji prijaznih društev je ministra Delbosa pozdravil dr. Miljanič, ki je med drugim izjavil, da je Francija za Jugoslovane druga domovina. Za pozdrave se je minister Delbos takoj zahvalil ter izjavil, da se čuti srečnega, ko sliši od Jugoslovanov, ki so v najtežjih časih živeli v njegovi domovini, dn smatrajo Franrijo za svojo drugo domovino. Zahvalil se je ludi za prisrčen sprejem ter za lepe manifestacije, ki jih ne bo nikdar pozabil. Prav tako se čuti srečnega, da bodo Franciji naklonjena društva prihodnje leto proslavila v naši državi kot leto Francije. Minister Delbos jc nato hodil od skupine do skupine ter se z vsemi prijazno ra/govarjal. Na čelu tukajšnje francoske kolonije, ki je bila zelo močno zastopana, je bil župnik katoliške župnije p. Privat Delard. Po sprejemu francoske kolonije in Franciji naklonjenih društev se je Delbos s svojim spremstvom odpeljal v trgovinsko ministrstvo ter tam podpisal tri sporazume med Jugoslavijo in Francijo, in sicer dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi iz 1. 1929. sporazum o trgovskih plačilih in sporazum o kontingentih. V imenu naše države je trgovinske sporazume podpisal trgovinski minister dr. Milan Vrbanie. Podpisani s|x>razumi postanejo veljavni t. jan. 1938. nje za komunizem utegnilo postati usodno. Morda stalinizem sedaj hoče narodnostni pokret sovjetskih narodov speljati na stran pota in mu v narodnostni rborniri omogočili vsai videz samolast-nega življenja. Toda malo je verjetno, da bi se od komunizma zatirani narodi s takim videzem narod- nostne avtonomiic hoteli zadovoljiti. Po jiodpisu teh sporazumov se jc Delbos v spremstvu trgovinskega ministra odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je Delbosu naš trgovinski minister priredil kosilo, ki se ga je udeležila celokupna vlada z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovieem na čelu. Po kosilu je dr. Stojadinovič odpeljal Delbosa v muzej kneza Pavla. Tam mu je ravnatelj muzeja dr. Kašanin pojasnjeval razstavljene . metnine. Iz muzeja sta se Stojadinovič in De-l-bos podala v skupščino ter v spremstvu skupščinskega predsednika čiriča obiskala tudi finančni odbor, ki je danes pričel proučevati proračun finančnega minstrstva. V imenu finančnega odbora je jxizdravil Delbosa predsednik tega odbora Milo je Rajakovič. Minister Delbos sc je tudi tukaj zahvalil za pozdrave ter pio-udarjal tesne in prisrčne vezi, ki vežejo oba naroda. Minister Delbos si je nato ogledal še druge skupščinske prostore, nakar sta se Stojadinovič in Delbos podala v zunanje ministrstvo, kjer sta imela za,kl jučne razgovore. Po končani konferenci je Delbos ob 18 prebral v salonih zunanjega ministrstva zbranim domačim in tujim časnikarjem uradni komunike o uspehih te konference. Preden je Delbos prebral komunike, se je zahvalil jugoslovanski vladi in ljudstvu, posebno pn šc tisku, da so mu priredili kot predstavniku prijateljsko države tako pri, srčen sprejem in s tem dokazali svojo veliko voljo za skupno prijateljstvo in mir. V teku pogajanj, jo dejal Delbos, se je pokazalo popolno soglasje glede mednarodnih vprašanj. (Glej komunike zgoraj!) Na koncu je Delbos izrazil upanje, da bo kmalu spet lahko videl predstavnike Jugoslavije v Parizu. Pred odhodom Delbosa iz Belgrada v Prago bo nocoj intimna večerja v francoskem poslaništvu. Po tej večerji odpotuje Delbos ob 22.iO iz Belgrada in prispe v Prago jutri ob 5. Radiiski povor g. Delbosa Belgrad, 13. decembra. Nocoj ob 19.15 se je francoski zunanji minister Yvon Delbos obrnil na prebivalstvo Jugoslavije s temile besedami: »Žive manifestacije simpatij, ki sem jih doživel od trenutka, ko sem stopil na jugoslovanska tla in nato v vaši prestolnici, danes dopoldne pa vse do grobov vaših kraljev, so name napravile globok vtis. Prisrčni sprejem, izkazan zastopniku Francije tudi po vaših državnikih, sijajni sprejem, ki ga je priredilo belgrajsko prebivalstvo, in naposled dobrodošlica, ki jo je s tolikšno toploto izkazalo vaše časopisje, vse to me je ganilo do dna duše. Želim se jx> radiu posebej zahvaliti vsem tistim, ki so mi z ganljivimi besedami izrazili svoja čustva, čustva do moje domovine. Povsod čutim isto željo do prijateljstva in aktivnega sodelovanja, isto naklonjenost, temelječo na skupnih spominih in na globoki enotnosti duhov, ki je zmerom družila in l>o vedno družila Jugoslavijo in francoski narod. Občudujem veliki |K>iet, v katerem utripa vaša domovina na vseh področjih. Njena marljivost, njena disciplina in njeno ustvarjalno delovanje, polno tradicionalnega horoizma, Je Jugoslavijo postavilo danes v vrsto velikih evropskih držav. Neizbrisni vtisi, ki jih odnašam s svojega obiska med vami bodo le še utrdili moje prepričanje, da stremita Jugoslavija in Francija za istimi ideali, da sta združeni na |x>li v isto smer, iz ljubezni do miru in pravičnosti, v globokem medsebojnem zaupanju kakor v preteklosti, z željo |X> sodelovanju v skladu z duhom prijateljske pogodbe, ki smo jo prod kratkim obnovili in ki je v skladu s tako plemenitimi čustvi in istimi interesi naših dveh narodov. Srečen sem, da morem vam vsem, svojim jugoslovanskim prijateljem, ki me |>osIiišaio, izreči tu iskrene želje Franci je. < Odlikovanja Belgrad. 13. dec. A A. Pri obisku francoskega zunanjega ministra Delbosa so dobile lo-le oseb-' liosti visoka francoska odlikovanja: red legije časti 2. stopnjo finančni minister Dušan Lotica in pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič. rod legije časti 3. stopnjo šef centralnega presbiroja dr. Ko-sta Lukovič, načelnik oddelka zunanjega ministrstva Vojislav Jakovijovič, načelnik političnega oddelka Miloje Smiljanič, kabinetni šef zunanjega ministrstva dr. Dragoslav 1'rotič, šef zunanjega ministrstva Dušan Marinovič, red legije časti 4. stopnje svetnik zunanjega ministrstva Luka Lukovič, šef oddelka centralnega presbiroja Stanislav Vina-ver, red legije časti 5. stopnjo tajnik zunanjega ministrstva Ivan Frangeš, diplomatski pripravnik v kabinetu zunanjega ministrstva Vekoslav Primož, šef kabineta zunanjega ministrstva Trifun Jovanovič in inšpektor narodne banke I. Ugričič, red črne zvezde 3. stopnje insj>eklor prometnega ministrstva g. Colič, red črne zvezde 4. stopnje uradnik trgovinskega ministrstva Slobodan Kabič in Branko Diklič. Kaj bo z ZN? Rim, 14. dec. AA. Diplomatski urednik Štefanija piše: Takoj po odhodu Italije iz ZN so 6C zečele širiti intrige in klevete iz tabora demokracij. Neki veliki pariški list je napisal, da se Velika Britanija pripravlja na vrnitev Nemčije v reformirano ZN. Neki drugi list piše, da ostaja Nemčija moder opazovalec, ki čaka. To 6amo dokazuje, kako slabo razumejo nekaterniki položaj v Evropi. Nemčija je takoj ustavila tok teh intrig z jasno izjavo. Nemška vlada ni samo pozdravila sklepa fašistične vlade, ampak je celo sama izjavila, da meni, da je delo ZN katastrofalno, poudarjajoč, da morebitne refonne ne bi bile koristne, ker se Nemčija 6ploli ne misli več vrniti v ZN. To samo dokazuje, da gresta Italija in Nemčija trdno skupaj, dvigajoč se visoko nad krivice in 6pletke, ki se širijo iz Ženeve. Helsinki. 14. dec. AA. Štefani: Izstop Italije iz ZN in izzval veliko zanimanje po vsej Finski. Poudarjajo, da je to nov hud udarec univerzalni ideji ZN ;n da poslej ZN ne bo mogla več jamčiti malim državam mir. Berlin, 14. dec. A A. Havas: Nemški listi več ne rabijo besede Zveze narodov, če hočejo imenovati ustanovo v Ženevi. »Berlinec Tageblatt« in -Lokalanzeiger« rabita namesto te besede pojem »ženevska antanta« ali pa »ženevski sporazum za nadaljevanje vereajskega mirovnega diktata«. Carigrad. 14. dec. AA. (Stciani) Turški delegat v ZN Nežemedin Sadak razpravlja v listu >Axamu-, ki mu je ravnatelj, o položaju ZN po izstopu Italije in pravi, da si danes nihče ne prizadeva, da bi ohranil ženevsko ustanovo v sedanji obliki. Naj- večji očitek proti ZN, pravi člaukar, je njegov preveliki birokratizem. Švica v skrbeh Ženeva, 14. dec. A A. Havasov dopisnik poroča, da se Švica nima namena umakniti i/ ZN, želi lo ponovno poudariti svojo popolno nevtralnost. Po sklepu Nemčije in Italije stoji Švica med dvema sosedama, ki nista več članici ZN, Zato jo velik del javnosti, pa tudi zvezni svet, v skrbeh, kor je Švica zaradi obveznosti, ki jih jo prevzela s paktom ZN, vodilu politiko, ki je bila včasih tudi \ nasprotju / nevtralnoetnimi načeli. Zato jc zvezni svet, čeprav je včeraj sklenil, dn ne bo sledil italijanski zgled glede ZN, naročile predsedniku Švice Motti in šefu političnega oddelka, da stori potrebne korake, dn se švicarska nevtrnlnosl ponovno popolnoma obnovi. Motta bo v zvezi s tem podal poročilo zveznemu svetu sredi januarja prihodnjega leta. Švica ima že zdaj v Zve/i narodov poseben in privilegiran položaj. Svet ZN je leta 1920 priznal na svojem zasedanju v Lon-donu, dn je trajna nevtralnost Švice v korist splošnem miru in da jo v skladu / ZN. Glede na to izjavo Švica ni dolžna sodelovati pri vo- Nadalievanje na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: nestalno. Dunajska vremenska napoved: povečanje oblačnosti, nagnjenje k padavinam. i nameravanega atentata na bana — pred sodišče Nadaljevanje poročila s tretje strani Popoldanska razprava Na popoldanski razpravi so vsi zasliŠanci opisovali po največ značaje obtoženih. Najprej je predsednik vprašal obtožena Straha in Ogrizka, kako mislita o Bulcu. Dejala sta, da je precej nasilen, hud strankar in da ne odneha, kadar gre za politično reč. Predsednik vpraša Straha, če ima kakšnega brata, ki je bi! Orjunaš. Strah pravi, da ga ima in da je bil tudi v Trbovljah. Z Bulcem o tem nista govorila, ker je bil Strah tudi sam tamkaj in to samo v času od prihoda in odhoda enega vlaka. Vsi ti trije, Bule in oba brata Straha, da so nerazdružljiva trojica in ni mogoče opredeliti, s kom je bil Bule v bolj prijateljskih razmerah, z njim, obtožencem Strahom Engclbertom ali t njegovim bratom. Strah pripoveduje, da je ie večkrat na račun svoje zveze z Bulcem bil tudi tepen, da je nekoč ves krvav šel iz njegove hiše in da mu je ob neki drugi priliki Štefan vina vrgel na tla, tako da ga je poškodoval tudi po nogi. Ni ga upal tožiti za taka nasilja, ker itak ljudje govore, da je vedno po sodnijah. Pripoveduje, kako je bilo i>b neki orjunaSki prisegi 1, 1925, ko je Strah s «vojo četo prišel v gostilno. Hotel je pred svojimi člani razložiti postopanje z njim, pa ga jc Bule nasilno vrgel s pomočjo svojih zaveznikov iz gostilne. S tem v zvezi se j<- 'ovorilo tudi o večkratnih potovanjih obtoženega Bulca v inozemstvo. Bule sam je navedel celo vrsto svetovnih mesl, po katerih ie potoval, kakor pravi, v gospodarskih zadevah ali pa tudi kot zastopnik gasilstva, včasih na svoje stroške, dobival pa je tudi diete za ta potovanja. Tudi na Sušak je velikokrat šel, saj jc sušaški občini dobavljal večje količine potrebščin. Prva priča Hornicki Josip pripoveduje, da mu je Ogrizek letos v začetku septembra prvič pravil, da ga je Bule lansko leto nagovarjal za tozadevni atentat. Povedal mu je tudi, da mu jc Bule nekoč izročil samokres, morda na račun dolžne mezde. Velenčič Leopold, narednik-vodnik v Trebnjem pripoveduje o drugi naknadni ovadbi, ki jo ie službeno poslal državnemu pravdništvu. Strah je namreč že po vloženi prvi ovadbi prišel na žan-darmerijsko postajo in pripovedoval, da mu je Ogrizek govoril, da ima še nekaj povedali o Bulcu, da p« je tl6to odvisno od izida v njegovi zasebni pravdi z Bulcem. Najprej je po vsera tem prišla ovadba zaradi orožja, ki da jc pri Bulcu spravljeno. Orožje se je sicer pri hišni preiskavi res našlo na navedenih mestih, ni pa bilo dinamita a.li drugega razstreliva, kakor je ovadba navajala. O obtožencu Bulcu pravi, da je politično zelo zagrizen in da vsi ljudje smatrajo Bulca za zmožnega napraviti kaj takega, samo čudno bi bilo, da bi se posluževal pomoči tako nepripravnega človeka, kakor je Strah Engelberl. Tudi glede izvora letakov je on po službenih dolžnostih odredi! hišno preiskavo, ker so bili letaki splošno znani, vendar pa preiskava ni rodila nobenih uspehov. Na vprašanje dr. Vebleta odgovarja, da je volivno borbo ob občinskih volitvah v Mirni vodil v glavnem Bule. Naslednja priča, žandarmerijski kaplar Doneti pripoveduje, da je Ogrizek v svoji ovadbi navedel, da ima Bule shranjene štiri vojaške puške, eno pištolo, 400 nabojev in okrog 40 kg danamita. Predsednik ga vpraša, ali mu ni neki Golob, delavec v kamnolomu pri Bulcu, pripovedoval, da ee 2c kakih 8 let nc poslužujejo več razstreliva. Donctnju ni nič znanega o tem. Požene I Franc, Sandarmenjski kaplar lia postaji v Mirni, nc ve sicer nič, povedali, le o Strahu pravi, da je nekoliko bolj lako in da pije, ge ima. Na vprašanje sodnika Pakiža glede izvira letakov in razmerja do mirenskega župnika odgovarja, da ima sicer mirenski župnik v svoji župniji tudi druge nasprotnike, vendar da je Bule. najhujši in so vsi drugI v tem oziru malenkostni. Tajnost na potovanja Nalo je bila zaslišana žena obtoženega Bulca, ga. M a r u š a Bule. Nastopa popolnoma kot dama s pajoolanoni čez obraz v dragocenem plašču in pripovedujejo, da so se vsi ti razgovori za atontat mogli dogajati v aprilu meseca 1. 1936. Pod kakšnimi pogoji ie Ogrizek po begu iz Italijo prišel v hišo, njej ni znano. Predsednik pripominja, da je najbrž poleg omenjene plače dobil tudi stanovanje m hrano. Ga. BulČeva pripoveduje, du tisti znani orjunaš K u k o c, ki je padel v boju z italijansko obmejno stražo pri Rakeku, ni stanoval v listi sobi, kjer je bilo pozneje najdeno orožje, ampak na pristavi na Griču. Ogrizek da jc večkrat hodil se nazaj čez mejo in ona da se dvakratnega potovanja ee dobro spominja, ker ji je z enega pota prinesel nogavice, z drugega pa svilo. V sobi, kjer jo bilo orožje najdeno, je bilo tudi orožje za strelsko družino. Narednik Valenčič takoj pojasni, da je bilo najdeno tudi orožje, kakršnega naša vojska daje strelskim družinam. Bule. Franc, pravi vmes, da je bil 11 let predsednik strelsko družine, da jo hranil ludi orožje in strelivo za nje. Nato BulČeva žena pripoveduje, da je spor med Ogrizkom in Bulcem nastal prav za prav zaradi nje. Ogrizek da io je začel šokirati zaradi postrežbe in ob neki priliki je ona rekla v kuhinji, da njen mož redi gada na prsih. To pa je Ogrizek slišal in drugi dan ie šel že drugam na hrano. Ona jo možu prigovarjala, naj razmerje z Ogrizkom konča ali pa uredi in Bule mu ie poletu res dejal, da lahko ostane pri hiši. če bo jnislal drugačen. Ogrizek pa ni bil zadovoljen in jc odšel od hiše. O letakih proti župniku pravi, da so bili med ljudmi splošno znani in da jo ona potoni raznih žensk v vasi na bosede svojega moža tudi skušala katerega dobili v roke, pa se ji lo ni posrečilo. Pred Volitvami so je njen mož sploh zelo doma držal, ker je bilo vodno dovolj ljudi v gostilni in če bi imel kakšna zaupna pola, hi gotovo tudi njej povedal, saj je bila poučena o vsem njegovem delu. Na vprašanje predsednika, kaj misli o značaju svojega moža. pravi, da je zelo miroljuben, iskrenega značaja in žo 13 let živita v popolnem mirnem in srečnem zakonu. Ce bi bil res lako nasilen, kakor ga nekateri (Nadaljevanje s I. strani) jaških akcijah, bodisi v obliki določepega kontingenta, bodisi v obliki pooblastil tujim četam, da smejo iti čez njenu tla, pač pa misli Švica braniti svoje ozemlje v vseh primerih in sodelovati v vseli trgovskih iu finančnih ukrepih, ki bi jih zahtevala ZN. proti kateri državi, ki !>i kršia svoje obveznosti po padcu ZN. I lava so v dopisnik ec izprašuje, ali bo švicarska * luda zahtevala spremembe londonske izjave, iz leta 1920, ali bo pa izdala posebno izjavo, in ali bo Molta prihodnji mesec v zvezi s tem kaj ukrenil. opisujejo, bi se tudi nad njo že kdaj spozabil. Ona je prepričana, da ne moro njen mož nikomur uič žalega storiti. Strah Engelbert jo jo vmes vprašal, če se spomni, da je njen mož liste dni pred volitvami nekoč prišel iz Zagorice šelo zjutraj ob pol o. Ona pravi, da se tega ue spominja in isto trdi tudi Bule. Naslednja priča F e r j a 11 Maks, učitelj ua Mirni, pravi, da smatra Ogrizka za zanesljivega človeka. Ko je šel od Bulca, ga je Sc prosil, naj mu izračuna obresti za ostalo mezdo pri Bulcu. Priča Blaži č Josip jiravi, da ue ve, ali bi mogel obloženi Bule v politični zagrizenosti ubiti svojega nasprotnika in to tudi ne bi imelo nobenega smisla. „Nac'onalna grupa" Marn Jože, bivši občinski tajnik na Mirni pripoveduje, da jo takrat, ko se je mudil ban v Št. Ruj)ertu. tudi mlrenska občina pričakovala, da jo bo obiskal g. ban. Ravno takrat je šlo za prekomasacijo mirensko občine. Bule je zbral več ljudi in nekatere organiziral zn sprejem bana, da bi mu obrazložili svoje želje ludi glede te komasacije. On kot občinski tajnik je za svojega župana sestavil tudi pozdravni govor, ki ga ima še spravljenega, čeprav ni prišel v poštev, ker ban ni obiskal njihove občine. O letakih pa pravi.-da razmnoževalnega ajiarata občina nima in prav tako ga nima tudi šola. V prepiru med Ogrizkom in Bulcem glede mezde je on posredoval in prigovarjal Ogrizku, naj se zadovolji s 7000 din. Pripoveduje, da je pripravil Bulca do tega, da jo primaknil še 1C0O. Toda Ogrizek je dejal, da hoče imeti vse ali nič. in da mu gre samo za to, da dobi od Straha Engclberta izjavo glede priprave za atentat. O Ogrizku pravi, da je resnicoljuben in da gn še ni ujel na laži. Čudno ae mu pa zdi, da Bule takega načrta ne bi najprej njemu zaupal, ker so vsi trije, Ogrizek, on in Bule tvorili eno >nacional-no grupo«, pa mu o tem ni ničesar govoril. On je Ogrizku posodil tudi svojo legitimacijo, da je mogel čez mejo v Italijo. Ogrizek potrjuje, da je bilo to res in da je bil lo njegov edini pot, ko jc šel po svojem begu iz Primorske nazaj čez mejo. Knavs Janez, fjlapee pri Bulcu, pripoveduje, da ga je Strah poskušal nagovarjati, kako naj pred sodi šccm priča. Zaslišan je bil tudi Sladič, hlapec v župnišču na Mirni, ki jc povedal samo to, da ga jc Ogrizek v zadevi nekega pretepa prišel nagovarjat in učit. kako naj priča pred sodiščem. Zagovorniki S tem zaslišanjem ie bilo dokazno postopanje končano. Po kratkem odmoru se je razprava nadaljevala in zagovorniki so oredložili nekaj po nov vetnik , , _ lakov, ker je Bule tekom te preiskave trdil, da ie šele tc dni zvedel za vsebino letakov So pa priče, ki vedo, da se je kmalu jx> izidu teh letakov Bule pritoževal, da so inu letake s (o nesramno vse,-bino podtaknili pristaši JRZ, da bi ga umazali-Želi, da bi pred sodišče prišel spis okrajnega glavarstva. ki dokazuje, da je Bule brez obrtnega dovoljenja izdeloval kredo, da je žaitdarmerija na postaji na tri pisma poročala, da kaj takega ni mo- goče ugotoviti, šele na četrto zahtevo okrajnega glavarstva se je izkazalo, da je to r ee in da jc ovadba Ludvika Ogrizka bila resnična. To bi dokazalo verodostojnost Ludvika Ogrizka. Ker je Bule tekom svojega zasliševanj* pripovedovat, kako v dobrem razmerju jc z župnikom in z nekaterimi zastopniki oblasti, ker se je z njimi sestal ob tej ali oni prireditvi, predlaga dr. Veble, naj sc poskrbi za tisti spis o zadevi organista v Mirni, ki je ua merodajno mesto prišel čisto drugačen, kakor je izjavil na zapisniku v občinskem uradu mirenski župnik. Ko 60 Bulcu ta akt predložili je dejal, da on kaj takega ni nikdar podpisal. Sodišče je te in druge predloge obrambe zavrnilo kot neprimerne, češ da je dokazno postopanje zadosti temeljito. Državni pravdnik je nato v 6vojem govoru dokazoval, da polek razprave kaže, da je Bule T-rane res nagovarjal svoja dva soobtoženca na napad ua zastopnika oblasti, čeprav to on poj^olnoma zanika in ni mogoče misliti, da bi se ta dva enostavno vso zadevo izmislila. Zastopnik zasebnega tožilca odvetnik dr. Veble utemeljuje zasebno tožbo, ki temelji na izpovedi Ogrizka. Ob občinskih volitvah 1. 1936 na Mirni se je volivna borba vodila z dveh strani: ua eni strani jo jc vodil in organiziral bivši odstavljeni žujian mirenski Bule Franc, drugo stran pa je moralno podpiral mirenski župnik, čeprav v volivni boj ni posegel. Iz tega 6ledi, da je Bule Franc kot voditelj svojega tabora imel največji interes, da bi pri volitvah prodrl in tako dosegel ponovno tisti tigled, ki ga je z odstavitvijo izgubil. Javno mnenje po vsej občini jc letak takoj njemu prisodilo in to politično delo tako obsodilo, da je z volitvami imel ravno nasprotni učinek, kakor pa ga je Bule pričakoval. Občani so obsodili tako podlo volivno agitacijo Bule se je posluževal svojih ljudi kot manjvrednega materiala, ki ga mora slediti, kamorkoli ukaže. Morda je bilo povod Ogrizkove ovadbe tudi želja jx> maščevanju, češ če s; ti tako podel da mi nočeš izplačati tistega zaslužka, potem tudi jaz nimam več dolžnosti molčati o zadevah, ki so itak nevarne, če bi oblasti prišle na uho. Na podlagi Ogrizkove zanesljive in verodostojne izjTOvedi predlaga, da se Bule obsodi kot izdajatelj omenjenega letaka. Za njim je govoril zagovornik dr. Cepuder, ki pravi, da brani svojega prijatelja Bulca. Napada Delavstvu smodnišnice poko.nina zasigurana Kamnik, 14. docembra 1937. Odkar je krmilo države prijela v roke sedanja vlada, se je pričelo takoj od strani naših voditeljev neumorno delo za neodložljivo rešitev pokojnin delavstva tukajšnje smodnišnicc. Vee akcijc dela naših političnih voditeLjev JRZ jc tudi krepko podprl sedanji upravnik kamniške smodnišnice g. general Vladimir Krstič, ki «e je tokrat nahajat v Belgradu. Nikomur drugemu ni znano kot delujočim članom krajevnega in okrajnega odbora JRZ v Kamniku, koliko vlog, prošenj, resolucij in predlogov je romalo v Belgrad z najpopolnejšo nado, da sedaj aH pa nikoli več ne pridejo delavci smodnišnice o Sloveniji dolga leta p.i-šcvala po milosti Belgrada. Stranka kot takšna Oči vidno niti ne obstoja več, ampak je ie sestavni del zloglasnega političnega sračjega gnezda, v katerem se zbira vse, kar je protinarodnega in protislovenskega in kar je slovensko ljudstvo kot njemu tuj element vrglo iz svojih vrst. Tako eo se hočeš nočeš s|iet našli ua isti osnovni črti naši naciji in pa komunisti, ter složno z ramo Ob rami vodili borbo proti predstavnikom slovenskega naroda. Fašistični kolovodje so spravljal) na volišča marksistične delavce m ti ao oddajali svoje glasove za nacistične županske kandidate. Seveda jc naš narod tej ]>isani družbi pošteno jsodkuril m ji pripravil poraz, kakor ga zasluzi. Osramočeni in potolčeni se zdaj v 6vojem mason-skem »Jutru« love za vzroki, ki so krivi, da so doživeli tako blamažo. Ker so sami, ko eo bjli na oblasti, Ic z goljufijo in mrliči »zmagovali«!, bi radi isti greli podtaknili zdaj tudi drugim. Seveda je tako izvijanje smešno iu mu nobeden ne bo nasedel. Mi imamo, hvala Bogu. dovolj zavednih volivcev za svoje liste in nam ni treba hoditi ua pokopališče po mrliče, kakor je to morala delati JNS, da je izkazala »večino«. Rumeno-rdeča bratovščina je tista, ki spravlja JNS v grob, njeno pakfiranje s komunističnimi elementi, njeno politično donkiliotstvo iu nesposobnost ter nepoštenost pri vodstvu javnih poslov. JNS sjiravlja sama sebe v grob in tii prav nikogar, ki bi za tem političnim nestvorom žaloval. London, 14. dec. AA. DNB: V grofiji Sussex jc padlo ua tla težko bombno letalo in sc vžgalo, štirje člani posadke so mrtvi. V tem letu je to žc SO. padec angleških vojnih letal. - Skupno število smrtnih žrtev: 147. V veliki žalosti naznanjamo, da je tragične smrti umrla naša ljubljena mama, gospa JUSTINA ROJC POSBSTNICA TN LASTNICA PRA2ARNE Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 15. dectmibra 1937. ob 'VS4 popoldne iz hiše žalosti, Ciglerjeva ulica šl. .1, Moste, k Sv, Križu. Ljubljana, dne 14. decembra 1937. Žalujoči otroci in ostaSo sorodstvo Kraljica odpotovala v Romunijo Belgrad, 14. decembra. AA. Nocoj ob 16 jo Nj. Vol. kraljica Marija odpotovala v Romunijo, v njenem spremstvu, jpoluje polkovnik Pogačnik. Pri poslovi tvi na topčiderski postaji so bili Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, tukajšnji romunski poslanik in gospa Cader z osebjem romunskega poslaništva, dvorne gospo in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Vojna na Španskem Cartagena, 14. dec. c. Republikansko vojno brodovje j« danes hotelo uiti iz Čartagene v Valencijo. Nacionalistično brodovje pa jc to preprečilo. Razvila sc je kratka, pomorska bitka, nakar so so republikanske vojne ladjo hitro umaknile nazaj v Cartageno. Madrid, 14. dec. b. Davi so začeli obstreljevati mesto Francovi topovi ter so napravili veliko škodo. Konferenca zaradi premoga Belgrad, 14. dec. m. V prometnem ministrstvu je bila včeraj konferenca med predstavniki pre< mogokopnih podjetij in predstavniki promelncga ministrstva. Konferenco je vodil ministrov pomočnik inž. Schneller. Na njej so Obravnavali vprašanje zvišanja cene domačemu premogu, ki ga rudniki dobavljajo železnicam. TPD sta na tej konferenci zastopala generalni ravnatelj inž. Skubec in ravnatelj dr. Vrhunc, Mohorjeve knjige Belgrad, 14. dec. m. Mohorjevo knjigo so prispele in se dobijo v novih prostorih Prosvetnega društva, Jovana RistiSa 22/1. desno vsak delavnik od 5 do 7 in vsako nedeljo iu praznik od 10 dO 12 dopoldne. Upokojitev Belgrad, 14. dec. m. Z odlokom prosvetnega ministrstva je vpokojena Ivana Brus. učiteljica ženske ročne šole v Mariboru. Za elektrilikacijo Belgrad, 14. dec. AA. Gradbeni minister Sto-šovič je danes sprejo! v svojem kabinetu člane uprave zveze električnih podjetij kraljevine Jugoslavije, in sicer podpredsednika inž. Petroviča in odbornike Tadiča, Majdičcvo, inž. Rakiča, inž. Pa-najotovifa in inž. Markoviča. Repu taci ja je izročila ministru resolucijo svojega občnega zbora in ga l>osehe.j opozorila na važnost sprejetja zakonskih določi! o zboljšanju pridobivanja in porabe električne energije in o pravilnem razvoju elektrifikacije naše države, ter ga prosila, naj bi se zavzel za skorajšnje sprejetje teh zakonskih določi). Minister ŠtošoviS je izvajanje članov depulacije t zanimanjem poslušal in obljubil, da bo vso storil, da se sprejmejo potrebna zakonska določila. Roparski umor v Mengšu Kamnik, 14. dec, 1937. Glede roparskega uiuora v Mengšu (o katerem poročamo na 3. strani) smo izvedeli, da je izvršil ta zločin delavec Ludvik T o m a Si č iz Pristavo obč. Mengeš. Po dogodku je ubijalec šel uiirno na hlev, ter kakor da se ni nič zgodilo, legel k počitku. V zgodnji jutranji uri pa jo ie neznano kam popihal. Ljudje zelo obsojajo gnusni zločin, katerega je storil Tomažič kot rejeuec umorjene. Tomažič je 24 let star, srednje velik, okroglega ebraza, temnih la?, oblečen je bil v ponošeno rjavo obleko z istolnkim klobukom nn glavi. Ako bi kdo kaj vedel o zločincu in ga videl na njecovoiu begu, naj to takoj prijavi najbližji orožriiški postaji. + Umrla ic č. sestra Antonija Malaelio\vhky v Leonišču j>o kratki bolezni. Pogreb bo v četriek ob dveh popoldne iz mrtvašnice ua Vidovdansld cesti št. 9. Zaradi nameravanega atentata na bana — pred sodišče Novo mesto, 14. decembra. Tudi Dolenjska ima nekaj ljudi, ki deželi ne dajo miru. Zanimanje /a politična vprašanja jc povsod živo, toda to še ne bi bilo nič hudega, če bi pripadniki raznih političnih struj z delom in dokazi izpričali svojo pripadnost k temu ali onemu političnemu nazoru in mu s pravim državljanskim obnašanjem skušali dati veljavo. Toda nekaterim tako politično udejstvovanje kar nič ni pri srcu. Ko skozi leta in leta vidijo, da so v manjšini in da njihov politični nazor iz svoje moči pri ljudstvu ne bo prodrl, ker mu je tuj, se jih loti nevolia, popade jih duh zoper-fcr J pr _ V takem do ljudstva in vseh njegovih zastopni- vanja in neprestano kujejo nakane, kako bi ljudstvo ustrahovati) ker se že ne da pregovoriti. G kov sovražnem razpoloženju sežejo tudi po sili, po nasilju, da bi si tako dali večji pomen. Med take, ki pri našem ljudstvu niso dobro zapisani, katerih ime je vedno zapopadeno v govoricah o teh in teh nepojasnjenih aferah, spada tudi 36 letni Bule France, posestnik in gostilničar na Mirni pri Novem mestu. Njegovo ime se je prvič imenovalo s pojavom »Orjune« in jo je spremljalo prav do njenega konca. Govorice sem, govorice tja, pravijo, da je bil leta 1024 ob znanem poboju rudarjev v Trbovljah tudi on tam, da jc poznal orjunaša Perica, ki ga je nekdo skozi okno njegovega stanovanja ustrelil v smrt prav v času, ko je začel odkrivati prej neznana ozadja iz delovanja »Orjune«, pravijo, da se je znani orjunaš Kukec, ki je padel v spopadu z italijansko obmejno stražo pri Rakeku, večkrat oglašal pri njem, znan je iz raznih demonstrativnih pohodov po Ljubljani, znan je kot pristaš Petra Živkoviča, Ivana Puclja, dr. Alberta Kramerja, dr. Mačka, v zadnjem času a ga uvrščajo med tiste, ki se proglašajo za jubitelje »slovenskega delovnega ljudstva« in ki zagovarjajo »ljudsko fronto«. Kaj je prav za prav po svojem pravem političnem prepričanju, javno mnenje točno ne ve, splošno pa je znano, da na tasti breg, kjer stoji vse slovensko ljudstvo brez raznih dnevnopolitičnih pridevnikov in okraskov, ni nikoli stopil. Seveda pa popolnoma sam le ni, ima družbo, ki ga smatra za svojega. Ta družba še nikoli nd podprla ljudskega hotenja, ampak mu je vedno skušala vreči kako poleno pod noge. Nagovarjanje za atentat na bana Decembra meseca leta 1936 je št. Rupert na Dolenjskem slovesno proslavil napeljavo elektrike v ta konec Dolenjske. Slovesnosti se je udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen. Elektrika je dobra reč, pa naj jo napelje kdorkoli in človek bi mislil, da bodo vsi polnoletni ljudje veseli tega dogodka in da jih politika pri tem ne bo motila, saj luč ne 6vcti politično. Če bi že kdo hotel dati kako prav ostro »kontro«, bi nalašč še naprej kuril petrolej, to bi bil višek opozicije. Toda Dolenjcem kaj takega še na misel ne pride. Z veseljem so sprejeli g. bana kot zastopnika naše še najbolj domače oblasti in kot moža, ki je z elektriko njihovemu koščku dežele pripomogel do napredka. Bulcu Francetu pa ni bilo všeč, da bi slovesnost lepo in v redu minila, kakor si je ljudstvo želelo. Bodlo ga ie, da ljudstvo pozdravlja g. bana. Tisti večer, ko se je g. ban mudil v št. Rupertu. jc prišel k Bulcu v gostilno g. Strah Engerlbert, tudi iz Mirne. Najprej je samo njemu dejal, da bi bilo dobro ob tej priliki dati kako rkontro«, pa 6e Strah ni pokazali dovolj sprejemljivega za tako misel. Pozneje se jima jc pridružil Ogrizek Lu-dovik, hlapec pri Bulcu, in Bule je zopet napeljal pogovor na bana. Dejal je, da je g. ban prišel v št. Rupert in da se bo najbrž skozi Mirno vračal v Ljubljano. Oba je nagovarjal, naj avto kje pričakata in ga napadeta s kamenjem ali pa kakim drugim primernim orodjem. Če bi se pa ne vrnil nocoj, naj pa gresta v št. Rupert in na oknu sobe, kjer bo oan prenočeval, zažgeta dinamit. Dinamit da bi še on preslcrbel. Kljub prigovarjanju pa omenjenih dveh ni mogel pridobiti za ta načrt, odšla sta, češ naj Bule sam izvede to reč, če že tista »kon-tra« mora biti. Poznala sta Bulca in vedela tudi marsikaj o njegovem apolitičnem delovanju«, zavedala sta se pa tudi, kaj se pravi zažgati dinamit na oknu iu kako se laka reč lahko konča, zato se nista mogla ogreti za sodelovanje pri takem »političnem delu«. Tako je torej ta misel propadla, seveda brez zasluge Bulca Franceta. V govorici med ljudmi po Mirni in okolici pa je kmalu zašušljulo. Zopet okrog Bulca! Govorice so bile čim dalje bolj točne, vloga vsakega od prizadetih je bila čim dalje bolj znana. Ogrizek Ludovik se je pričel bati, da bo na vse zadnje zadeva še oblasti prišla na uho. Sprevidel je, da bo še najbolj varno, vso reč prej naznaniti, še preden bodo vprašali. Medtem je tudi že pustil službo pri Bulcu. kjer je služil zu hlapca polnih šest let. V tej dobi je Bulca spoznal kot precej surovega in maščevalnega človeka, toda ker ni bil več navezan na njegov kruh, se mu s te strani ni bilo toliko bati. Z Bulcem jo bil itak že v pravdi zaradi neizplačane mezde. Zadevo kar tako naznaniti pa ni kazalo, ker ni vedel, kako se bo obnašal Strah, ki je edina priča. Ko sta se nekoč zopet sestala, mu je omenil svojo skrb, da se boji, da se ne bi zapletel v kak prav kočljiv položaj, če Strah njegove ovadbe ne bi potrdil. Strah pa je potegnil z njim, napisala sta izjavo, ki jo je Ogrizek odnesel svojemu pravnemu zastopniku dr. Terse-glavu, ki pa jo je v varstvo svojega klijenta in po službeni dolžnosti, ker je šlo za zloeinstvo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, izročil orožniški postaji. V preiskavi Strah in Ogrizek priznavata svojo krivdo, ki je pred kazenskim zakonom v BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje O hranilne knjižice bank in hranilnic ® vrednostne papirje: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. 9 Vdiute vseh držav. Prodaja srečk dri. razr. loterije tem, da zadeve nista takoj javila oblasti, kakor hitro sta za njo zvedela, kar je seveda važno, če bi se morda Bule potem, ko mu pri njima ni uspelo, za isto dejanje skušal pridobiti koga drugega. Tudi sicer izpovedujeta zelo soglasno. Bule pa se zagovarja s tem, da sta mu ta dva to »skuhala« iz maščevalnosti, Ogrizek zaradi spora o neizplačani mezdi. Strah pa zaradi tega, ker je Bule na občini izposloval neugodno izjavo o njegovem gospodarstvu in predlagal prisilno upravo njegove imovine in taji, da bi ju on k čemu takemu nagovarjal. Po pričah pu je dokazano, da je med temi tremi vseskozi vladalo pravo prijateljstvo, vsi so istega političnega na-ziranja, skupno so se udeleževali raznih političnih shodov in prireditev. Obtožnica Državni pravdnik je vložil obtožnico zoper 1. Bulca Franceta, že kaznovanega, da je Ogrizka in Straha nagovarjal, naj z življenju nevarnim sredstvom napadeta zastopnika državne oblasti bana dravske banovine; s tem se je pregrešil zoper čl. f-VII zakona o zaščiti države; 2. Ogrizka Ludovika, rojenega v Hruševju, občina Hreuoviea, italijanskega državljana, nekaznovanega, in 3. Straha Engelberta iz Mirne, že kaznovanega, da sta vedela, da Bule pripravlja napad na zastopnika oblasti, pa tega nista takoj prijavila; s tem sta zagrešila zločin po čl. 2-II istega zakona. Ogrizek pa naj se poleg tega po s 57 k. z. za vselej izžene iz države. Razprava Že pred pričetkom razprave je bilo po hodnikih novomeškega okrožnega sodišča vse živo ljudi, ki so prišli iz mirenske doline, da vidijo, kako se bo zagovarjal pred sodniki zaradi in-kriminiranih del Frane Bule, bivši župan na Mirni, bivši predsednik JNS, sedaj vodja dr. Mačkovega gibanja, nekdanji važni član v gasilstvu, posestnik in gostilničar, tovarnar itd Ostala obtoženca Ogrizek in Strah ljudstva ne zanimata toliko, ker je pač središče razprave in političnega življenja v mirenski dolini le Bule. Kmalu po 8 so se vrata sodne dvorane odprla in posetniki so z napeto radovednostjo zasedli vse klopi majhne dvorane. Svoja mesta so zavzeli zagovornik dr Vašič iz Novega mesta, dr. Cepuder iz Ljubljane, ki je zagovarjal glavnega obtoženca, nato dr. Gros, ki je zagovarjal Ogrizka in sodni svetnik Kuder, ki je v imenu dr. Režka kot branilec po službenih dolžnostih zagovarjal Straha Engelnerta. Na levi strani sta zasedla prostor odvetnik Dcmetrij Veble in župnik Jakob Širaj iz Mirne, ki se je udeležil razprave kot zasebni tožilec zaradi nekega letaka, ki je bil v jeseni leta 1936 pred občinskimi volitvami razširjen po Mirni in ki na moč nesramno in grdo govori o župniku in poziva volivce, naj se volitev nc udeleže. Zasebni tož.ilec prisoja ta letak Bulcu. Javno obtožbo zastopa državni tožilec g. Prijatelj. Razpravi predseduje in jo vodi s. o. s. Romih ob prisedstvu sodnikov Černošu, Durinija, Pa-kiža in Pečeta. Po formalnostih se prične zasliševanje posameznih obtožencev. Zasliševanje Ogrizha Prvi je bil zaslišan Ludovik Ogrizek, ki pravi, da se ne more točno spominjati, kdaj sta imela z Bulccm ta obtoženi razgovor, ali bo vpeljavi elektrike v mirensko dolino, ali ob službeni inšpekciji g. bana. Predsednik prebere neko pismo, ki ga je Ogrizek skušal vtihotapiti Strahu, v katerem ga poziva, naj vse okoliščine dobro premisli, da bosta enako izpovedovala. Na vprašanje, kdaj je sklenil Bulca naznaniti, pa odgovarja, da je bilo to ob razpravi proti Bulcu zaradi zasebne tožbe, ki jo je vložil župnik Širaj pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Strah ga je vprašal, kako stoji ta njegova zadeva, nato pa nvu je še dejal, naj Bulca zaradi omenjenega nagovora takoj naznani, on pa bo za pričo. Zavila sta v gostilno, kjer mu jc Strah dal pismeno izjavo, zato ker se Ogrizek ni mogel zanesti na same besede. To izjavo je izročil odvetniku dr. Terseglavu v Trebnjem, ki ga jc zastopal v prvi pravdi, to je bilo 28, avgusta 1937. Nato ga predsednik vpraša: »Kako je torej bilo ob tistem razgovoru glede napada na bana?« Ogrizek izpoveduje, da je po delu nesel ključe v hišo in videl Bulca in Straha. Strah je prosil Bulca, naj mu posodi konja, da se bo peljal na Rakovnik h kolarju. Vrnila sta se še za dne okrog 7 zvečer. Ko jc konja zopet spravil v hlev, je dobil na dvorišču Bulca in Straha in jc pristopil k njima. Bule jima je dejal, naj na-bereta kamenja, da bosta bana in njegovo družbo v vozu napadla. Če bi ban ne bil »gori skozi«, naj pa gresta v št. Rupert in zažgeta dinamit na oknn, »da bo pomnil, kdaj je bil na Dolenjskem.« Pripoveduje še, da je Bule doma imel razstrelivo za kamnolom. Po tem razgovoru pa sta ta dva odšla, ne da bi se za to delo odločila. Predsednik ga vpraša, kako je to, da je poldrugo leto o vsem tem molčal, saj bi moral vedeti, da je treba tako reč naznaniti takoj, ne pa šeie takrat, kadar to kažejo razni drugi oziri. Za tako stvar je zagrožena težka kazen, smrt ali pa dosmrtna robija. Ogrizka je ta pripomba precej zbegala. V nadaljnjem pripovedovanju, kako je bilo s tistim letakom, zaradi katerega zasebni tožilec Bulca obtožuje, pravi, da mu je nekega večera pred občinskimi volitvami na Mirni, ko je že iiotel oditi spat. Bule dejal, na j še malo počaka, češ da mu ima nekaj važnega povedati. Počakal je in po polnoči sta odšla venkaj. Bule je nesel s seboj precej letakov. ki jih je potem nazaj grede razmetal ob cesti in okrog hiš. Dva je tudi Ogrizek pobral, pa ju je pregledal šole potem, ko sta prišla domov Prvega aprila letos je izstopil iz službe pri Bulcu, julija meseca pa je to zadevo pravil mirenskemu župniku. Predsednik ga vpraša, zakaj se je Bulca toliko bal. da se teh stvari, dokler je bil pri njem. ni upal povedati. Saj mu ie vendar dal kruh. ko ga jo po begu iz Italije brezposelnega sprejel v službo Ogrizek pravi, da je imel pri Bulcu komaj toliko, da je bilo za cigarete, za obleko pa so mu morali še od doma pošiljati. Večkrat je hotel iti od njega proč. pa ni mosel, ker mu ni hotel izplačati denarja. Prijaviti se ga pa prej ni upal. ker je bil pač odvisen od njega. Predsednik ga nadalje izprašuje, kakšno jc bilo v tem času razmerje med njim in njegovim gospodarjem. Ogrizek pravi, da mu je Bule veliko zaupal in da se ie nanj zanesel. Pri nadaljnjih vprašanjih sodnih prisednikov in zagovornika, ali je šlo za dinamit ali dinamon, ki VIM cisti STEKLO Prizanesljivo in brez prask čisti Yim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! sta po učinkovitosti zelo različna, se je izkazalo, da se Ogrizek ua razstrelivo ne spozna. Na vprašanje g. Vebleta, kako je Bule sprejel njegovo odpoved iz službe, pravi, da je bil ves divji, ker mu je rekel za izplačilo zaslužene mezde ter da je prihrumel v sobo, razbijal po mizi in s stoli, ga zgrabil za vrat in ga skušal ugnati v strah. Te 6tvari si je Ogrizek upal povedati šele po končnem odhodu iz Mirne, ko jc v Stični našel novo službo. Drugi obtoženec Strah Nato pripeljejo v sodno dvorano drugega obtoženca Engelberta Straha. Ta pripoveduje, da je Ogrizek prvi sprožil predlog, da bi bilo treba Bulca naznaniti in da mu je 011, Strah, nato dejal, naj njega kar da za pričo. Dal mu je tndi tozadevno izjavo, s katero naj naredi, kar hoče. Obtoženec pravi dalje, da je ugotovil jeno im dokazuje proti predsedniku, rla je tista razprava v Trebnjem bila pač 27. avgusta izjavo da je podpisal 27. julija, torej smo se pač zmotili. O nagovarjanju k napadu na g. bana pa pripoveduje, da je tisti večer, ko je k Bulcu prišel zaradi konja, našel Bulca samega v gostilni. Bule mu je že takrat dejal, da bi bilo dobro banu malo »podemonstrirati«. Nato sta med potjo tudi z Ogrizkom govorila o tem, da je ban na Dolenjskem. Z Bulcem sta sc skozi in skozi prijateljsko ujemala, saj sta si soseda in sta se ujemala tudi politično. Le proti zadnjemu se jc Strah začel oddaljevati od njega, ker ni mogel tako pogosto presedlati, kakor je to delal Bule. Ko sta se z Ogrizkom z vožnje vrnila, je Ogrizek dal konja v hlev. Strah pa je šel v gostilno, kjer je našel Bulca še vedno za isto mizo. Ko mu je prinesel dve desetinki vina, ga je poklical, naj gre z njim v kuhinjo ter dejal, naj gresta z Ogrizkom v št. Rupert. Na poti proti verandi mu je nekaj ponujal v roko, menda denar, -.da bosta imela za pot«. Prišel je tudi Ogrizek. Nato je Strah odšel nazaj v gostilno, da bi popil svoje vino. Ko sta prišla za njim, sta onadva govorila o banu, dinamitu in nekem oknu. Bule je dejal Strahu: »Ti pojdi pa za njim in kamenja si naberi; vse drugo sem pa njemu naročil.« Strah se na razstrelivo spozna, ker je bil pri mornarici v minerskem oddelku. Predsednik predoči obtožencu, da je pri orožnikih dogodek popolnoma drugače opisal, da je Bule Ogrizka učil, kako jc treba ravnati z dinamitom, da ga je Strah že pri tisti vožnji nagovarjal, naj se v to reč ne spušča. Strah razlaga to tako, da je orožnikom na nek poziv res prosto opisal dogodek, kar pa nihče ni pisal za njim in tudi podpisal ni nič. Zagovornik dr. Vašič ga vpraša, ali je Bule z dinamitom resno mislil. Strah je potrdil. Za tem vprašanjem sc prečita zapisnik ob prvem Strahovom zaslišu-nju, ko je dejal, da z dinamitom ui resno mislil, pač pa s kamenjem. Toda ugotovi se, da je v zapisniku beseda »ni« prečrtana, da ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen smisel ima ta stavek. Franc Bule Bule Franc v svoji izpovedi popolnoma izključuje vsako udeležbo pri inkriminiranili dejanjih. Pravi, da Ogrizka kot svojega uslužbenca ni nagovarjal, za Straha pa pravi, da je neresnično in da bi mu kaj takega tudi ne zaupal. Strah mu je grozil, češ: »Ti boš mene pod ku-ratelo spravil, jaz pa tebe v arest!« Ugotovi se, da je bil ta dogodek takrat, ko je bil kot predstavnik JNS za župana v Mirni. Bule pripoveduje, da ga jo Strah prišel prosit za konja, ki pa mu ga ni maral posoditi in sta ga Ogrizek in Bule kar sama /apregla, in da je bilo v gostilni takrat še nekaj drugih gostov. Čez kake pol ure sta se ta dva vrnila in Strah sploh ni več prišel v gostilno in ga Bule tudi ves večer 111 videl. Na opozorilo predsednika Strah skoči pokonci, češ da je bil ob povratku prišel tudi v gostilno in brž naštel imena gostov, ki so bili notri in pravi, da so mu dali tudi piti. Bule zatrjuje: »To je absolutna neresnica! Jaz ga listi večer nisem več videl.« Ker Bule tako odločno zavrača vse trditve prvih dveh obtožencev, predsednik pripominja, da je Ogrizek Bulca ovadil zaradi nekih zadev, tako zaradi orožja in nabojev, ki so bili res najdeni v njegovih prostorih, zaradi prodajanja nezalrošari-njenega vina, zaradi izvrševanja obrti, ko je izdeloval kredo brez obrtnega dovoljenja. Bule pojasnjuje, da ne ve. kako je orožje prišlo v njegovo hišo. da jo res imel vino v svoji zidanici, ki pa ga je točil za domače ljudi in delavce. Zanika, da bi kršil obrtne predpise. Ogrizek zatrjuje, da je tisto vino za domače ljudi nosil i7. kleti tudi za gostilno. Predsednik ga vpraša ali mu je bilo znano, da je bil Strah pri mornarjih. Bule odgovori, da to danes prvič sliši. Strali skoči pokonci in pravi, da sla se nekoč v Boki Kotorski sešla /a času njegovega službovanja in da jc Bule celo tri dni pri njem spal. Prav tako Bule /anika vsako udeležbo pri raznašanju letakov. Vse to jo »absolutna neresnica«. Ogrizek zatrjuje: -Resnica je..« Bule ugovarja: »Neresnica jo, samo kot kandidat sem izdal letak gospodarske vsebine.« O razmerju do Straha pravi Bule, da je večkrat kot sosed prišel k njemu, pa tudi kot gostilniški gost je bil večkrat v liiši. Politično pa dn z njim ni bogve kaj, ker je danes tako, jutri tako. «Jaz sem pa vedno zagovarjal nacionalno tezo.< Odvetnik Veble pripomni, da je pristaš dr. Mačka. Bule zanika in pravi, da ni res, pač pa da jo pristaš združene opozicije. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena. Popoldne ob dveh se nadaljuje. Nadaljevanje na drugi strani. Roparski umor pri Mengšu Mengeš, 14. doc. Na Pristavi št. 26 je bil preteklo noč izvršen roparski umor, katerega žrtev je postala 73-letna Marija Šimenc, njena hči Marija, stara 37 let. pa je hudo ranjena. Morilec je odnesel okoli 2000 dinarjev gotovine in pobegnil. Ko se je danes zjutraj ob 7 vrnil z tlela Jože Šimenc, sin umorjene, ki je zaposlen v pekarni Jenčič kot kurjač, se mu je čudno zdelo, da mati in sestra še nista vstali. Trkal jo na zaklenjena vežna vrata. Iz veže se je čulo vzdihovanje, kakor da je nekomu silno hudo. Klical je sestro in mater, na kar 11111 je prišla sestra odpret vsa okrvavljena in še vsa zbegana od strahu in bolečin, da mu takoj ni mogla povedati, kaj se je zgodilo. Takoj, ko je stopil v vežo, jc opazil, da loži na tleh vsa okr- vavljena mati. Zaslutil je, da se je zgodilo nekaj strašnega. Poklical jc sosede, ki so takoj poklicali duhovnika, zdravnika in orožnike. Strašen je bil pogled po hiši: mati hudo ranjena v nezavesti, sestra vsa okrvavljena s strahotno rano na glavi, vendar pri zavesti. Dajala jo zmedene odgovore. Veža in sobi okrvavljeni, vse razmetano po tleh, omara s silo odprta. Vsakdo je takoj spoznal, da je bil izvršen zločin, katerega žrtev je postala 73-letna Marija Šimenc, ki je hudim poškodbam kmalu podlegla. Hudo ranjena in že prej bolehna sestra je mogla iz sebe spraviti le toliko, da je šla zvečer ob 8 spat, da je zaspala in da jo je v spanju nekdo močno udaril. Kaj se je zgodilo z materjo, ni vedela nič povedati. Orožniki so začeli s preiskavo. Sumijo nekega delavca, ki je danes izginil neznanokam. Huda avtomobilska nesreča Huda nesreča se je zgodila včeraj dopoldne v šoštanju. Z avtomobilom sta potovali iz mesta trgovka iz Most v Ljubljani ga. Justina Rojčeva ter soproga šoštanjskega mesarskega mojstra ga. Ema Kozlevčarjeva. Vozilo je šofiral Anton Kranjc iz Ljubljane. Ker pelje cesta blizu kolodvora čez železniški prelaz in so zapornice zapirale pot, je šofer nameraval na drugem mestu voziti čez žel. progo in sicer na prelazu s Primorske ceste. V hipu. ko je vozil čez ta prelaz, pa se je lokomotiva zaletela v avto, in lo s tolikšno silo, da ga je še nad 100 m vlekla po progi, preden se je ustavila. Udarec ie bil strahovit. Ljudje, ki so iz bližine pritekli 1 na pomoč, so z veliko težavo izvlekli obe potnici I iz zvitega ogrodja, ki je ostalo od avtomobila. Zdravnika dr. Medic in dr. Korun sta nudila prvo pomoč [Kinesrečenkama, od katerih je ga. Rojčeva dobila hude notranje poškodbe ter ima prebito lobanjo. V manjši meri, pa tudi hudo, je poškodovana ga. Kozlevčarjeva, kateri je zlomilo desno nogo in ima poškodovana desna rebra. Železniški zdravnik dr. Kolšek iz Velenja je po pregledu odredi! prevoz v bolnišnico v Slovenjem Gradcu, kjer je Justina Rojčeva podlegla poškodbam. Kraj nesreče so si takoj ogledale tudi oblasti ter nn podlagi ugotovitev odredile preiskavo, šoferja so po zaslišanju zaprli. Začuda srečno ie iriel h. karnmbol? ter je lo lažje ranjen po rokah in vratu. Drobne novice Koledar Sreda, 15. decembra: Kvatre. Kristina, dekla; Valerijam Četrtek, 15. decembra: Evzebij, škof. Albina, devica, niučenic«. Novi grobovi | f P. Lovre Novak j Studenci pri Mariboru, 14. dec. Bela žena smrt je letos že tretjič obiskala tukajšnji samostan 00. kapucinov. V enem letu so kar trije patri zapustili to solzno dolino. Zadnji je bil p. Lovre Novak. Umrl je nenadoma, ko se je zdravil v ormoški bolnišnici. P. Lovre sc je rodil 9. oktobra 1878 v Št. Jurju ob južni žel. v dobri družini ^cestnega Jožefa'. l'o gimnazijskih študijah je meseca oktobra 1896 stopil v kapucinski samostan. Slovesno obljubo je napravil 3. novembra 1900, v mašnika pa io bil posvečen 27. julija 1902. Bogoslovje je študiral v Gradcu in v Celovcu. V dušnem pa-stirstvu je najprej deloval v Celovcu, kjer je ostal 19 let. Goreče se jo udejstvoval ko katehet, spovednik in med vojno kot samostanski predstojnik. Po prevratu je zapustil Celovec, odkoder je bil prestavljen v krški kapucinski samostan, kjer ie bil dalj časa gvardijan, potem je pa prišel v Studence pri Mariboru, kjer jo živel 11 let, od katerih jc 5 let nosil gvardijansko butaro. Kjerkoli je bil, je zaradi ljubeznivega in dobrohotnega značaja užival ljubezen svojih vernikov. Nai ga Bog obilno poplača za vsa njegova dobra beguila z doma štirinajstletni Ivan Pust iz Ljubljane, Streliška ulica 33, ter Šmidholer Milan iz Smartnegn pri Slovenjem Gradcu. Pust jc srednje, suhe postave, ima podolgovat obraz, nosi rjavo pouošeno obleko in siv Ibibertus plašč, na desni roki je brez kazalca. Smidhofer ima črne lase in je temne polti. Kdor ve, kje se nahajata, naj javi to upravi ljubljanske policije. RAZSTAVA PREPROG sarajevske tkalnice • Tyr*eva c. 8 pri .Šestici' Prvovrstno ročno delo / Prekrasni perzijski vzorci / Nizke cene / Dolgoročno odplačevanje Samo do 22. t. m. Strok, popravlja stare preproge. —■ Huda nesreča mladega fanta. Dne 11. dec. je reza! slamo za na6telj na slamoreznici 18 letni Znidaršič Jože od Fare, hlapec pri Lavriču, gostilničarju in trgovcu v Novi vasi. Sled delom mu je zašla roka med zobovje, ki mu je roko potegnilo naprej in rezilo na kolesu mu je odrezalo štiri prste z dlanjo vred, ostal mu je samo še palec. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. -- V Krašnji bo 21. decembra običajen Toma žev sejem za živino in blago. Občina je v ta namen popolnoma preuredila sejmišče in se obeta prigon živine na ta sejem. Kupci se vljudno vabijo, da pridejo v čim večjem številu na sejem. Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo. 15. f. m. ob 8 zvečer bo predaval v mali dvoram Filharino-ničnega društva g. univ. prof. inž. Igo Pehani: Kako nastaja in se razvija rudnik--. V Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, bo drevi ob 8 predaval g. Smersu o pomenu de lavskega zavarovanja, zdravstvenih uapravah, preprečevanju nezgod m o borbi proti jetiki. Sestanki Sedejeva družina ima svoj sestanek v četrtek, dne 16. decembra ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega ulica 12-1. Fantovski odsek v Mostah ima drevi ob 8 skupni sestanek združen 6 predavanjem br. žužka. Podružnica Sadjarskega, in vrtnarskega društva v Ljubljani, bo imela svoj občni zbor v soboto, 18. t. m. ob 19 30 v sejni dvorani Kmetijsko družbe, Novi trg 3-1. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. franiiikanih bo imela drevi ob 8 svoj'redni članski sestanek v samostanski kapeli. Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih danes zvečer zaradi zadržanosti p. voditelja nima svojega rednega 6e6tanka. Zadnji predbožični sestanek bo prihodnjo sredo. — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, mr. Boliinec ded., Rimska cesta 31. -- Zborovanje Slomškove družbe je bilo 12. de-ccmbra v Šmarju pri Jelšah. Sestanek so pesetili tudi g. okrajni načelnih dr. Kartin. podnačelnik dr. Dornik iti župan g. I. Turk. Kot uvodna točka jc bil pozdrav šmarskih šolarjev i ljubkim prizorč.kom Mladi Slovenec«. G. kaplanu Veseliču, ki je pripravil zborovalcem to veselo presenečenje, prisrčna hvala. Za pozdravi g. nadzornika Sprajca, župana g. Turka in predsednika g. Kramarja je sledilo predavanje tovariša g. Pristana: Slomšek: »Blaže in Nežica- V lepem govoru nam je osvetlil razmere pred nastankom te knjige, potem pa po logičnih odstavkih označil deio samo. Za svoje predavanje je žel obilo priznanja. Šmarskim tovarišem bodi za njihov prijazni sprejem izrečena prisrčna zahvala. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenjc celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužite zju trai na tešče Z uporabo »Franz-Joselove* grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ueg. po min soc. po). iD nar zrtr Š-br 15.4SS. 25. V. 31 .... Stanje voda. Po poročilih hidrotehničnega odseka v Ljubljani so reke v Sloveniji dosegle v soboto najvišje stanje in so začele v zadnjih 43 urah upadati. Sava je v soboto dosegla pri Brežicah najvišje stanje 1.35 m nad normalo, pri Radečah 3.50iii i n pri Litiji 2.62 m - Savinja je bila v Celju 2.25 m nad normulo. Ljubljanica, ki jc pretekli petek ua Fužinah dosegla 2.50 m nad normalo, je včeraj ob 15 upadla ua 1.45 m nad normalo. — Barie jc na nekaterih krajih pod vodo. Nižji kraji ob Ljubljanici so sicer pod vodo, vendar voda še ne vdira v posamezne hiše v Cnii vasi, Lipah in na Hauptmanci. Od ponedeljka do včeraj zjutraj jc zapadel v ravnini m zlasti po gorah nov sneg. Po Gorenjskem jc pritisnil mraz in je [io nekaterih krajih znašala jutranja temperatura več stopinj C pod ničlo. Dober zimski proračun Tovarna LuU-oeči, Liubliana VII — Zopet požig. Iz Škocijan a pri Mokronogu nam poročajo: V noči od preteklega petka na soboto jc plat zvona naznanjala, da gori pri posestniku in čevljarju Francu Kovačiču v Grmovljah. Domači gasilci so takoj prihiteli s svojo motorno brizgaliK. in lc njim se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja, ki so v bližini. Oo reti je začelo v podstrešju stanovanjske hiše in ljudje sodijo, da je zažgala zlobna roka. Ker je to v kratkem času žc drugi požar, so ljudje seveda prestrašeni in razburjeni. _ Mladost na begu. Nič novega m več, kadar zvemo, da je kakšen mlad učenec pobegnil od doma. Včasih krivimo za to kinematograf, pustolovsko čtivo. nemir mladosti, csm Dcg ve res, iakaj j« nekaterim dom pretesen in svet zuiiai niega tako KINO MAHCA Vesela filmska komedija Telefon 21-21 NJENA VELIKA MATURA Predstave danes ob 16. 19.15 in 21.15: (Unentschuldigte Stunde) Hans Moser. Gusti llubcr, Theo Lingen. Najnovejši žurnal! wm — Poceni božični in novoletni izleti »Putni- ka« v Trst, Gorico in Opatijo. Zahtevajte brez plačne prospekte pri Putniku, Ljubljana in Jesc-nice. Težko delo pri pranju Vam je sedaj zelo olajšano. Namesto Vas pere snežnobelo PERION ki Vam prihrani trud iu čas. — Uporabljajte ga — Igrokazi za advent iti božič. Adventna pro slava, sestavil po liturg. besedilih adveutnega časa krog mladih vernikov 4 din; pevske točke 10 din; Salamon-Vovk, Vrata, duhovna igra za advent in božič v 5 slikali, 20 din; Božična misijonska prireditev (obsega 11 prizorčkov, deklamacije) 8 din; Poljanec, Pot k domu, božična slika s petjem in z deklamacijami 6 din; Božična pravljica, otroška igrica v 3 dejanjih (Šolski oder I.) 4 din; Pastirčki pred božjimi vrati — Sv. Trije kralji (p. Krizostom, otroške igrice I.) 2 din; Golia, Peterčkove poslcd-nje sanje, božična povest v 4 slikah 6 din; Pod božičnim drevescem, igrica v 2 dejanjih (Skrbinšek, Božji volek) 12 din; Mir in ljubezen (Ribičič, Igrice) b din; Timmermans-Kuret, Sv. Trije kralji, bo- žična legenda v 3 dejanjih 12 diu; Gregorin, Kralj z neba, sedem postaj ob času rojstva našega Jezusa Kristusa 15 din; Skrivnostna sveta noč, slavnostna božična igra v 4 dej. 8 din; Suster-Draboenjak, Božična igra 20 din; Meško, Henrik, gobavi vitez, božični misterij v 4 slikah 20 diu, vezano 28 din; Za dovoljnost osrečuje, veseloresna božična igra v 1 dej. (Dekliški oder VI. — samo ženske vloge) 12 din; Mojstra Križnika božični večer, božična igra v 2 dej. (Zbirka ljud. iger 16. zv. — 6amo moške vloge) 12 din; Pastirci iu kralji, božična igra s petjem v 3 dej. (Zbirka ljud. iger 12 zv. - samo moške vloge) 12 din; Na Betlebemskih poljanah, božična igra v 3 dej. (Zbirka ljud. iger 9. zv. — samo moške vloge) 12 din. Vse igre se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Bazični avtoizleti v Gorico, Trst. jx> Vipavski dolini 21. XII. zjutraj ob (i iu zvečer ob 19.30 do 26. in 27. XII. Za navodila se priglasite takoj na naslov: Druži.svet , Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17. mm B^k - t;-':. J».T.'. m ■ ■■■Ji: '^Zfek; VINO V STEKLENICAH Gk O R N J A RAD G O N A — Ali smejo leta težiti? Sivi lasje Vas še ne napravijo starih. Če pomaga telesu prijatelj Bio-malz, da praviluo deluje, imate dober tek iti je vse v redu, morejo bili tudi pozna leta prav lepa. V tisočih priznanjih se zahvaljujejo za moč in mladosten videz po Biomalzu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodec kozarce naravne sFrauz-losef grenčice«. — Udeležite se skupucga jx>tovanja ua 34. mednarodni Evharistični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tuisko-prometna sekcija Kluba Espc-rantistov v Ljubljani, Dvorakova ulica S. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spored potovanja. Liubliana dne 15. dcceinbra 1937. Gledališče Drema: Sreda, 15. decembra: Simkovi. Red Sreda. — Četrtek, 16. decembra: '>Bela bolezen.« Red B. — Petek, 17. decembra ob 15: >Firma.c Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14—2 din. Opera: Sreda, 15. decembra: »Gorenjski slav-ček- Red A. — Četrtek. 16. decembra: Ančka.« Red četrtek. — Petek, 17. decembra: Zaprlo. — Sobota, 18. decembra: Ančka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Prireditve in zabave VIII. simfonični, koncerl Ljubljanske, filharmonije. v petek, 17. t. nt. ob 20 v unionski dvorani dirigira slavni dirigeut dr. Hermanu Scher-clien, ki ga štejejo najvplivnejši kritiki velikih svetovnih dnevnikov in revij v prvo vrsto današnjih dirigentov Evrope. Predprodaja vstopuic. (od 10 do 10 din) je pri blagajni kiuo Uniona. Vstopnice se lahko rezerviralo tudi 110 telefonu. Valovi strasti in ljubezni j« naslov igre, ki jo uprizori Prosvetno društvo Moste v Ljudskem domu v nedeljo zvečer ob S. Frančiškanska dvorana. V nedeljo ob S zvečer bo odigralo prosvetno društvo Plamen^ dramo v 4. dejanjih -Srenja«. Poizvedovanja Perica, je izgubila v pouedeljek zavoj perila. Najditelja naproša, da ga odda proti nagradi na Bregu št. 20, stražnica. Izgubljena je bila dne 14. t. m. listnica iz črnega ti6uja z različnimi dokumenti od ure na Blei-weisovi cesti v tramvaju do kavarne Evrope in od tam do sodnije iu po isti poti nazaj ter 6e naproša najdilelj, naj jo proti dobri nagradi odda v ulici 29. oktobra št. 24-1, vložišče. Ure Bndilhe Srebrnima Zlatnina r veliki isbiri pri H. SUTTNER, LJubljana 2 Prešernova nI. 9 poleg gl. poste zahtevajte brezplačni ceniki 1 Boiif, u Betlehcmu je naslov predavanju, ki ga bo imel g. univ. prof. dr. Andrej Snoj na XI. prosvetnem večeru v petek, 17. decembra. Cim bolj se bližajo božični prazniki, toni bolj nam uhajajo naše misli v sveto deželo na kraj, kjer se je rodil naš Gospod. Betlehemska votlina je tista točka, okrog katere se zbirajo božične misli celega sveta. Lepe šege in običaji, ki se ta večer vrše v votlini, kjer stoji mozaična zvezda: Tu se je rodil Odrešenik sveta, zanimajo brez dvoma slehernega vernika. V besedi in sliki nam bo vso to pokazal g. predavatelj, ki se je dalj časa mudil v Palestini in sam doživel betlehemsko sveto noč. Opozarjamo p. t. občinstvo na predprodajo vstopnic, ki se dobe v Piosvetni zvezi, Miklošičeva c- 7. 1 Pomoč Rdečega križa. Tudi letos jc Rdeči križ preskrbel znatno količino premoga, ki ga prav v teh dneh razdeljuje med siromašne prebivalce našega mesta. V prostorih ljubljanskega velesejma bodo čakali zdaj nekaj dni srečni povabljenci, da prejmejo, kar jim Rdeči križ (»klanja. Kar v vrsti stoje ljudje s svojimi vozički, možje, matere iu otroci iu ta sprevod se oblikuje žc v zgodnjih jutranjih urah iu se nadaljuje vse popoldne. Po vrstnem redu, kakor so prišli, oddajajo svoja vabila upravitelju skladišča, g. Antonu Jagodica, ki požrtvovalno vodi razdeljevanje premoga v teh mrzlih, vlažnih dneh. Približno osemdeset do devetdeset strank se zvrsti na dan. Družine z več kot štirimi člani prejmejo 150 kg, štiričlanske 100 kg, ena sama oseba pa 50 kg premoga. Po teli merilih vsipajo premog v vreče iz treh, dveh ali ene košare. Na razpolago je osem vagonov premoga, ki bo razdeljen okoli esemsto ljudem. Doslej je prejelo premog 1S1 oseb. 1 Pedagoški tečaj za starše na Viču. Drevi ob 8 predava dr. Simenčeva v-K ako skrbimo za otrokov normalni telesni razvoj?« Predavanje bo na viški ljudski šoli. Vstop prost. 1 Veliki križarji imajo v četrtek ob ■ 7 zjutraj slovesen requiet» za pokojnim ustanoviteljem dr. p. Regalatom. Pred 6v. mašo je mesečno skupno sv. obhajilo. Udeležba je za vse 6trogo obvezna. Odbor ZVFK. 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v svrho proslave 150 letnice rojstva znamenitega češkega znanstvenika dne 17. decembra 1937 ob 18 zvečer 60. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. doccnta dr. Sc-liškarja o Janu Ev. Pttrkvnčju in njegovih odnosih do medicine. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medi-cinci! M. volna wi ročno pletenje. smyrna, perzer in kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 I Ljudje, ki kradejo. Krasti kolesa je v zadnjem času huda epidemija in močno nalezljiva, kakor vse na bo spet prejel, kar mu bodo po zaslugi odmerili, ker jc na Sv. Petra cesti prodajal novo kolo za dvesto dinarjev. — Triindvajsetkr.it pa je že bil kazno van Alojzij Šinkovec, rojen leta 1908. Zdaj 6o ga znova zalotili, ko je ukradel več blaga. — N«pret-nost bi Špartanci očitali 36-letni modistki Mariji G., ki ima na vesti 13 tatvin in goljufij, zdaj pa je na Mestnem trgu nakupovala blago v neki trgovini. Pa ni šlo, da bi kar tako odnesla iu v tej zadregi je obljubila, da gre domov po denar, ki ga je pač j-iozabila. kakor se to včasih zgodi imenitnim damam. Doma: tam in tam Toda v ujeno nesrečo so ji dali spremstvo. Tam io tam pa je uo-beden u; poznal in ni vedel, da tudi ta ženska hodi po zemlji. Izročili so jo policiji. Trgovci! Zlata nedelja bo pokazala; da ste imeli prav: OC3LR5I V SLOVENCU ZflLEŽEJO! 1 Tkalnica preprog »Mehka*, Suboiica, pridu meseca januarja v Ljubljano ter bo napravila razstavo svojih dobro znanih in lepih preprog. Originalni perzijski vzorci. Izdelava in cona brez kou-kurence. Prosimo, rezervirajte Vaš nakup. Mi Vas bomo pravočasno obvestili, kje in kdaj bo razstava. I Slepo potovanje. Z vožnjami je križ, če nima človek denarja, da bi si kupil vozni listek, na duši pa mu leži svetel cilj tam daleč nekje, kjer je gotovo lepše in boljše kakor v domačiji. Osebni vlak je že draga zadeva, s tovornim pa žalibog človek ne more nikamor. V taki stiski sta se dva jjodjetna zagrebška delavca odločila za brzi vlak. Prvi razred? Ali drugi, tretji? Zadevo sta rešila bolj preprosto tako, da sta si določila »četrti razred« na 06ch pod vagoni. Od Zagreba do Ljubljane je daleč, kcJ sta pa izstopila, čc sc tudi za njiju lahko tako rcoe, 60 ju pograbili 1 Dva adventista. Slabo izobražen in precej naiven mora biti, kdor prihaja v današnjih treznih časih med Slovence, da bi jih pridobil za kakšno eektarstvo ali pa da bi ua račun lahkovernosti kaj zaslužil. Pa od časa do časa 6e le pojavijo nekakšni ^-misijonarji« s knjigami in blagozvočno klepeta-vostjo, ki hodijo naokrog iu iščejo in poskušajo, kdo jim bo dal prav. Toda ameriške navade se pri nas ne obnesejo, kar sta občutila tudi nekaj čez trideset let 6tara Dragan Radmilovič in Andrija Duk, ki so ju povabili na policijo, in jima tako zaprli »kšeft«. I Okraden je bil na svojem stanovanju g. Polak Ferdinand, delovodja v pivovarni Union, ta 6icer v vrednosti 4900 din. Tatvina je bila izvršena 11, t. m. med 17 in 19. Maribor m 0 koncertu Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki priredi 18. t. m. ob 20 v unionski dvorani v Mariboru svoj koncort, piše kritika o ljubljanskem nastopu tole: ...Včerajšnji koncert jo bil na taki višini, da jo bil v tehničnem in muzi-kalnem pogledu brezhiben ... Opozarjamo cenj, občinstvo, da so dobe vstopnice v predprodaji pri .Putniku« na Grajskem trgu. m Prispevek za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Inž. podpolkovnik Vekoslav Ceuer, poveljnik inženirske podčastniške Sole v feabcu je nakazal odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru L v Mariltoru znesek 1192 din, kot prispevek gg. častnikov podčastniške šolo v žabcu. ki se je nahajal prej v Mariboru. Oodbor izreka darovalcem iskreno zahvalo. Obenem prosi vse one, ki. nabiralnih pol še niso vrnili, da jih z nabranimi zneski čimpreje dostavijo odboru v Mariboru, Ro-tovžki trg 1. m Igračke, drobnarija, Rtbarič, Holovž! m »Ge-Vce v Mariboru, Strokovno glasilo - Jugoslovanski Gvoždjar« jo v zadnji številki objavil uvodnik, v katerem opozarja na delovanje društva :>Geheimer Ver ban ci: (tajna zveza), ali kakor so naziva s kraticami >Ge-Ve<- v Novem Sadu. Ta družba razpošilja vsem Nemcem letake, v katerih jih jx>ziva, da kupujejo samo pri nemških t.vrdkab, poleg tega pa, da kupujejo samo blago nemškega izvora. Baje je delovanje te družbe posebno živahno v Vojvodini. Naši mariborski trgovci pa že zdav-naj opažajo, da deluje med tukajšnjimi meščani in okoličani nemške narodnosti »Ge-Ves, prav isto tudi trgovci v Ptuju, Celju iti povsod, kjer se nahaja nemška manjšina. MARIBORSKA MMZAVASMIII SLO M i KOV TRG* 6 "J m Za mladino prepovedano. Vodstva mariborskih srednjih šol so prepovedala dijastvu obisk operet >Pod to goro zeleno« zaradi nekaterih opolz-kosti, ki so povsem po nejiotrebnem zašle v tek? t tega dela. m Purani za Angleže. Zelo živahen je 6eda,j izvoz zaklanih puranov preko Maribora v London. Zadnje dni je bilo odpremljenib v Anglijo 40 va-gonov puranov, ki so prispeli večinoma iz Srbijo, en del pa iz Hrvatskega Zagorja. Purani ee bodo izvažali do 18. t. m. ter je pripravljenih Se kakih 40 vagonov za izvoz. m Delavci mariborske železniške delavnico zelo težko pričakujejo izplačila povišanja, ki jim jo bilo priznano že z novembrom, pa ga šc dosedaj niso prejeli. Zelo bi železniška uprava ustregla delavcem, čc bi jim povišanje izplačala pred božičnimi prazniki. m Kongregacija" za gospo ima sestanek v pe-tob, dne 17. t. m. ob 4 popoldne. m Ljudska univerz«. Drovi bo ob 20 predaval g. Jesib o kreditnem sistemu (banke, borzo itd,). m Častniki mariborske garnizije prirede jutri v četrtek v kazinski dvorani tovariški večer. Začetek ob 20.30. Ker su ne bodo izdala posebna vabila, so obiskovalci fovariških večerov tem potoni vabljeni na priroditev. m Ljudski oder. Danes (sreda) ob 8 sestanek na odru. Vsi! m ižotev smrti. V Peklu št. 22 je uuirl v starosti 61 let progovni delavec Anton šmidl. — Nn Smetn-uovi 40 je pokosila smrt. 66-letno vdovo po šolskem upravitelju Nežo Štiblor. — V Prešernovi 20 je umrla soproga odvetnika Vilma Dercnčin, stara 67 let — Naj jiočivajo v miru! in Draga izkušnja. Obratovodja • Jugosvilo« Otto K los, ki je češkoslovaški državl jan, jo v noči od ponedeljka na torek obiskal par lokalov. Ko so je v zgodnjih jutranjih urah vračal iz kiuo-bara, ie opazil, da mu manika zlata ura z verižico, vredna 5000 din. Gledališče Sreda, 15. der.: ob 20: \ Lopov šoj ue-. Red B. Četrtek. 16. dec.: ob 'JO: >Pod to goro zeleno:. Red D. Za povečanje bolnišnic v Sloveniji Ukrepi OUZD za pobijanje ietike Dne 14. t. to. je bila seja samouprave Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ua kateri so bili soglasno sprejeti dalekosežni sklepi o izpopolnitvi bolnišnic in podeljevanju izrednih podpor jetičnim zavarovancem. Po teh sklepih bo OUZD predlagal Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev naložitev več-milijonskega rezervnega sklada nezgodne zavarovalne panoge v obliki investicijskih posojil banovini, večjim občinam in drugim javnim zavarovalnim ustanovam zavoljo graditve oziroma izpopolnitve javnih bolnišnic v dravski banovini. OUZD bo stopil v slike z vsemi temi ustanovami zavoljo prilagoditve že za&etih ali nameravanih akcij za izpopolnitev bolnišnic tozadevnim načrtom in potrebam delavskega zavarovanja. S tem bo ustvarjena možnost za koristno naložitev zavarovalnih rezerv v svrho izpopolnitve zdravstvene službe pri nas. Pričakovati je, da bo ta akcija uspela, ker prihaja s strani izvršovateljev zavarovanja, ki so zaradi svojih milijonskih letnih izdatkov na račun oskrbnin v javnih bolnišnicah najbolj poklicani in upravičeni, da zahtevajo čimprejšnjo odpravo obstoječih neznosnih zdravstvenih razmer. Pro ti tuberkuloza o skrbstvo, ki jc Ludi do sedaj v veliki meri slonelo na podpori delavskega zavarovanja, bo našlo v sklepu o izrednih podporah jetičnim bolnikom in njihovim svojcem primerno izpopolnitev. Znesek 300.000 din bo služil za zviSanje hranarine odnosno polhranarine ietič-nim zavarovancem in njihovim svojcem od sedanjih 2/3 do celega zneska zavarovane mezde. Na ta način bo zlasti pomagano svojcem zavarovancev, ki se zdravijo v zdraviliščih za pljučne bolezni in ki morajo večkrat prekiniti ta najučinkovitejši način zdravljenja zaradi slabih gmotnih prilik žena in otrok. Tozadevni pravilnik urejuje način podeljevanja teh izrednih podpor in pogoje za njih dosego. Pohotniška taksa zasebnih nameščencev Z ozirom na tar. post. 33 taksne tarife je ministrstvo financ izdalo dne 18. februarja razpis, v smislu katerega je treba plačati pobotniško takso pri izplačilu plač zasebnim nameščencem samo tedaj, če se izvrši plačilo: a) proti formalni pobotnici; b) po podpisanem ali nepodpisanem seznamu; c) na podlagi blagajni izdanega izplačilnega naloga; d) v podpisani ali nepodpisani kuverti, ki.se do sledečega izplačila zadrži v spisih, in e.) ako se plača knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika. V praksi se uiti podrejene finančne oblasti, niti samo ministrstvo financ ue drži prednjih pojasnil, temveč se uveljavlja ekstenzivno tolmačenje določb Pripouibe l, odst. 2, k tar. pOst. 35 taksne tarife v tem smislu, da je plačati takso ua plače zasebnih nameščencev v vsakem primeru, čim je izplačilo plače ua kakršenkoli način posvedočeno, n. or. s sumarnim ali poedin-skim knjiženjem v poslovnih knjigah, v seznamih za plačilo uslužbenskega davka in si. Pri tem so se finaučuc oblasti sklicevale na prakso Državnega sveto, ki je dejansko v ponovnih primerih razsodil v tom smislu. V zadnjem času je pa uastopil v tem pogledu v judikaturi Državnega sveta iu tudi upravnih sodišč bistven preobrat. V konkretnem spornem primeru je upravno sodišče v Belgradu razveljavilo odločbo finančne direkcijo, s katero se je predpisala na osnovi navedenega ekstenzivnega tolmačenja rodna in kazensko taksa, in to s sledečo utemeljitvijo: » Predpogoj za plačilo takse po tar. post. 55 v zvezi z določbami čl. 5i Zakona o taifcsah jc obstojanjc listine (pobotnice, potrdila), ki naj sc; taksira. To velja v načelu tudi za pobotnice o prejemu plač s strani zasebnih nameščencev. Ker jc pa v zasebnem prometu razen izdajanja pobotnic o priliki izplačila uobieajeuo tudi izplačilo po seznamu ali knjiženje na tekoči ra-£un dotienega nameščenca, kar tudi predstavlja neke vrste pismenega potrdila o prejemu plače, jo .zakonodajec tudi ta dva načina izplačila glede obveznosti plačila pobotniške takse izrecno izenačil e izdajanjem pobotnic. Za ekstenzivno tolmačenje zadevnih zakonskih predpisov v tem smislu, da obstoji taksna obveznost v vsakem primeru, čim obstoje kaki pismeni podatki o izplačilu plač zasebnih nameščencev v kakršnokoli svrho, n. pr. zaradi plačila uslužbenskega davka, sumarno ali poedinsko knjiženje tozadevnih izdatko-i v računskih knjigah delodajalca in sl„ v zakonu ni najti osnove, Ako bi zakonodajec hotel vsak pismeni podatek o izplačilu plač zasebnih nameščencev izenačiti z izdajanjem pobotnic, bi to vsekakor izrecno storil, kakor jc to storil glede navedenih dveh primerov, ali bi pa obvezno predpisal izdajanje pobotnic, vodenje seznamov ali knjiženje na tekoči račun. Ako je zakonodajec n. pr. izrecno predpisal izdajanje pobotnic o najemninah stanovanj in lokalov, vsekakor nc bi imel razloga, da glede plač zasebnih nameščencev drugače postopa, ako bi imel namen, da predpiše izjemno od splošnih predpisov obvezno plačanje te takse v vsakem slučaju in tudi v primeru, ako pismeni podatki o izplačilu nimajo značaja pobotnice ali ako pismeni podatki sploh ne obstoje. Državni svet je prednjo razsodbo upravnega sodišča potrdil ter je tudi v nekaterih drugih stičnih spornih slučt jib v zadnjem času v istem smislu razsodil. Dasiravuo se sme pričakovati, da Državni svet ne bo ponovno spremenil svojega pravnega stališča, obstoji glede te takse z ozirom na prakso finančnih oblasti vsekakor izvestna pravna nesi-gurnost. Stranke eo prisiljene vlagati pritožbe na upravno sodišče iu ev. pritožbe na Državni svet. Da se ta pravna nesiguraost odstrani, sc namerava Centrala industrijskih korporacij obrniti na Ministrstvo financ s prošnjo, da naj naroči podrejenim finančnim oblastvom, da naj glede pobotniške takse na plače zasebnih nameščencev točno postopajo v smislu uvodoma navednega razpisa v zvezi z judikaturo Državnega sveta. Ker se fiuančne oblasti kaj rade sklicujejo na odločbe Državnega sveta, ako gredo v prilog finančnemu erarju, smemo z vso pravico zahtevati, da se prilagodi finančna praksa odločbam Državnega sveta tudi tedaj, ako so v prilog davčnim zavezancem. Očitno je, da ustreza pravno stališče Državnega sveta v tem vprašanju pravilno razumevanemu smislu ustreznih zakonskih določb. Zadružna šola v Ljubljani razširjena Slovenci smo na svojo Zadružno šolo v resnici lahko ponosni, saj je hila ustanovljena kot prva šola lo vrste v Evropi. Za štiridosotletuico svojega dela v izobražovanju kmečkih zadružnih delavcev more ta ustanova z letošnjim šolskim letom zazuamenovati velik iu lep napredek: pouk na njej se je razširil od sedanjega enega tečaja na dva tečaja. Snov, ki jo je treba obdelati v tej šoli, je tako obširna, pa hkrati tako težka, da se je že dolgo čutila potreba po raztegnitvi pouka. Do sedaj je bil pouk vso preveč zgoščen, ua hitro pridobljeno znanje brez ponavljanja in utrjevanja ni imelo trajne vrednosti. Zaradi tega jc kmetijski oddelek bansko uprave predložil g. banu in ministrstvu za kmetijstvo poročilo svojega zadružnega referenta, v katerem so predlaga razširitev pouka na dva tečaja. G. ban dr. Marko Natlačen je pokazal polno razumevanje in stavil kmetijskemu ministrstvu utemeljen predlog, naj se pouk na Zadružni šoli v Ljubljani že v šolskem letu 1987-38 razširi na dva tečaja. Pred nedavnim časom je g. minister za kmetijstvo predlog g. bana ugodno rešil z odredim. da se pouk razširi ua dva tečaja in istočasno zviša tudi podporo za šolo. Tako jc omogočeno — ker je tudi banovina določila nekaj več sredstev za pomoč pri vzdrževanju učencev, — da ee bo poleg ie tekočega prvega tečaja sredi januarja 1998 odprl tudi drugi tečaj, v katerega bodo mogli stopiti učenci, ki so v zadnjem času dovršili prvi tečaj ua tej šoli. Letos bo pouk v II. tečaju trajal samo tri mesece (do Velike noči), prihodnja leta pn je upati, da bo podpora kmet. ministrstva in kr. bansko uprave omogočila popoln. pet mesecev trajajoč pouk v II. tečaju. Učni načrt so zastopniki kmetijskega oddelka j kr. banske uprave. Zadružne šolo. Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug že sestavili za oba tečaja. V I. tečaju pridobljeno znanje so bo v 11. tečaju temeljito ponovilo in še dopolnilo z neka-j terimi predmeti, ki so za sedanje razmere poseb-i no važni. V splošnem so bo pa dosedanja snov I počasneje pa obširneje obravnavala. Veselimo se | napredka Zadružne šole in želimo, da bi la preko-| ristna ustanova v bodoče rodila še lepše uspehe za dvig našega kmetijskega zadružništva, ki mora fioslati gospodarska hrbtenica našega naroda. Reorganizacija državnih železnic Dodatno k našemu včerajšnjemu članku prinašamo še zaključna izvajanja pisca tega članka N-g, ki zaslužijo pozornost merodajnih faktorjev pri re organizaciji železniške uprave. Švica .je majhna država. Po svojem prostoru meri 41.298 kms. Veudar pa ima razmeroma gosto železniško mrežo. Zvezne železnice imajo v svojih rokah okoli 3200 k ni prog (vseh prog pa je, okoli 5000 km). Dohodki švicarskih zveznih železnic so se gibali v zadnjih 10 letih med 300—150 milij. sv. frankov. Proge so skoraj že do 70% flfktri-ficirane. Letošnje poročilo prometnega ministrstva Švice (Mesures de rationalisation et d'žconomies prises par les C. T. F. dc 1920 h 1936) zaključuje, da se imajo švicarske železnice, zahvaliti svo.ii upravni reorganizaciji, da so dosegle končno rav- notežje med potrobami in koristmi njih samih, države ter narodnega gospodarstva. Zgled Švice je zanimiv, v toliko bolj, ker moramo ugotoviti tudi v naši državi podobne, čeprav ne enake pojave, ki so v najtesnejsi zvezi s potrebami upravne reorganizacije železnic. Uredba o organizaciji naših železnic, ki velja danes pa jc tesnogrudna in z ozirom na samo železniške interese daljo nemogoča. Sistem, ki je že od leta 1927 v veljavi, se ni ohnesel in se je izkazal tudi za narodno gospodurstvo v naši državi kot skrajno škodljiv. Ce je centralna uprava preobremenjena z upravnimi deli, katera so prenešeua celo v fašistični Italiji (vozno olajšave društev in posameznikov. tarifne olajšave lokalnega značaja itd.) ter v nacionalno-socialistični Nemčiji na pokrajinske doparteinente, potem ne glede na vse ostalo, ne bi bilo prav nikakega razloga, da se to tudi pri nas do nekih naprej določenih mej nc izvode. 1'ri nas je centralistična nota v železniški organizaciji tako ostro začrtana, da so postala pokrajinska ravnateljstva že popolnoma hromi in brezživljenjski organi, mimo katerih izvršuje centrala svojo funkcije, ki često spadajo že po sami uredbi in po zakonu na ravnaloljstvo. Tako jo postala žc tudi sama centrala neekspeditivna, neokretna in tudi s strokovnega stališča že odjiovcduje. Kvalificirano osebje na progi prehaja polagoma vse bolj in bolj, zaradi dejstev kopičenja dela pri centrali, pod kontrolo iu podrejenost strokovno in tudi sicer šolsko nezadostno kvalificiranega osebja v centrali. S tem nastaja čim dalje večji kaos, katerega se jo končno po zrelem proučevanju lotilo prometno ministrstvo ter odobrilo načrt o novi upravni organizaciji železnic. Te dni je izvedena prva proosnova v sami centrali z izločitvijo odseka za proučitev voznino (za inozemske promete in re-fakcije) iz sestava kontrole oddelkov v sestav trgovinskega oddelka glavnega žel. ravnateljstva. Izvedba celokupne reorganizacije upravne službe se bo izvršila v začetku novega proračunskega lota. Podrobnosti izvedbe nove organizacije pa se še dalje, proučujejo, tako v pogledu prenošenja pristojnosti na posamezna pokrajinska ravnateljstva, kakor glede prerazvrstltve strokovnega osebja v sami centrali. Pozdravljamo ta korak prometnega ministrstva, ker vidimo v njem dober znak za postopno izboljšanje no samo železniške uprave, marveč ludi splošne državne uprave, s katero je najtesneje povezana. N—g. * Izpremembe v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov. Minister trgovine in industrije jc predpisal naslednjo izpremembo pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov z dne 16. marca 1036: Odst. 2. čl. 16 pravilnika se glasi po novem: 2, Za nadzornika (palirja) se morejo postaviti: osebe, omenjene v točkah l. in 2. čl. 37. zakona o obrtih; osebe, ki so položile izpit za mojstra zidarja, tesarja aH Mesarja; osebe, ki so uspešno dovršile gradbeno delovodsko šolo ali njej enako strokovno šolo; osebe, ki so v palirski 6lužbi delale najmanj 5 let; osebe, ki so najmanj 10 let zaposlene kot pomočnik v gradbenem obrtu. Ban more za posamezna mesta, za posamezne okraje ali vso banovino odrediti, da se za nadzornike (palirje) morejo postaviti samo osebe, ki so uspešno dovršilo šolo. označeno pod točko 1. in 2. čl. 37. obrtnega zakona, osebe, ki so uspešno dovršile gradbeno delovodsko aH drugo njej enako strokovno šolo in osebe, ki so položile izpit za mojstra zidarja, tesarja ali klesarja. — Izprememba je bila objavljena v »Službenih novinah<- dne 13. decembra in jc tedaj stopila v veljavo. Ukinitev starega kliringa s Francijo. Dne 15. t. m. sc uveljavi novi sporazum o plačilnem prometu med našo državo in Francijo. Trenutno znašajo v starem kliringu klirinške terjatve Francije do nas okoli 8 milij. frankov. V novem sporazumu je določeno, da bomo ta saldo izplačali Francozom v devizah, za kar imamo na razpolago dovolj prostih deviz na našem osrednjem računu v Parizu, Dobave. Gradbeni oddelek ravti. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. decembra ponudbe za dobavo raznih napisnih tablic iz cinka s številkami. — Tehniška komisija br. 1 na Vrhniki sprejema do 18. decembra ponudbe za dobavo 500 kub. metrov jamskega lesa in 300 kub. metrov desk. Licitacije. Dne 16. decembra bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo oOAHJO kg zdroba in 15.000 kg olja. — Dne 28. decembra bo pri Dravski radionici v Ljubljani licitacija za nabavo raznega lesa in desk. Borza Dne 14. decembra. Dena? V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 233 denar, v Zagrebu in Belgradu 2J7.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpremenjen na S.66 —8.76, v Zagrebu je malenkostno popustil na 8.65—8.75. v Belgradu je ostal neizpremenjen ua 8.63—8.75. Grški boni eo beležili v Zagrebu '26.75—27.45. v Belgradu 26.51-27.21. Nemški boni so ostali neizpremeujeni na 13.90 do 14.10. nadalje so v Zagrebu beležili za konec decembra 13.88—14.08. za sredo in konec januarja, za sredo februarja 13.90—14.10. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,780.S9f> din, v Belgradu 3,814.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 400.000 din pri čvreti tendenci. Ljubljana — tečaji s priraom Amsterdam 100 bol. dolg. . . . 2397.1(5—2111.76 Berlin 100 mark............1736.27—1750.15 Bruselj 100 belg............732.45— 737.51 Curih 100 Iranko*......990.45- 1003.62 London 1 funt.......215.01— 217.07 Ne\vyork 100 dol..............4277.26-4313.57 Pariz 100 frankov............146.09— 147.53 Praga 100 kron..............151.38— 152.40 Trst 100 lir................225.95— 229.03 Curih: Belgrad 10, Pariz 14.6S25, London 21.6075, Newyork 425 25, Bruselj 75.525, Milan 22.75, \mstcrdam 240.525, Berlin 174.525, Dunaj 80.45 (81.70), Stockliolm 111.55, Oslo 108 55, Ko-penhagen 90.45, Praga 15.195, Varšava 81.80, Bu-dimpošta S6.25, Atene 5.95, Carigrad 5.50, Bukarešta 3Č25, Hclsingfors 9.555, Bučno- it,-12". 125. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 94 den., agrarji 54 -56, vojna škoda promptna 420—425, begluške obveznice 78.50 den., V/o sev ugrarji 51—53, 8?o Bler. pos. 95—<>4, 7% Bler. pos. 84.50—85, 7','» posojilo Drž. hip. banke 99 den., Trboveljska 210—250. Zagreb: Državni papirji: iu\est. posojilo 95 den., agrarji 54 den . vojna škoda promptna 425 424, begi. obvezn. 78.75 den., dalm, agrarji 76.75 den., i% sev. agrarji 54 den., 8% Blerovo posojilo 95.25—95, 7% Blero\o po.-. 84—84.50 (84.25), 7% pos. Drž. hip. banko 99 den. Delni c e. : Narodna banka 7.500 dou., Priv. agrarna banka 212—215, Trboveljska 220 blago, Gutmauu 50 den., Danica 50 den., lov. sladkorja Boeko-rek 650 blago, O.sj sladk. tov. 164 den., Dubro-vačku 405 den , Jadran, plovba 405 den., Ooca-nia 450 blago. Belgrad: Državni papirji: investicijsko posojilo 95 den., agrarji 54.50 den., vojna škoda jiromptna 421 50—422 (421.50), zn konec januarja 421—425, begi. obvezn. 79.50—80, dalmat. agrarji 55 den , H% Bler. pos. 93.73—94 (94), 7% Blerovo posojilo 84.50—85.25, 7?» pos. Drž. hip banko 99.50 den. Delnice: Nar. banka 7.500—7.550, Priv. agr banka 214-216. Žitni trg Novi Sad. Vse noizpremenjcuu. Tendenca ueizpromenjena. Promet srednji. Sombor. Ase neizpremenjeno. Tendenc« stalna. Promet V) in pol vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 15. dec. 1957: voli I. vrste 6 din za kg, 11. vrste 5.50, III. vrste 5; telice l. vrste 6 din zn kg. II. vrste 5.50, 111. vrste 5; krave I. vrste 5 din /a kg, II. vrsto 4.50, 111. vrsie 4-; teleta i. vrste 8 diu za kg, II. vrsto 7; prašiči špeharji 9 din za kg, pršutarji 7; pujski 7 do S tednov stari 105 do f" din za kom. Goveje meso 1 vrste, prednji dol 10 din za kg, zadnji del I-'; 7 din za kg, zadnji del 9. Svinjina 16 din za kg, zadnji del 12: goveje meso lil vrste, prednji del 7 diu za> kg, zadnji del 9. Svinjina 16 din ja kg, slanina sveža 16, svinjska mast (9; čisti med 20—24 din za kg; neoprana volna. 22—26 din /,i kg. oprana volna »2—36; goveje surove ko/o II- 14 din za kg. telečje 15—16, svinjske 8—IO. Pšenica 250 din za 100 kg, ječmen 200, rž 225, mp. 180, koruza 14<>. fižol 250, krompir Iu, cerna 19550, sono 75, slama 50. jabolka I. vrsie 5tlt> din za 100 kg, II. vrste 4O0, Ul.vrstc 250: čo.šjjI je suhe 1. vrste 1200 din za 100 kg, ii. vrsto 1100, III. vrsto 1000. Pšeniena moka 550—400 din /a 100 kg, koruzna 200, ržena 300, ajdova 4«ri koruzni zdrob 225—VKl. Sejem v Mengšu 15. decembra je bil zaradi slabega vremena le slabo obiskan. Kupčija tudi slaba. Cene: voli f. vrste 5—5.50 zu kg žive to/o, II. vrsto 4.50—5. Povprašcva.njo je bilo /n dobre kravo mlokarice ter jc bila cona zn I. vrste 2.600— 5.000 din /n komad. Svinjski sojeni je bil slabo založen, špeharjev ni bilo. II. vrste za zakol so bili po 6.50—7.25 diu z,a kg žive težo. Mladi prašički po 70—100 din za komad, tri do štiri mesece stari 200—250 din. — Prihodnji sojem fo 9. februarja 1958, posebno živahen jo tu. sejem /a plemenske svinjo. V Novem mestu je bi! dne 6. dccembra živinski sejem. Na sejem je bilo prignanih 8(> glav govejo živiuc in 407 prašičev. Kupčija so jc vršila v znamenju padca cen ter je bila zelo slaba. Prodanih jo bilo le 154 prašičev in 2 govedi Cona govedi je bila od 3.50 din do 6.50, prašiči pa orl 5 do 6.50 din za kg žive težo. 8 do io ted-uov stari pujski so bili od 40 do 100 din za kom. Na sejmu v Vidmu v okraju Kočevje, ki je bi! dne 6. decembra t. I., so bilo za živino sledečo ccuo: voli od 4 do 5.50 din, junci od 4 do 5 din. telice od 3.50 do 4.50 din, kravo od 3 do 4.50 din in teleta po 6 din za kg žive teže. Kulturni obzornik Mohorleve knjige za I. 1938 2. Slovenske večernice: Iv. Zoreč: Izgnani menihi. (Belih menihov četrta knjiga: Samostan ob razpustu). Str. 160. Zoreč jo posvetil stiškim menihom ob njihovi 700 letnici celo tetralogijo, kar je v slovenski književnosti resnično velika redkost. Tako je v leposlovni obliki zaje! vso zgodovino stiškega samotami od prvih početkov, ko so se priselili v gozdnate kraje, kjer so prvi krčili gozd in učili ljudi obdelovati zemljo ter do trenutka, ko je cesar Jožef II. I. 1784 razpustil samostan. Vso to zgodovino je obdelal v štirih »Večernicah«, toda zdi se nam, da je ostalo šc gradiva za pelo knjigo, ki naj bi pokazala nov razmah stiškega samostana po obuovlje-nju do slavnostne 700 letnice in smrti enega največjih slovenskih škofov v njem. Lepa je ta ideja Dolenjca Zorca, ki jo je zdaj za enkrat zaklju&il. V zadnji povesti »Izgnani menihi« je glavna os dvojni problem: osamosvojitev tlačanov ter razmah prosvetljensko libcralisllčnc nvsli, nasprotne kontemplativnemu meništvu, ki ne nudi nikake splošno narodne koristi in sc ne posveča ne šoli ue oskrbovanju bolnišnic. Problem osamosvojitve tlačana predstavlja kmet Trlep, potomec klenih Trlepov iz prejšnjih knjig, ki hoče oženiti svojega s-ina tudi brez opatovega dovoljenja, če se bo seveda branil Trema med novimi kmečkimi pravicami in samostanom, ki izgublja po!no oblast nad živi'e njem podložnikov — med Trlepom m op»tom Tauflerenem — tvorijo ra,piet povesti, k temu se pridruži še ljubezen Slabeta iz sosedne gespoščine ter Pjjus Katke ter Trlepovega Toneta do Polon«, kar pTedstavlj? vzporedno zanimivo dogajanje. Važen pa je razpad samostana samega v sebi, to je — borba nove miselnosti za setkulari-zacijo med menihi samimi. V tej povesti nastopajo tudi znani slovenski prosvetljeni kulturni delavci, znani po svojem svobsdomiselstvu, tako Linhart in Kuralt, oba bivša stiska raeaiha, le da jih je po mojem mnenju Zoreč predstavil bolj kot sentimentalne humaniste, kakor pa prve najpomembnejše slovenske svobodomiselce. Ob koncu, ko se trenja podanikov in samostana omilijo, pride razpust samostana kot velik pora/, za vso okolico, ki že spoznava, da je bila oblast krive palice še zmeraj boljša kot pa bo svetna oblast. Z izgonom menihov in upanjem na lepši čas se zaključi sveža Zor-čeva tetralogija o stiskih menihih. Zorčeva povest ni lahko berilo: premaio sc dojm« srca in v«e premalo je v njej dejanja, napetosti in toolote. Tudi samo pogovarjanje utruia. ker ni pokrajinskih opisov, kjer bi se odpočilo oko in se navdušilo nad živobarvnimi mesti. Zorčeva povest je intelektualnega značaja ter ni morda niti pritegnila bralce tako, kakor bi zaslužila zaradi — izredno klenega jezika, čudovito jedrnatih rekov, bogastva misli in plastike jezika, dolenjsko pobarvanega in izvirnega, kakor ga danes piše raalokateri slovenski pisatelj. V njem človek uiiva jedrino slovenske kmečke pameti ter sočnost izraza. In v tem pogledu ima povest svojo veliko vrednost 3. Jan Plestenjaks Bajtarji. Mohorjeva knjižnica 91 zrezek, str. 80. Mohorjeva družba je dala letos med redne knjigo Se drujjo povest »Bajtarji-, k' jo je spisal pisatelj lanskih -Večcrnjc« Jan Plc6te- | n j a k, Plestenjak jc v svojih manjših črticah po »Mladiki« in drugod, zlasti pa v »Lovraču« in letošnjih -Bajtarjih- začel odkrivati nov svet: življenje v loških hribih med Sveto Katarino in Škofjo Loko. V »Lovraču« v tem oziru še ni bil tako plastičen kakor v -.Bajtarjih«, ki pomenijo za Pleste-njaka velik napredek. Zanimivo jc, da sta se istega problema v letošnjih Mohorjevih knjigah lotila Finžgar (Koledar: Ta naš Jaka) in Plestenjak, namreč: ljudi jc treba pritegniti iz tovarniškega vzdušja zopet na grudo, v kmetstvo. Finžgarjev opis je seveda veliko bolj nazoren m klen, toda tudi Plestenjak gre zavedno v Finžgarjeve koles-nice ter ga skuša posnemati tudi v nazornosti, lak je Jaka, glavna oseba: bajtar s hribov, ki jc služil v Kranju v tovami, bi! začasno odpuščen, gre domov in preživlja notranjo ljubavno krizo zairadi dekleta iz Bitnja, ki ga nc ljubi. Gara kot vsak hribovec, isčc dela, pade med komunistične agitatorje, sprejme od njih letake, ki pa jih ne širi; se zaljubi v kmečko hribovsko dekle, dobi zopet delo pri tovarni v Kranju ter se udeleži zadnjega štrajka, kot eden najzvestejših privržencev štraj-kujočih. Po zlomu štrajka, ko ni upanja na službo, in po sitnostih na sodišču zaradi letakov, se vrne domov ter se oženi na kmetijo, kjer bo zadovoljno delal in — nikdar več štrajka]. To je zgodba »Bajtarjev*, površno posneta. Njena umetniška vrednost ni v tendenci, vzgojna pač ni v razpletu zgodbe same, ker je povratek k zemlji bolj zunanjega značaja: nima več upanja na službo ter tako skoraj resignira v hribe. V tem oziru je Finžgar rešil problem vrnitve k zemlji v človeku samem, po njegovi svobodni volji, kar je neprimerno več vredno. P!«»t«iilaWnvi» povest peša na globini problema. I na preveč vidni in ne dovolj notranje utemeljeni i tendenci, temveč v opisovanju kmečkih ljudi, njih življenja in njih nežne človeške dobrote, v nazornosti kmečkega življenja sploh. Zaradi -Bajtarjev-upam, da bo Plestenjak napisal končno še kako zelo dobro povest. Kot ljudska povest z dobro vzgojno tendenco pa bo dosegla 6voj namen. 4. Jakob Grčar: Preko morij v domovino. — Mohorjeva knjižnica 96, sir. 64. Jakob Grčar je že lani pri Mohorjevi družbi izdal popis sibirskih bojev in usode naših ujetnikov za časa boljševiške revolucije v knjigi "Deviška zemlja v krvi«. V tej knjižici pa opi-6ujo samo potovanje slovenskih vojakov iz skrajnega konca Sibirije, iz Vladivostoka na ladji Himalaji preko Tihega oceana, Rdečega morja in Src dozemskega, preko morij v domovino. To je dc! odisejada slovenskih ruskih ujetnikov, ki jo jc to liko naših ljudi doživelo, opisa! pa še lako malokdo, prav za prav nihče. Prišel bo čas, ko bo vsak tak zapis o našem trpljenju in doživljaju v svetovni vojni in po njej šc dragocen donesek k zgodovini ustvarjanja lastne države. Grčar je v prijetnem kramljanju opisal življenje v Vladivostoku ter potem na ladji, kjer 60 naši vojaki izdajali na vožnit celo svoj časopis ter vse do Dubrovnika in do Ljubljane, kjer so jih spel sprejeli svojci. Več ko!, samo navaden popis vožnje pa spis Preko morij v domovino« ni hote! hiti.« (Dalje.) * Popravek. — V oceni recitacijskega večera primorskih pisateljev smo omenili, da se jc vršil jiod okriljem društva >Soča^. Zdaj popravljamo, d.i ga je priredilo delavsko prosvetno druMvo Tabor«. Kako se Kitajska modernizira Ekspresni vlak v vodi. V grofiji Derbyshire v Angliji je zaradi silnega deževja nastopila povodenj. Škotski ekspresni vlak je moral na poti skozi to grofijo voziti zvečine po poplavljeni progi Dve nesrečni materi Kdor bi pač še verjel, da se je Kitajska v zadnjem časi! popolnoma izčistila v svojih tisočletnih tradicijah, bi se zelo motil. Kljub revoluciji, ki ji je prinesla republikansko državno obliko, je velikanska država v sredini še vedno v nepretrganih prenavljalnib oblikah. Z velikimi koraki sicer, toda mnogokrat s težavnimi in odkritimi krvavimi boji se modernizira na vsem svojem ozemlju. Gibanje, ki se je započelo 1934 pod geslom sNovo življenje*, je postavilo, in zbralo vse svoje najboljše moči za uapredek in dokončno ureditev države. Postavilo si je za nalogo, da ves kitajski narod uvede v novi čNovo življenje« je brez kite. Medtem ko mandarin izvršuje svojo dolžnost in sprašuje obtoženca, se približa vojak, oborožen z velikimi škarjami, in: eden, dva, tri — pa izgine privesek. Izročita ga posestniku, da ga naj shrani v domačem muzeju v spomin na stare čase. Slavne ženske »nogice« se vidijo samo še pri častitljivih matronah, katere se jih pač ne morejo več rešiti, toda mlada dekleta nočejo več prestajati mučeništva iu nočejo hoditi kot pokveke po ulicah, pač pa hitijo po svojih opravkih z zdravimi nogami veselo in brezskrbno. Še pred malo leti so bile naravnost drakonske odredbe proti uživanju opija in kadilcem malo uvaževane. Bile so samo besede na papirju. Družine so skrbno hranile zaloge opija, pipe, vžigal- »To-le deževno vreme je pa rea strašno pusto in blatno! 4 ali 5 otrok sem morala poprej umiti, preden eem med njimi našla svojega.« nike, sploh vse, kar so potrebovale za kajo opija. Velikanska polja so bila porasla z lepimi makovimi cvetovi, ki so bili pravi ponos prebivalcev. 2e več kot tri leta pa ni videti niti enega maka več v okolici Pengpuja. Posebne bolnišnice sprejemajo zastrupljence po opiju. Kazni in grožnje proti kadilcem in prodajalcem opija se množijo iz dneva v dan. Od prvega januarja je smrtna kazen za kadilce opija in časopisi razpisujejo delo za 2000 rakev, katere naj bi bile pripravljene za obsojence. V preteklem decembru so ob objavi kazni bili v Pengpuju zbrani vsi dijaki, vojaki in uradniki. Obsojence so privedli iz raznih zaporov ter jih izpostavili na javen oder kot zgled opijskih žrtev. Velike demonstracijo so se vršile po ulicah proti kajenju opija in naslednje dni jo morala vsaka šola napraviti pohod po ulicah in en dijak iz šole je dobil nalog, da je govoril o vseh zlih posledicah, ki jih rodi uživanje opija. Seveda so tudi misijonske šole prisostvovale tem manifestacijam Gibanje »novega življenja« prinaša med kitajski narod zdravje in novih sil. Sedaj pa se nam porodi vprašanje: ali bo to prineslo misijonskemu delu napredek, ali pa ga bo oviralo? A po mišljenju vseh misijonarjev jim to gibanje, ki se je danes pričelo razširjati, nikakor ne bo prekrižalo poti v njihovem delu, temveč jim utegne celo koristiti. Gospa Sungmejling. žena generala Čankkajška, zelo mogočna podpirateljica »novega življenja«, je izjavila katoličanom v Pekingu, da v tem novem pokretu pričakuje mnogo pomoči od katoliških jnisijonarjev. Ona pač uvi-deva, da delo za misijonstvo in evangelij je istočasno delo civilizacije. Voditelji Kristusovega Evangelija pa so delali že prej mnogo časa za širjenje in gibanje »Novega življenja«, za ustvaritev dobrih državljanov, za upostavitev velike kulture, za prenovitev velike Kitajske, za zopetno upostavitev nekdanje velike kulture naroda. (Po vsem tem ni čudno, da se je Japoncem tako mudilo z napadom. Zoper docela preurejeno in prenovljeno Kitajsko bi ne bili nič zmogli.) Številke s pariških svetovnih razstav Ko so pred nekaj časa zaprli pariško svetovno razstavo, so časopisi priobčevali številke s prejšnjih pariških svetovnih razstav. Leta 1878 je bila takratna svetovna razstava v Parizu odprta vsega skupaj 19-1 dni in jo je v tem času obiskalo 16,102.089 ljudi. Med obiskovalci so bili takrat tudi ruski car Aleksander II., avstrijski cesar Franc Jožef, belgijski kralj, princ Waleški in mnogo drugih knežjih osebnosti. Takrat je razstava iriela vsega skupaj nekako 28 milijonov frankov dohodkov. Naslednja razstava je bila leta 1889 in je bila odprta skupaj 185 dni. Obiskalo jo je 32 milijonov 350.297 ljudi Dohodki razstave so takrat znašali 49,500.000 frankov. Razstava leta 1000 je bila odprta 212 dni ter jo je obiskalo več kakor 48 milijonov ljudi iz vseh delov sveta. Njeni dohodki so takrat znašali 120 milijonov frankov. Naslednja svetovna razstava v Parizu je bila šele leta 1925 in je bila takrat odprta 195 dni Obiskalo jo je 15 milijonov ljudi. Njenih dohod kov je bilo 93 milijonov frankov. Razstava leta 1931 je bila odprta 193 dni. Obiskalo jo je 33,489.902 človeka, dohodkov pa je imela 318 milijonov frankov. Razstava leta 1937 pa je bila odprta 185 dni ter jo je v tem času obiskalo 30,700.000 ljudi. Dohodkov pa je imela 100.000 frankov. Treba pa je omeniti, da ti dohodki seveda niso še čisti dobiček Carusov sšn tudi poje Še je znano ime slovečega italijanskega tenorja Enrika Carusa, ki je s svojim glasom navduševal ves svet. Mož je že pred nekaj leti umrl. Sedaj pa je nastopil njegov sin, Enrico Caruso mlajši, ki je tudi tenorist. V newyorškem radiu je pel prvič. Listi, ki poročajo o tem prvem nastopu mladega Carusa, pravijo, da ima tudi sin jako lep glas in ga ugodno presojajo. Dvomijo pa, da bi sin s svojim glasom dosegel očela. Vsi svetovni listi se te dni ukvarjajo s strašnim morilcem, ki ga je te dni prijela pariška policija. Nemec VVeidmann, ki je živel v Parizu, je bil prijet, ker so mu dokazali, da je umoril več ljudi. Ne samo pariški, marveč tudi ameriški listi obširno popisujejo te žalostne dogodke, zlasti zato. ker je morilec umoril tudi ameriško plesalko in jo zadavil. Zgodilo pa se je, da so se listi začeli zanimati tudi za nesrečne matere, za mater umorjene plesalke in za mater morilca In listi so skoraj istočasno objavili pogovore z obema materama. Mater umorjene plesalke Kovan je spraševal newyorški časnikarski reporter ter je ta pretresljivi pogovor natanko popisal. Newyorška mati ima največjo skrb, koliko je njena hčerka morala poprej pretrpeli, preden jo je smrt odrešila. »Ko bi jo bil vsaj takoj zadavil!« tarna nesrečna mati ter vije roke vpričo časnikarja, ki pa mirno piše v svoj zvezek, kaj mati v svoji grozi pravi. Nazadnje se nesrečna mati zgrudi na tla in omedli. In časnikarski reporter ta prizor naglo fotografira, da bodo bralci imeli večji užitek od tega. Ameriški poročevalec je brez srca in usmiljenja. Francoski pa ni nič boljši. Tudi on je obiskal mater morilca Weidmannn, ki živi v nemškem mestecu Sachsehausen. Tudi on sprašuje mater, ki vsa potrta odgovarja: -»Prav za svoj 57. rojstni dan sem iz časopisov izvedela, da je moj sin zverina. še v zadnjem pismu mi je pisal: »Mati, sedaj bom začel drugačno življenje!« Bil je najin edini otrok!t Naenkrat pa nesrečna mati strašno zakriči: »Ko bi bil vsaj poprej umrl, da bi ne bila na nas vse padla taka sramota!« Nezavestna se zgrudi, z glavo udari ob trda tla, da se ji odpre na glavi rana Časnikar pa stoji zraven in piše, da se bodo bralci bolj zabavali. tasanenammmmmmammmaammammmma^mamaaDm^m^oa Madame de Thebes umrla Iz Pariza poročajo, da je tamkaj umrla znamenita gospa de Thebes, ki je slovela kot vede-ževalka in ki je vsako leto napovedovala, kaj se bo v teku leta po svetu dogodilo. Dasi se marsikaj, kar je prerokovala, nikdar ni uresničilo, marsikaj pa je b'lo prerokovanega takega, kar se vsako leto na svetu dogaja, vendar njen sloves zaradi tega ni trpel, marveč je od leta do leta rastel. Celo kronane glave so večkrat rade šle poslušat, kaj jim bo madama vedeževala. Njena slava je počasi tako zrastla, da so tudi vedeže-valke po drugih mestih Evrope rado privzemale njeno ime, da je njihova slava in njihov zaslužek bil večji. Pravijo, da je dosegla starost 77 let. Vprašanje pa je. ali je ta. ki je baje sedaj v Parizu umrla, tista, ki se je prva tako imenovala. Kdo ve, kolike takih madam je še v Parizu in drugod. Za dobro vol',o Lizika: »Mamica, ali mi zaupaš?« Mama: »Seveda, otrok!« Lizika: »Močno zaupaš?« Mama: »Močno, dete moje!« Lizika: »Potem mi pa povej, zakaj vedno skrivaš posodo s sladkorjem?« Kalifornijski sadjarji, ki pridelujejo citrone, so svoj dragoceni sadež takole zavarovali prod mrazovi: postavili so sredi nasadov ta-lc »znan-slveni mlin na veter« kakor imenujejo to napravo, ki piha iz sebe vroč zrak ter ga razprši daleč okoli. To mnogo manj stane kakor pa so stale peči, ki so jih kurili s koksom in premogom. Pa še uspeh je večji. Dve materi od žalosti in groze za svojega otroka omedlevata. Časopisni poročevalec pa to popisuje in razmišlja, kako velike naslove bo lahko prinesel o tem pogovoru njegov list. Dve materini srci od žalosti umirata, zunaj pa se že glase klici kolporterjev, ki popisujejo njuno grozo in žalost. In morda nikomur ne pride na um, da je morda poleg prepovršne domače vzgoje žalosti teh dveh mater v veliki meri kriv prav tisti, ki sedaj njuno žalost s tako naslado popisuje. Saj je poprej popisoval druge zločine, iz katerih je potem morilec zajemal svojo vzgojo. Barantanje z žalostjo dveh mater pa je kričeče dovolj, da bi moral marsikdo prisluhniti in pozvati časopisje na drugo poti Križanka: Plošča V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede segajo do debelejše črte in pomenijo: Vodoravno: 1 večji kraj južno od Tržiča na Gorenjskem; 3 kraj, hrib in voda severozahodno od Bleda; 5 večja severozahodna hrvaška pokrajina; 6 ud izumrlega naroda; 7 večja reka v severovzhodni Rusiji; 11 važnejše pristanišče v vzhodni Italiji ob Jadranskem morju; 12 ruski pesnik, vzgojitelj carjeviča Aleksandra II. (1783 do 1852); 16 moška oseba iz svetega pisma; 18 večja ploskovna mera; 19 grška boginja; 21 najvažnejša reka v severni Italiji; 23 slovenski »velikan učenosti:, Prešernov sodobnik in prijatelj (1797—1835); 26 stog brez strelie; 28 drugo ime za finsko pristanišče Turku; 29 pomembnejši kraj ob Dravi zahodno od Ruš; 30 važnejše mesto v severni Italiji ob reki Lainbro; 33 pomembnejši vrh v Karavankah; 34 nasprotje vojske; 35 matematični izraz; 37 egiptovsko božanstvo sonca; 39 druga beseda za upanje; 40 znani nemški letalec; 43 lepa vrtna cvetlica; 44 izraz pri kartanju; 45 eksotična cvetlica. 1 r V J" | b ? 8 9 10 11 ! h 13 1V tr r I >9 ■ L 19 a,o ii - L | iS 14 iS- 'i i li I 30 31 33 1 t r Sb I b- Lf » L <(3 H Uv ■■ ■H mm on tm mm Navpično: 1 sodobni hrvaški pisatelj in dramatik; 2 del obleke; 4 vzhodni krivoverec; 7 večja voda na Štajerskem; 8 druga beseda za naravo; 9 ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo; 10 glavno mesto nekdanjega rimskega imperija; 13 prvi črki imena in priimka slovenskega pisatelja, avtorja katekizma v verzih: Catholisb Kershanskiga Vuka Peissme (1676 do 1741); 14 hrib nad Gregorčičevo rojstno vasjo; 15 druga beseda za trsko; 17 grški bog lepote in umetnosti; 20 glavna reka v vzhodnem Turkesta-nu; 22 del stroja; 23 začetni črki imena in priimka ruskega pisatelja in dramatika (1860—1904); 24 večja sibirska reka, ki se izliva v Severno ledeno morje: 25 predlog s tožilnikom; 27 geometrično telo: 30 večja reka v severovzhodni Sloveniji; 31 glavni pritok reke Drine; 32 večja tibetanska država; 36 grška sveta gora na Halkidiki; 38 rimska denarna enota; 39 svetopisemsko mesto; 40 druga beseda za učenje; 41 trdilna čle-nica; 42 nemški osebni zaimek. Rešitev križanke ,$tev. 8" Vodoravno: 1 Kal, 4 Dolcf, 6 Pasanec, 8 veja, 9 Anam, lt Vega. 12 Epir, 13 karo. 15 Olcg, 16 Zapotok, 18 Matin. 19 sol, 20 Ciril, 22 Lucijan, 24 Paka, 25 azil, 27 Rova, 28 akut. 29 ravs, 31 Grek, 32 Latinec. 34 cimet, 35 lev. Navpično: 1 Kosa, 2 Ala. 3 Lena, 4 Da-iaram. 5 Fenelon. 6 pegaz, 7 Capek, 8 vek, 10 mig, 14 opasica. 16 Otilija. 17 otori. 20 Cukavac, 21 lazaret, 22 Laval. 23 Nikec, 24 por, 26 luk, 30 stil, 31 gnev, 33 ime. Št. 7. Nepovabljeni gostje »Pojdi in povej prior-ju in vitezu, da sta mi dobrodošla,« je kratko zinil Cedric. Šele čez hip je dodal: »Poskrbi, da bo miza dobro oskrbljena z vsem najboljšim, kar premore hiša. Ti normanski psi naj ne poreko, da se anglosaški kmet ne briga za postave gostoljubja. Povej tudi Hoveni. da lahko mirno ostane v svoji sobi, če ne želi videti tujcev.« »Oh. nad vse rada jih bo videla!« je prenagljeno zinila ena izmed de-kel. »Vsakdo, ki ji pri nese kaj novic iz Svete dežele, je njenemu srcu dobrodošel!« Starec je besno pogledal deklo, ki ji je ta pogled kar sapo zaprl, nato pa mrko in togo obsedel. Naglo se je dvignil, ko so se odprla vrata v dvorano ter sta vstopila prior Aymer z vitezom Brian-dom ob strani, za njima pa štirje služabniki, ki so svetili z baklami. Starec jima je trikrat odmerjeno stopil naproti, obstal in spregovoril: »Oprostili mi boste, pre- častiti prior, da vas ne sprejemam pri vratih. Ampak povem vam. da sem se zaklel, da ne bom nobenemu takemu gostu, kakršna sta vidva z vitezom, stopil več kakor tri korake naproti v tej svoji, od dedov podedovani hiši. Poleg tega bosta morala tudi še oprostiti, da vama govorim v vašem normanskem jeziku.« Prior, ki je bil mož miru. je spregovoril nato nekaj ljubeznivih besedi. da bi grčastega Anjlosasa malce potolažil. Kakor je sam sodil, njegovo prizadevanje ni bilo brez uspeha. Za Qojič dprilo za celo družino kvalitetni prejemniki v vseh cenah z najugodnejšimi mesečnimi odplačili Brezobvezna predvajanja pri naših trgovcih RADIO Nerednosti v mestni zasiavllalnlci pred sodiščem Ljubljana, 14. decembra. Mali kazenski scuat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih kot predsednik in kot. sosodnika gg. Ivau Kralj in Rajko Lederbas, je danes obravnava) razne nerodnosti, ki jih je odkrila revizijska komisija pri mestni zastavljalnici ljubljanski in ki so se vršile še pod starini režimom. Samski magistralni uraunik France Kramar, po rodu Ljubljančan, je bil prvič obtežen zločinstva zlorabe uradne dolžnosti po § 397-11 k. z. iu zločinstva uradne poneverbe po S 319-1 k. z. Obtožba, ki jo je zastopal drž tožilec dr. Julij Fellaher, mu očita v S'J primerih, da ie kot likvidator mestne zastavljalnice na dražbeuih zapisnikih popisoval imena raznih strank, ki so bile oškodovano za celotno vsoto 12.186 din in da jo ta denar poneveril. V drugi obtožbi pa je France Kramar bil obtožen zločinstva krive prisego in zločinstva ponarejanja listin. V drugem prmeru gre za civilno pravdo, ko je šlo za dražbo drngih preprog, ki so bile v mestni zastavljalnici zastavljene m 15.000 din iu za ta znesek prodaue bivšemu obč. svet. Miroslavu Urbasu. ki je bil takrat uačelnik upravnega odbora zastavljalnice. Oškodovanka Berta Lumpre-tova je občiuo tožila za omenjeui znesek. V tem procesu je nastopil kot priča tudi obtoženi Kramar Frapee. Obtožnica mu očita, da je privo prisegel, ko je izpovedal, da je v neki vlogi na občiuo stal stavek, ki sfi je glasil, da :>zato preprog tudi občinstvu nismo kazalk. Dalje je obdolžeu, da je ponaredil v izjavi Ivana Medika neki odstavok. Obtoženca je branil odvetnik dr. Fran Lokar. Mestno občiuo ko! zasebno udeleženko je zastopal kfantear g. SI. 1'elc K obravnavi je bilo vabljenih 21 prič, večidel mestnih uradnikov in nameščencev, pa tudi mnogo strank, ki naj bi bile oškodovane ua tn način, da jim ni bil izplačan prebitek od izkupička za njih na dražbi prodane zastavljeni- stvari. Obtožnica navaja, da je bilo iz naslova prebitka pridržanih mnogo zneskov od 10 do 2000 din. Obtoženec France Kramar se je na današnji obravnavi mirno iu odkrito zagovarjal. Sodišču je kot bivši likvidator pojasnjeval vse poslovanje. Ni imel absolutno nič posla z denarjem, ki ga je upravlja) blagajnik pok. Rudolf Est. Nu zadevna predsednikova vprašanja glede krivde je obtoženec odvrnil, da ni kriv niti v enem primeru, da ni kriv uradne jiOneverbe, niti ne zločina krive prisege, Ni v zapisnikih ponarejal podpisov, pisal je imena s svojo pisavo, ker 11111 je blagajnik Est naročil, da mora vpisati vsako stranko. Ko je obtoženec v vseb podrobnostih pojasnil, kako je posloval, jo obravnava nato krenila na znamenite Urbasove preproge. Gospa Lainpretovn je I. 1929 zastavila v Mestni zastavljalnici štiri dragocene preproge za 15.0<>0 din. Ker preprog ni pravočasno rešila, so bile 12. novembra 1930 na dražbi prodane za vzklicne ceno 15.000 din takratnemu obč. svet. in načelniku upravnega odbora Miroslavu Urbasu. Postopalo sc je takrat proti predpisom. Preprog niso dali dopoldne pred dražbo občinstvu na vpogled in so bile preproge popoldne prodane. Po navedbah ge. Lampretove so bile preproge vredne najmanj JOOOO din. Obtoženec je med drugim podal zgodovino, kako je prišlo do pravde odnosno kako so postopali pri dražbi preprog. Preproge so bile po mnenju cenilca vredne med brati ttO.OOO dinarjev. Obč. svet. Urbas je preproge ogledoval že 3 dni poprej. Predsednik s posebnim poudarkom: ••Nepravilno je že to bilo, da se je Vaš šef spuščal v take kupčije.«- Obtoženec: -»Seveda je nepravilno, (i. Urbas je stal za pultom in se vedno inleresirat za kake stvari.« Na dopoldanski razpravi je bilo zaslišanih 8 prič, med drugimi gg. Rudolf Juvan, A polonija Žonta, Likar Pavlina, Likar Marija, Bajt Terezija, Mcdik Ivan, sedanji vodja zastavljalnice, Košir Fran, ki je dejal, da je bil Jontfcs vodja zastavljalnice, in Potokar Gabrijel. Popoldanska obravnava sc jo osredotočila na pravdo ge. Lampretove zaradi preprog in je bilo zaslišanih do 10 prič. Obravnava traja pozno v noč. Ceiie c »Dekle in njeno javno udejstvovanjc< jo fe-ma predavanja, ki bo v Orlovskem domu drevi Ob H 8. za članico Ajiologeličneg« krožka. c. Duhovne vaje za gospodične. V dnevih od 20. do 21 decembra bodo pri čč. šolskih sestrah javne duh. vaje za gdč. s posebnim ozirom na trgovsko uslužbenke. ZaČelek duh. vaj bo v ponedeljek 20. dec. ob 7. zvečer: pete litanije z blagoslovom, nalo uvodni govor; druge dni je vsak dan zjutraj ob pol 7. govor tn sv. maša, zvečer pa ob ?'. pete litanije in govor. Sklep duh. vaj bo 21. dec. zjutraj ob 7.: zaključni govor iu sv. masa s skupnim sv. obhajilom. Duh. vajo bo vodil misijonar g. Janko Bele. Ker Je prav v današnji dobi zlasti mladini potrehna krepka duh. ojx>ra. zato duh. vaje vsem gospodičnam zelo toplo priporočamo. c Danes bo ob *etrt na S ▼ Orlovskem domu redni »kupni festanok Fantovskega odseka. . Odlikovanje številnih strelskih drozm cclj-skesa okrožja. Z medalio dobrega strelca bili J odlikovani v strelski družini Celje: Blumer Fric, | Josek Oto. Aman Josip, Keblič Avgust, Lakner : Avgust, Ravtar Otmar, Ilernaus Josip in Dečman : Iferberl. V Štorah: Kouipolšek Karel, Gorjup i Ignac, Kunaj Ferdinand, Verovnik Vinko in K0111-| polšek Ivan. V Škocjanu: Globevnik Ivan, Zuter Blaž in Hočevar Alojz. Na Vranskem: Jesenik Lu-dovik in Zorko Ignac. V Zagorju oh Savi: Suša Viktor, Požud Herman, Rencov Franc in Leskovšek Antou. V Kostanjevici na Krki: Troha Janko, Kolar Jožef in Kolar Ivan. Na Črni pri Prevalju: Povh Hubert, Mastek Karel in Modrej Franjo. Vsem odlikovancem izrekamo naše iskrene če-stilke! KINO METROPOL Danes »BELI ESKADRON«, odlično filmsko delo po znamenitem romanu Josepha Pejrrea e 1'redstojniŠtvo misijonske hiše pri sv. Jožefu nad Celjem hrani zapestnico, ki jo je nekdo pri-nesel vratarju. Lastnik naj se z.giasi pri vratarju na porti. c Tekmovanje za nagrado treh najlepših izlitlh v Celju. To dni tekmujejo udeleženci tečaja ^Novodobnih izložb Društva za dekoracijo in reklamo v Celju za nagrade, ki so določene za tri najlepše in najučinkovitejše izložbe. Žirija sestoji iz dveh članov Trgovskega društva in dveh članov Društva za dekoracijo in reklamo Rad to Programi Radio Ljublfona Sreda, /i decembra: 1? Kar vam ugaja, to 6e pred vaja (plošče) — ii.45 Vrerao, poroiilu - i;l Cas, spored, obvostila — 1.1.15 Opoldansk: konuort Rad orkestra — 14 Vreme, borz« - 18 Mladiueka ura: Glasbeno oblikoslovje (s Ur Antou llolinar) - 18.10 Davčne olajšave (g. dr. Vlad Murko) — 10 Cas, vreme, poiočda. spored, ohvostila - 15.30 Nac ura - 19.60 l'vod t prenos — Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukraar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Četrtek. 76. decembra: 13 Pesmico današnje dobo (plošče) — 12.45 Vreme. poiočila — 13 čas, spored, oh vestila - 1.1.H Opoldanski koncert Radij, orkestru 14 Vreme, borza — 18 Zvoki radosti (Rad. orkester) - 15 11 Slovenščina za Slovoncc (g. dr. Kolarič) - ]0 Cas. vreme, poročilu, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura — 10.50 Zabavui kotiček — >0 Pevski kvartet Fantič na vasi. — 20.40 Valčki Johanna Strauss* (ploščo) - 21 Kondoi' skladateljev; Oouperin. R&meau, Onssek, H.iy dn, Kuhlan (g. Serčko Kopore prodava, gdč. Hertn Soifort igra ua klavirju) — 32 Ca«, vrnme, poročila, spored — 22 l.i Podoknico (plošče). Drugi program 11 Sreda. /.i. der.: Hclnrad: 'Ju Plošče, '.'O.:!') Humor. 21.30 Narodne po«mi, 'j\I5 Komorna glasba - Zagreb: 20 Ljubljana - Dunaj: 13.25 Zabavna glasba, 2M.10 Pesniška liro, 32.30 Hrvatska glasba, 2.1 Zabavni koneert Izdelovalnica likerjev, desertn h vin, sirupov in zganjam a Jakob 9etj)avec -t Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telelon 25 80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjcvec, droženka, klekovača Snecijaliteta: Grenčak m vermut — Dudimpeita: 30.10 Filharmonični koneort, 22.15 Jazi, 23.05 Ploščo — Trst-MUan: 17.15 Klavir, 21 Igra, 21.311 Koneert — Bim-Bari: 21 Simfonični kouoeit. 32.15 Igra — Praga. 10 35 Vojaška godba -- Varfava: 2U Plnšrte, 31 Chopinov koneort — l/vrlin: 30 Nimfouifini koneort — Lipsko: 20 Bruuknorjov koneert — Kolu: 19.1(1 T'len. glasba. 21 Narodna glasba, 31.80 Vojaška godba Franlrfurt■ 10 ln Orkestralni iu vokalni koneort -- Ue-rnmiinster: 10.55 Sonata, 21.30 Plesna ftlasbn — Stran-bnur/i: 21.30 Koncert konservatorija Iz Mnt-za. Četrtek, 16. dre.: Belgrad: 20 Narodne potmi. 30.3<1 Simfonični koncert, 23.15 1'loščo — Zagreb.- 20.15 Augle5ka glasba - Dunaj: 30 Moderna balada, 22.30 Zabavna gl. - Budimpešta: 10 SO Igra, 21.15 Beethovnova sonata. 32.35 Ciganska glasba. 23 Operni ork. -i Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra — tlim Bari: 31 Opera — Prago: 20.55 Orkester _ 1'grSara: 2n Šved sko pesmi. 21 Ljudski koneort — Berlin: 30 Plesna gl Kdnigsbcrg: 1010 Zimska simfonija - Bambura: 30.10 Opereta — K din: 'JO Mozart-Beethoven ZAVESE ohrani sodobna rllogo potezna naprava. Prodaja in montira R. SEVER. Ljubljana, Marijin trg št. 2 A' Ljubljani jc naprodaj uvedena, dobroidora tovarna z vsemi stroji, izdelanim blagom in surovinami. Potreben kapital najmanj 500.000 din. - Tonudbe upravi .'Slovenca zu. pod »Industrija- P 19.602. Ugodna božična darila doklef iraja zaloga. (iloeqo volneni, pol zastonj po Din 18'— pri TRPIN u, Maribor, Vetrinjska 15 prinašajo pravo božično veselje v vsako družino Trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA. KOPITARJEVA ULICA 2 Vam jih nudi v največji izbiri Iu po najnižjih cenah, vlite iz jiapiermache in terakote v vseh velikostih, cele garniture in posamezne komade, ter papirnate za postaviti in za izrezali. Istotam kupite tudi najrazličnejše božično okrasje, darila iu lepe b o i i c p o razglednice. Globoko potrta naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nehalo bili srce najini ljubljeni materi, gospe ANI LAD3HA roj. PEČE ter da bo pogreb v četrtek, dne 16. decembra 1937, ob 3 pop. izpred mrliške veže, SjiloSne bolnišnice. — Sv. maša zadušnica se ho brala v ponedeljek, dne 20. decembra 19:?7, ol» 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra L j u b I j a n a , dno 14. decembra 1937 Pr. Ljudevit L a d i h a — Anka Ladi ha Nočem postelje v sobi, samo J AOROV spalni KANAPE, COUCH katerih prednosti si oglejte pri |(|pc||||$|v|| |j|0£p fR/|ft,( LJUBLJANA, sv. Petra test« 17 leseion 20-42 Nizka cene! Solidna izdelava! Na /&\ot(\ ima pa tudi veliko izbiro modrocev, otoman ter veliko izbiro blago za prevleko pohištva! Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Za sadovnjake, vttove in potke najboljše sadne, vrtne In pol.leke rastline Vam f3i\ dobavi na5a že nad 100 let obstoječa družba, ki ima '250 ha obdelanega svet«. /gomcalti-Dhinte lAON*BA»PADQVA Pri nakupu pazite na garancijski znak ocjlI Za fo je potrebna dobra razsvetljava. Na notranji strani matirane Osram-P- 'fev žarnice dajejo dobro i - > 39VVATT -Z- . . QSRAM P°Ceni svetlobo. J Uporabljajte O s r a m - J9j-t. To sem našel v spomenici, ki jo ima go pod upravni svetnik, ter je posneto po nekem tedanjem grofovem pismu. O grofici omenja, da je nosila zeleno jahalno obleko iz benečanskega žameta, lasje 60 ji bili razpuščeni ter so ji segali do kolen. Na glavi je nosila venec iz dehtečih vrtnic ter jezdila belca, ki je bil odet z zlatoobrobljeno pod-se-i'ico. Obleka ženina, ki je nosil na glavi rdeč rožni venec, je opisana na celi strani spomenice, toliko krasnih stvari je imel na sebi. Ako emo mnenja, da jo je prav v poslednjem hipu rešil ječe v stolpu, se gotovo ne motimo.« »Že dolgo čakam na tega srečnega človeka!« »To je domneva, gospod grof. Toda i'ganka nam 06tane še zmeraj nerešena. Prepad, ki zija med prvim in drugim prizorom, med dvokolnico na katero je privezana čarovnica in ki so jo ilrau-nečani prav za prav pričakovali in med belcem z zlato odejo 6e ne prikazuje dovolj izrazito, da bi m.^jjli doumeti vso grozo. H opreza med obema sliona. Ne verjamem, da b: me mogd dodobra razumeti, gospod grof. razen če bi poznali tudi vse podrobnosti te zgodbe v tedanjem času.« kimate čisto prav, ako ne pričakujete pri meni preveč znanja. Jaz 6i to predstavljam ce:o pre presto « »Pomislite, gospod grof. Tast, ki vrže najprej snaho za tri mesece v ječo, jo izjjostavi ljudskemu govoričenju, dopusti sodni postopek in navsezadnje 6prejme z vso častjo, brez očitnega vzroka, čarovnico za svojo hčer. Časti v tem primeru ni bilo mogoče več oprati niti tedaj, če jc presala muke na raztezalnici. Ako bi jo pa t> 'i položili na raztezalnico, bi nikdar več ne bila zajahala belca!« »Nehajte s temi strašnimi stvarmi, gospod samostanski pridigar. Moja soproga ne sme tega nikdar izvedeti, nikdar!« »Kako se ji je pa posrečilo, izkopati se iz te stiske, o tem ne zvemo ničesar. Kako je dosegla, da so prav tisli ljudje, ki so jo hoteli malo jroprej še kamnati, se pozneje trgali za listi*, po katerem so udarjala kopita njenega belca? Lahko 6i predstavljate moč teh gospodov kot neomejeno. — prav v istem času so jo mogli izrabljati po mili volji, v dobri in hudobni smeri in 6tari grof je bil nasilen gospod —, toda Z3uka-zati vseh teh radosti, vobče vsega sijaja, ki je obdajal to slovesnost in ki se jasno prikazuieio še v spomenici, tega vendar le niso mogli. Kaj takega se sploh ne da ukazati! To je čisto nemogo' O tem pa ne izvemo prav ničesar. Znana natn je be-nečanska obleka, V6e drugo je ostalo v temi. Po-stoj^ek proti njej 60 ovrgli oziroma hipoma 6e je ustavil kot ura. ki je dotekla. Vlog za mnenje vse-učiliščnih veščakov. ki jih je pripravil moj prednik. niso odposlali in sleherniku, ki se je udeležil tega slavja, ni moglo ostati prikrito, kaj se je bilo zgodilo, kajti tedanji župnik si je drznil namigniti na to v 6vojem jx>grebnem nagovoru Govori namreč o težkem jarmu, ki ga je nosila v mladosti, kakor je vobče znano To je največja uganka! Odslej ne izvemo nič več o njej razen dejstva, da je šla k obhajilu. Mislim, da je imela življenje odlične dame svojega ča6a. V govoru io nadalje proslavlja kot usmiljeno in dobrodelno in na drugem mestu še omenja da je stala ob mnogih smrtnih posteljah. Benečani spmh niso več marali umirati bre> nje. T,i s' prav lahko predočujemo. Kolikrat sem želel ko sem hodil po svoji težki poti: da bi mogel zdaj vzeti s seboj grofico Gizelo kakor nekoč moj prednik! Koliko oporo je moral imeti v njej! Zdaj pa pride druga zagonetka. Pri 6vojem šarenju za starimi listinami sem našel zavojček, ki je bil povezan in trikrat zapečaten in ki nosi njeno ime. V svoji prvi vnemi sem ga odprl in za kazen — se mi je vnelo srce. V njem se je nahajalo pi6mo grofice Gizele. naslovljeno na mojega tedanjega rednika. .Svojemu v spoštovanju ljubljenemu, is-reno ljubljenemu, 6vojeinu najzvestejšemu očetu!' Tako ga nagovarja. Pisma samega vam tie bom pokazal. To napravi najstrašnejši vti6, ako motrimo ta stari papir, na katerem se poznajo še sledi premnogih solz, to gor in dol drsečo pisavo in rob, ki je malce ožgan.« »Gospod samostanski pridigar, bila je blazna. Tudi jaz poznam to njeno pisavo, kakor 6te jo pravkar označili.« »Tega ne verjamem, gospod grof. To pismo je pisala štirinajst dni pred svojo smrtjo, kakor je razvidno iz datuma. Hočeni vam povedati ob kratkem vsebino. Že dolgo ie bila bolna. Svojo bolezen nazivlje: ča rovu i 5 ko bolezen. Ona je gotovo bolje doumela, kaj je hotela s tem povedati, nego midva. Saj jo je tudi natančneje opisala, toda hočem vam pri zanesti s tem. In zdaj roti svojega najbolj ljubljenega in najzvestejšega očeta, da bi jo še enkrat poslušal. Ko je bil zadnjič pri njej. je toliko ihtela. da ni mogla govoriti ter mu povedati, kaj je prav za prav hotela Opozarja ga, da je na lipovem deblu pred njim klečala, da je orosila kamnitno ploščad s svojimi 6olzanii, da je poljubila stol, na katerem ie sedel češ da se ne mara nikdar več dotakniti njene roke. Pripoznava svoje trpljenje kot zasluženo kazen za greh. za svoj veliki greli, za katerega se bo pokorila s 6inrtjo, — s Čarov-niško smrtjo. Podvrgla se je božji sodbi ter ga roti, naj ji ne odreka več svetega obhajila. Ojx>zarja ga pri tem na mogoče posledice, če hi se ne dal omehčati. Ne mogla bi v tem primeru počivati pri svojcih, ampak bi 6nivala svoj večni 6en ob cerkvenem zidu. V6e njeno življenje bi bilo osramočeno, odklonilo bi mnogo zvestih src, vzbudilo znova stari srd ter vse uničilo, za čimer je hrepenela.« »O ti božje nebo! Gospod samostanski pridigar, kje pa je ta srečni človek? Cemu dopušča vse to? Zakaj ne vrže temu možu ob glavo njegovega zarjavelega cerkvenega ključa? Dovoljuje, da njegova soproga leži na kolenih pred tem .. tein.. :>Vi iščete besede: pred tem starim možem! Bilo mu je že sedemdeset let in ni ji izpolnil želje. Pregledal sem seznam obhajil, toda grofice tu ni več najti. Štirinajst dni jiozneje je umrla. — In vendar je krasno govoril ob njenem grobu ter jo pokopal s soprogom vred. Morda je zblaznela zaradi tega pisma. Bolna je itak že bila in moralo ji je biti pri srcu. kot bi prednjo zaprli nebeška vrata. Čuden je tudi način, kako poroča o njeni 6mrti. Tedaj je vlada! običaj, da so o tem poročali v vseh podrobnostih. Vsaka beseda jim je bila pomembna, v sleherni besedi je bilo čitati poslednjo odločitev. Mi se v to sploh ne moremo prav zamisliti. Proti večeru je umrla grofica, tako piše. On niti ne rabi izraza: zaspala je. temveč pove s trpkimi, hladnimi, suhimi besedami: Umrla je proti večeru « »Ta 6rečni človek mi je vedno večja uganka! Ukvarja se s skladbo svojih radostnih psalmov, dočim njegova soproag gineva poleg njega!... Toda o tem ne maram soditi... saj tudi jaz še slikam. Da pa je dopustil, da je ta stari. trdo6rčni človek smel brez kazni zlorabljati svojo veliko moč na to dušo...« »Grofica zaključuje svoje pismo z zagotovilom. da ga hoče tudi v primeru, če bi odločil proti njej, vztrajno ljubiti in mu biti hvaležna ter ostaja niegova zvesta hvaležna Gizela. Morebiti pa le ni bila temu kriva samo trdosrčnost tega moža. Morda je žaloval za svojo svetnico, o kateri domneva, da se mu je vnovič izpremenila v čarovnico. Saj sama govori o tem, da se o>n ne mara več dotakniti njene roke. Čarovnice 6e namreč ni smel nihče dotakniti, ako ni hotel tvegati, da ji zapade docela.« — Za juaosinvansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Ceč izdajatelj: Ivan Rakoveo urednik: Viktor CenžiS Zaradi nameravanega atentata na bana — pred sodišče Novo mesto, 14. decembra. Tudi Dolenjska ima nekaj ljudi, ki deželi ne dajo miru. Zanimanje za politična vprašanja je povsod živo, toda to še ne bi bilo nič hudega, če bi pripadniki raznih političnih struj z delom in dokazi izpričali svojo pripadnost k temu ali onemu političnemu nazoru in mu s pravim državljanskim obnašanjem skušali dati veljavo. Toda nekaterim tako politično u dejstvo vanje kar nič ni pri srcu. Ko skozi leta in leta vidijo, da so v manjšini in da njihov politični nazor iz svoje moči pri ljudstvu ne bo prodrl, ker mu je tuj, se jih loti nevolja, popade jih duh zoper-vanja in neprestano kujejo nakane, kako bi ljudstvo ustrahova/li, ker se že ne da pregovoriti. "V takem do ljudstva in vseh njegovih zastopnikov sovražnem razpoloženju sežejo tudi po sili, po nasilju, da bi si tako dali večji pomen. Med take, ki pri našem ljudstvu niso dobro zapisani, katerih ime je vedno zapopadeno v govoricah o teh in teh nepojasnjenih aferah, spada tudi 36 letni Bule France, posestnik in gostilničar na Mirni pri Noveim mestu. Njegovo ime se je prvič imenovalo s pojavom »Orjune« in jo je spremljalo prav do njenega konca. Govorice sem, govorice tja, pravijo, da je bil leta 1924 ob znanem poboju rudarjev v Trbovljah tudi on tam, da je pozna.l orjunaša Perica, ki ga je nekdo skozi okno njegovega stanovanja ustrelil v smrt prav v času, ko je začel odkrivati prej neznana ozadja iz delovanja »Orjune«, pravijo, da se je znani orjunaš Kukec, ki je padel v spopadu z italijansko obmejno stražo pri Rakeku. večkrat oglašal pri njem, znan je iz raznih demonstrativnih pohodov po Ljubl jani, znan je kot pristaš Petra živkoviča, Ivana Puclja, dr. Alberta Kramerja, dr. Mačka, v zadnjem času 1 tis ... »ga _ ki zagovarjajo »ljudsko fronto«. Kaj je prav za i]i f>a ga uvrščajo med tiste, ki se proglašajo za jubitelje »slovenskega delovnega ljudstva« in prav po svojem pravem političnem prepričanju, javno mnenje točno ne ve, splošno pa je znano, da na tisti breg, kjer stoji vse slovensko ljudstvo brez raznih dnevnopolitičnih pridevnikov in okraskov, ni nikoli stopil. Seveda pa popolnoma sam le ni, ima družbo, ki ga smatra za svojega. Ta družba še nikoli ni podprla ljudskega hotenja, ampak mu je vedno skušala vreči kako poleno pod noge. Nagovarjanje za aienial na bana Decembra meseca leta 1936 je Št. Rupert na Dolenjskem slovesno proslavil napeljavo elektrike v ta konec Dolenjske. Slovesnosti se je udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen. Elektrika je dobra reč, pa naj jo napelje kdorkoli in človek bi mislil, da bodo vsi pomoletni ljudje veseli tega dogodka in da jih politika pri tem ne bo motila, saj luč ne sveti politično. Če bi že kdo hotel dati kako prav ostro »kontro«, bi nalašč še naprej kuril petrolej, to bi bil višek opozicije. Toda Dolenjcem kaj takega še na misel ne pride. Z veseljem so sprejeli g. bana kot zastopnika naše še najbolj domače oblasti in kot moža, ki je z elektriko njihovemu koščku dežele pripomogel do napredka. Bulcu Francetu pa ni bilo všeč, da bi slovesnost lepo in v redu minila, kakor si je ljudstvo želelo. Bodlo ga je, da ljudstvo pozdravlja g. bana. Tisti večer, ko se je g. ban mudil v št. Rupertu, je prišel k Bulcu v gostilno g. Strah Engerlbert, tudi iz Mirne. Najprej je samo njemu dejal, da bi bilo dobro ob tej priliki dati kako »kontro«, pa ee Strah ni pokazal dovolj sprejemljivega za tako misel. Pozneje se jima je pridružil Ogrizek Lu-dovik, hlapec pri Bulcu, in Bule je zopet napeljal pogovor na bana. Dejal je, da je g. ban prišel v Št. Rupert in da se bo najbrž skozi Mirno vračal v Ljubljano. Oba je nagovarjal, naj avto kje pričakata in ga napadeta s kamenjem ali pa kakim drugim primernim orodjem. Če bi se pa ne vrnil nocoj, naj pa gresta v Št. Rupert in na oknu sobe. kjer bo ban prenočeval, zažgeta dinamit. Dinamit da bi še on preskrbel. Kljub prigovarjanju pa omenjenih dveh ni mogel pridobiti za ta načrt, odšla sta, češ naj Bule sam izvede to reč, če že tista »kon-tra« mora biti. Poznala sta Bulca in vedela tudi marsikaj o njegovem »političnem delovanju«, zavedala sta se pa tudi, kaj se pravi zažgati dinamit na oknu in kako 6e taka reč lahko konča, zato se nista mogla ogreti za sodelovanje pri takem »političnem delu«. Tako je torej ta misel propadla, seveda brez zasluge Bulca Franceta. V govorici mod ljudmi no Mirni in okolici pa je kmalu zašušljalo. Aopet okrog Bulca! Govorice so bile čim dalje bolj točne, vloga vsakega od prizadetih je bila čim dalje bolj znana. Ogrizek Ludovik se je pričel bati, da bo na vse zadnje zadeva še oblasti^ prišla na uho. Sprevidel je, da bo še najbolj varno, vso reč prej naznaniti, še pre- den _ bodo vprašali. Medtem je tudi že pustil " ' ' ' iži'1 za hlap . oznal kot pi surovega in maščevalnega človeka, toda ker ni službo pni Bulcu, kjer je služil za hlapca polnih šest let. V tej dobi je Bulca spoznal kot precej bil več. navezan na njegov kruh, ee mu s te strani ni bilo toliko bati. Z Bulcem je bil itak že v pravdi zaradi neizplačane mezde. Zadevo kar tako naznaniti pa ni kazalo, ker ni vedel, kako se bo obnašal Strah, ki je edina priča. Ko sta se nekoč zopet sestala, mu je omenil svojo skrb, da se boji, da se ne bi zapletel v kak prav kočljiv položaj, če Strah njegove ovadbe ne bi potrdil. Strah pa je potegnil z njim, napisala sta izjavo, ki jo je Ogrizek odnesel svojemu pravnemu zastopniku dr. Terse-glavu, ki pa jo je v varstvo svojega klijenta in po službeni dolžnosti, ker je šlo za zločinstvo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, izročil orožniški postaji. V preiskavi Strah in Ogrizek priznavata svojo krivdo, ki je pred kazenskim zaikonom v BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje O hranilne knjižice bank in hranilnic • vrednostne papirje: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. 9 Valllte vseh držav. Prodaja srečk drž. razr. loterije tem, da zadeve nista takoj javila oblasti, kakor hitro sta za njo zvedela, kar je seveda važno, če bi se morda Bule potem, ko mu pri njima ni uspelo, isto dejanje skušal pridobiti koga drugega. Tudi sicer izpovedujeta zelo soglasno. Bule pa se zagovarja s tem, da sta mu ta dva to »skuhala« iz maščevalnosti, Ogrizek zaradi spora o neizplačani mezdi, Strah pa zaradi tega. ker je Bule na občini izposloval neugodno izjavo o njegovem gospodarstvu in predlagal prisilno upravo njegove imovine in taji, da bi ju on k čemu takemu nagovarjal. Po pričah pa je dokazano, da je med temi tremi vseskozi vladalo pravo prijateljstvo, vsi so istega političnega na-ziranja, skupno so se udeleževali raznih političnih shodov in prireditev. Obtožnica Državni pravdnik je vložil obtožnico zoper 1. Bulca Franceta, že kaznovanega, da je Ogrizka in Straha nagovarjal, naj z življenju nevarnim sredstvom napadeta zastopnika državne oblasti bana dravske banovine; s tem se je pregrešil zoper čl. 1 -VII zakona o zaščiti države; 2. Ogrizka Ludovika, rojenega v Hruševju, občina Hrenovica, italijanskega državljana, nekaznovanega, in i 3. Straha Engelberta h Mirne, že kaznovanega, da sta vedela, da Bule pripravlja napad na zastopnika oblasti, pa tega nista takoj prijavila; s te Vipavski dolini 24. XII. zjutraj ob 6 in zvečer ob 19.30 do 26. in 27. XII. Za navodila se priglasite takoj na naslov: • Druž.svet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17. kakor so prišli, oddajajo svoja vabila ujjravitelju skladišča, g. Antonu Jagodicu, ki požrtvovalno vodi razdeljevanje premoga v teh mrzlih, vlažnih dneh. Približno osemdeset do devetdeset 6trank se zvrsti na dan. Družine z več kot štirimi člani prejmejo 150 kg, štiričlanske 100 kg. ena sama oseba pa 50 kg premoga. Po teh merilih vsipajo premog v vreče iz treh. dveh ali ene košare. Na razpolago je osem vagonov premoga ki bo razdeljen okoii osemsto ljudem. Doslej je prejelo premog 181 06eb. 1 Okraden je bil na svojem stanovanju g. Polak Ferdinand, delovodja v pivovarni Union, in sicer v vrednosti 4900 din. Tatvina je bila izvršena 11. t. ni. med 17 in 19. 1 Tkalnica preprog »Mehka«, Subotica, pride meseca januarja v Ljubljano ter bo napravila razstavo svojih dobro znanih in lepih preprog. Originalni perzijski vzorci. Izdelava in cena brez konkurence. Prosimo, rezervirajte Vaš nakup. Mi Vas bomo pravočasno obvestili, kje in kdal bo razstava. 1 Pedagoški tečaj za starše na Viču. Drevi ob 8 predava dr. šimeneeva »Kako skrb.mo za otrokov normalni telesni razvoj?« Predavanje bo na viški ljudski šoli. V6top prost M. Drenik ~ volna za ročno pletenje, «myrna, perzer ln kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Veliki križarji imajo v četrtek ob y27 zjutraj slovesen requiem za pokojnim ustanoviteljem dr. p Regalatom Pred sv. mašo je mesečno skupno sv. obhajilo. Udeležba je za vse 6trogo obvezna. Odbor ZVFK. ..... 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v svrho proslave 150 letnice rojstva znamenitega češkega znanstvenika dne 17 decembra 1937 ob 18 zvečer 60. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Se-liškarja o Jauu Ev. Purkyneju in njegovih odnosih do medicine. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medi-cinci! Finančni minister razlaga našo finančno upravo KINO MATICA Vesela filmska komedija Telefon 21-24. Belgrad, 14. dec. Finančni minister Dušan Le-lica je f>odal na današnji popoldanski seji lananč. odbora obsežen ekspoze o predlogu proračuna svojega resora. Minister je orisal poslovanje v vseh panogah linančne uprave. Služba drž. dohodkov, ki je začela funkcionirati pred kakšnega pol leta, je že rodila lepe uspehe. Ne 6amo, da je omogočila znaten dotok dohodkov od 6kufmega davka na poslovni promet in Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15: (Unentschuldigtc Stundc) llans Moser. Gusti Vluber. Theo Lingen. — Najnovejši žurnal! — Udeležite se skupnega potovanja na 34. mednarodni Evharistifni kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tu.isko-prometna sekcija Kluba Esperantistov v Ljubljani, Dvorakova ulica 8. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spored potovanja. — Pri zaprtju. zjutraj tia prazen motnjah v prebavi vzemite želodec kozarec naravne — Huda nesreča mladega fanta. Dne 11. dec. ie reza! slamo za našteli ua slamoreznici 18 letni >nidariič Jože od Fare, hlapec pn g Lavriču gostilničarju in trgovcu v Novi vasi. Med delom mu je zašla roka med zobovje, ki mu je roko poteg: bilo naprej in rezilo na kolesu mu jc odrezalo štiri prste z dlanjo vred. ostal mu je samo šc palec. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano Poceni božični in novoletni izleti 1'ulni-Ulc v Trst. Gorico in Opatijo. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku, Ljubljana in Jesenice. _ Težko cle!o pri pranju Vam jo sedaj zelo olajšano. Namesto Vas pere snežnobelo PERION ki Vam prihrani trud in čas. - Uporabljajte ga ~Igrokazi za adveni in božič. Adventna pro »lava seb'avil po liturg. besedilih adveutnega Časa krog mladih vernikov 4 din; pevske točke 10 din; c„!.7,......\wu Vrata duhovna ipra za advent !n vaiaiiivu' » v i ■■ v» , božič v b slikali. 20 din; Božična misijonska prireditev (obsega 11 prizorčkov. deklamacije) 8 din; Polianec. Pol k domu, božična slika s petjem in z iFranz-Jotei grenčiee«. L'ahtmna dne 15. decembra 1937. Gledališče Drama: Sreda, 15. decembra: »ŠimkovU Red Sreda. — Četrtek, 16. decembra: »Bela bolezen.« Ked B. — Petek, 17. decembra ob 15: -Firma.« Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14—2 din. Opera: Sreda. 15. decembra: »Gorenjski slav-ček.- Red A. — Četrtek. 16. decembra: »Ančka.« Red Četrtek. — Petek, 17. decembra: Zajirto. — Sobota, 18. decembra: »Ančka.< Izven. Znižane cene od 30 dir. navzdol. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Prireditve in zabave Valovi strasti in ljubezni je naslov igre, ki jo uprizori Prosvetno društvo Moste v Ljudskem domu v nedeljo zvečer ob 8. Frančiškanska dvorana. V nedeljo ob S zvečer bo odigralo prosvetno društvo -»Plamen« dramo v 4. dejanjih »Srenja«. Predavanja Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 15. t. m. ob 8 zvečer bo predava! v mali dvorani Filliarmo-ničnega društva g. univ. prof. inž. Igo Peham: »Kako nastaja in se razvija rudnik«. V Rokodelskem domu, Koinenskega ulica 12. bo drevi oh 8 predaval g. Smersu o pomenu delavskega zavarovanja, zdravstvenih napravah, pre-jirečevanju nezgod in o borbi proti jetiki. Sestanki Sedejeva družina ima svoj sestanek v četrtek, dne 16. decembra ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma Komeru-kega ulica 121. Fantovski odsek v Mostah ima drevi ob S skupni sestanek združen s predavanjem br. žužka. Nase dijastvo Akademika kongregacija pri oo. franiiikanih bo imela drevi ob S svoj redni članski sestanek v samostanski kapeli. _ . Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih da- ugolovila znatne zneske neizterjanih drž. taksnih terjatev, temveč 61 tudi prizadeva za enakopravno razdelitev drž. davkov na davčne obvezance ter tako izravnava poslednje neenakosti pri gospodarsko slabših slojih. Davčna uprava je šla do skrajnih meja možnosti na roko posebno kmetom, ki so dokazali, da trenutno ne inoreio plačati dospelih davkov, in dovolila daljše ali krajše čakalne roke. Izdelani 60 tudi in dostavljeni davkarijam novi poenostavljeni otorazci davčnih knjižic za kmete. Na področju drž. trošarin so izdane izredne ugodnosti čebelarjem in vinogradnikom razen že znanih ukrepov za meliorizacijo. Znižane so stop nje skujmega davka na moko in na tiskovni rotacijski papir Razen lega je olajšan skupni davek na strojno olje. Pripravlja ee načrt o spremembah in dopolnitvah zakona o drž. trošarini. V spora- zumu z upravo drž. monopolov je izšla uredba o prekinitvi postopka zaradi monojx>lskih prestopkov. Začele so 6e graditi zgradbe za nastanitev finančnih uradov, zlastj v južnih krajih, kjer so doslej plačevali previsoko najemnino. V Belgradu ee bo zgradilo j>oslopie za drugo davčno upravo, za finančno kontrolo in zn osrednji laboratorij iz sredstev sklada eksekutivnih stroškov. V računovodski službi 6e je dosegla primerna eksj>editiv-nost. Razen pravočasne jiredložitve sklepnih računov za leto 1936 se je dosegla boljša organizacija in virmaniziranje za likvidacijo neporavnanih obvez iz prejšnjih let. vknjiženih po finančnem zakonu. V carinski stroki je veljala posebna pozornost razvoju svobodnih carinskih skladišč v solunskem pristanišču v korist naše pomorske trgovine. Zadnji dve leti smo odprli carinska skladišča v Splitu, Metkoviču. Dubrovniku. Crnojevičih. medlem ko snto prei imeli takšno skladišče samo na Sušaku. Izšla ie uredba o zatiranju tihotapstva umetnih sladil. Namen uredbe je podpiranje produkcije in prodaje domačega sladkorja. Katastrska dela napredujejo. Leta 1037 se je izvršila podrobna kata- strska izmera največ v tnoravski banovini, kjer smo izmerili 450.000 ha. Leta 1938 se bo zemlja: rina odpisala za svojih 35 milijonov din zaradi elementarnih nesreč itd. Izšla je nova uredba o drž. posestvu v Belju, s katero se temu podjetju daje večii komercialni polet. Denarnim zavodom in zadrugam bo zagotovljeno izplačilo prvega obroka na račun njihovega meničnega portfelja. odstopljenega PAB-u. Za javna dela smo doslej izdali skoraj 650 milijonov din od določenega kredita milijarde din. Finančni minister je nato podrobno orisal 6tanje samoupravnih financ. Poudaril je, da se je finančni položaj banovin zadnji dve leti znatno popravil, po zaslugi sklada, ki sc vanj stekajo skupni davki in sklada skuj>nih banovinskih trošarin. Tako morejo danes banovine, ne da bi čakale dotacij ali podpor iz državne blagajne, svoj proračun v znatno večjem obsegu izvesti vsekako v korist krajevnega gospodar, življenja. Poslovanje v okviru državnega monopola je bilo leta 1937 zelo živahno. Ustanovili smo pet novih tobačnih postaj in odsek za preiskovanje nafte in 6oli. Izšla jee uredba o zatiraniu tihotapstva nionopolskega blaga. Proučuje se vprašanje znižanja tobačnih cen, posebno nižjih vrst, in znižanja cen ostalih monopolskih izdelkov. Pridelovanje tobaka je zadnji dve leti skoraj tolikšno kakor [prejšnja leta. Vrednost poslopij. ki jih je monopolska uprava let06 zgradila, znaša okoli 21 milijonov din. Razen »ega se grade objekti, ki sc bodo dogradili leta 1938 in bodo vredni okoli 92 milijonov din. DHB je s svojo široko kreditno aktivnostjo sodelovala v znatni meri ne 6amo pri državnih delih, temveč tudi in še mnogo bolj kakor prejšnja leta podpirala investicijsko delovanje samoupravnih teles po vsej državi. Promet pri Poštni hranilnici se razvjia naelo v velikem obsegu. Računati 6memo, da bo celotni promet pri vseh njenih računih znašal letos 290 milijard din ali za 40 milijard več kakor prejšnje leto.' Na osnovi sklepa kr. vlade meseca maja t. 1. je Poštna hranilnica začela izplačevati vloge naših državljanov pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaiu Do danes ie izplačala več ko 7000 vla-galcem din 5,135.438 97. Doslej je torej izplačanih več ko polovica odobrenih dotacij. Izplačila 6e vrše vsak dan, kakor pri6f>evaio in 6e proiiče potrebni dokumenti. Odprli smo podružnice Poštne hranilnice v Podgorici v avgustu t. 1., ker je velikega pomena za vse tamkajšnje kraje. V načrtu je tudi otvoritev podružnic v Dubrovniku in Splitu. Gradnja novega poslopja Poštne hranilnice v Belgradu.' kjer bo nastanjeno tudi poštno ministrstvo z glavno pošto in glavnim brzojavom, je potrebna zaradi razvoja poslov, ki trpe zaradi premaihno6ti dosedanjih prostorov. Ministrov eksnoze so poslanci vladne večine sprejeli 6 ploskanjem. Francoski zunanji minister odpotoval iz Belgrada Belgrad, 14 dec. m. Nocoj ob 10.50 je odpotoval iz naše in-osiolmce francoski zunanji minister Yvon Delbos. Tudi pri odhodu so mu bile izkazane vse one časti kakor pri prihodu. Na peronu je stala častna četa vojaštva z zastavo in godbo. Nekoliko trenutkov pred odhodom subo-liškega vlaka, kateremu 6ta bila za ministra pri-klopljena dva salonska vagona, je prispe! ua jx»-stajo vojni minister general Marič v spremstvu poveljnika mesta Belgrada, armadnega generala Petra Kosiča in obšel častno četo. Takoj za njim je prispel jirtdsednik vlade dr. Stojadinovič, ki so ga v dvorski čakalnici čakali že vsi ministri. Deset minut pred odhodom vlaka je prispel v dvorsko čakalnico minister Delbos, ki 6e je pozdravil z min. predsednikom dr. Stojadinovičem, nato pa še z ostalimi člani vlade in vsemi za6tofmik| civilnih i 11 vojaških oblasti. Ko je stopil minister Delbo6 iz dvorske čakalnice na jieron, je vojaška godba nes zvečer "zaradi zadržanosti p. voditelja nima zaigrala marseljezo. Delbos je v spremstvu dr. M. svojega rednega sestanka. Zadnji predbožični sc- j Stojadinoviča in vojnega ministra generala Mariča stanek bo prihodnjo sredo. — Prefekt. Lekarne \očnu fluibo imajo lekarne: mr aušuik, Marijin trs mr Kuralt, Gosposvetska ccsta 10, mr. Bohinec ded.. Rimska cesta ril. obšel častno četo. Ves čas je številno občinstvo, med katerim so bile številno zastopane organiza clje JRZ. prirejalo Irnneoskenin ministru burne ovacije. Na peronu jc dr Stojadinovič predstavil Delbosu (udi časnikarje, s katerimi se je Delbes nekoliko časa razgovarjal. Delbos se je poslovil od vseh navzočih članov vlade, diplomatskega zbora in ostalih dostojanstvenikov, nakar se je spustil v pogovor z dr. Stojadinovičem. Nekoliko minut pred odhodom vlaka se je poslovil tudi od dr. Stojadinoviča in vstopil v salonski vagon. Takoj se je pojavil na oknu in spet nadaljeval razgovor z dr. Stojadinovičem. Ko je vlak zapuščal postajo, ie vojaška godba 6pet zaigrala marseljezo. občinstvo pa je viharno vzklikalo odhajajočemu franc. mmistru. Po poročilih, ki 60 nocoj prisj>ela iz Budim: pešte, bo Delbosa pričakoval na budimpeštanski postaii madžarski zunanji minister Kanya. ki bo izkoristil čas, ko bo vlak 6tal na postaji, za razgovor s francoskim ministrom. Belgrad, 14. dec. ni. Kakor doznavamo. namerava uprava državnih monopolov znižati cene to baku za pipe. Uvedla bo dva razreda tega tobaka. Prva vreta bo stala 100 din za 1 kg, druga vrsta j->a 50 din za 1 kg. Uprava monofKilov bo uvedi* tudi nove luksuzne vžigalice ki bodo stale 1 din škatljica. Na ovitku bodo imele slike narodnih noš- C«>zretni papir bo uprava monopolov pocc• njla na "ta način, da bo v 'vsakem zavitku dvakrat toliko listkov kakor doslej.