PR.muriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cdia 5UU IJT Lelo XXXIX. Št. 93 (11.509) TRST, četrtek, 21. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOCIALISTOM ŽE OČITAJO, DA JE NJIHOVA POTEZA IZKLJUČNO LOV NA GLASOVE Craxi mrzlično, a neuspešno išče zaveznikov za predlog o predčasnem razpustu parlamenta Rezek odgovor Fanfanija, kolebanje socialdemokratov in liberalcev - Komunisti ponavljajo predlog o skupnem «alternativnem programu» levice RIM — Sedaj, kot kaže, obstaja le *e vprašanje, ali bo do volitev prišlo po sporazumu med vsemi strankami, ali pa bodo volitve potekale v dramatičnem vzdušju radikalizacije spopada med demokristjani in socialisti, ali bolje med demokristjani in levico. Stanje je še precej nejasno. V pričakovanju zasedanja centralnega komiteja PSI, ki bi moral umakniti svoje predstavnike iz Fanianijeve vlade in torej uradno odpreti vladno krizo se vrstijo sre-. ; TT. . . ., „ ... Čanja, izjave in stališča, če Hi ho- | cialdemokratsk, tajnik _pozitivno ti- čanja, izjave teli \sem verjeti bi morali reči, da nihče roče volitev, še zlasti ne junija, oziroma, da si nihče noče jemati odgovornosti za predčasni razpust parlamenta. Socialisti so včeraj ves dan iskali zaveznikov. Cravi se je sestal s socialdemokratskim tajnikom Longom in s predsednikom vlade Fan-fanijem, zvečer pa se je po telefonu pogovarjal z demokristjanskim tajnikom De Mito. Od vseli je zahteval '-konstruktiven in pozitiven premisleku, brez «histeričnih reakcij*. kot piše Avanti. Craxi je to- Nove stavke zdravnikov RIM — Zdravniki, ki so zaposleni V bolnišnicah, bodo spet stavkali v dneh 27., 28. in 29. t.m., čeprav se je zdelo, da so bili pristali na novo enotno delovno pogodbo za zdravstveno osebje, ki so jo sindikati podpisali 25. marca. Tedaj je pa prišlo do razdora v zdravniških združenjih in do ustanovitve nove zveze COMI, ki vztraja na priznanju privilegiranega položaja zdravnikov. Za ves mesec maj pa se bodo zdravniki v bolnišnicah odrekli nadurnemu delu in ambulantni službi. rej zahteval omiljenje polemike in predvsem jamstvo, da ne bo nihče poskušal zvrnili na socialiste krivde za stanje, ki je nastalo, Resnici na ljubo pa je Craxi prejel predvsem negativne odgovore. Fanfani je bil baje zelo oster in je menda Craxiju zagrozil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči. da do volitev sploh ne pride. Zadostovalo bi, da ne odstopi, ampak gre v parlament in sproži dolgo razpravo, ki bi onemogočila razpust zbornic pred 12. majem, zadnjim dnem. ko je še mogoče napovedati politične volitve v juniju. Sicer pa tudi Pietro Longo ni naklonjen krizi, če že prej ni nakazana možna rešitev. Poleg tega so cenjuje sedanjo vlado in pravi, da ima raje sporazum med sedanjimi strankami kot predčasne volitve. Kar pa zadeva demokristjane je že včeraj Galloni v Popolu napisal, da se KD ne boji volitev, vendar pod pogojem, da bodo jasna stališča vseh. Skratka, socialisti naj se o-dločijo in naj povejo, če nameravajo ostati še v bodoče zavezniki demokristjanov ali pa izberejo zavezništvo s komunisti, to je levo alternativo. Če te odločitve ni, potem po Gallonijevem mnenju sploh ni jasno, komu koristi razpust parlamenta, oziroma koristijo predčasne volitve samo volilnim interesom nekaterih strank. Tudi liberalci menijo, da bi bil po novem razpust zbornic odveč in celo nevaren. Skratka, ze sedaj je jasno, da socialisti tvegajo, da ostanejo osamljeni in da jih bodo vsi vprek obtoževali, da želijo samo pridobiti večje število volilcev. Po drugi strani pa je bilo pri komunistih opaziti znake »razumevanja* za izbiro PSI. KPI je uradno proti predčasnim volitvam. Neuradno pa je znano, da se jih ne boji in se nanje pripravlja. Sicer pa ni izključeno, da sta se o tem dogovorila Craxi in Berlinguer na nedavnem srečanju in da je KPI obljubila volilno kampanjo v znaku odprtosti do dialoga s socialisti. Tako je Renato Zan-gheri odgovorni za krajevne uprave pri komunističnem vodstvu poudaril, da bi morali KPI in PST sestaviti skupni program, osnovan na konkretnih ciljih za sanacijo gospodarstva in za morali/,acijo javnega življenja, ne glede na mesto, ki ga imata obe stranki v parlamentu. Ob koncu tedna bi moralo b’ti vsekakor vse jasno. R. G. NA OSNOVI SKUPŠČINSKE RAZPRAVE, KI SE JE ZAČELA VČERAJ IS SRS bo ponovno predlagal spremembo ukrepa o depozitu za maloobmejni promet O tem je govoril Jernej Jan, ki je tudi poudaril pomen obmejnega gospodarskega sodelovanja za slove nsko narodnostno skupnost v zamejstvu LJUBLJANA — Delegati skupščine SR Slovenije so obravnavali vrsto trenutno aktualnih vprašanj, med njimi ekonomske odnose Slovenije s tujino, rezultate združevanja sredstev za razvoj nerazvitih republik in pokrajine Kosovo, ter obmejno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami in položaj slovenske narodnostne skupnosti v teh deželah. Uvodno obrazložitev glede sodelovanja s sosedi in položaja narodnosti je dal predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan. Ko je govoril o Bcttino Craxi in Pietro Longo med včerajšnjim srečanjem (AP) pomenu obmejnega gospodarskega sodelovanja, je postregel s podatkom, da se je izmenjava Jugoslavije z Italijo v okviru tržaškega in goriškega sporazuma v letu 1982 za 61 odstotkov povečala v primerjavi s prejšnjim letom in je tako pomenila okoli 16 odstotkov skupne menjave med državama. Takšen porast ima še poseben pomen v splošnih omejevalnih prizadevanjih, ki ta čas veljajo v mednarodni tr-I go vi m, in zato ker ga Evropska go spodarska skupnost obravnava kot izjemo iz splošnih razmer, ponuja MOSKVA — Sovjetska agencija TASS je ostro obsodila ameriško odločitev o namestitvi sto raket «MXv na že obstoječe silose vektorjev «mi-nutemen*. Moskva razume to odločitev kot nov korak k podpihovanju oboroževalne tekma, saj so «MX» strateške rakete prvega udara v morebitni vojni s SZ in sodijo v okvir programa za modernizacijo strateških sil ZDA. rtiiiiniiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiimiijiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiiiiiiiiiinniiiiiMiiMiiitmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiu TRETJI DAN P« TRAGIČNEM NAPADU NA AMERIŠKO VELEPOSLANIŠTVO Pravi motiv atentata v Bejrutu ostaja ovit v kopreno skrivnosti Dokončno število žrtev še vedno ni znano (doslej izkopanih 39 trupel) - Sirci obtožujejo Izrael - Na mirovnih pogajanjih kljub rahlemu zbližanju stališč še vedno temeljna razhajanja tudi možnosti za šc dodatno blagovno menjavo. Pomembno je tudi, da so se začele v obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo vse bolj vključevati organizacije združenega dela iz vse Jugoslavije. V letu 1982 je bilo vanj vključeno že okoli 800 jugoslovanskih delovnih organizacij. Podobni so rezultati obmejnega go- va predlagal spremembo uredbe. O teh vprašanjih so na včerajšnjem zasedanju razpravljali delegati družbenopolitičnega zbora in zbo a občin in v celoti podprli stališča izražena v uvodni razpravi. Razpravljala so opozorili na negativne učinke uvedbo o depozitu in zahtevali naj zvezni izvršni svet uredbo spremeni tako, da ukrepi ne bodo negativno vplivali na politiko odprte meje in dobrososedskega sodelovanja. Zavzeli so se za gospodarske ukrepe, ki bi preprečili odnašanje domače valute in za strožje kaznovanje carinskih prekrškov. O istem vprašanju bodo danes razpravljali še delegati v zboru združenega dela in pričakovati je, da bedo na koncu BEJRUT — V libanonski prestolnici reševalci še vedno iščejo v j vedno disidentski major Hadad. ki ruševinah ameriškega veleposlaništva žrtve. Ker se kljub sodobni me- j je že več let s svojimi 2.000 milič- hanizaciji še vedno niso uspeli dokopati do vseh prostorov zrušenega I nild v izraelski službi. Res je. da ...................................™ „ dela stavbe je. seveda, še po treh dneh nemogoče seslaviti dokončni sta obe strani v zvezi s tem spor j ma nlr.>(j( nla jan ^ podrobno o- ,.i—*— ---- V trenutku eksplozije je bilo na«K.» v , nim vojščakom nekolik popustili v .. • . * ----------------- 1 svojih stališčih, vendar pa kaže. da jasno kaže, da bo število žrtev do j bo 'trav to eden najbolj trdili ore-konca reševalne akcije nedvomno j hov pogajanj, saj Izraelci vztrajno še precej naraslo, saj ni več no-1 zahtevajo, naj Hadadu poverijo poltene možnosti, da bi -ostal pod ru- veljniško mesto v libanonski bri-ševinami še kdo živ.' j gadi. ki bo varovala" južne meje. spodarskega sodelovanja tudi z Madžarsko in Avstrijo. dvodnevnega zasedanja republiške Jernej Jan je poudaril izreden j sjiUpggine glede teh vprašanj zavze-pomen obmejnega gospodarskega y ^ kj bodo e. sodelovanja za slovensko narodno ^ ustreznim zve8znim organom. skupnost v zamejstvu, predvsem za JURE PENGOV krepitev njenega materialnega in družbenoekonomskega položaja. S tem se odpirajo nova delovna mesta, izboljšuje se struktura in socialni položaj slovenske narodnostne skupnosti, kar prispeva, da se lažje upira asimilacijskim procesom. Poseben poudarek v svojem uvodnem nastopu je Jernej Jan namenil vprašanjem in problemom, ki so nastopili z uredbo o depozitu za dinarje, ki jih občani laliko odnesejo iz Jugoslavije. Uvedba depozita je bistveno posegla v politični, gospodarski in socialni smisel razritega obmejnega sodelovanja, oteženi so bili, v nekaterih primerih pa tudi prekinjeni stiki, tokovi in vezi, ki so dolga leta potrjevali praktično uveljavitev odprte meje in dobrega sosedskega sodelovanja. Zaradi oteženih stikov med ljudmi, na cbsh straneh meje, je depozit negativno vplival na položaj slovenske narodne, skupnosti v zamejstvu, ter prizadel stike italijanske in madžar.- ke narodnosti s matični obračun tragične”* odpada. \ prostorih veleposlaništvi veliko število prosilcev za ameriške vstopne vizume, točnega števila teh prosilcev pa ne ve nihče. Ameriški veleposlanik Dillon je vsekakor sporočil število tistih žrtev, za katere ima točne podatke. Tako so doslej izkopali izpod ruševin trupla 9 ameriških in 15 libanonskih uslužbencev veleposlaništva, 8 Američanov in 17 Libanoncev pa je pogrešanih. Skupno naj bi bilo torej mrtvih in pogrešanih •MllHHHHMMHIMIIHMMIIIIMIIIIIMIIMIIIMIIHMIIHllllll|llllllltlHIMIHHHHIIMt1IMHIH...«IIIIHHHHIMIMIIIIMlHIIHMMIIIMIIIHIHHHIIIHIHMIIIIIlllllHIIIHIIIIIIIIilMII Danes stavka v industriji Sporazum o novi pogodbi za kovinarje v javnih podjetjih Kar se tiče motiva, ki je privedel do tega tero »stičnega napada, so mnenja še vedno deljena in o-snovana pretežno na domnevah. Libanonski zunanji minister Elie Salem je podvomil v trditev neke libanonske agencije, da je bil glavni 49 uslužbencev ambasade. Doslej ( cj]j napadalcev ameriški pogajalec | vzdušje, ki ga je ta teroristični našo skupno izkopali 39 trupel, kar pijbp Habib, ker baje njegov dnev- : Pad ustvaril na Bližnjem vzhodu. red sploh ni predvideval obiska I.ibanonci p vztrajajo pri stališču da jim tuja država ne bo vsiljevala za poveljnika njihove enote dezerterja. Vsekakor so si stališča obeh strani še vedno daleč narazen, in to ne glede na bejrutski atentat in RIM — Več kot 4 milijone industrijskih delavcev bo danes stopilo v vsedržavno stavko za obnovitev delovnih pogodb, ki bo trajala skoraj povsod 4 ure, med katerimi bodo v vseh večjih mestih manifestacije in sindikalni shodi. V tržaški pokrajini pa stavke ne bo. ker je že v teku vrsta sindikalnih akcij, ki se bodo zaključile 28. t.m. s splošno stavko. V nekaterih deželah in pokrajinah (Pie mont, Toskana, del Emilije - Romagne, Marke, del Sardinije) bodo stavke trajale 8 ur. Roke bodo prekrižali delavci industrijskih strok, ki še niso dosegli obnovitve delovnih pogodb in sicer gradbinci, tekstilci, zaposleni v prehranski, steklarski, keramični in energetski industriji, grafični delavci, uslužbenci mestne čistoče in kovinarji. k> so zaposleni v zasebnih industrijskih obratih. V zadnjem trenutku so bili namreč stavke oproščeni kovinarji v javnih podjetjih, ker je sinoči FLM dosegel sporazum z Intersindom o obnovitvi de. lovne pogodbe. Pomen tega sporazuma, ki so ga dosegli po dolgih in utrudljivih pogajanjih, ki so potekala v pravičene zahteve delavcev, saj v bistvu predstavlja razbitje fronte med. javnimi podjetji in nepopustljive Confindustrio in odpira večje možnosti za pospešitev in zaključek pogajanj tudi za kovinarje v zasebnih podjetjih in nasploh za druge stroke v industriji in drugih gospodarskih panogah. Nova delovna pogodba zadeva okrog 350.000 delavcev in uradnikov v podjetjih z državno udeležbo. Sporazum predvideva povprečne mesečne poviške plač, ki bodo dosegli 98.000 lir v treh letih. Letos bodo šli poviški cd 17.000 do 34.000 lir na mesec, k letu od 23.000 do 40.000 lir, leta 1985 pa oc' 20.000 do 52.000 lir. Za čas od zapadlosti prejšnje pege-dbe bodo uslužbenci prejeli enkratno odškodnino 250.000 lir, delavskim in uradniškim strokovnim kadrom (osma kategorija) pa so priznali še mesečni povišek 30.000 lir za leto 1984 in nadaljnjih 40.000 lir v letu 1935. V okviru nove delovne pogodbe so določili tudi večjo zaščito za delavce, ki so dlje časa bolni, na drugi strani pa strožje nadzorstvo nad neupravičenimi izostanki z dela. Pogodba določa tudi skrajšanje delovnega časa za 20 ur od oktobra 1984 in za nadaljnjih 20 ur cd januarja 1985. risa) piizpdevanja ^vršnega sveta Slovenile med in po uvedbi depozita. da bi zvezni izvršni svet z njim ne prizadel razvoja maloobmejnega osebnega prometa. Omenil je tudi ugotovitev, da februarska uredba o 12 prehodili v maloobmejnem osebnem prometu na leto položaja ni bistveno spremenila, ter pismo Socialistične zveze Slovenije zveznemu izvršnemu svetu, naj o-mejitve v maloobmejnem prometu povsem sprosti. Zagotovil je tudi, da bo slovenski izvršni svet zveznemu izvršnemu svetu na podlagi razprav v republiški skupščini zno- NOVI NEPREDVIDLJIVI ZAPLETI Dioksin iz Sevesa tudi v Avstriji? DUNAJ — Medtem ko si Zahodni Nemci in Francozi zaskrbljeni belijo glave z vprašanjem, če je zlovešči dioksin iz Sevesa končal na njihovem ozemlju, se jim je včeraj pridružil tudi avstrijski tisk. Iz nekega anonimnega pisma, ki so ga avstrijskim obveščevalnim sredstvom poslali iz Švice namreč izhaja, da so dobri dve toni dioksina odložili na smetišče v Bachnianningu v gornji Avstriji. Proti tej domnevi se je sprožil val zanikanj in celo ugibanja, ali ne gre za propagandno potezo pred bližnjimi političnimi volitvami na Avstrijskem. iiilHiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiutmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiinmiiilllllB SKLEP USTAVNEGA SODIŠČA JUGOSLAVIJE 0 ustavnosti depozita ne bodo razpravljali «ZIS ima pravico, da sprejema take ukrepe» - Tolmačenje o skladnosti z videmskim sporazumom BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je na včerajšnji seji odločilo, da ne sprejme pobude za proučitev ustavnosti uredbe o depozitu na dinarje, ki jih jugoslovanski državljani odnašajo iz države. Ocenili so, da uredba ni protiustavna in da zato ni potrebe, da bi jo pronica Ji. <-.ZlS ima prarico, da ^prejema talce ukrepe, kadar ne izvajamo poglavitnih usmeritev razvojne politike in njegovi presoji je prepuščeno, kakšne vrste omejitev uvaja,* so rekli sodniki. Po besedah Vasila Grivčeva takega ukrepa nikakor ni mogoče razumeti drugače kot prepreč vanje večjih plačilnobilančnih problemov države. Ukrep je poleg tega v skladu tudi z mednarodnim splošnim dogovorom o trgovini in carinah, ki državam daje pravico, da sprejemajo podobne omejitvene ukrepe, če tako zahtevajo trenutne razmere. Prav tako ni mogoče sprejeti teze, da je protizakonito, da na višino depozita ne plačajo obresti, je rekel Grivčev, kajti Z1S bi laliko v skladu s svojimi pristojnostmi uvedel tudi nepovratno takso, ki bi jo plačevali pri vsakem izstopu iz države. Na seji pa so bila tudi drugačno mnenja. Tako je sodnik Vlado Krivec opozoril na vedno večje negodovanje v Sloveniji zaradi tega u-krepa. Slovenski narod je zdaj presekan na štiri dele. pri čemer je ni veleposlaništva v času, ko je prišlo do eksplozije. Egiptovski tednik Al Musa var pa je zapisal, da je pripravila bejrutski atentat in u-mor zmernega predstavnika PLO Sartauia na Portugalskem sirska tajna služba, ki naj bi stala za raznimi islamskimi vojaškimi organizacijami. Nasprotno, pa tisk v Siriji obtožuje Izrael, da je avtor tragične eksplozije. Tel Aviv naj bi s tem izvajal pritisk na ameriško javnost. ki naj bi zahtevala odpoklic ameriških mirovnih sil iz Libanona, s tem pa bi zastala tudi podajanja za umik tujih sil iz te bližnjevzhod-ne države. Sirci polo" tega obtožujejo Izrael, da izkorišča atentat za svoie nolitične cilje na mirovnih pogajanjih. Kar se tiče samih pogajanj med Izraelom, Libanonom in ZDA vse kaže, da je prišlo v nekaterih točkah do rahlih zbližanj, kar pa je treba, seveda, jemati z določeno stopnjo relativnosti. Tako naj bi že sklenili načelni dogovor o oblikova- IIHIHUHIIIIIIIIlIltMIIH lili Hill lllllllll lili tllHIIIIII lili t'Hilli IIHIHIIIHHIIHHI (UMIH IIIIIII llllll HllllllUlHUllllllilllllUllllllllllllIt Hill HH'M|||lHIIII Ulil lili tllllHMIHf SPOROČILO OB KONCU SREČANJA RIBIČIČ ■ CEAUSESCJ Prizadevanja Jugoslavije in Romunije za politiko popuščanja napetosti v svetu Posebna pozornost varnosti in sodelovanju na Balkanu BUKAREŠTA — V Bukarešti so objavili skupno sporočilo o pogovorih delegacij Zveze komunistov Ju-I goslavije in romunske komunistične ' partije. Pogovori, ki sta jih imela v času obiska Mitja Ribičič in Ni-colae Ceausescu, so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju, v duhu razumevanja in medsebojnega spoštovanja, ki je značilen za od- ____ ____________ noše med ZKJ in RKP ter obeh so- nju in nalogah mešanih” izraelsko- j sednjih socialističnih držav, piše v še rečeno ob koncu sporočila. (dd) libanonskih patrol, kot tudi o libanonskih silah, ki bodo st azile palestinska begunska taborišča. Najbolj sporno vprašanje predstavlja še zadnjih dneh skoraj nepretrgano, presega zgolj u- . iiiiiiiiiliiniiilllliimilllHi Iiniimimm mimmmiini.nniiiiimimmmni,m,,,..,..,..,,,.,,,,,, SODSTVO BI LAHKO IZREKLO DOKONČNO BESEDO 0 NAFTNEM ŠKANDALU Aretaciji Bruna Mussellija in Serena Freata Bivši sodelavec Alda Mora Sereno Freata (Arhivski posnetek) RIM — Na letališču v Las Palma-su na Kanarskih otokih so včeraj aretirali naftnega podjetnika in e-nega glavnih krivcev v tako imenovanem naftnem škandalu Bruna Mussellija. Skoraj istočasno se je v Vicenzi znašel za zapahi bivši sodelavec Alda Mora in Musselli-jev zadružnik v nečistih poslih Se-reno Freato. Za italijansko sodstvo je tako napočil trenutek, da bodo lahko izrekli dokončno besedo o e-nem najhujšem škandalu povojnih let, v katerem niso samo opeharili z davčnimi utajami države za težke milijarde, temveč so vnesli sumi čenja v same vrhove državnega a-parata. saj so bili v škandal aktivno vpleteni najvišji častniki finančne straže in drugi davčni funkcio nar ji. Po vsem sodeč je bil duša tihotapske mreže prekupčevanja z ne obdavčenim bencinom in drugimi naftnimi derivati prav Musselli, vitez dela in bivši konzul Čila v Mi- lanu. Sodniki skoraj nimajo dvomov, da je prav Musselli Vključil v svoje donosne posle vrhove finančnih stražnikov. Kdo mu je to omogočil sporočilu Poudarila sta, da se morajo vse napredne demokratične in miroljubne sile pridružiti boju za obnovitev popuščanja mednarodne napetosti, za odpravljanje kriznih žarišč in reševanje sporov v pogajanjih, za prekinitev oboroževalne tekme in prehod k razoroževanju, za odpravljanje nerazvitosti in čimprejšnji začetek globalnih pogajanj o rešitvi mednarodnih gospodarskih problemov. Za dosego teh ciljev so izrednega pomena rezultati sedme konference šefov držav oziroma vlad neuvrščenih držav v Nevv Delhiju. Med pogovori je bilo poudarjeno, Sim3 oblasŠtemUJaBrfkSa Musselli I koherenca o& varati in sodelova- ielni inženir Genadi Strjekalov in 39 razprav in zaključke poslali šefom držav in vlad, ki se bodo udeležili vrha industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v Williamsburga. Mnenja trilateralne predvsem glede odnosov Sever - Jug bodo torej prisotna tudi na tem zasedanju. RIM — Na povabilo predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija, bo 27. in 28. aprila prispel na uradni obisk v Rim zahodnonemški kancler Kohl, ki ga bosta spremljala zunanji minister Genscher in minister za gospodarstvo Lamsdorf. V Rimu konec zasedanja trilateralne komisije RIM — S posegom Davida Ročke fellerja, ki je podal sintezo štiridnevnih razprav, se je včeraj v Rimu končalo zasedanje trilateralne komisije. Bivši predsednik denarnega zavoda »Chase Manhattan Bank* je tudi povedal, da so poročila iz HlllllllllllllllllllllllinilHMIIIIUIIIIHIHIIHIHIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIHIUlMIHIUHMUlUIIHIlUIIIIIHIIIIIH USPEŠNA IZSTRELITEV «S0JUZA 7 8» Trije Sovjeti v vesolju MOSKVA — Z vesoljskega oporišča Bajkonur v Sovjetski zvezi so včeraj popoldne uspešno izstrelili vesoljsko ladjo «Sojuz T-8» s tremi kozmonavti. TASS je vest objavila uro po začetku novega vesoljskega podviga, katerega protagonisti so 35-letni poveljnik Vladimir Titov, 40- pozna imena vseh, ki so na tak ali drugačen način še vpleteni v škandal. Kot predsednik finančne družbe «SOFIMI» ni samo nadzoroval celotne tihotapske mreže, v bistvu podjetja, ki so prekupčevala z neobdavčenimi naftnimi derivati, temveč je imel prav gotovo vpogled v druge sumljive posle. Ob tem se vedno bolj odkrito govori o vpletenosti prostozidarske lože «P 2». Po navadnih šoferjih tovornjakov, podjetnikov, duhovnikov, funkcionarjev davčne uprave, častnikov finančne straže in celo njihovega generalnega poveljnika Giudiceja se nad naftnim škandalom sedaj razprostira senca Gellijeve lože. nju v Evropi, za uspešen konec madridskega sestanka in za dogovor o sklicu konference o ukrepih za krepitev zaupanja, varnosti in razorožitve v Evropi ter za zagotovitev kontinuitete procesa KVSE. Posebna pozornost je bila med pogovori posvečena varnosti in sodelovanju na Balkanu. Sobesednika sta se avzela za to, da bi se Balkan spremenil v območje miru in sodelovanja, brez jedrskega orožja in grožnje, da bo kdo posegel po njem, pa tudi brez uporabe sile. Mitja Ribičič je v imenu predsedstva CK ZKJ povabil Nicolaa Ceausesca naj obišče Jugoslavijo. Vabilo je bilo z veseljem sprejeto, letni raziskovalec vesolja Aleksander Srebrov. «Vesoljski vlak* se bo predvidoma danes pridružil vesoljski postaji «Saljut 7*, ki so jo poslali v orbito pred dobrim letom in ki je že nudila »gostoljubje* trem predhodnim vesoljskim posadkam. Mladi poveljnik vesoljske ladje doživlja svojo prvo vsemirsko preizkušnjo, medtem ko je Aleksander Srebrov letel avgusta lani na «Soju-zu T-7», Genadi Strjekalov pa leta 1980 s «Sojuzom T-3». Agencija TASS je za sedaj sporočila le to, da se vse pravilno odvija in da se vesoljci dobro počutijo. Na sliki (telefoto TASS-AP); Izstrelitev Sojuza T - 8. V POKALU PRVAKOV Juventus v velikem finalu v Atenah proti Hamburgerju LODŽ — Juventus se je uvrstil v veliki fina e evropskega nogometnega pokala prvakov. Turinčani so namreč sinoči v Lodžu igrali neodločeno 2:2 (1:0) proti moštvu Widzewa; ker so v prvem polfinalnem srečanju doma zmagali z 2:0, so se tako tudi uvrstili v veliki finale, ki bo 25. maja v Atenah. V finaiu pa se bodo sproprijcli z zahodnmiemškiin predstavnikom Hamburgerjem, ki .ie sinoči izločil špansko ekipo Real So-ciedad (2:1). Med sinočnjim srečanjem r Lodžu je prišlo tudi do hudega incidenta, ko so v 53. min. morali tekmo začasno prek*niti, ker je neki gledalec zadel stranskega sodnika v glavo s kovinskim ali steklenim predmetom. najbolj prizadet siromašnejši del prebivalstva. Razmisliti bi bilo treba, ali je mogoče izenačiti pravico iznosa dinarjev in valut iz države m dejansko omejevanje pravic, ki jih imajo prebivalci na obmejnih območjih. Poleg tega mislim, je rekel Krivec, da bo ta ukrep, čeprav se ne nanaša na tujce, vplival na letošnjo turistično sezono. Utegne se zgoditi, da bomo na koncu več deviz izgubili, kot jih bomo s takimi omejitvami dobili. Več sodnikov je govorilo tudi o pripombah, češ uredba krši temeljna določila videmskih sporazumov. Po tem dokumentu, ki ureja maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo, so lahko občani z obmejnih območij mejo prestopali brez potnega lista, brez omejitev števila prestopov. Poleg tega določa, da so prepustnice brezplačne in da je enkrat na mesec mogoče prenesti 2.000 dinarjev. Rekli so, da Jugoslavija izpolnjuje svoje obveznosti do Italijanov, ko pa gre za jugoslovanske državljane, jih pač ni mogoče obravnavati drugače kot vse druge Jugoslovane, (dd) BEOGRAD — Včeraj je v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo načelnik generalštaba JLA Petar Gra-čanin sprejel načelnika vojne šole oboroženih sil republike Italije generala Chira di Martinija. Di Martini je na obisku v Jugoslaviji kot gost generalštaba JLA. (dd) RIM — Italijanska plačilna bilanca je zabeležila marca 1.368 milijard primanjkljaja, v prvih treh mesecih letos pa je deficit dosegel 1.866 milijard lir. V OKVIRU PROSLAV 40. OBLETNICE PADCA FAŠIZMA V nedeljo bodo pri Domju odprli družbeni center Anton Ukmar - Miro Dogodek je velikega pomena la kulturno življenje pri Domju ter za širšo skupnost Dolinska občina bo s sodelovanjem vseh občanov proslavila 40. obletnico padca fašizma s tremi pomembnimi pobudami. Sobotni večer bo posvetila srečanju z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji, nedelja bo namenjena otvoritvi družbenega centra »Anton Ukmar - Miro* pri Domju, v ponedeljek, na dan 25. aprila pa bo svečanost pri občinskem spomeniku padlim za svobodo. Včerajšnji članek smo posvetili kulturnemu večeru z italijansko skupnostjo, na katerem bo dolinska občina podelila odličje prijateljstva Uniji Italijanov za Istro in Reko. Danes pa bomo spregovorili o pomembnem dogodku odprtja novega družbenega centra pri Domju. Predvsem velja poudariti, da ima odprtje družbenega centra poseben simboličen značaj v okviru proslavljanja 40. obletnice padca fašističnega režima, ki je začel svojo nasilno pot prav s sežiganjem in uničevanjem naših kulturnih in družbenih centrov, začenši s slovenskim Narodnim domom. V današnjem trenutku, ko potomci tistega zloglasnega režima, ob dokaj apatičnem in sramotnem zadržanju oblasti, poveličujejo požigalca Giunto, je nedeljsko slavje pri Domju še bolj zgovorno in potrjuje voljo slovenskega življa, da uveljavi svojo prisotnost in svoje pravice in da istočasno gradi sožitje in prijateljsko sodelovanje z večinskim narodom. Družbeni center, katerega ključe bo dolinski župan v nedeljo slovesno izročil predstavnikom kulturnega društva Fran Venturini od Domja, ki bo družbeno poslopje upravljalo, in predstavnikom špo- tne organizacije Domio, bo nosil i e znamenitega revolucionarja Antona Ukmarja - Mira. Tako je na seji 4. marca letos soglasno sklenil dolinski občinski svet. Anton Ukmar - Miro je legendarno ime borca za svobodo, ki se je rodil v revni družini na Proseku, 6 decembra 1900 in umrl v Kopru 21. decembra 1978. Še mlad se je vključil v republikansko armado. Kasneje je bil ob strani etiopskim borcem, ki so se uprli fašistični o-kupaciji. Od tu ga je revolucionarna pot vodila med francoske partizane in končno, jeseni leta 1943 v Italijo, kjer je postal komandant VI. cone narodnoosvobodilnega odbora CLN za Sevemo Italijo. Njegovi garibaldinci so osvobodili Genovo, ki je proglasila Ukmarja za svojega častnega občana. Ukmar je prejel* tudi visoko priznanje vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, ki mu ga je podelil maršal Alexander ter zlato kolajno ita lijanskega odporniškega gibanja. Poimenovanje družbenega centra je za Ukmarja še eno priznanje, za našo skupnost pa častno dejanje, ki se pomenljivo uokvirja v proslavljanje 40. obletnice padca fašizma, ki je naletel ravno v Ukmarju na e- nega najbolj doslednih, odločnih in pogumnih nasprotnikov. Nedeljsko slavje bo pomemben dogodek zlasti za Domjo ter okoliške zaselke Krmenko, Lakotišče, Frankovec in Log, kjer se je po za slugi zavednih in požrtvovalnih družbeno kulturnih delavcev zadnja le ta zelo razvila družbeno kulturna de javnost, ki pa zaradi pomanjkanja prostorov ni imela velikih možno sti, da bi se še bo'i obogatila. Če prav se v ta predel dolinske občine vedno hitreje zajeda mesto s svojimi problemi in svojimi asimilacijskimi pritiski, je zadnje čase slovenska beseda bolj slišna pri Domju, kot je bila pred leti. Tudi to je zasluga vse bolj prisotnega in delavnega narodno kulturnega gibanja, ki ima v odboru KD Fran Venturini svojega navdihovalca in usmerjevalca. Nedvomno bo torej družbeni center vlil novega zagona in odprl širše možnosti kulturnega in družabnega udejstvovanja, obe nem bo tudi priložnost za tesnejše sodelovanje med slovensko in italijansko narodnostno komponento pri Domju, tako na kulturnem kot športnem, šolskem in drugih področjih. Predaja ključev s priložnostnimi nagovori in nastopom slovenskih in italijanskih šolarjev ter moškega zbora Fran Venturini bo ob 11. uri. Popoldne pa bo v dvorani novega centra, ki so jo poimenovali po povojnem društvenem predsedniku I-vanu Kralju Mirku, prva kulturna prireditev KD Fran Venturini v novih prostorih. Deželni svet razpravljal « obnovi Pušje vasi V deželnem svetu se je včeraj zaključila razprava o resolucijah o preosnovi zgodovinskega jedra v Pušji vasi. Skupščina je z veliko večino sprejela resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da poskrbi za pospešitev preurejevalnih del, da bi bilo zgodovinsko jedro Pušje vasi čimprej nared. S PREDSIN0ČNJE SEJE NOVOIZVOLJENEGA GLAVNEGA ODBORA SDGZ kot usmerjevalec slovenske gospodarske politike v zamejstvu Vito Svetina potrjen za predsednika • Podpredsednik je Vilko Nanut, tajnik Marino Peče-nik, blagajnik Karlo Grgič, odborniki pa Dario Bensa, Hadrijan Corsi in Dušan Pangerc Sinoči je bila prva seja novoizvoljenega glavnega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kakršen je izšel z marčnega občnega zbora v Gorici. Sejna dvorana SDGZ v Ul. Cicerone 8/B je bila za to priložnost res polnošte vilno zasedena, kot je izrecno in hvaležno poudaril tudi dotlejšnji in včeraj potrjeni predsednik naše o-sredn.je gospodarske organizacije v zamejstvu Vito Svetina, ko je uvodoma pozdravil zborovalce iz domače in goriške pokrajine. Predsednik je zaželel, naj bi delo združenja bilo v bodoče še plodnejše kot v preteklosti v korist tako samih članov kakor in zlasti celovitega gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tembolj, ker je SDGZ uspelo zasesti pomembno mesto v širši gospodarski stvarnosti v Furlaniji - Julijski krajini, saj se je razvilo v močno organizacijo deželnih razsežnosti, kar je bilo še prav posebno podčrtano na goriški skupščini. Kakor je Svetina naglasil med poznejšo živahno in tvorno NADALJUJE SE AKCUA ZBIRANJA PODPISOV POD LJUDSKO PETICIJO Vsa zamejska skupnost naj podpre zahtevo po vrnitvi svetoivanskega Narodnega doma Nedeljsko spominsko svečanost pred spominskim obeležjem padlim pri Sv. Ivanu bodo povezali z akcijo za vrnitev Narodnega doma Akcija za vrnitev svetoivanskega I liko let prenaša svetoivanska in z Narodnega doma, ki so jo začeli | njo vsa zamejska narodnostna skup pred dobrim letom dni in ki se še nadaljuje, je danes še posebno aktualna. Kričeči sramoti, da se de- mokratična Italija 40 let po padcu fašizma še ni potrudila, da bi slovenski narodnostni skupnosti pri Sv. Ivanu, Vrdeli in Podlonjerju vrnila tisto, kar ji je bilo s silo odvzeto v dobi najhujšega fašističnega terorja, se pridružuje prav tako kričeča sramota, da demokratična Italija, 40 let po zlomu fašizma, dovoljuje nesramno poveličevanje Francesca Giunte in njegovih škvadristov, ki so si pred 60 leti umazali roke tudi s požigom svetoivanskega Narodnega doma. Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma je zato sklenil, da bo nedeljsko svečanost ob praznovanju 25. aprila pred spominskim obeležjem padlim v NOB na pročelju nekdanjega doma, ko bodo po agali vence in se s kratkim kulturnim sporedom oddolžili padlim za svobodo, poveže z akcijo za vrnitev Narodnega doma in odločno zahtevo, da se krivica, ki jo že to- DEŽELNI TAJNIK KPI 0 POLITIČNEM POLOŽAJU V F-JK Poziv socialistom za skupen boj proti demokristjanski oblasti «Ustvariti pogoj« za prenovitev, ki jo dežela potre buje > Na seji vodstva tržaške federacije KPI je deželni tajnik stranke Giorgio Rossetti analiziral trenutni politični položaj na deželni ravni. Deželni tajnik PSI — je dejal Rossetti — se je obrnil na KD za dosego sporazuma o organski vladi skupno z ostalimi laičnimi silami po prihodnjih deželnih volitvah in s tem načel vprašanje alternaci-j«. Že istega dne mu je deželni tajnik KD odgovoril in nakazal oportu-nost po utrditvi solidarnosti med političnimi silami, ki sedaj sestavljajo deželno večino. Istočasno se je tržaška socialdemokratska stranka na pokrajinskem kongresu postavila kot nekak vezni člen med LpT in KD v tržaških krajevnih upravah po junijskih volitvah. Če bi te izjave bile potrjene, bi lahko vse rekli, le tega ne, da niso perspektive po volitvah za te stranke povsem jasne. Vsak volilec se bo lahko izrekel za to ali ono stranko — je nadaljeval Rossetti — in tudi za točno hipotezo nove večine, ki je za KD, PSI in PSDI potrditev sedanje koalicije na deželi z razširitvijo sedanjih odborov LpT -laiko socialistov v Trstu z vstopom KD. Če .je predlog KD v skladu s strankino vsedržavno linijo — pravi Rossetti — ni pa moč mimo določenega začudenja, ki ga vzbuja pred log deželnega tajnika PSI, ki je, kot kaže, v nasprotju s stališči stranke na vsedržavni ravni. Rossetti zato postavlja socialistom celo vrsto vprašanj glede kriznega stanja v raznih sektorjih v naši deželi. Da smo do tega prišli, ni moč pripisati vse odgovornosti deželne mu odboru — nadaljuje deželni tajnik KPI — gotovo pa je, da jih dober del vendarle nosi. Zaradi tega bi potrditev sedanje večine za prihodnjih pet let pomenila hud udarec za FJK. Socialiste tudi spra šuje. kakšna bo lahko njihova teža v tržaških krajevnih upravah, ko bo prišlo do sporazuma med LpT in KD, ki bosta sami razpolagali z absolutno večino. Svoj poseg je Rossetti zaključil s pozivom socialistični stranki za skupen boj. s katerim izpod jesti de mokrist.iansko ob’ast. začenši z oši-bitviio njene volilne teže. kar naj bi bila predpostavka za začetek pro- cesa prenovitve, po kateri se v de želi čuti nujna potreba. Kritike KPI glede zakupa za preureditev silosa Svetovalska skupina KPI v občinskem svetu je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem obsoja potek zadnje seje komisije, ki bi morala odločati o zakupu — natečaju za preureditev bivšega silosa na Trgu Liberta, ko je ta komisija sklenila odložiti izbiro dokončnega na črta. Metoda, ki ji je komisija sledila — pravi KPI — je pilatovska. saj bi po mesecih dela lahko prišla do drugačnega zaključka in preprečila to odložitev »sine die*. Komu nisti istočasno obsojajo dejstvo, da je bilo o tej odložitvi mogoče izvedeti iz tiska, ne da bi pristojni odbornik in ostali člani komisije o tej zadevi kaj poročali. Obenem poudarjajo, da je bila le KPI tista stranka, ki je z vprašanjem županu želela vedeti, kako poteka delo komisije; nanj je župan odgovoril, da naj bi šlo le za »domišljava na tolcevanja*. ko se je v tisku govo- i rilo o možnih nepravilnostih pri pro-' učevanju načrtov. KPI obsoja tako ravnanje občinskih uradov, ki zavira to javno de lo, katerega Trst vsekakor potrebuje in poudarja, da je treba razčistiti vse dvoumnosti v zvezi s tem. nost, končno popravi. Odbor, kot vemo, zbira podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta, ministru za finance in ministru za zunanje zadeve. Slovenski prebivalci Sv. Ivana, Vrdele in Podlonjerja, je zapisano v peticiji, si že leta prizadevamo, da bi nam bi) vrnjen Narodni dom, ki so ga naši predniki, združeni v zadrugo, zgradili z velikim trudom in požrtvovalnim vlaganjem denarja leta 1903, da bi v njem nemoteno razvijali-svoje kulturno in družbeno življenje. Z nastopom fašistične diktature pa nam je bilo nasilno odvzet, potem ko so ga fašisti 2. septembra 1921 tudi zažgali. Po požigu so domačini Narodni dom sicer obnovili, vendar so se nato nezakonito vselili vanj fašisti, člani zadruge pa so morali še naprej plačevati izredno visoke stroške za obnovitvena dela in tekoče vzdrževanje prostorov, in to kljub temu, da vanje sploh niso več smeli zahajati. Zaradi tega so bili delničarji zadruge prisiljeni prodati Narodni dom fašistom, dobili pa so zanj smešno nizko plačilo, ki ni niti najmanj od govarjalo njegovi pravi vrednosti. S tem je bila storjena slovenski narodnostni skupnosti pri Sv. Ivanu in na Tržaškem sploh huda krivica, ki pa je ni v naslednjih desetletjih, vse do danes, tudi po zmagi nad fašizmom, še nihče popravil. Da našnje oblasti bi morale v duhu re-Dub'iške ustave poskrbeti, da se ta krivica končno vendarle odpravi. To dolgujejo nam vsem in tudi žrtvam fašizma, posebno tistim, ki jim je posvečeno spominsko obeležje na pročelju samega Narodnega doma. Te žrtve so namreč darovale svoja življenja za ideale svobode in miroljubnega sožitja med narodi. Zahtevi Svetoivančanov se mora še odločneje kot doslej pridružiti vsa zamejska skupnost. S tem se bo tudi najprimerneje oddolžila spominu padiih in počastila 40. obletnico padca fašizma in s tem bo tudi odgovorila na nizkotno fašistično pro vokacijo preteklih dni. lovne skupnosti Alpe - Adria na področju prometnih infrastruktur. Co-melli, ki trenutno predseduje skupnosti vzhodnoalpskega območja (10 dežel oz. regij Italije. ZRN, Avstrije in Jugoslavije), se bo sestal s podpredsednikoma EGS Natalijem in Ortolijem, s komisarjem za politiko dežel in regij Giolittijem in s komisarjem Kontogeorgisom, ki je zadolžen za probleme prevozov. Co-melli bo spiegevoril tudi o obnovi potresnega območja Furlanije - Julijske krajine z denarno pomočjo EGS, o raznovrstnih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo našo deželo kot periferično ozemlje evropske skupposti. o razvijanju prometnic na relaciji Evropa - FJ-K - Grčija in o novem pravilniku evropskega sklada za razvoj dežel. • Deželna komisija za javna dela je sprejela zakonski osnutek, ki bo urejal posege na vodovodnem omrežju. Zakon predvideva tudi večja finančna sredstva, saj so se cene del na vodovodnih napravah povišale za 40 odstotkov več, kot je to predvideval prejšnji zakon. razpravo, bo moralo združenje v prihodnje delovati vestno po smernicah, ki jih je nakazal občni zbor in ki mu dajejo dodatne možnosti razvoja v širjenju članske osnove in teritorialne raztegnjenosti. Kot rečeno, je bil Vito Svetina potrjen za predsednika, in to soglasno, kot so bile soglasno podeljene tudi druge funkcije; podpredsednik je Vilko Nanut, tajnik Marino Pe-čenik in blagajnik Karlo Grgič; za odbornike so bili izvoljeni Dario Bensa, Hadrijan Corsi in Dušan Pangerc. Nanut, Bensa in Corsi so z Goriškega. Tu velja povedati, da so člani tržaškega in goriškega pokrajinskega odbora v zavzeti diskusiji razčlenili možnosti, kako najuspešneje delovati, da bi kljub naravnim in specifičnim razlikam, ki označujejo dejavnost operaterjev na Tržaškem in Goriškem, njihove pobude bile popolnoma v skladu s splošnimi, deželnimi interesi združenja o-ziroma zamejskega gospodarstva, ne da bi se bilo seveda enim in drugim treba odpovedati določenim avtonomnim oblikam dela, kakor jih predvideva statut organizacije. Razčlenitev omenjenih možnosti je privedla do popolne soglasnosti, kar daje jamstvo, da bo SDGZ še naprej in še bolj kot doslej lahko kos svojemu nelahkemu poslanstvu po načelu sodelovanja in enotnosti med Slovenci; to je še posebno važno danes, ko prisostvujemo vsepovsod razraščanju partikularističnih in provincialskih teženj, kj naši zamejski skupnosti lahko samo škodijo. medtem ko se mora SDGZ truditi. da pritegne v svoje vrste še tiste slovenske operaterje, ki danes niso njegovi člani, z druge strani pa zaorati ledino med pripadniki naše narodnostne skuonosti sevemo od Gorice tja do Trbiža. Predsednik Svetina je nazadnje o-risal smernice nadaljnjega delovanja. kakor so izšle že z občnega zbora, pri čemer je zlasti poudaril nekatere kočljivejše probleme, tako npr. nujo po iskanju ustreznih načinov. kako priti do finančnih sredstev za razvoj slovenskega gospo darstva, kajti na tem področju ni bilo še dovolj storjenega, kot čla ni SDGZ tudi niso še dovolj storili, da bi izkoristili spremembe, ki so nasta'e po izbruhu jugoslovanske goscodarske krize in sprejetju zadevnih omejitvenih ukrepov. Svetina ie poudaril, da mora SDGZ igrati tudi vlogo usmerjevalca slovenske gospodarske politike v zame^tvu (dg) letala tipa Nord 262 (39 potnikov). Šlo bo za dve dnevni vožnji v obeh smereh po sledečem časovnem razporedu: odlet iz Ronk ob 7.05 (prihod v Genovo — letališče Cristofo-ro Colombo — ob 8.30) in ob 18.40 (prihod v Genovo ob 20.05); vzlet z genovskega letališča ob 9.05 (prihod v Ronke ob 10.30) in ob 20.30 (prihod v Ronke ob 21.55). Enosmerna vozovnica bo stala 123.500 lir. Letalska proga Trst-Genova (omelli bo prikazal oblastem EGS načrt« skupnosti Alpe-Adria Predsednik deželnega odbora Co-melli bo te dni v Bruslju orisal pristojnim dejavnikom EGS načrte de- Dne 16. maja bo družba Aligiulia odprla novo letalsko progo med Trstom in Genovo, ki jo bodo vzdrževala vsak dan, razen ob nedeljah, • Nova vzajemna blagajna za skrbstveno pomoč gradbincem, ki ji predseduje Enrico Mandler in pri katere upravljanju sodelujejo tudi sindikati, bo podelila sinovom in hčeram gradbenih delavcev 336 študijskih štipendij. Namenjene so tako mladini, ki obiskuje nižjo in višjo srednjo šolo kakor univerzitetnim študentom. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI V KRAŠKEM MUZEJU IN TELOVADNICI V VELIKEM REPNU «■Tržaški Kras: narava in človek»: drevi razstava, jutri pa seminar »Tržaški Kras: narava in človek*: to je v bistvu smisel velike razstave in mednarodnega seminarja, ki ju prirejajo zadruga »Naš Kras*, deželno odborništvo za javne ustanove, gozdove in razvoj goratih področij ter Kraška gorska skupnost. Razstavo na to temo bodo odprli drevi ob 20. uri v Kraškem muzeju v Repnu, javnosti pa bo na ogled vse do junija. Jutri pa bo na vrsti seminar, na katerem bodo s poročili sodelovali strokovnjaki iz Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije; začel se bo ob 9. uri v občinski telovadnici v Repnu. V dopoldanskem delu bodo referate strokovnega značaja podali Fabio Forti, Enrico Feoli, Livio Poldini, Franco Perco, Franca Ma-selli Scotti, Stane Peterlin, Pavel Štrajn. Milko Rener, Pavle Merku in predstavnik gozdarskega nadzorništva; delo bo koordiniral Ric-cardo Querini, ki je deželni ravnatelj za gozdarstvo. V popoldanskem delu bo po referatu KZ na sporedu okrogla miza z upravitelji. ki jo bo vodil predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Na odprtje razstave in seminar so prireditelji povabili zamejske ustanove in številne vidne osebnosti: med temi deželna odbornika Tripanija in Colonija, iz Slovenije pa Matjaža Kmecla, Tomaža Vugo ter predstavnike ustanov in zavodov, ki se kakorkoli ukvarjajo z vprašanjem okolja, še posebej pa Krasa. Drevi ob 20. uri bo torej v Kraškem muzeju v Repnu odprtje razstave, katere koordinator je Mara Debeljuh Poldini. Priprave so v teh zadnjih urah potekale kar mrzlično, saj je bilo med drugim treba izpolniti tudi nekatere birokratske obveznosti; pokrajina, ki muzej upravlja, je namreč na osnovi zakonskih predpisov zahtevala potrdilo, da je v muzeju brez vsakršne nevarnosti mogoče prirediti razstavo, ki ga mora izdati prefektura; le ta je prirediteljem takoj priskočila na roko, tako da je bila tudi ta birokratska obveznost takoj premoščena. mtitiiiitiiHiiiiiiHtiHHiiiHivtiiintmimmimumiuiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiMimimimiitimiiitiimMiirtmitiiiiHiitiiiiituiiiii'' Mnimiiiiiiiiiiinimiiiiimiitiifiiim« KRITIČNE PRIPOMBE GO SKGZ 0 PREDLOGU PORAZDELITVE SREDSTEV IZ ZAKONA 828 Dežela naj upošteva nujnost krepitve obmejnega gospodarskega sodelovanja Gospodarski odbor izrazil nezadovoljstvo, ker se deželna uprava ni posvetovala s SKGZ Odbor za gospodarstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Trstu, je vzel v pretres osnutek deželnega zakona za porazdelitev finančnih sredstev po državnem zakonu št. 828. Kot znano je država dodelila deželi Furlaniji - Julijski krajini za dokončanje obnove po potresu približno 3.000 milijard lir, od tega 900 milijard lir za izredne družbenogospo darrke posege. Dežela mora sedaj s posebnim zakonom določiti namene in oblike uporabe teh 900 milijard lir in zato je deželni odbor izdelal zakonski osnutek »Izvajanje izrednih posegov predvidenih po zakonu št. 828/82». Omenjeni zakonski predlog je v razpravi v deželnih komisijah in bo predvidoma 'Sprejet v deželnem svetu še v tern mesecu. V fazi posvetovanj za pripravo deželnega predloga je SKGZ deželnemu odboru posredovala svoje stališče; konkretne predloge sta posla li tudi strokovni organizaciji Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza. Člani odbora za gospodarstvo so v razčlenjeni razpravi poudarili, da predloženi zakonski osnutek ne u-resničuje na dosleden način usmeri- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiMiiiiiiiiiiiimiMiitfiiMiiiMiifHiiiiiiiiimiinitiiimiitiinniiiiiinfiiminiiiiititiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiN NENAVADEN PROTEST CIRKUSA «WULBER» Sloni, levi in tigri na Trgu Unita Občinski ukrep jim prepoveduje nastopati na prostoru pred športno palačo • Proti večeru se je spor izgladil Nevsakdanji prizor: slon na Trgu Unita V miramarskem centru srečanje agencije za jedrsko energijo V miramarskem centru za teoretsko fiziko se bo jutri začelo sreča nje mednarodne agencije za jedrsko energijo (AIEA). Srečanje bo na visoki ravni, saj se ga bodo poleg ravnatelja miramarskega centra Salama udeležili guvernerji dva najstih držav, člani odbora guvernerjev, ki je poleg glavne skupščine največ.ji odločujoči organ agencije. Tudi miramarski center je član a-gencije AIEA. inimiiiiiiiniiiHUiiinmiiiMiiHmMiiiiiMiiHiMiiuimiiniiifiiiifiiMiiiiiiiitniiiiiMiMiiiiiinttiiiiiiMMMnuiiimtiiitiiiiiiMiHMiMiMMiiiiiiiiiiiiiimiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiii «EVA» SINOČI V CAPPELLI UNDERGROUND Sveže srečanje s slovenskim filmom V kroiku tCappella Underground» so sinoči predvajali najnovejši slovenski film »Eva>, ki ga je po izvirnem scenariju Ane Rajh režiral Franci Slak. Producent dela je ljubljanska »Vibo film*, v glavni vlogi pa nastopa članica Slovenskega stalnega gledališča Miranda Caha rija. Predstavo je omogočila Zveza slovenskih kulturnih društev seveda v sodelovanju s *Cappello Underground», zelo aktivnim filmskim in polivalentnim krožkom, ki med redkimi v našem mestu dokazuje odprtost do slovenskega kulturnega prostora. Naj omenimo, da prav v tem krožku trenutno razstavlja svo ja dela slovenski umetnik Jože Slak. Eva je še mlada vdova z dvema že doraslima otrokoma, po poklicu arhitekt, v nenehnem iskanju ne česa, kar ji ljubimec Mladen in tudi služba ne znata oziroma ne zmoreta nudili več. Življenje morda postane za protagonistko tzanimi-vejše* v trenutku, ko je soudeležena pri projekciji zapora tik nad morjem. Ta zamisel vzbudi v Evi navidez veliko zanimanje in radovednosti, ki se nato v sekvenci dogodkov odraža v mrzličnem iskanju neke po vsej verjetnosti že izgubljene dimenzije. Tisti sklepni strel (v Mladena?) pooseblja tako usodni udarec v Evino šibkost in v neko širšo praznino, ki marsikdaj spremlja današnjega človeka. Med eno in drugo predstavo je bil na sporedu razgovor z občinstvom. ki so se ga udeležili režiser Slak, scenaristka Ana Rajh in snemalec Zoran Hochstatter. Film *Eva» je drugi film tega mladega režiserja, njegov prvenec pa je bilo de’o tkrizno obdobje». Kot zanimivost nai omenimo, da u vlogi Evinega očeta nastopa znani švedski umetnik Erland Josephson, fet velja za verjetno najbolj klasičnega Bergmanovega tflralco. Plesalci Bolšoja v torek v Avditoriju V torek, 26. aprila, ob 20.30 bo v tržaškem Avditoriju večer, ki bo posvečen baletni in glasbeni kultu ri Sovjetske zveze. Na pobudo Združenja Italija - ZSSR bosta namreč na sporedu predstava klasičnega baleta z nastopom osmih plesalcev znamenitega moskovskega gledališča Bolšoj ter koncert godalnega ansambla Ciurlionis iz Litve. Predprodaja vstopnic bo na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13 od jutri do sobote, in sicer od 10. do 12.30 in od 17. do 19. ure. Vstopnice bodo na razpolago tudi pred pričetkom predstave pri bla gajni Avditorija. Tržaškim otrokom se je nudila včeraj popoldne izjemna priložnost, da so se lahko sprehodili po Trgu Unita v spremstvu indijskih slonov. Za presenečenje so se morali zahvaliti osebju cirkusa «Wulber», ki je pred občinsko palačo parkiralo tudi svoje vozove, premične hiše in klet ke, v katerih so po svoje protestirali tigri in levi. Tako so »podkrepili* protest cirkuškega kolektiva proti sklepu občinskega odbora, ki cirkusom prepoveduje, da bi se vsi-drali na prostoru pred športno palačo pri Vatmauri. . Ukrep, ki ga je odbor sprejel na predlog rajonskega sveta, je po mnenju ravnatelja cirkusa, Maria Vulcanellija, v navzkrižju z zakonom, ki obvezuje občinske uprave, da potujočim umetniškim skupinam nudijo ustrezen prostor za predstave. »Če nam tržaška občina ne bo dodelila prostora.* je dejal včeraj popoldne razjarjeni Vulcanelli, »bomo ostali tu, dokler nam ne poplača odškodnine za izgubljene delovne dneve.* Kazalo je torej, da bodo sloni, levi in tigri ostali še nekaj dni na javnem ogledu, zadeva pa se je proti večeru le izgladila. Po srečanjih s podžupanom in glavnim tajnikom prefekture je prišlo do sporazuma, ki ga bodo formalno u redili verjetno danes, tako da se je proti 19. uri karavana 150 oseb (med cirkuškimi igralci, delavci in tehniki), levov, slonov in drugih živali vrnila v »obljubljeno deželo* - Val-mauro. Cirkus, ki bo ostal predvidoma v našem mestu do 4. maja, bo verjetno že danes dvignil zastor. Dva dni bomo brez smetarske služb« Tržaška občina opozarja prebivalstvo, da v nedeljo, 24. in ponedeljek, 25. aprila, služba za mestno čistočo ne bo delovala. Obenem se pri poroča, naj ljudje ta dva dni spuščajo v smetiščne hranilnike samo kvarljive odpadke oziroma tiste, ki so podvrženi gnitju; vse druge, kot npr. pločevinaste posode, škat le iz kartona ipd., naj shranijo do srede doma, le tako bodo preprečili higienske nevšečnosti. tev, ki jih je deželni odbor januarja nakazal v posebnem dokumentu. Predvsem se opaža pomanjkanje jasno opredeljene gospodarske razvojne politike. Predvideni posegi so zelo razpršeni in skušajo preveč zadovoljevati konjukturne potrebe. Ob upoštevanju velikega obsega razpoložljivih sredstev je bilo pričakovati bolj pogumne ekonomske izbire. V tej zvezi je odbor ugotovil, da v osnutku v ničemer ni niti omenjeno obmejno gospodarsko sodelovanje, kar je v nasprotju s samim deželnim razvojnim načrtom in z že na-glašeno usmeritvijo. Pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja bi moralo biti po mnenju SKGZ ena izmed osnovnih izbir dolgoročnega gospodarskega razvoja dežele. Zato bi bilo treba v zakonski osnutek vnesti ustrezne popravke. Z ozirom na obnovo goratih območij so v omenjenem predlogu e-lementi za razvoj proizvajalnih de javnosti in za ustvarjanje delovnih mest v pretežno zaostalih hribovi to - goratih predelih dežele. Vendar bo v konkretni praksi nujno, da bo imela dežela glede na dejanski družbenogospodarski položaj na teh območjih čimbolj aktivno vlogo. Ogromen del sredstev je name njen naložbi v infrastrukture. Če upoštevamo, da je naša dežela z infrastrukturami dobro opremljena, da so ta res izredna sredstva za razvoj, se postavlja vprašanje, če je tolikšen poudarek infrastrukturam dejansko primeren. V zvezi s teritorialno porazdelitvijo sredstev po čl. 10 zakona 828 bi moral deželni odbor sprejeti jasnejšo izbiro v korist goriške in tržaške pokrajine, kajti izvenpotresna območja videmske in pordenonske pokrajine so v objektivno bolj di namičnem gospodarskem položaju. Po gospodarskih sektorjih je bila predlagana sledeča razdelitev: kmetijstvo in gozdovi (12 odst.), industrija in obrtništvo (52 odst.), trgovina (6,5 odst.), turizem (9,5 odst.), prevozi (10,5 odst.) in ostalo (9.5 odst.). V tej zvezi bo odbor še podrobneje proučil posamezne izbire. Na vsak način gre dodati, da so bili ugotovljeni nekateri pozitivni premiki, kot na primer prispevek Kraški gorski skupnosti za pospeševanje vinogradništva, cvetličarstvo in vrtnarstvo ter predvidena sred stva za usposabljanje obrtniških va jencev. Nazadnje .je Odbor izrazil svoje nezadovoljstvo, ker SKGZ v fazi posvetovanj ni bila vključena med organizacije, ki so imele neposredno srečanje s predstavniki deželnega odbora, (sk) Problem stanovanjske krize rešljiv samo s pravočasno uporabo nakazanih prispevkov Deželna odbornika za javna dela (Specogna) in prevoze ter . promet (Rinaldi) sta včeraj v spremstvu funkcionarjev deželne uprave, ki so zadolženi za stanovanjska vpra šanja, sprejela novega predsednika tržaškega zavoda za ljudske hiše (IACP) Verzo in z njim proučila težave, ki jih povzroča stanovanjska kriza v našem mestu. Nagla šeno je bilo. da morajo pristojni dejavniki - prefektura, občina in IACP - nemudoma izkoristiti razpoložljiva finančna sredstva za odkup oziroma izgradnjo stanovanj, ki jih gre nameniti družinam, ki so ostale ali bodo zaradi stanovanjskega izgona v kratkem ostale brez lastne strehe. Odbornik Specogna je naglasil, da je tržaškemu zavodu IACP že bil nakazan znesek 850 milijonov lir za nakup 10 stanovanj, medtem ko ima tržaška občina v smislu člena 2 zakona 94/1982 pooblastilo, da prav tako za nakup stanovanj uporabi do 20 odstotkov nakazila v višini 17,5 milijarde lir, ki ga je prek deželne uprave že prejela od ministrstva za javna dela za nove stanovanjske gradnje. S pravočasnim izkoriščanjem teh sredstev. je dejal Specogna. bi lahko že čez kakšen mesec bilo razpoložljivih za potrebe žrtev stanovanjskega izgona 40 do 50 stanovanj. Jutri v Rižarni proslava 25. aprila Tudi letos se bomo v Rižarni pri Sv. Soboti svečano poklonili spominu vseh tistih, ki so svoja življenja žrtvovali v boju za svobodo. Svečanost bo jutri, 22. t.m., ob 17.15. Po krajšem verskem obredu bodo spregovorili predsednik pokrajine Darno Cla-rici. ki bo govoril tudi v svoj-stvu predsednika odbora za obrambo demokratičnih vrednot, tržaški župan Manlio Ce-covini, dolinski župan Edvin Švab ter Bruno Degrassi v imenu enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Protest zaposlenih v tcrmoelektrični centrali štivanske papirnice Tovarniški svet termoelektrične centrale štivanske papirnice je ostro obsodil sklep vodstva podjetja, ki .je skrčilo število zaposlenih v centrali od 39 na 29. Ta enostranska odločitev krši dogovor, ki je bil sprejet julija lani, meni tovarniški svet, in opozarja, da skrčenje osebja v centrali bi znalo negativno vplivati na varnost zaposlenih. Centrala štivanske papirnice ja največji zasebni vir energije v naši deželi in bi jo morali, vsaj po smernicah vsedržavnega energetskega načrta, še potencirati... • Sekciji KPI za Greto in Rojan priredita danes ob 18. uri v Ul. Ba-seggio 73 javno debato o zdravstveni oskrbi ostarelih in ustrezni vlogi KZE. Uvodoma bo spregovoril dr. Giovanni Rinaldi. Trčenje v križišču Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 41 letnega delavca Giovannija Versellija iz Ul. D’Alvia-no 39, ki si je verjetno zlomil zapestje in se lažje ranil v koleno v prometni nesreči. Na mopedu se je peljal po Ul. Costalunga, ko je v križišču z Ul. Pagano trčil v fiat 126, katerega je upravljala Loreda-na Glavina iz Ul. Pagano. Okreval bo v tridesetih dneh. Ob nenadni izgubi drage sodelavke NATAŠE BIZJAK Izreka najgloblje sožalje svojcem — Koper komercialni oddelek in kolektivu Adria Commerce Založništvo tržaškega tiska Gledališča ROSSETTJ Jutri, 22. aprila, ob 'Al. uri recital Giannija Morandija. Gost večera pevka Fiordaliso. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Danes ob 20. uri bo izredna predstava opere «Traviata», v torek, 26. t.m., pa opere »Turandot*. Obe o-peri sta namenjeni zlasti občinstvu iz drugih pokrajin naše dežele. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni na dan predstave. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, 24. t.m., ob 19.30: Oeter Turrini «Jožef in Marija*. Gostovanje PDG na Humu v Goriških brdih. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Srednja dvorana Jutri, 22. t.m., ob 19. in 22. uri: «Danton», režija Andrzej Vajda. Mala dvorana Teden kanadskega filma Danes, 21. t.m., ob 18. uri: film «Cordelia» 1979, in ob 20. uri «Voj-ba zgodba* 1981. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave Kino Cappeila Unaerground 18.00—20.00— 22.00 Gimme Shelter (USA 1970) turneja ansambla Rolling Stones po ZDA. Ariston Danes dvorana rezervirana. Jutri 16.00 - 18.00 . 20.00 - 22.00 «Yoll». Palma d'oro al festival di Cannes. Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man, C. Rampling, J. Mason. Nazionale 15.00 Dvorana št. 1 »Gan-dhi*. Dvorana št. 2 «Giochi car-nali a domicilio*. Dvorana št. 3 »Gola profonda*. Prepovedana mladini pod 18. letom. «"attacielo 17.00 «Tu mi turbi*. Zabavni film. R. Begnini Fenice 17.00 «Tron- Walt Disney. Mignon 16.30 «1 falchi della notte*. Filodrammatico 16.30 »La mia sve-dese in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom Aurora 16.15 »Blade Runner*. Capitol 17.00 »Vado a vivere da solo*. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Sapore di mare*. Moderno 15.30 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «Delizie erotiche*. Pre-povedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Le porno in-fermiere della clinica del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «La mia brillante ca-riera*. Koncerti V mali dvorani gledališča Verdi bo v nedeljo ob 11. uri v okviru nedeljskih koncertov nastop komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajal bo dela Mozarta, Saint-Saen-*a in Dragonettija. Prireditve in sporočita kulturnih društev in organizacij KD Fran Venturini vabi v nedeljo, aprila, ob 18. uri na »Kulturno Prireditev* ob otvoritvi kulturnega centra »Anton Ukmar - Miro* pri D°mju. Sodelujejo: otroški in moški Pevski zbor Fran Venturini ter Laura Maver. KD Rdeča zvezda vabi danes, ‘P aprila, na kulturni večer, ki bo v društvenih prostorih v Saležu ob 29-30. Fotograf Mario Magajna bo Predvajal diapozitive iz Brazilije. Časnikar Frar.c Udovič bo predstavil *njigo «Trst v črnobelem*. Sodeloval b° mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 21. aprila SIMEON Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 19 58 — Dolžina dneva 13.48 — Lu-na vzide ob 12.58 in zatone ob 3.35. Jutri, PETEK, 22. aprila LEONIDA ^reme včeraj: najvišja temperatu-ra 19 stopinj, najnižja 12,9 stopinje, 18. uri 16 stopinj, zračni tlak JD22.4 mb ustaljen, veter 6 km na Ur° zahodnik, vlaga 72-odstotna, Pebo skoraj jasno, morje rahlo raz-gmano, temperatura morja 13,2 sto-Pmje. B ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Selene Savora-?•. Daniel Puzzer, Andrea Jošt, Lristiana Posani, Walter Bullo, Lu-Cat Tomini in Giorgio Pitacco. UMRLI SO: 56 letna Lisclotte Ge mnn por. Buonomo, 84-letna Agosti-V? Zobec vd. Suraci, 73-letni Guido Mazzoni, 63-letni Alessandro Sama-jm. 70 letna Maria Clemen vd. Bo-2 93-letna Giovanna Sedmak vd. bniu, C6-letna Giuseppina Pegan, vnetni Antonio Santorio, 85-letni Aurelio Bais in 90-letni Giovanni ■tudorovic. ZADRUGA «NAŠ KRAS» VABI NA ODPRTJE RAZSTAVE TRŽAŠKI KRAS - NARAVA IN ČLOVEK ki bo danes ob 20. uri v Kraškem muzeju in Kraški hiši v Repnu. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU SKLICUJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 22. aprila 1983, ob 18. uri v dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. VABLJENI VSI ČLANI, KMETOVALCI IN PRIJATELJI! Zveza slovenskih kulturnih društev Združenje pevskih zborov Primorske PRIMORSKA POJE Ob 40-letnici pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na Primorskem ob padcu fašizma. Govor: Boris Race, predsednik SKGZ V soboto, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic od jutri. 21. aprila, na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11. SLOVENSKO |>,STALNO_ ■j* ( v V TRSTU GLEDALIŠČE MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE Režija: Jože Babič Danes, 21. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu - abonma red J. V nedeljo, 24. aprila, ob 15. uri v Mestnem gledališču v Celovcu. PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Pripoveduje Štefka Drolčeva Jutri, 22. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Primož Trubar*, ob 11. uri, v osnovni šoli »Karel Destovnik Kajuh*. V soboto, 23. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Pinko To-mažič*, ob 11. uri v osnovni šoli »Alojz Gradnik* (USI GLASBENA MATICA TRST Sezona 1982-83 9. abonmajski koncert Jutri, 22. aprila 1983. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent Stojan Kuret Solista: Olga Gracelj, sopran Eva Novšak - Houška, alt Na sporedu: G. B. Pergole-si, Z. Ciglič, J. Brahms. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Razstave V galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia je odprl razstavo svojih risb, grafik, akvarelov in skulptur tržaški mojster Mariano Černe. V galeriji TK v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Jože Ciuha. V Ljudskem domu v Trebčah je odprta razstava «Naši kraji in ljudje* slikarke Tončke Krlerič. Društvo slovenskih upokojencev vabi člane in prijatelje na predstavitev knjige Maria Magajne in potopis iz Brazilije z diapozitivi v petek, 22. aprila, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Predavanja dnevna služba lekarn - (od 8.30 do 20.30) »DL Oriani 2. Trg Venezia 2. Ul. i' Severo 112, Ul. Baiamonti 50, *Sonik, Milje (Drevored Mazzini 1). 8.3(, do 13 00 ^ 16 oo do 20.30) Ul- Roma 15 in Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽB' LEKARN T„ (od 20.30 dalje) 9 Ul- Roma 15. Ul. Ginnastica 44. Zgonik, (Drevored Mazzini 1). I.EKAKNF V OKOLICI . Rol junec: tel 228 124: Bazovica ?'• 226 165: Opčine: tel 211-001; 'r'«ek- tel 225 141: Božje pnlie. «r..nik- tel 225 596. Nabrežina: tel •D 121: Sesljnn: tel 209 197. ZDRAVSTVENA PFŽURNA SLUŽBA Noiton služb;, od 21 do 8 ure 5' -732 627, predpraznična od 14 do •L ure in praznična od 8. do 20- Društvo naravoslovcev in leurukov Tone Penko vabi člane in prijatelje na predavanje univ. prof. Franceta Križaniča o »Razvoju matematike*. Obenem bo predstavljena avtorjeva knjiga »Nihalo, prostor in delci*, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici. Predavanje bo jutri, 22. a-prila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanji prof. Janeza Stanovnika o aktualnih tokovih v svetovnem gospodarstvu danes, 21. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu in prof. Gian Battista Bozzole o vplivih tehnologij v industrijskem gospodarstvu, v sredo, 27. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20. Izleti SPDT prireja v nedeljo. 24. aprila, izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališč bo na mejnem prehodu pri Fernetičih na jugoslovanski strani ob 8.30. Izlet vodi Franc Armani, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 415318). sillililiil SSK?. »ST . PROSVETNI DOM EDI ŠELHAUS Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige FOTOREPORTER Odprtje razstave jutri, 22. t.m., ob 20.30. Uvodna beseda: Aljoša Žerjal, Drago Gorup bo bral odlomke iz knjige. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST SPDT prireja danes, 21. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) predavanje dr. Luke Pintarja na temo Zdravilne in strupene rastline Predavanje se bo pričelo ob 20. uri, opremljeno pa bo z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev vabi člane in prijatelje na predstavitev knjige Maria Magajne in popis Brazilije z diapozitivi jutri, 22. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11. Mladinski dom Boijunec vljudno vabi na prireditev, ki bo ob 12. obletnici otvoritve, jutri, 22. aprila, ob 20.30. Spored: nastop tambu-raškega ansambla KD F. Prešeren iz Boljunca, ženskega cerkvenega pevskega zbora, priložnostni govor in prikaz diapozitivov starih mlinov ob Glinščici. Kriška sekcija VZPI - ANPI sklicuje v soboto, 23.4. ob 19.30 redni kongres, ki se bo odvijal v Ljudskem domu v Križu. KD Vesna vabi jutri, 22. 4. ob 20.30 v foyer Doma A. Sirka v Križu na odprtje razstave Vladimira Razma. Govoril bo kritik F. Udovič. Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanj in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/III — telefon 744 249 od 9. do 12. ure. Mladinski odbor SKGZ priredi 23., 24. in 25. t.m. «Mladinski seminar v Portorožu* na temo »Narodnost kot osebno izkustvo*. Informacije: Trst — na sedežu SKGZ do jutri v jutranjih urah ali od 18. do 19. ure; Gorica — na sedežu SKGZ v jutranjih urah: Čedad — na sedežu KD Ivan Trinko. MENJALNICA tel. 0481/83909 f TEČAJI BANKOVCEV 20. 4. 1983 Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona španska pezeta Drahma Avstr, dolar Debeli dinar dinar 1435,-1150.— 702.— 160,— 192, -522.- 193. -28— 2240— 590 — 83.50 183— 10— 17— 1100— 16- 17.50 Banca Agrtcola Gorizla Kmečka banka Gorica DOPOLDNI POVORKA PO GORIŠKIH ULICAH Obnova pogodb in kriza na Goriškem osrednji temi stavke v industriji Tri mesece po vsedržavnem sporazumu so poge[unja za vse pomembnejše sektorje še vedno na mrtvi točki - Ob 10.30 bo na Travniku spregovoril Luciano Pini Tri mesece po podpisu vsedržav-1 ki gotovo niso postranskega pome nega sporazuma med predstavniki na. Kot zatrjuje dokument sindikal-sindikaine zveze, delodajalci in vla- j ne zveze, smo namreč v naši pokra-do, ki so ga dosegli 22. januarja v | jini priče stalnemu in neustavlji-Rimu, je vprašanje delovnih pogodb j vemu sociogospodarskemu propada-za zaposlene v vseh pomembnejših j n ju s postopnim izumiranjem pro-industrijskih vejah še vedno odprto. | duktivnega aparata in vrtoglavim Delavski sindikati pripisujejo odgo- naraščanjem brezposelnosti, ki je že vornost za tolikšno zavlačevanje krepko presegla vsedržavno pov-predvsem nepopustljivim stališčem \ fr,ecj®- V .stanju. s0 potrebni delodajalcev. Zaradi tega zahteva- takojšnji odločni posegi s strani de ZADNJI V ABONMAJSKI SEZONI Drevi v Kulturnem domu koncert Glasbene matice Nastopita Simfonični orkester RTV iz Ljubljane in mladinski zbor GM iz Trsta jo naj zveze zasebnih in javnih delodajalcev takoj omogočijo zaključek pogajanj za nove pogodbe ko-vinarjev, delavcev v tekstilni in je-stvinski industriji, v gradbeništvu in ostalih sektorjih ter s tem omogočijo razvoj pravilnih industrijskih odnosov in spoštovanje duha januarskega sporazuma. Da bi podprli te zahteve, so za danes, 21. aprila, oklicali vsedržavno stavko v indu- Izpiti za stalna mesta na slovenskih srednjih šolah Šolsko skrbništvo v Gorici je sporočilo, da se bodo prihodnji teden vršili pismeni izpiti za kandidate, ki so se prijavili k natečaju za stalna profesorska mesta na slovenskih srednjih šolah prve stopnje. Izpiti se bodo pričeli spodaj navedene dni, ob 8 zjutraj, v prostorih državnega strokovnega zavoda za trgovino: 28. aprila: glasbena vzgoja: 28. aprila: slovenski jezik, zgodovina, civilna vzgoja, zemljepis: 2. maja: matematične vede, kemija, fizika in naravoslovje. Seznami pripuščenim k izpitu so objavljeni na og’a:>m deski šolskega skrbništva v Gorici. striji. V naši pokrajini se bodo delavci ustavili v dopoldanskih urah (trajanje stavke v posameznih o-bratih je prepuščeno odločitvam tovarniških svetov) in bodo izrazili svoj protest z manifestacijo po go-riških ulicah. Zbrali se bodo ob 9.30 pred Spominskim parkom, odtod pa bodo šli v sprevodu do Travnika, kjer bo predvidoma ob 10.30 spregovoril tajnik teritorialne zveze CGIL - CISL - UH, Luciano Pini. Predvidena je številna udeležba delavcev strok, za katere so še v teku pogajanja za zaključek delovne pogodbe, ne samo iz Gorice, pač pa iz cele pokrajine in predvsem iz tržiškega industrijskega območja, od koder se bodo delavci pripeljali v Gorico s posebnimi avtobusi. Na sindikalni manifestaciji bodo tudi prisotne delegacije in predstavništva delavcev strok, ki jih ne zajema današnja stranka. Poleg vsedržavnih vprašanj bo na Goriškem delavski protest zaobjel tudi probleme krajevnega značaja, želne kot vsedržavne vlade, da se zagotovijo pogoji za ponovno gospodarsko okrepitev vsega Posočja. Obnovljena gradnja cesta iz Solkana v Brda V začetku tedna so na jugoslovanski strani obnovili gradnjo tranzitne ceste, ki bo Novo Gorico čez Sabotin poveza!a z Brdi. Dela izvajajo pripadniki vojske, ki so opremljeni z vso potrebno tehniko oziroma mehanizacijo. Kmalu se jim bodo pridružili tudi delavci gradbenega Drevi bo v Kulturnem domu v Gorici zaključni koncert letošnje se-zons Glasbene matice. Gre za izredni koncert na katerem bosta na-podjetja »Primorje* iz Ajdovščine in I stopila dva priznana ansambla, in velike delovne organizacije »Slove-1 sicer Simfonični orkester Radiotele- nija ceste - tehnika* z Ljubljane Cesta bo skupaj dolga 7 km 600 metrov, pri čemer bo trasa na jugoslovanski strani meriia okrog 6 km na italijanskem območju pa 1 km 600 metrov. Bistveno bo torej približala prebivalce Brd Novi Gorici, saj je pot, ki jo morajo opraviti sedaj pri potovanju čez Deskle dolga celo do 30 km Med najbolj zahtevnimi objekti bo nov most čez Sočo v Solkanu, ki bo dolg 238 metrov. Zgradilo ga bo gradbeno podjetje »Primorje*. Skupaj bodo na jugoslovanski strani za zgraditev ceste, vključno z mostom čez Sočo, porabili okrog 50 milijard starih dinarjev. Gradnjo ceste na naši strani investira državno cestno podjetje ANAS, dela pa izvaja gradbeno podjetje Dona iz Padove. Cesto iz Nove Gorice oziroma Solkana v Brda, ki je določena v osimskih sporazumih med Jugoslavijo in Italijo, bodo zgradili do konca prihodnjega leta. vizije Ljubljana in mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. Dirigiral bo Stojan Kuret. Ponavljamo, gre za izredni umet- GLASBENA MATICA ZSKD ZSKP Simfonični orkester RTV Ljubljana ter mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent: Stojan Kuret Solisti: Olga Gracelj, sopran; Eva Novšak - Houška, mezzosopran; Danes ob 20.30 v Kulturnem domu. NiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiiniitiiitiiiiiiintiiiiiMtiitiimirmMiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiHitiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiniiiB SEJEM DOBIL PRVIČ MEDNARODNO OBELEŽJE Tudi proizvajalci iz drugih držav na letošnjem sejmu stolice v Vidmu Za furlanske izdelovalce stolic je v tem trenutku še zlasti zanimivo ameriško tržišče Videmski sejem stolice, ki ga prirejajo letos že sedmič, je postal mednarodni. Pravzaprav je ta sejem imel mednarodno obeležje že prej, kajti medtem ko so bili razstavljal-ci italijanski proizvajalci stolic, predvsem Furlani, so bili kupci v glavnem tujci, Nemci, Avstrijci, A-meričani. Letos so se tem domačim proizvajalcem pridružili še Nemci, Avstrijci in Španci, čeprav v zelo omejenem številu. Jih bo sicer več v prihodnjih letih. Sicer pa je Furlanom bolj prav, da imajo sami levji delež razstavnega prostora, saj so sejem ustanovili prav zato, da bi prodali čimveč svojih stolic. Trikotnik Manzano - Butirio - San Giovanni'al Natišone proizvaja namreč 70 odstotkov italijanskih stolic, večina gre v izvoz. Kriza, ki jet zajela gradbeništvo, je udarila tudi po industriji pohištva in negativne posledice je imela seveda tudi industrija stolic, ki zaposluje v Furlaniji okrog deset tisoč ljudi. Poleg tovarn v katerih je zaposlenih po sto ali več delavcev se s tem poslom ukvarja veliko število obrtnikov, ki imajo v delavnicah po nekaj desetin ljudi. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu je predsednik trgovinske zbornice Bravo povedal, da bodo letos posvetili posebno pozornost severnoameriškemu tržišču. To so ve- NIIUIIIlMIlIMMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllflllMimiMllllllllllllfllllUMlMMIIIIIIItlltllllllMIItllMHMIlHMfUlllllUI VPRAŠANJU BODO POSVCTILI POSEBNO SCJO Pokrajinski svet zavrača deželni predlog o zak. 828 Vse politične sile menijo, da je predlog deželnega odbora zapostavil potrebe goriške pokrajine like prodajne možnosti, to tržišče bo treba še posebej preučiti. Zato so v ZDA imeli tudi tiskovno konferenco na kateri so predstavili videmski sejem stolice (ta se vrši nekaj dni pred sejmom pohištva v Kopenhagnu in mnogi kupci iz ZDA bodo izkoristili vožnjo v Evropo, da si ogledajo oba sejma). V Videm pridejo tudi najvidnejši predstavniki ameriške zveze trgovcev s pohištvom in ameriškemu tržišču bodo posvetili kar en dan na sejmu, ponedeljek 2. maja, ko bodo strokovnjaki iz Italije in iz ZDA poročali o marketingu za prodor stolic in pohištva v ZDA. Letošnji sejem so močno podprle tudi razne banke;1'ki poslujejo v Vidmu, še zlasti z raziskavami o izvozu stolic v tujino, kajti tudi banke so se zavedele, da lahko povečajo svoje posle če se bosta povečala izvoz in seveda produkcija stolic. Pokrajinski svet, ki se je sestal v torek, je obravnaval in odobril celo vrsto tekočih vprašanj. Najbolj pomembna pa je gotovo razprava, ki se je razvila ob začetku seje, glede predloga deželnega odbora o porazdelitvi sredstev zakona 828. Iz vseh posegov je prišlo na dan nezadovoljstvo zaradi porazdelitve, s katero je deželni zakonski osnutek precej prizadel pričakovanja goriške pokrajine. te predsednik odbora Cumpeta, ki je seznanil svetovalce s potekom srečanja s člani prve deželne komisije, v pristojnosti katere so vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona 828, je ugotovil, da je potrebna korenita sprememba sedanjega deželnega predloga o porazdelitvi sredstev. Sedanji deželni osnutek ne upošteva povsem upravičenih žalitev goriške pokrajine. Zato je Cumpeta dejal pristojnim deželnim svetovalcem, da ima goriška pokrajina še vedno za veljavnega predlog, ki gg je pokrajinski svet soglasno odobril 31. januarja letos in v katerem so razčlenjeno označeni posegi. ki so potrebni za obnovo in razvoj goriškega gospodarstva. Za njim je vzel besedo komunist Poletto, ki je ugotovil kako deželni predlog še enkrat zapostavlja gori-ško pokrajino. Zaradi tega, je dejal, je potreben odločnejši nastop vseh goriških političnih sil. Predlagal je. naj pokrajinski svet posveti posebno sejo razpravi o teh vprašanjih in naj izdela ponoven dopolnjen predlog o porazdelitvi sredstev zakona 828. Tudi demokristjan Agati je dejal, da goriške politične sile ne smejo ostati kot gledalci, ampak da se morajo jasno izraziti o tem, kako naj se uporabijo omenjena sredstva Pri tem, je dejal, je treba ločevati pozitivne in negativne aspekte se danjega deželnega predloga, izobli kovati skrajno konkretne nadomesti ne predloge in se zanje potegovati z vso težo, iti jo zmorejo goriške politične sile. Pomemben je bil tudi poseg socialista Ceja. ki je ožigosal deželni predlog, ker po eni strani podpira skrajno ambiciozne načrte v nekaterih drugih pokrajinah, po drugi pa ne jamči minimalnih pogojev za gospodarski razvoj Goriške. Omenil je vrsto konkretnih sektorjev kot je industrijska cona, obrtništvo, av-toprevozništvo predvsem pa obmejno gospodarstvo, ki jih je sedanji predlog dobesedno prezrl. Ob zaključku razprave je predsednik Cumpeta sprejel stališče domala vseh strank in dejal, da bo pokrajinski svet posvetil tem vprašanjem posebno sejo, po vsej verjetnosti že prihodnji teden. Mladinski seminar v Izoli Kot je že vsakoletna tradicija Mladinski odbor SKGZ organizira mladinski seminar, kateri se bo letos prvič vršil v Izoli. Seminar se bo vršil konec aprila meseca od sobote. 23. do ponedeljka 25. t.m. Zadnji seminar MO SKGZ se je vršil septembra lanskega leta na Bledu in je bil zamišljen kot nekakšen zaključek enoletnega delovanja permanentnih seminarjev mladih s Tržaškega in Goriškega. Tokrat pa bo seminar v polnem teku sezone, ker se nam zdi ta čas primernejši za tovrstna mladinska srečanja. Glede vsebine letošnjega seminarja pa bedo mladi nadaljevali z lanskoletno začrtano potjo. Omejili se bodo namreč na določen problem in ga skušah razjasniti in poglobiti z več zornih kotov. Letos so si izbrali pereč problem asimilacije in ohranjevanja narodne istovetnosti. Na seminarju bodo predavali naslednji: sociolog Emidij Susič in psiholog Danilo Sedmak (knjiga »Tiha asimilacija*): dr. Alenka Rebula-Tuta (tema »Pomen kulturne širine žu mladinskega odbora SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 84-644), kjer bodo prejeli prijavnice in še vsa ostala pojasnila. Knjiga o Krminčanih v nacističnih taboriščih V Krminu bodo na posebni način počastili letošnji 25. april, praznik italijanske ljudske vstaje proti fašistom in nacistom. Na pobudo krajevne sekcije bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED in občinske uprave bodo v nedeljo, 24. a-prila, ob 11. uri, v preddverju mestnega gledališča v Krminu, predstavili knjigo «Memorial», knjigo o nacističnih, taboriščih, ki so jo uredili člani krminske sekcije ANED. Koroška pesnika na videmski univerzi V prostorih Inštituta za vzhodnoevropske jezike in književnosti na videmski univerzi (Ul. Antonini 8, HI) bosta danes ob 15. uri kot gosta prisotna koroška slovenska pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Predstavil ju bo prof. Martin Jevnikar, nakar bosta pesnika prebrala nekaj poezij iz svojih zbirk. niški užitek, ki nam ga nudi G’as-bena matica ob zaključku letošnje sezone, v kateri nam je nudila skupno šest koncerten. Ti so bili deloma v Kulturnem t' mu, deloma v Katoliškem domu, saj sta Glasbeni matici pri organizaciji sezone pomagali Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Ljubiteljev glasbe imamo med Slovenci v Gorici precej, še posebej ko gre za koncerte priljubljenih pevskih zborov. Nocoj se nam bo nudila prilika poslušati ne le v Sloveniji marveč v svetu znani simfonični orkester ljubljanske RTV ter zamejski pevski zbor, ki se je že lepo uveljavil ter predstavlja nekaj na kar smo zamejski Slovenci lahko ponosni. Potrjeno: v Tržiču 40 svetovalcev Kot smo predvidevali bodo tržiškl volivci letos izvolili v občinski svet 40 svetovalcev, t.j. 10 več kot v sedanji mandatni dobi. Včeraj je namreč dekret predsednika republike potrdil povečanje števila svetovalcev, ki izhaja iz povečanega števila prebivalstva pri zadnjem ljudskem štetju oktobra 1981. Tedaj sO v Tržiču našteli 30.259 prebivalcev. Razna obvestila 50-letniki, rojeni ali bivajoči v Doberdobu, naj sz danes ob 20.30 zberejo v gostilni pri Drejčetu. Tako sporoča pripravljalni odbor. Na goriškem valu, ki ga oddaja Radio Trst A danes ob 12. uri bomo poslušali prevod posega zgodovinarja Camilla Medeota v Kulturnem domu v Gorici 8. aprila ter oceno prof. Andreja Bratuža o zadnjem koncertu Glasbene matice. Oddajo je pripravil časnikar Marko Waltritsch. Pismene naloge za kandidate za za profesorska mesta na italijanskih šolah prve stopnje bodo, v prostorih zavoda Fermi v Gorici v torek, 26. aprila, za angleški jezik, v sredo, 27 aprila, za nemški jezik, v četrtek, 28. aprila, za glasbeno vzgojo, v petek, 29. aprila, za telovadbo, v ponedeljek, 2. maja, za matematiko, kemijo, fiziko. Začetek vsakokrat ob 8. uri. Goriška krajevna zdravstvena *■ nota obvešča zainteresirane, da je v uradnem listu dežele (št. 40 z dne 13 . 4. 1983) objavljen seznam področij, kjer manjkajo zdravniki splošnega zdravilstva ter pediatri. Zdravniki lahko v roku tridesetih dni od objave v deželnem listu zaprosijo za ta mesta v pisarni KZE v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 171. Tam dobijo tudi podrobnejše informacije. Predsednik pokrajinske uprave Cumpeta je odredil od današnjega dne do 17. junija zaporo pokrajinske ceste Tržič - Štarancan od An-conette do Ulice Aquileia. Družba SIP bo tam kopala rov za polaganje osrednje telefonske napeljave. Promet iz Tržiča v Štarancan se bo odvijal po drugih ulicah, ne po glavni Via Terenziana. HMiilitiiiMiliimiiiiiiitiHiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiminniiniiniiiiHitiiitiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiuuiiiiiiiiiMB V PETEK IN SOBOTO Preučitev tukajšnjega položaja na mestni konferenci komunistov Goriški komunisti bodo imeli jutri in v soboto svojo tretjo mestno konferenco. Na njej bodo preučili izide nedavnega 16. vsedržavnega kongresa svoje stranke in možnosti za uresničitev smernic na goriškem območju. Govor bo seveda o političnem in gospodarskem položaju v de- Janko Pleterski (tema »Razvoj na rodnostnega vprašanja z marksističnega vidika*). Vsak udeleženec seminarja bo prejel nekaj gradiva in kratko bibliografijo o obravnavanih vprašanjih. Cena trodnevnega seminarja znaša 33.000 lir v kateri so vključeni vsi stroški. Zainteresirani mladinci in mladinke z Goriškega se lahko prijavijo pri domačih mtedinskih krožkih ali odsekih, ali pa na sede- limgHHIIIIItllHHIUtllllHIIIIIIItMMIIIItltllltfHHIlHIMnitftllllllllltllllllltmilllltllltllllllllMIIIIItlllllimillllt V TOREK V KULTURNEM DOMU Srečanje z gledališčniki ob koncu abonmajske sezone S torkovo predstavo »Delitev* se ie v Kulturnem domu zaključila letošnja goriška abonmajska sezona Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Kot je običaj so se po zadnji predstavi člani gledališkega ansambla srečali s prireditelji goriške gledališke sezone t.j. s predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete ter s člani upravnega odbora Kulturnega doma. V imenu prirediteljev je spregovoril prof. Milko Rener, ki se je gledališčnikom zahvalil za uspešno sezono in poudaril pomen gledališča, ki predstavlja nekak vrh vsega našega kulturnega izražanja. V imenu SSG je Adrijan Rustja izrazil željo, da bi se sodelovanje med slovenskim gledališčem in goriškima kulturnima zvezama nadaljevalo in se v prihod- njih sezonah še bolj obogatilo. Na srečanju sta bila med drugimi prisotna tajnik ZSKD Rudi Pavšič in predsednik ZSMP Emil Valentinčič. Nov pokrajinski odbor Confcoltivatori Na zadnjem občnem zboru organizacije Confcoltivatori izvoljeni odborniki so za pokrajinskega predsednika ponovno soglasno izvolili Bruna Marizzo, podpredsednik je Federico Macor, v odboru so še Manuela Botteghi, Danilo Canemn in Vera Furlan. Odbor vabi svoje člane da sodelujejo v prvomajskem sprevodu v T žiču in na pohodu za mir, ki bo v Šempetru ob Soči v soboto. Izleti v narodnostni zavesti*); zgodovinar želi in mestu, o organizaciji stranke, o volitvah novega mestnega odbora stranke. Komunisti bodo preučili j možnosti za večje vključevanje v tukašnje življenje, odnose z drugimi političnimi silami — v ospredje postavljajo odnosa s socialistično stranko — in s silami s katerimi že imajo enotna oziroma podobna gledanja. KPI ugotavlja, da se krajevne uprave bavijo skoro izključno z vsakodnevno administracijo, da je mar-sikie položaj naravnost dramatičen. Konferenca se bo pričela jutri, v petek, ob 20. uri s poročilom mestnega tainika Marzia Lambertija. Nadaljevala se bo v soboto ob 15. uri. Po razpravi bo spregovoril pokrajinski tajnik Renzo Redivo. izvolili bodo tudi nov mestni odbor stranke. Konferenca bo na sedežu v Ulici Locchi. Planinsko društvo prireja v nedeljo, 24. t.m., izlet na Kucelj. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7.30. Izlet ni naporen. Ganljivo slovo od Klavdija Vogriča Domala ves Števerjan in velika množica prijateljev je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti Klavdija Vogriča, ki je izgubil življenje zaradi tragične nesreče med spustom s padalom v nedeljo na mirenskem letališču. Dolga kolona avtomobilov se je iz mrtvašnice splošne bolnišnice povzpela do šte-verjanske cerkve, kjer je bil verski obred. Krsto so nosili finančni stražniki, Klavdijevi delovni tovariši na prelazu pri Mokrinah, prisotni pa so bili tudi visoki častniki finančne straže. Pred odprtim grobom na štever jenskem pokopališču je pokojnemu mladeniču v slovo zapel žalostinki domači pevski zbor, nekai poslovilnih besed pa mu je izrekel Goran Rustja. Prireditve Na pobudo ZSKD (i kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo na sedežu teg" društva v soboto, 23, aprila, ob 15.30 lutkovna predstava. Nastopajo otroci, člani lutkovna skupine osnovne šole iz Šempetra, z igricama Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in Mire Vo-gler Veveričina slaščičarna. Kino C urica VERDI 17.30—22.00 «11 verdetto*. P. Newman in C. Rampling. Barvni film. CORSO 18.00—22.00 «Pappa e deda*. P. Villaggio, M. Carlucci in L. Banfi. VITTORIA 17.45-22.00 »Super ero-tac sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EKCELSIOR 18.00-22.00 »Testa o croce». PRINCIPE 18.00-22.00 »La cosa*. Sura (.urica in uku!ira SOČE 18.30—20.30 «Seks z zvezdami*. Ameriška erotična komedija. SVOBODA 18.30-20.30 »Maščevanje inšpektorja Closeaua*. Francoska komedija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. POGREBI Ob 14.30 Ivan širok iz bolnišnice av. Justa v cerkev in na pokopališče v Števerjanu. Dr. Elcla Pucci, nova županja Palerma. Po poklicu je zdravnica za otroške bolezni, politično pa je demokristjanka. Puccijeva je prva ženska-županja velikega mesta. (Foto AP) OB IZIDU KNJIGE MITJE RIBIČIČA «GLASNA RAZMIŠLJANJA Razvoj kulture je bistveni del našega boja za osvoboditev dela in človekove osebnosti Jutri predpoldne bodo v dvorani gledališča v Kopru v Ulici Verdi predstavili občinstvu novo knjigo, ki jo je pripravilo za izdajo Založništvo tržaškega tiska. Gre za «Glasna razmišljanja* Mitje Ribičiča, gre za zbirko pomembnejših člankov, govorov in drugih prispevkov našega tržaškega rojaka, sedanjega predsednilca cer,-tratnega komiteja ZKJ, ki je vse od osvobodilnega boja vedno na vodilnih in odgovornih mestih družbenopolitičnega življenja in snovanja. Danes objavljamo del govora, ki ga je Mitja Ribičič imel ob zaključku tabora pevskih zborov v Šentvidu, torej ob zaključku največje pevske manifestacije na Slovenskem. Naša demokracija ustvarja širok prostor tudi za svobodno in bogato kulturno življenje. Tako razvejanega svobodnega in bogatega kulturnega gibanja, kakršno je danes pri nas, še ni bilo v zgodovini slovenskega naroda, kakor tudi ni bilo tako širnega vseljudskega zaledja za samoupravno oblikovanje kulturnih programov in za graditev kulturnih domov, dvoran, šol, športnih igrišč, družbenih središč. Ko se spominjamo zgodovinskih dogodkov naših junaških štiridesetih let, si moramo priklicati v spomin, da so se za te pomembne spremembe v naši zgodovini bojevali tudi vsi veliki ljudje slovenske kulture. Literarno zgodovinska . znanost nam posreduje nešteto dokumentov o naprednem stremljenju Linharta, o Prešernu in njegovem krogu, o Levstiku in mladoslovencih, o pesnikih in pisateljih moderne, zlasti seveda o Ivanu Cankarju in Otonu Župančiču, o Srečku Kosovelu. Vse, kar je bilo v slovenski kulturi vrednega in pomembnega, se je bojevalo za osvoboditev in prenovo našega ljudstva. Nekateri so se za našo obnovitev in prenovitev bojevali, ne da bi mogli razločno videti končni smoter, saj jim zgodovinski položaj še ni mogel izostriti pogleda, saj jim je bil docela nenaklonjen, drugi, kot na primer Cankar. Kosovel, Župančič pa so se za naše osvobojen je, očiščenje in pomlajenje zavzemali že jasno in borbeno. Ustanovni kongres KPS na Čebinah je bil v veliki meri povzetek najžlahtnejših naporov slovenskega duha. saj je določil, kam in kako naj gre naša •iiiifCttniiiMiiNiNiiiiiiMitiiHiuiiNiiinninituiiiiiiiiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinMmuiiiiniiiinfiiiiiiniiunuiNmiiiiiiiiiiiiiiiiMiinnitiitiniiinMiniMiiifiiiirfiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiniinug! OB ŠESTEM KONCERTU V OKVIRU REVIJE PRIMORSKA POJE Na koncertu v Komnu je prišlu do izrazu poprečno srednje dobra kakovostna raven Tokrat je nastopilo kar enajst pevskih zborov, od katerih je bilo osem iz zamejstva V Kulturnem domu v Komnu je bil 10. aprila šesti koncert pevske revije Primorska poje. katere se je udeležilo enajst pevskih zborov: «Primorski oktet» iz Ajdovščine pod vodstvom Stana Bajca, moški zi)or «Andrej Paglavec* iz Podgore pod vodstvom Marijana Cigllča. mešani zbor prosvetnega društva iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca, mešani zbor «štandrež» pod vodstvom Mirka Špacapana, ženski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom Sveta Grgiča, moški zbor »Vesna » iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjava, mešani zbor »Slovenec:* iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa. mešani zbor «Sv. Jernej* z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača,- moški zbor «Fantje izpod Grmade* iz Devina pod vodstvom Iva Kralja, mešani zbor »Marij Kogoj* iz Trsta pod vodstvom Nade Žerjal - Zaghet in moški pevski zbor »Franc Zgonik* iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča. Za oktet so potrebni dobri glasovi ali vsaj taki, ki jih ob sistematični obdelavi obrusimo in zgla dimo do take mere, da še v celoti izenačijo iti zlijejo. Za to pa je potrebna, kakor prav imo, glasovna izobrazba, v kateri so obsežene osnovne pevske sestavine: izgovarjava, dihanje, zastavljanje in nastavljanje glasu, intonacija, sonor-nost in zlitost glasov. Seveda, večina pevovodij pripravlja na ta način zbor oziroma oktet ali drugo manjšo pev sko skupino ob študiju pesmi, ker mu drugega ob premaloštevilnih vajah v večini primerov ne preostane, Le redki lahko posvetijo glasovnemu izpopolnjevanju posebne ure, toda tam g e seveda vse hitreje pri usposabljanju pevcev za potrebno dovršenost, ki jo terja lepo izvajanje in poustvarjanje. V tem smislu se bo moral Primorski oktet z večjim pogumom spoprijeti s t'dim in nujno potrebnim delom, da doseže večjo enotnost v pravilnem izgovarjanju, že prej pa da izboljša dihanje, intonacijo in njeno vzdržljivost (posebno v II. tenorju), homogenost in zlitost vse skupine. Mislim, da je za zdaj to prizadevanje osnovno za nadaljnji razvoj. Sorazmerno najboljše so pevci zapeli Kernjakovo V Sele. Drugi tenorji često nižajo tudi pri zboru iz Podgore, pa tudi nekaj portamentirajočih pojavov smo siisall pri njih. Lahko pa bi rekli, da je bilo petje tega zbora korektno. le škoda, da nekateri basisti ne obvladajo celo teksta dovolj dobro in tudi v zadevanju niso vselej dovolj precizni, tako da jih na trenutke kar zmanjka. Taki. gotovo, niso dobri obiskovalci pevskih vaj. Menda pa je nekaj podobnih tudi v drugih skupinah. Ali je prav, da zaradi njih zbor ne more doseči večje enotnosti, homogenosti ter glasovne izravnanosti? < Bilo bi dobro in potrebno nekoliko bolj razmišljati o pevskih dolžnostih. Pa ne samo pevci tega zbora. saj jih je kar preveč tudi pri ostalih zborih. Mešani zbor iz Mačkolj so dopolnili mladi pevci in je zato tudi zvok boljši. Zbor zveni nekoliko bolj zlito, vendar samo od p do mf. Pri modulacijah basi niso dovolj p-ecizrii. Potrebno bi bilo še nadaljnje prizadevanje za boljšo zlitost in enotnost. Sicer pa smo imeli vtis skrbnega pripravljanja in zasledili v Harejevi Kam. ter v Aljaževi Ujetega ptiča tožba kar prisrčno razpoloženje. Skrbno je bil pripravljen tudi mešani zbor iz štandreža. Odpraviti pa bi bilo potrebno glisandi-rajoči način zadevanja tonov pri sopranih. V ostalem veljajo iste pripombe kakor pri prejšnjem zboru. Ženski zbor z Opčin bo moral obnoviti in pospešiti prizadevanja na področju glasovne izobrazbe. Do določene mere je bil sicer pripravljen, vendar ne toliko, da bi se bil pevovodja lahko bolj posvetil oblikovanju. Nekatere pevke polagajo premalo pozornosti pravilnemu dihanju. Sopranistkam, ki so nagnjene k nižanju, bi bilo potrebno posvetiti posebno pozornost. Moški zbor iz Križa je v sorazmerno najbolj oplemenitenem petju izvedel Simonitijevo V nedeljo Patronat KZ - INAC svetuje Bistvene spremembe glede možnosti plačevanja prostovoljnih prispevkov Vpr.: tl mam 54 let in sem vpisan kot obrtnik, pred tem pa sem bil zaposlen kot delavec, in sicer približm 12 let. Posvetoval sem se na UfPS in se bom skušal kje zaposliti, da bi delal pod gospodarjem še pet let in bi nato odkupil še leta obrtniškega zavarovanja. Če slučajno ne bi našel dela in bi ostal še naprej vpisan kot obrtnik, lahko vprašam INPS, da plačam še tri leta prostovoljnih prispevkov in tako dobim pokojnino s 60. letom?» MM. Takoj na začetku vam moram povedati, da ste se glede možnosti plačevanja prostovoljnih prispevkov žal zbudili prepozno. Vse do pred dvema mesecema je namreč vsak samostojni delavec dobil od INPS avtorizacijo, da istočasno plačuje tudi prostovoljne prispevke kot bivši odvisni delavec in tako je upravičenec pridobil pravico do upokojitve s 60. letom starosti, torej celih pet let prej kot sicer. Dne 18. februarja 1983 pa je stopil v veljavo zakon štev. 47, ki uvaja celo vrsto novosti glede pravice do plačevanja prostovoljnih prispevkov. Najvažnejša novost je ta, da mora zavarovanec imeti v zadnjih petih letih tri leta (namesto dosedanjega enega leta) efektivne zaposlitve, o-ziroma zadostuje pet let delovne dobe (in ta pogoj je ostal nespremenjen), kadarkoli so bili plačani prispevki. Pri tem je treba pristaviti, da bo pogoj triletnega zavarovanja stopil v veljavo postopoma v obdobju štirih let od dneva, ko je novi zakon stopil v veljavo. Druga pomembna novost je ta, da samostojni delavci (kmetje, o briniki in trgovci) oziroma zavarovanci pri nadomestnih pokojninskih skladih ne morejo več dobiti avtorizacije za plačevanje prostovoljnih prispevkov kot bivši odvisni delavci. Izjemo predstavljajo le tisti zavarovanci, ki so dobili avtorizacijo INPS pred 18. februarjem 1983. Prav tako ni mogoče plačevati prostovoljnih prispevkov po upokojitvi. Če se samoplačnik ponovno zaposli, lahko v roku 180 dni od ponovne prekinitve delovnega razmerja zahteva od INPS, da mu popra vi plačilni razred na osnovi zad nje plače, ki bo lahko višji ali nižji od prvotnega. V vašem pri meni vam ne preostala drugega, kot da se ponovno zaposlite kot odvisni delavec. popoldne. Pri ostalih pesmih je t' - ff prihajalo do izstopanj (zlasti pri drugem tenorju) m razpršenosti glasov, kar pa je šlo na škodo oblikovanja. V mejah glasovnih možnosti — zbor se je skrčil na skromno število pevcev in nima dovolj basov — je mešani zbor iz Boršta predvajal prvi dve skrbno pripravljeni pesmi v duhu preproste iskrenosti, tretja pa ni bila še dovolj into-nančno prečiščena. Soprani so bili v visokih tonih prenizki, pa tudi pri basih se je oglašala negotovost. Mešani zbor z Opčin je bil solidno pripravljen. Odlikuje ga pravilna izgovarjava. Je pevsko disciplinirana skupina, ki se enotno podreja vodenju in kreativnemu snovanju pevovodje. Čeprav je sopranov premalo, skuša vedno za- težje in je občutljiv za čistost vertikale. Nekateri basi pa kljub natančnim pripravam, ki se odražajo v celotnem petju, večkrat radi zdrsnejo v stare navade zanemarjenega dihanja. Interpretacije so bile smiselno zastavljene in prepričljive. Moški zbor «Fantje izpod Grmade* iz Devina je pomnožil svoje vr ste z mladimi pevci, kar je izredno razveseljivo. Trenutno sodi med tiste moške zbore, ki razpolagajo z zelo dobrim pevskim materialom. kakor pravimo, saj je že po naravni glasovali kakovosti dobro sestavljena in ugodno zveneča pevska skupina. V svoji dolgoletni praksi pa je temu dodal pevovodja še disciplino, glasovno uglajenost in uravnoteženost ter na osnovi tega dosegel določeno izvajalsko prožnost. Zato je bilo delovanje zbora enotno in v poglobljenosti bolj razgibano kakor v prejšnjih (kriznih) letih. Frazira-nje je bolj opredeljeno, oblikovanje bolj nazorno, v pesmih več muzikalnega duha. Moti široki «e», pa tudi nekaj pevcev je še. ki bi jim bilo potrebno pomagati pri nadaljnji glasovni izobrazbi. V primerjavi z ostalima pesmima je zbor najlepše zazvenel v pristno fantovsko občuteni Je na Dravce mehva M. Kernjaka- Ob tem us|>e-hu naj ne preneha nadaljnje delo! Mešani zbor »Marij Kogoj* iz Trsta je zapustil vtis zelo solidno pripravljenih pevcev, ki imajo glasovno najboljši del v moški polovici, medtem ko so zlasti soprani premaloštevilrri in nasproti ostalim po volumnu šibki. Zaradi tega prihaja do neuravnoteženosti zlasti pri naraščanju do ff. No. pevovodja se pač mora sprijaznili z dejstvom in ukrepati ter poiskati najboljše rešitve. Tako je tudi ta primer pokazal, kaj in kako uspe muzikalno obdarjen pevovodja doseči in kljub glasovnim težavam prilagoditi svoje ravnanje in se ob danih možnostih uspešno osrediniti na izrazno moč. Pevovodkinja sicer ni dosegla od pevcev vsega, kar je v svojem konceptu osmislila, ker se ji z enako kreativno voljo niso odzvali, vendar toliko, da so se pesmi oglašale in razvijale prepričljivo, posebno dognana je bila, z doživetim občutjem izoblikovana Vrabčeva Veter. Zelo koristno bi bil' za zbor, ko bi uspel izpopolniti ženski del z novimi glasovi, v prvi vrsti sopransko skupino. Veljalo bi tudi več pozornosti posvetiti vokalno tehničnemu izpopolnjevanju. Zbor iz Branika je gotovo pri nas v tem trenutku najštevilnejši moški zbor, izpopolnjen in osvežen z mladimi pevci, ki se polagoma glasovno približujejo po uvežbano sti in rutini preizkušenim starejšim. Ta zbor ima lepo in obetajočo prihodnost, v kolikor se bo še nada lje čimbolj načrtno in sistematično posvečal glasovni izobrazbi: za čimboljšo izgovarjavo, čistost intonacije, homogenost, zlitost in celotno uglajenost. V zhoru po volumnu prevladuje tenorski del in bi bilo potrebno to malo bolj upoštevati pri izravnavanju celote. Nekateri pevci ne sledijo dovolj enotno pevovodji pri fraziranju in njegovi oblikovalni volji. Sicer pa je zbor letos za stopnjo bolje uglašen in bolj izrazen. Splošni, srednje dobri kakovostni ravni so prav zadnji štirje zbori vtisnili svoj pečat. rVAN SILIČ Iz umetnostnih galerij Mariano Černe v «Tribbiu» V tržaški središčni galeriji til Tribbio» se od soboie ponovno srečujemo z deli tržaškega likovnega mojstra starejše generacije Maria-na Černeta, ki je tokrat ponovno dokazal, da se ne more in ne more odpovedati svojemu ustvarjalnemu delu. lit zato se zadnja leta njegove razstave vrstijo tako rekoč kronološko in iz leta v leto postajajo vedno bolj zanimive in tudi bogate. Tako je tudi sedanja razstava zelo zanimiva in bogata, h':rati je odraz ustvarjalnega zanosa tega «genialnega umetnika, kiparja in slikarja, pesnika tudi tedaj, ko modelira, kleše, riše, jedka, slika.',, kot je zanj zapisal kustos tržaškega muzeja Revol-tella dr. Giulio Montenero v priložnostnem katalogu. Mariano Černe je ustvari\ za sedanjo razstavo večje število skulptur, obdelanih kamnov, bronastih odlitkov in grafičnih listov, ki so tokrat značilni po tem, da je umetnik obarval podlago v nežnih plavih, zelenkastih in okra barvnih odtenkih, vendar pa le v velikosti plošče in je nato vtisnil motiv. Kot vedno, je v svojih plastikah obde'oval svoje stare motive, mačko, sovo in v enem primeru tudi psa, na grafičnih listih pa zasledmo ve'iko najrazličnejših motivov, vendar prevladuje ženska podoba in med temi je tudi kak akt. Razstava bo trajala do 29. t.m. pot, saj je tudi v imenu izročila slovenske literature in umetnosti začel z zgodovinskim bojem. V tem zgodovinskem boju pa je, kot vemo, slovenska kultura z vsemi svojimi predstavniki sodelovala z najglobljo prepričanostjo in borbenostjo. Bila je zvezana z našim narodnoosvobodilnim bojem in z našo revolucijo na življenje in smrt. In ko smo praznovali stoletnico Cankarjevega rojstva in ko smo praznovali obletnico Dragotina Ketteja in Srečka Kosovela in stoletnico Župančičevega rojstva, smo ta in podobna slavja organizirali iz prepričanja, da niso in ne morejo biti nič drugega kot utrjevanje in poglabljanje naše poti v socializem. Zakaj v našem zgodovinskem boju si od vsega začetka nenehno prizadevamo razvijati socialistične humane vrednoto, se bojevati za popolno spoštovanje in uveljavljanje človeka, za nenehno bogatitev njegove vrednosti in njegovega znanja, za večjo kulturo med ljudmi. Tako je bilo od vsega začetka poslanstvo in izročilo slovenske kulture v naši revoluciji. Kolikor bolj se socializem poglablja, širi in utrjuje, toliko bolj se mora poglabljati, širiti in utrjevati tudi kultura, ker sta socializem in kultura med seboj življenjsko povezana z osvobajanjem dela in človeka. Položaj v naši kulturi pa je dandanes seveda popolnoma drugačen, kakor je bil svoje čase, čeprav tistim časom pravimo klasični časi slovenske kulture. Gre za velikanske spremembe. Poleg knjige, ki je še zmeraj in bo še dolgo ostala osnovno sredstvo pravega izobraževanja. imamo danes vrsto novih posrednikov kulturnih in umetniških dosežkov. Ti novi posredniki so v resnici množični, večkrat celo nasilni in zmeraj izredno vplivni. Gre za najrazličnejše zvočne naprave, ki posredujejo kulturne, vzgojne, umetniške in druge vrednote. Gre za radio in njegov mnogoteri vpliv. Gre za fUm in njegove najrazličnejše vplive. In predvsem gre za televizijo, ki najbolj vznemirljivo posega v sodobno življenje delovnega človeka. Poleg tega imamo gledališča, operne in simfonične orkestre, galerije, amaterske dejavnosti in še mnoga druga izobraževalna in kulturna sredstva: in ta sredstva lahko uporabljajo vsi naši delovni ljudje, ne le za svoje izobraževanje ali kulturno razvedrilo, pač pa za aktivno vključevanje v soustvarjanje kulturne d~užbe v najširšem pomenu te l esede. ......... V tej zapletenosti in razvejanosti sodobnega kulturnega in kulturno-prosvetnega življenja pa moramo resno paziti, da se uveljavljajo žlahtne vrednote kulture, take, ki jih upravičeno lahko štejemo kot dediščino oziroma nadaljevanje slovenske napredne kulturne preteklosti. Gre namreč za izročilo velikih in pomembnih kulturnih vrednot. Ne sme nam torej biti vseeno, če danes *' najrazličnejše oblike naš' kulture vdirajo plehkost, banalnost, površnost in plaža, P'.edvsem pa se moramo odločno upreti slehernemu zamenjavanju resničnih kul*umih vrednot s ponarejenimi. Te ponarejene oblike prihajajo k nam kot izdelki kulturniške konfekcije, deloma iz komercialnih razlogov, deloma pa zato, da bi spodnesli izvirno snovanje naše kulture. Po drugi strani pa se seveda ne moremo oklepati zgolj domačega ali lažno domačega , ustvarjanja, ki je prav tako samo druga plat kulturniške konfekcije Ker pa nosi znamenja domačijstva, je še toliko bolj nevarno. Z lažno folklorna stjo in s primitivizmom skrbi le za površnost in plitkost. Vemo pa. da so prvobitne, folklorne, to je ljudske oblike kulture zmeraj samo spodbuda in žlahtna osnova prave kulture. Zadnje čase smo bili prisiljeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva spodbuditi posebno giba nje za varstvo, obnovo in rast slovenskega jezika. Jezik je kot o snovno sredstvo človekove kulture izraz njegove svobode. O tem nam priča vsa naša zgodovina, priča pa tudi naša skrb za manjšine, kjer so jezikovna vprašanja bistveno zvezana z vprašanjem svobode. V povojnih letih pa smo zaradi preobilice najrazličnejših nalog, s katerimi smo se morali ukvarjati, na to resnico pogosto pozabljali in naš javni jezik je zašel v nekatere težave, ob katerih se moramo zamisliti. Ne gre samo za jezik našega slovstva, ki bi moralo {» svoji plati uravnavati jezikovno kulturo in razvoj jezika navdihovati in pospeševati, gre zlasti za jezik novih oblik našega javnega življenja, ki so se raziastle hkrati z razvojem naše družbe, jezik pa je marsikod zaostajal. Ker je naš jezik v glavnem rastel iz kmečkega življenja, smo se že od nekdaj morali bojevati za njegov sodobni razvoj, ko je šlo za spremembe našega družbenega življenja. Zlasti pa si moramo prizadevati za razvoj jezika dandanes, ko .je razvoj našega življenja hitrejši in razvejan na najrazličnejša področja. Pri tem ne gre samo za razvoj knjižnega jezika v novih panogah našega življenja, ampak tudi za način vsakdanjega pogovornega izražanja, ki bi moralo biti zaradi široke odprtosti v svet čedalje bolj bogato, razumljivo in kultivirano. V ozki zvezi z vprašanjem jezika je tudi vprašanje slovenske knjige. Kot vsi vemo, je bila slovenska knjiga nekoč doma v sled nji slovenski hiši in je bila njen ponos. Ljudje so jo brali z veseljem, bila je važen del kulturnega življenja in prebujanja. Danes pa nam podatki kažejo, kako je v nekaterih domovih postala samo še okras, ne pa življenjska nuja. In vendar je kljub vsem televizijam. filmom, stripom, kasetam in revijam ter drugim možnostim kulturnega, neredkoma pa tudi la-žikulturnega izživljanja knjiga poglavitni nosilec in posi-ednik človekove kulture. Naj končam z mislijo, ki sem jo poudaril že na začetku. Naša kultura je bila povezana z nacionalnim prebujanjem in nacionalnim osvobajanjem, zato je bila drugačna od vseh tistih evropskih in neevropskih, ki niso imele toliko opraviti s problemi narodnega obstoja. Pri nas pa je kultura mcrala družbeni- .'iFvbT pripravljati in spodbujati. Zdaj pa smo v zvezi z narc"’- in narodnostmi Jugoslavije v prvih vrstah svetovnega dogajanja, zato bi morala temu dogajanju sledit- tudi naša kultura. A ne samo slediti. Kakor je bila nekoč med pobudniki in bistvenimi sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja in revolucije, tako bi morala biti danes prisotna v, našem evropskem in svetovnem so-delovaniu, odnria bi morala biti vsem tistim tokovom v svetu, v katere smo vključeni. Ni prav. da prihajajo k nam vplivi zanimivih kultur neuvrščenih dežel predvsem preko zahodnoevropskih kulturnih središč, ko pa smo sami povezani z njimi bolj naravnost in bolj trdno. Kakšen smisel ima. da se neskončno mučimo, kako bi naša kulturna dejavnost močneje odmevala v starih kulturnih središčih, ko pa bi kulturne dejavnosti lahko izmenjavali z neuvrščenimi, s tistimi narodi, ki se tako. kot smo se pred 40 leti mi, danes bore za svojo svobodo in prostor pod soncem. In končno: ali nimamo te na kopice dokumentov, kako ves današnji svet od nas pričakuje posebnih deianj tudi v kulturi, takih, ki niso z rol j posneman’® drugih kul tur? Ali se vam ne zdi. da se predolgo obotavljamo tudi s kulturnimi dejanji izzvati v svetu odmev naše stvarnosti? Uspelo prvo srečanje v Ljubljani mladih glasbenikov iz treh dežel V' ^ ^ Številna in dobra je bila udeležba iz našega zamejstva Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije je priredila v soboto, 16. aprila, v Ljubljani in sicer v Cankarjevem domu prvo srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz vse Slovenije, pa tudi iz avstrijske Koroške ter iz našega zamejstva, torej iz tržaške in. go-riške pokrajine. Program tega srečanja je bil izredno bogat, saj je bilo na sporedu nič manj kot 25 točk, ki pa so ob žal ne kdove kako številnemu občinstvu naglo potekale in dokazale ali vsaj nakazale, da je glasbena dejavnost m Slovenskem zelo živahna in bogata. Nemogoče bi bilo navesti prav vse točke in jik tudi ocenjevati in se bomo zato ustavili raje pri nastopih zamejskih šol o-ziroma njihovih gojencev, torej pri mladih glasbenikih Koroške in Goriške ter s Tržaškega. Kot prvi so nastopili mladi glasbeniki Glasbene šole Celovec, pravzaprav iz podružnice Vogrče in harmonikar Mihael Vauti iz iste šole, vendar pa iz podružni ce v Šmihelu. Nadalje je nastopil mladi celovški pianist Paul Čer-tov. nakar mu je sledila Tamara Kapus iz Bilčovsa, prav tako iz Bilčovsa je bila mlada flavtistka Monika Seher, iz iste podružnice celovške glasbene šole se je pred- stavil tudi harmonikar Peter Pruš-nik, »z celovške glasbene šole sta nastopili še dve pianistki, iz Bilčovsa pa Kristjan Filipič na kiju našli flavti. Kot vidimo, je bila Koroška kar dobro zastopana. Pa tudi naše zamejstvo je bilo na tem prvem srečanju mladih glasbenikov iz treh dežel dobro zastopano. Tudi tu bomo le naštevali, začenši z Ireno Pahor, Eriko Buzečan in Kristino Hmeljak, ki so kot trio za kljunaste flavte nastopili z istoimensko Hindemitho-vo skladbo. Iz sovodenjske podružnice tržaške Glasbene matice je nato nastopil sekstet harmonik v sestari Bruna Fajt, Wal-ter Ferfolja, Mirjam Koncut, Pa trizia Zarcone, Antonio Corbatto in Frarecescn Furlanich. Nabrežin-ska podružnica tržaške Glasbene matice je poslala v Ljubljano violinista Borisa Devetaka, gojenec tržaške Glasbene matice Zoran Lupine pa je nastopil z rogom v Slcroupovem Koncertu v B-duru. Tržaška Glasbena matica je nadalje poslala v Ljubljano mlado pianistko Vesno Zuppin, openska podružnica tržaške Glasbene ma tiče pa kitarista Marka Ferija. Končno je tržaška Glasbena matica pripravila za to glasbeno manifestacijo še mladega oboista Mojmira Kokorovca, pianistko Beatrico Zonta in violončelista Petra Filipčiča. Ko smo tako našteli razmeroma številno in bogato sodelovanje mladih slovenskih glasbenikov iz zamejstm na tej prvi veliki mladinski glasbeni manifestaciji v Ljubljani, bomo dodali, da so na isti manifestaciji sodelovali mladi glasbeniki iz glasbenih šol iz Celja, iz Ljubljane, Ljubljane Moste • Polje, iz glasbene šole v Mariboru, iz Novega mesta, iz Kranja in iz Pirana. Ob vsej tej prireditvi lahko rečemo, da so gojenci tržaške in sovodenjske šole ne le količinsko pač pa tudi v kvalitetnem smislu veliko prispevali k izvedbi pro grama. Posebne omembe so vre dni tudi Kristina Filipič iz Bil čovsa na Koroškem. Mariborčan Viktor Petek, ki je nastopil kol violinist, Metod Tomac iz Pirana in klavirski trio iz Ljubljane. Pred začetkom te manifestacije, ki naj bi ne bila le enkratna, je o važnosti sodelovanja med mla dimi glasbeniki iz matične dežele in iz zamejstva ter o kulturnih dobrinah v enotnem slovenskem kulturnem prostoru spregovorila predsednica skupščine mesta Ljub Ijane Tina Tomlje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Kinematografski programi 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Al Paradise 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Mister Fantasy - glasbena oddaja 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.30 Deset slik ena zgodba 18.00 Risanka 18.20 Jug kiiče Sever - Sever kliče Jug 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 21.45 Izgubljeni sin - 3. epizoda 22.45 TV dnevnik 22.55 Na vprašanje, odgovor 23.40 TV dnevnik Zadnje vesti -Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.15 Risanka 14.35 V studiu 14.55 Blondie - serijski film 15.20 Dan v . . . 15.40 Po mojem 15.50 Risanka 16.25 V studiu 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Mork in Mindy - serijski film 17.30 TV dnevnik, flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 Starsky in Hutch - TV film Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 Reporter 21.20 Srečanje s kinematografijo 21.25 Drim - glasbeni program 22.30 TV dnevnik 22.40 Tedenski športni dogodki 23.50 TV dnevnik Zadnje vesti I ret ji kanal 10.00 Kinematografski program 16.40 Vieste: Kolesarstvo 17.10 Simfonični koncert 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 TV deželni dnevnik’ 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Discoinvemo 21.30 TV dnevnik 22.05 Ecce Bombo . Film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 10.35 TV v šoli 16.50 šolskaJTV, 17.55 Poročita 18.00 živali v gibanju - poljudno .afflrtvm sgrija 18.25 Ljubljanski obzornik 18.40 Mladi za mlade Fenomena odmeva se je se veda moč lotiti z najrazlič nejših izhodišč. Pri tokratni oddaji Mladi za mlade smo se oprli na Gvidi ;a in njegovi zgodbi o Narcisu in Ehu ter O kralju Midasu, ki mu je Apolon zaradi slabe ga posluha ustvaril oslovska ušesa. Izhajali smo torej iz mita in se potem prek u metnostnozgodovinskega pregleda dotaknili tudi socioloških in politoloških ravni odmeva. Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Ladom Jak šo in skupino mladih glas benikov, nastopili pa so tu di fizik Jože Pahor, arheolog Jože Kastelic, klasični filo log Kajetan Gantar, sociolo ga Rastko Močnik in Braco Rotar ter novinar Janez Stanič. Vizualizacija oddaje seveda ni slepo ilustrirala posamezmh pripovedi, ampak je sledila avtonomnim e stetskim zakonitostim film skega medija 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Francija v šansonu Jean Ferrat je zapel pesem Noč in megla leta 1963 kot upor proti shovv - businesu v francoski glasbi in z njo pokazal pot nazaj k anga žirani glasbi. Mnogo je bile takih, ki se niso hoteli ukloniti novi modi in so gojili lastni slog, pogosto le ob spremljavi kitare. Zanje je bilo najpomembnejše besedilo, prijetne melodije, ki so šle hitro v uho, pa so vrnile pravi smisel petju, tej naj naravnejši vseh umetnosti. Te pevce so imenovali en krat angažirane, drugič pesnike, enkrat so jim ploska li, drugič so jih spet cenzu rirali. ljubili so jih ali pa sovražili, nihče pa ni mogel ostati neprizadet, saj so ime li marsikaj povedati 21.30 Dolgo iskanje: Rim, Led in pustinja — dokumentarna se ri.ja 22.20 Poročila Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Sodelavci - serijski film Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednie vesti: DOMJO — Predstavitev pobud ob 25. aprilu GORICA — Upadanje šolske mladine TRST — Zasedanje deželnega sveta VIDEM — Razstava pohištva GORICA — Kriza v tovarni kontejnerjev TRST — Razstava Čeme 19.00 Eurogol 19.30 TVD stičišče 19.45 Visoki pritisk ■ glasbena od daja 20.15 Hokej - svetovno prvenstvo 22.00 Turistični vodič 22.15 TVD danes 22.30 Sumljiva oseba - TV drama ZagreD 16.50 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Modro kot pisano 13.25 Kronika občine Split 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Ivan Trin ko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S kon certnega in opernega repertoar ja; 11.00 11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 14.00 Poldnevniški razgjedi Beležka: 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Na letošnji reviji »Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Giovanni Guareschi: «Don Camillo in Pep pene*; 14.30 Otroški kotiček: «Sem n tja skozi čas*; 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Zagrebški madrigalisti; 18 00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER Mtolljanski crogrom) 6.15. 8.30, 9.30. 10.30. 13.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila: 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.-32 Lu cianovi dopisniki; 10.00 Pošta in glasba; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbena oddaja; 12.00 - 14.30 Glasba po željah; 14.23 Pesem tedna in glas ba; 15.45 Glasbeni program; 17.32 Lahka glasba; 19.00 Zaključek pro gramov. Srednji val 546,4 549 kilohertzov UKW — Beli križ UKW - Koper UKVV — Nanos metra ali 102,0 MHz 98,1 MHz 88,6 MHz KOPER (Slovtmski orogrum) 6.30, 13.30 in 16.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved sporedov 7.15 Val 202; 12.40 Glasba, predstavitev programa, Zanimivo i' Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje; 14.00 Iz glasbene ustvarjal nosti; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Da nes z nami. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji progra- mi: 9.02 Radio in jaz '83; 10.36 Pesem v času; 11.10 Mednarodne srečanje v lahki glasbi; 11.34 Jaz, Claudio; 12.03 Ulica Asiago Ten da; 13.25 Poštna kočija: 13.35 Ma ster; 11.30 Dabadam bam bani, 15.03 Megabit; 16.00 11 paginone; 17.30 Globetrotter; 18.00 Zelem val; 18.05 Glasbena knjižnica RAI; 18.35 Orkestri lahke glasbe; 19.30 Jazz glasba '83; 20.00 Radijske gledališče; 21.40 Glasbeni premor; 21.25 Objektiv Evropa; 22.22 Au toradio flash: 22.27 Audiobox; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogovori: 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6 00 - 8.00 Jutranji pro grami; 9.02 šola in vzgoja; 8.45 <11 fu Matia' Pascal*; 9.32 Dežel ni programi; 10.30 Radiodue 3131: 12.10 Deželni programi; 12.48 Glas beni efekti: 13.41 Sound - Track: 14 00 Deželni programi; 15.00 BeJ Arni; 15.30 Oddaja o ekonomiji; 15 42 Natečaj za radijske drame; 16.112 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18 82 Krog Sonca; 19.50 šola in vzgoja; 20.10 Predmet pogovora; 21.00 Večerno srečanje z melodra mo; 21 30 Izbrane poezije in pro za; 22.20 Parlamentarna panora ma; 22.50 Radiodue 3131; 23.29 Za ključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.45 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o troci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina pa je; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.03 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12110 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mla de; 14.40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Z ansamblom Vitala Ahačiča; 18.15 Utkalne radijske postaje; 18.35 Chopin z mlado pianistko; 19.35 toliko noč, otroci; 19.46 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 četrtkov1 večer domačih; 21.05 Literarni večer, F S. Finžgar: Pod svobodnim soncem; 21.45 Le ne melodije: 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica: 23.05 Li terami nokturno: Zabava v ate Ijeju: 23.15 Paleta popevk Noč ni program NOGOMET ^ V POKALU PRVAKOV Juventus v velikem finalu Turinčani so sinoči v Lodžu igrali neodločeno - Rossi in Platini (iz enajstmetrovke) strelca Juventusovih zadetkov - Hud incident in prekinitev v drugem polčasu - Juventus v finalu v Atenah proti Hamburgerju Widzew Lodž — Juventus 2:2 (0:1) STRELCI: Rossi v 33. min., Surlit v 54. min., Scirea (avtogol) v 91. min-, Platini v 95. min. (11- fnetrovka). WIDZEW: Mlynarczyk, Kaminski. Wraga (v 75. min. Matusiak), My-slinski. Wojcicki. Tlokinski, Filip-ezak (46. min. Mierwinski), Surlit. Romke, Rozborski, Smolarek. JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cabri-ni. Bonini, Brio (v 103. min. Storga- Tako v polfinalu POKAL PRVAKOV • Widzew Lodž (Polj.) — JUVENTUS TURIN (It.) 2:2. V prvi tekmi 0:2. Finalist: Juventus. • Hamburger (ZRN) — Real So-ciedad (Šp.) 2:1. V prvi tekmi 1:1. Finalist: Hamburger Finale 25. maja v Atenah. POKAL POKALNIH PRVAKOV • Waterschei (Bel.) — Aberdeen (Škotska) 1:0. V prvi tekmi 1:5. Finalist: Aberdeen. • Real Madrid (Šp.) — Austria Dunaj (Av.) 3:1. V prvi tekmi 2:2. Finalist: Real Madrid. Finale 11. maja v Gbteborgu. POKAL UEFA ® Anderlecht (Bel.) — Bohemias Praga (ČSSR) 3:1. V prvi tekmi 1:0. Finalist: Anderlecht. • Universitatea Craiova (Rom.) — Benfica Lizbona (Port.) 1:1. V prvi tekmi 0:0. Finalist: Benfica. Finale 4. in 18. maja. to). Scirea, Marocchino, Tardelli, Rossi (v 46. min. Prandelii), Platini, Boniek. SODNIK; Corver (Nizozemska) GLEDALCEV: približno 35 000. LODŽ — Turinski Juventus bo *&ral v velikem finalu evropskega nogometnega pokala prvakov. Tu-fnčani so namreč sinoči v Lodžu 56rali neodločeno proti moštvu Wid-Zewa in ker so v prvem polfinal-n*m srečanju doma zmagali z 2:0, 'o se tako uvrstili v finale, ki bo «. maja v Atenah in v katerem nndo igrali proti zahodnonemške-tou moštvu Hamburgerja, ki je sinoči premagalo špansko ekipo Real nociedad z 2:1. Sinočnje srečanje v Lodžu pa bo 0®talo v analih pokala prvakov bolj kot zaradi igre same zaradi hude-** incidenta, do katerega je prišlo v drugem polčasu, in sicer takoj po izenačenju Poljakov. Neki gledalec (menijo pa, da je bila to celo ženska) je s fračo zadel stranskega sodnika točno v glavo. Nesrečni sodnik je še kar krvavel, tako da je bila nujna zdravniška pomoč. Glavni sodnik Corver je srečanje seveda prekinil. Ko pa je ugotovil, da je rana njegovega kolege precej huda. je odločil, da obe moštvi in seveda sodniška trojica zapustijo igrišče. Vse je kazalo, da se bo tekma tako klavrno končala. V slačilnicah pa so stranskemu sodniku nudili prvo pomoč, mu obvezali glavo in tako sta moštvi skupno s sodniki zopet prišli na igrišče in srečanje se je tako lahko nadaljevalo. Bil je. žal. to tudi osrednji dogodek sinočnjega srečanja, v katerem so Poljaki izredno zanosno in agresivno pričeli. V uvodnih minutah so imeli tudi nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, toda njihovi napadalci so bili nespretni. Turinčani pa so kaj kmalu uredili svoje vrste in v 32. minuti celo povedli z Rossijem po krasnem Platinijevem predložku. Po tem zadetku je bilo jasno, da Juventusu uvrstitev v veliki finale ne more uiti. V nadaljevanju so Poljaki stanje izenačili s Surlitom, nakar je prišlo do neljubega dogodka in prekinitve srečanja. Poljski nogometaši so nato nadaljevali z napadi in tudi povedli po avtogolu Sciree, ki je odbil močan prosti strel Surlita. Juventusu pa je proti koncu srečanja uspelo stanje izenačiti z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Platini, potem ko je vratar Mlynarczyk zrušil Boniek a v kazenskem prostoru. V SOBOTOr 23. T.M., V SREHJSK! HIŠI V BORŠTU .... • ' 0b robu naših nogometnih igrišč • (A robu naših nogometnih igrišč Slovesnost se bo pričela ob 20. uri ■ Beseda bo tekla tudi o prihodnji smučarski sezoni - Vabljeni tudi starši C. Panatta izločen BOURNEMOUTH (ANGLIJA) -V prvem kolu Grand Prix turnirja je Italijan Claudio Panatta izgubil proti Izraelcu Glicksteinu s 6:3, 6:7 in 3:6. V srenjski hiši v Borštu bo v soboto zvečer sklepna slovesnost letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva, proglasitev in nagrajevanje zamejskih smučarskih prvakov v razndh kategorijah. Zmagovalce je smučarska komisija pri ZSŠDI izbrala na podlagi uvrstitev na treh letošnjih tekmovanjih, in sicer »Pokalu Skdanc*, ki ga je organiziralo ŠD Mladina v Farni di Sopra, «Zim-s'. ih športnih igrah* v priredbi SP DT na Zoncolanu in »Pokalu ZSŠDI* v Sappadi, ki ga je izvedla smučarska komisija sama. Nagrajevanje bo ob 20. uri, v poštev pa bodo prišli najboljši trije iz vsake kategorije: prvi bo prejel pokal, drugi in tretji plaketo. Nagradili bodo tudi društva: tri najuspešnejša s pokali, ostala s posebnimi priznanji. Slovesnost v Borštu bo tudi priložnost za pomenek o prihodnji sezoni, v kateri bo, kot kaže, prišlo do nekaterih novosti: tekmovanja bodo verjetno samo tri, in sicer »Pokal bratstva* v priredbi KD Lepi vrh, SK Devin in ŠD Mladina, »Zimske športne igre*, ki jih organizira SPDT ter ena sama preizkušnja, veljavna za »zamejsko smučarsko prvenstvo*. Sobotni večer bo organizator izkoristil tudi za pomenek o možnosti, da bi prihodnje leto ustanovili skupno ekipo, za katero bi sicer prišli v poštev tekmovalci iz raznih kategorij, poseben poudarek pa bi seveda veljal kategoriji «mišk». Ker ustanovitev take skupne ekipe ni enostavna zadeva (rešiti treba razna vprašanja, od trenerja, prevozov, izbire igralcev itd.), je zato na sestanku zaželena čim večja prisotnost staršev in samih tekmovalcev, da bi iznesli svoje predloge in sugestije. Prav na podlagi tega odziva bo smučarska komisija ugotovila, kaj se da ukreniti, sobotno nagrajevanje pa je najlepša priložnost za čim širšo izmenjavo mnenj o tej zamisli. 0. Rustja (Primorje): Niso le poškodbe in bolezen krive naše slabe uvrstitve Serija negativnih nastopov enajsterice proseškega Primorja v prvenstvu 2. amaterske lige se v povratnem delu nadaljuje. Potem ko je ekipa končala prvi del prvenstva (15 tekem) na odličnem 3. mestu ter zbrala 21 točk (dala 17, prejela pa 10 golov), je v povratnem delu dobesedno odpovedala, saj je v H tekmah zbrala le 6 točk, dala samo 5 golov (en avtogol, ena 11 me-trovka) ter prejela kar 17 golov. Slabše je v tem povratnem delu igrala le Gaja, ki je osvojila samo štiri točke, enako število točk (6) kot Primorje so osvojile Campanel-le, ki so kot Gaja praktično že obsojene na izpad. Slabi nastopi Primorja seveda vzbujajo precej negodovanja pri navijačih. Zato smo se obrnili do nogometaša Primorja O-skarja Rustja in mu zastavili nekaj vprašanj. Najprej povejmo, da je Rustja tako rekoč »veteran* pro-seške ekipe. Do prejšnje nedelje je 223-krat oblekel dres članske ekipe ter dosegel 61 golov. Mskar, kje je vzrok teh negativnih nastopov Primorja?» »Vzrok je morda le eden in sicer, da je v povratnem delu eki pa ostala brez napadalcev. Poškodovala sva se jaz in Zollia in če k temu dodamo še bolezen branil cev G. Husuja in V. Pertota, potem je precej jasno, zakaj nismo dosegli tistih rezultatov, ki so jih vsi pričakovali. Priznati vsekakor moram, da so skoraj vsi nogometaši precej popustili, ko smo se nekoliko odaljili od vodeče Muggesane. Če smo v prvem delu vsakokrat o-dločno reagirali, ko smo prejeli gol, v povratnem delu preveč popuščamo in igramo nemotivirano.* »Misliš, da vam bo 27 točk, ki ste jih doslej zbrali, zadoščalo za obstanek v ligi?* «Prepričan sem, da bo zadoščalo, čeprav imam slabe izkušnje iz sezone 79/80, ko smo prav tako o-dlično igrali v prvem delu, nato v povratnem odpovedali in izpadli v 3. AL. Letos pa je morda naša sreča ta, da smo v prvem delu zbrali že precej točk.* «Kakšna je tvoja splošna ocena o letošnjem prvenstvu?* HintiiiiiiMiiMHiiiiiiiiiiitiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiittiiiiiiiiiititiii Nabrežinke dosegle zastavljeni cilj Ekipa nabrežinskega Sokola Meblo (na sliki) je uspešno zaključila letošnje prvenstvo B lige, saj je dosegla zastavljeni cilj, obstanek med drugoligaši, kar pr. se Boru Intereuropi ni posrečilo in je po sedmih letih zdrknil v nižjo ligo KOŠARKA PRED SOBOTNIM GOSTOVANJEM V PISTOII Jadran proti «sproštemu» Maltintiju V prvi tekmi doma naši zanesljivo zmagali - Z jadranovci veliko število navijačev ■ Nujna je zmaga za uvrstitev v končnico prvenstva Marsikdo se bo še spomnil prvega srečanja med Jadranom in Mal-tintijem iz Pistoie, ko so naši košarkarji brez težav zmagali, čeprav so začeli srečanje s skoraj mladinsko postavo (Gulič, Hrovatin, Rau-ber, Ban in Vitez). V Jadranovi postavi pa sploh ni bilo poškodovanih Žerjala in Klavdija Starca. Košarkarji iz Pistoie so takrat pokazali bore malo. Izkazalo se je le odlično krilo, Lazzeri, ki je trenutno drugi najboljši strelec lige za jadranovcem Borisom Vitezom, ki je odločno v vodstvu (poprečno kar 27 točk na tekmo). Po tedanji tekmi z Jadranom in zanesljivim porazom (84:95) so si košarkarji Maltintija znatno opomogli in dosegli kar osem zaporednih zmag, tako da so trenutno na o-smem mestu lestvice s 30 točkami. To pa pomeni, da moštvo ni več v boju za uvrstitev v končnico prvenstva pa tudi ni več v strahu, da bi izpadlo iz lige. Proti vsakemu nasprotniku, tudi Mladinske igre ŽENSKA ODBOJKA «Slomšek» klonil v finalu Poraz učiteljiščnic je povsem zaslužen - «Zois» osvojil tretje mesto ,Y finalu za pokrajinski odbojkaric naslov za višje srednje šole so •Jakinje učiteljišča »Slomšek* izgu-“e proti vrstnicam italijanske šoto J~a Vinci*. Povedati je treba, da je E?raz naših deklet povsem zaslužen. ktpo Vincija* sestavljajo v 8 avnem odbojkarice, ki nastopajo v *zjih ligah, med našimi pa jih je e (če že ne večina), ki igrajo v » stoh slovenskih drugoligašev in ^Uriigašev. Kljub temu pa je teh Cn° slabša ekipa pokazala mno-r veČ samozavesti in značajnosti. v r r6 Pravzaprav dokaj presenetlji-Uv' i- Itoljiščnicam se ni posrečilo -.^ Javiti svoje očitne premoči v na »*' v obrambi pa ni bilo dovolj •hgažiranosti. Rljub temu, da se italijanska eki-®redi prvega polčasa zaradi po iffpii 'z8ubila eno svojih ključnih * (podajača), je vseskozi dajala sniS - A zmaga ne more uiti. Iz Piosne sivine je med našimi občas-testopala samo Martina Malalan. Jtoknu za tretje mesto je trgovski °o »Zois* ne brez težav odpravil 7 f. pigrane licejke »Oberdana*. un*vo je, da so slovenska dekle- ta zadnji set izbojevale na ničli s petnajstimi zaporednimi servisi ča čeve. IZIDA Finale za 1. mesto Da Vinci - Slomšek 2:1 (15:9, 14:16. 15:11) Finale za 3. mesto Zois - Oberdan 2:1 (15:17, 15:1«, 15:0) SLOMŠEK: Foraus, Stoper. Ušaj. Pertot, Paulina, Malalan, M. Klemše, Boneta, Sancin. ZOIS: V. Klemše, Ban, Ferluga, čač, Daneu, Starc, Kokorovec. NOGOMET DANES V REPNU (16.00) Trieslina (mladinci) proti Mariboru V prijateljski nogometni tekmi se bosta danes ob 16. uri na repenskem igrišču spoprijela mladinska vrsta Triestine in moštvo Maribora. Srečanje sodi v okvir tesnih prijateljskih stikov med društvoma. TUDI LETOS OB PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH Tradicionalni POP v Števerjanu V okviru prvomajskih praznikov bo potekal tudi letos v Števerjanu planinsko orientacijski pohod. Najbolj značilna manifestacija — stalnica prvomajskih praznikov v Števerjanu, se bo letos odvijala ravno na dan prvega maja zjutraj, ker sovpada letos delavski praznik z nedeljo. Udeležijo se ga lahko vsi starejši od deset let porazdeljeni v moštva po štiri ali pet tekmovalcev. Moštva bodo porazdeljena v dve kategoriji. Tematika letošnjega pohoda bo v skladu s štiridesetletnico zgodovinskih dogodkov, ki so se odvijali leta 1943 tako pri nas kot v ostalih krajih po Jugoslaviji. Prireditelj poziva zlasti kulturna, športna društva, mladinske krožke in rekreacijske skupine, da sestavijo moštva in jih na dan tekmovanja prijavijo na startnem me-! stu, ki bo določeno. PRAVILNIK 1. Prireditelja sta taborniška organizacija Rod modrega vala in Kulturno društvo »Briški grič*. 2. Pohod bo na dan prvega maja s startom ob 9. uri za starejše na sedežu Kulturnega društva »Naš prapor* v Pevmi, za mlajše na Dvoru v Števerjanu. 3. Moštva so sestavljena od štirih do petih tekmovalcev in tekmovalk: lahko so ženska, moška ali mešana. V kategorijo starejših spadajo moštva, ki so sestavljena iz tekmovalcev ali tekmovalk starosti nad štirinajstimi leti. V kategorijo mlajših spadajo moštva, v katerih ni niti e-nega tekmovalca ali tekmovalke starejše od trinajst let. 4. Prireditelj priporoča trpežno izletniško opremo, zlasti obutev. 5. Tematika pohoda bo štiridesetletnica zgodovinskih dogodkov leta 1943 tako iz naših krajev, kakor iz drugih krajev Jugoslavije, I-talije in Evrope. 6. Od tehničnih pripomočkov prireditelj svetuje polog ure, pisala, črtala in podobnih, tudi kompas za moštva starejših. 7. Podrobnejša navodila in napotke dobijo moštva ob startu, 8. Vpisnina znaša 3000 lir za vsako moštvo. 9. Prvouvrščena moštva dobijo za nagrado pokale, posamezniki prvih moštev pa kolajne. Za vse udeležence bo na razpolago čaj in topel obrok. 10. Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. BOLOGNA — V bolonjski športni dvorani bosta drevi igrali odločilno tekmo za italijanski državni naslov odbojkarice Teodore iz Ravenne in Nelsena iz Reggio Emilie. NOGOMET Prijateljska tekma (»under 21») Zmaga Italijanov Italija - Španija 2:0 (1:0) CREMONA - Pred 15.000 gledalci je včeraj Italija v Cremoni v prijateljski tekmi za nogometaše pod 21. letom zasluženo premagala Španijo z 2:0. Strelca za Italijo sta bila Mancini v 43. min. in Mauro v 48. mi nuti. Causio izključen kar za tri kola MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila nogometaša Udineseja Cau-sia kar za tri kola. Sicer pa je tokrat disciplinska komisija zelo o-stro ukrepala: za pet kol je izključila Romana (Genoa), za štiri kola Carmineja Gentileja (Genoa), za e-no kolo pa Bonettija (Sampdoria) in Briaschija (Genoa). Do 4. junija letos pa je izključila trenerja Udineseja Ferrarija. najmočnejšemu v ligi, lahko zato igra zelo sproščeno in še posebno nevarno je na domačem igrišču, kjer je skoraj »nepremagljivo*, saj mu je domače temperamentno občinstvo v veliko pomoč. Zato naloga naših košarkarjev v soboto v Pistoii (pričetek srečanja ob 21.00) ne bo lahka. Nasprotno! Na dlani pa je, da morajo jadranovci na tem gostovanju zmagati. Z novim uspehom pa bi si gotovo zagotovili nastop v končnici prvenstva in ob ugodnih razpletih celo uvrstitev na eno od prvih dveh mest na končni lestvici (pri tem seveda računamo, da bodo naši doma zanesljivo premagali moštvo Portore-canatija). Na sobotnem srečanju v Pistoii pa bodo našim košarkarjem v veliko pomoč številni navijači, ki bodo ob priložnosti te tekrpe na jzle-tn v Tuširani. (Nikol HOKEJ NA LEDU Na svetovnem prvenstvu Tretji zaporedni poraz «azzurrov» DOSSELDORF — Tudi v tretjem kolu svetovnega prvenstva A skupine v hokeju na ledu je Italija ostala piaznih rok. Tokrat jo je premagala NDR . IZIDI 3. KOLA NDR - Italija 3:1, SZ - Kanada 8:2, ČSSR . švedska 4:1, ZRN - Fin ska 4:3. LESTVICA SZ in ČSSR 6, Švedska in ZRN 4, Kanada in NDR 2, Finska in Italija brez točke. OBVESTILA se prijavili na izlet v Firence, da dvignejo programe z imeni hotelov in številko avtobusa jutri, v petek, na mestu vpisa. * * * Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira v soboto, 23. t.m., pro stovoljno delovno akcijo za ureditev trim steze v Saležu. Zbirališče ob 15. uri na kraju samem. Vljudno vabljeni odborniki in člani društva. • • » Predavanje na Opčinah Jutri, v petek, bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah drugo predavanje namenjeno našim odborniškim močem. Tema predavanja pa nosi naslov: ŠPORTNA DRUŠTVA IN SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA. Na predavanje so vabljeni vsi odborniki, predvsem pa vsi dopisniki radia in Primorskega dnevnika. «Mislim, da igra postopoma precej upada. Ni več tistega veselja kot nekoč. V raznih ekipah je mnogo nogometašev, ki jih bolj skrbi honorar kot pa nogomet. Kar se tiče letošnjega prvenstva mislim, da Muggesana ostaja glavni favorit za končno zmago. Solidna je tudi O-picina, vsekakor po mojem mnenju najboljši nogomet predvaja CGS. Kar se tiče naših ekip, smo Kras, Zarja in mi na istem nivoju, nekoliko slabša je Gaja. kar kaže sama lestvica.* «Poleg amaterskemu nogometu slediš tudi mladinskemu nogometu ... * »Letos zelo malo, sledim pa precej po časopisu in priznati moram, da je posebno v naših društvih mladinski nogomet na nizki ravni, saj so porazi res pekoči. Mladinskemu nogometu bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Premalo ljudi se zavzema za mladino, kateri bi morali zagotoviti tudi dobre trener,je in po možnosti ustvariti skupne solidne ekipe, drugače lahko zgubimo še to, kar imamo. Vsakdo nerad doživlja poraze, posebno mladi in zato je prav, da bi zbrali najmočnejše mladince, jim priskrbeli dobre trenerje in tako začeli graditi močne in mlade ekipe. Prav gotovo sedanji centri tega ne opravljajo, čeprav so bili za to posta vijem in zamišljeni.* sKoliko let še nameravaš igrati?* »Mislim, da se bom po letošnji sezoni umaknil. Opustiti sem hotel že lani. vendar so me odborniki prepričali in tako sem »potegnil* še eno leto.* «Tj je prišlo na misel, da bi postal trener?* «že v sezoni 80/81 sem treniral cicibane Primorja in to je bilo zame veliko zadoščenje, ker pa sem tudi igral s člansko ekipo, je bilo preveč naporno, saj sem dostikrat bil na igrišču od 14. do 21. ure. Ko bom končal igrati, pa se bi rad posvetil vzgoji mladine in prav zato nameravam obiskati razne tečaje za trenerje. Kljub temu, da bom opustil aktivni nogomet, hočem namreč ostati v »ambientu* ali kot trener ali pa v skrajnem primeru kot odbornik društva * B. Rupel Drevi Kras — Vesna V Repnu bo drevi ob 19. uri prijateljska nogometna tekma med domačim Krasom in kriško Vesno. Srečanje bo obema, še zlasti pa Vesni, ki se ni še povsem rešila nevarnosti pred izpadom, služila kot koristna priprava na prvenstvena nastope. ZSŠDI sporoča, da bo v soboto, 23. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu nagrajevanje ob letošnjem 3. Zamejskem smučarskem prvenstvu. Vabljeni! • • • SK Devin vabi vse svoje člane na 9. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani osnovne šole v Devinu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, volitve izvršnega in nadzornega odbora in razprava. • * • Klub prijateljev Jadrana prosi vse navijače Jadrana, ki so NA SESTANKU S ŠPORTNIMI DOPISNIKI V GORICI Mladim večjo pozornost V goriški redakciji našega dnevni ka je bil v torek sestanek med športnim uredništvom in športnimi dopisniki z Goriškega, da bi skupno pregledali opravljeno delo glede dopisništva, poročanja o športnih do godkih z Goriškega in da bi pred vsem preučili nove možnosti in pobude, da bi odpravili pomanjkljivosti. Vsi prisotni so ugotovili, da se je zadnje čase poročanje o goriški te lesni kulturi znatno izboljšalo, To pa predvsem glede poročanja o član skih prvenstvih, v katerem nastopa jo naša moštva. Ugotovili so tudi. da je bila priloga «Naša telesna kultu ra* dokajšnja pridobitev, povsem pomanjkljivo pa je poročanje o mladinskih moštvih, ki nastopajo v raznih prvenstvih in v raznih panogah. O le-teh pa se malo ali skoraj nič ne piše. Goriška športna dejavnost pa je tudi izredno slabo zastopana v raz nih naših rubrikah (»Ob robu naših nogometnih igrišč,* »Naši v mladinskih ligah*, itd.) pa tudi slik z Goriškega je bore malo. Glede na to, da je telesna kultura na Goriškem v dokajšnjem vzpo nu, da je zanimanje med mladimi (predvsem omeniti odbojko) veliko, potem je tudi nujno, so ugotovili prisotni, da se temu da tudi primerno pozornost. Podobni sestanki bodo sledili tudi za športne dopisnike na Tržaškem. MINIBASKET Ardita - Dom 22:23 (8:16) DOM: Kranjas, Ambrosi 2, Mauro 2, Klemše. Cej, Gus, Hvalič 4, Sošol, Gugliatti. Pahor 6, Borghe-se. Sturma 9. Pavšič. Na prvi tekmi polfinalnega turnirja za veliko nagrado minibaske-ta se je Domovo moštvo v gosteh pomerilo z goriško Ardito. Pred kakim mesecem so se mladi domovd s to ekipo že srečali in tekmo izgubili z minimalno razliko. Tokrat pa so se za poraz oddolžili Prihodnjo tekmo bodo domovci o-digrali v Gradišču proti Itali. Tekma bo v petek, 22. t.m., s pričetkom ob 15.30. (Vili Prinčič) Sokol — San Marco 24:24 SOKOL: Hmeljak, Devetak 2, Matej Gruden 6, Jurij Gruden, Mitja Gruden 10, Kerin 8, Marjan Gruden, Tomaž Legiša, Carli, Pavel Legiša. V včerajšnji napeti in borbeni prijateljski tekmi so najmlajši sokolov-ci izenačili z italijanskimi vrstniki iz Nabrežine. Pri Sokolu so se odlikovali Kerin, Matej in Mitja Gruden ter borbeni Hmeljak. (M.K.) PLANINSKEGA SVETA • IZ PLANINSKEGA SVETA nj: ot S7n'> že poročali, je bil prejš-TretPetelc v Gregorčičevi dvorani v pr: u 29. redni občni zbor SPDT. t>i so med drugim izvolili no pr^or društva, ki si je na svoji rQzdenC*n' seA v torek zvečer po-rf}lr„ funkcije. Izvolitev predsed- «o o' p°dpredsednika in blagajnika lf '.,Cer prenesli za teden dni, ostale r,i-kcije pa so si odborniki ta Porazdelili: Franc Armani Eri^°^Qr’ Deimn Cesar zapisnikar, (i£ln Gombač tajnik, Duško Jelin-do m Ot’ore” 20 lisfc >n propagan Pferi ar'nfca Pertot odgovorna za si r^oteljsko sezono, medtem ko °odn odseki volili svoje načelni ZlofLW'' Sedaj so načelniki sledeči: *hen° '*e*!,l()ič je načelnik mladin-jIc ®a odseka, Pavel Fachin smučar Pet' Stojan Sancin jamarskega in er Suhadolc alpinističnega. Ostalo delovanje SPDT keir nede,i° i« SPDT priredilo v o-•z[p(U . A VARŠAVA — Bivši voditelj ukinjenega sindikata Solidarnost, Lech \Yalesa, je v svojem stanovanju v Gdansku sklical tiskovno konferenco za tuje poročevalce, da bi jih izčrpno seznanil s svojimi pogledi na splošne razmere na Poljskem. Dolgotrajne tiskovne konference se je udeležil tudi član državne komisije Solidarnosti, Jacek Merkel, ter \Va-lesov glasnik Adam Kinaszevvski. \Yalesa je najprej potrdil vesti o svojem srečanju z voditelji ukinjenih delavskih sindikatov v ilegali, oziroma z njihovo začasno koordinacijsko komisijo TKK, vendar ni hotel o tem povedati nič več od tistega, kar so že objavili v tiskovnem sporočilu ilegalnega vodstva Solidarnosti. Ko je govoril o svojih o-sebnih težavah v odnosih z oblastmi — pri čemer se je nanašal na zadnja zaslišanja — je dejal, da so v sedanjem trenutku na Poljskem še neprimerno večji problemi od tistih, s katerimi se osebno srečuje. V nabito polni sobi. prenapolnjeni z znaki sindikalistove izredne navezanosti na katoliško cerkev, je \Valesa govoril pod velikanskim portretom Janeza Pavla II. Svoje obnašanje v zadnjem času je opravičil s »potrebo. da bi oblastem vsilil povratek k dialogu, k pogajanjem in k mirni poti za reševanje hudih problemov, ki pretresajo Poljsko. Poudaril je ob tem, da je oblast še veduo «trdno zasidrana v preteklosti, medtem ko smo mi obrnjeni v prihodnost, ki naj prinese sindikalno svobodo*. Walesa je svoje poslušalce prepričeval, da se zagovorniki sindikalne svobode želijo sporazumevati z o-blastmi in nočejo zrušiti vlade, odpraviti komunistične partije ali ra»-biti poljskih mednarodnih zavezništev. «Želimo izboljšati položaj poljskih delavcev in pri tej točki se r,e torno umaknili pod nobenimi pogoji.* je rekel. Glede bližnjega delavskega praznika je \Valesa dejal, da ga mora poljski delavec proslavljati tako, kot vsi drugi. «Ne želimo streljati,* je pojasnil, «temveč zahtevamo uresničitev sporazumov iz Gdan- .............miiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiimiliiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii..iuuimiiiiiiiHiiiHi,„„M„„„1,n„ll,11I,lll„llllI1,JlllllIIlllul|1|1111|1|I111IulllllllM KADAR IMAJO VEČ KOT 60 LET Izseljencem bodo povrnili stroške za obisk njihovega rojstnega kraja V Argentini je vodja patronažne službe v Čedadu Ado Kont našel lo kandidatov - Mnogim je urejeval pokojninske zadeve ska, ki predvidevajo uporabo pogajalske poti za vsa nasprotja v poljski družbi.* Glede uporabe stavke kot oblike delavskega boja, je bivši sindikalist izrazil svoje pozitivno mnenje, vendar je hkrati dejal, da bi bilo bolje najti specifične oblike boja, ki bi bile uporabljive in učinkovite za vsako posamezno situacijo. »Smo realisti in nismo brez napak,* je vzkliknil in v isti sapi poudaril, da Solidarnost želi zgraditi Poljsko, ki ne bi bila zatopljena v preteklost, marveč obrnjena v prihodnost. To prihodnost pa predstavljajo svobodni sindikati, za katere je Walesa s svojimi somišljeniki pripravljen sesti za pogajalsko mizo in začeti pogovore v slehernem trenutku. Za \Valeso sta spregovorila še Merkel, ki je podal hudo zaskrbljujočo podobo poljskih gospodarskih razmer, in Kinaszevvski. ki je poudaril, da vsi člani in simpatizerji Solidarnosti z velikimi upanji pričakujejo prihod papeža Janeza Pavla H. in da pomenijo golo natolcevanje namigi, da ilegalni sindikati naspro tujejo njegovemu obisku. Betonsko ogrodje novega nadvoza nad železniško progo pod Križem RIM — Novi formular «740 S*, za prijavo dohodkov davkoplačevalcev, ki imajo samo plačo in stanovanje, bo stal 300 lir, navadni «740» 500 lir, posamezne priloge pa po 200 lir. RIM — Včeraj so dosegli okvirni sporazum o novi delovni pogodbi za vodilno osebje okrog 1.000 italijanskih kmečkih posojilnic. ČEDAD - Ko je imel 14 let, ga je oče v Milanu spravil na vlak in ga poslal v Francijo. Tam je de lal 20 let, v Švici pa štiri. Potem se je vrnil in prevzel patronažno služ bo pri INAC v Čedadu in je hkra ti tajnik Zveze izseljencev Beneške Slovenije. Takšen je v kratkem živ ljeniepis VJa Konta. Prejšnji dan se je vrnil iz Argentine, kjer je ob iskal izseljence, ki živijo v tej od daljeni južnoameriški državi. »Odpeljal sem se v Argentino, da ugotovim, koliko naših ljudi bi se lahko poslužilo ugodnosti deželnega zakona o povračilu stroškov, ki bi jih imeli z obiskom svojega rojstne ga kraja> je povedal Kont in hkra ti navedel tudi nekaj podatkov. Na podlagi pogovorov, ki jih je imel Spel demonslracije kmetov pri Premierju BOČEN - Medtem ko kmetij ski ministri EGS že nekaj dni zaman iščejo v Luksemburgu . kompromis o novih cenah pri del kov. so včeraj kmetje in kme tijski podjetniki, toki at pred vsem iz dežel Venete in Tri dentinska - Južna Tirolska, pri redili že tretjič v enem tednu demonstracije ob meji z Avstrijo. Za celo jutro so bloki rali cestni in železniški promet pri Biennerju, pri čemer je prišlo do spopadov s policijski mi stlami, ki so terjali dva ra njena m pri katerih so bili tri je demonstranti afetirani. Kme tje zahteiajo zvišanje pen pri delkov in odpravo podpor (13 odstotnih) EGS izvozu mesa in mleka iz Zahodne Nemčije in Holandske. i s člani sekcije izseljeniške organizacije v Buenos Airesu, je kakšnih 15 oseb v starosti nad 60 let (to likšna starost je pogoj). Med njimi so tudi takšni, ki so v Argentini že od 19214 leta, pa si svoj kraj lahko predstavlja jo samo v spominu. K a ko hi si takšno potovanje lahko privoščili, če pa znašajo njihove pokoj ni ne to 80 do 100 dolarjev mesečno, kar pomeni, da imajo v naj boljšem primeru kakšnih 140 tisoč lir. Sicer pa tudi osebni dohodki za poslenih niso kaj prida. Sučejo se med 200 in 300 dolarji. Ado Kont je povedal da je seznam interesentov poelal deželi v pregled in odobritev. Sicer pa imajo upokojenci v tej državi hude težave. Potrebno jih je seznaniti z možnostjo združevanja socialnih prispevkov, ki so jih pla čevali v različnih državah, kjer* so bili zaposleni. Veliko jih je takšnim ki so bili poprej zaposleni v belgij škili rudnikih. Da bi jim uredi) po ložaj, je odšel na belgijsko veleixi- slaništvo v Buenos Airesu in |ili prosil, naj pošljejo argentinskemu zavodu za socialno varstvo sezna me emigrantov z ustreznim opisom vplačanih prispevkov, kakor hitro .jih bodo. prejeli iz Belgije. Na ve leposlaništvu so se nemalo začudili takšnemu prizadevanju. Naši izse-lierici pa so mii b;li neskončno hva ležni za koristno, delo. ki ga je o-pravi) da bi uredil njihov sociali položaj. Priznanje, so mu nadalje izrekli za skrb. ki jo je pokazal do svojih ljudi. Med številnimi po govori ki jih je Kent imel v Ar gentini. je spoznal, kako dobro je, da imajo v tej državi sekcijo iz seljencev in da jim lahko pomaga jo pri reševanju njihovih številnih vprašanj, Ob tej oriložnosti se .je v sekcijo' vpisalo nekaj novih čla nov. menili pa so, da- bi bilo zelo koristno za organizacijo, če bi pri htonji kongres Zveze izseljencev Beneške Slovenije priredili v Ar gentini. kjer živi nekaj stotin be neškili izseljencev Na podlagi pu blikacije. ki. jo je zveza objavila ob t5-letniei svojega obstoja, so mo gli ugotoviti, da ne gre za neko izmišljeno organizacijo, ampak za živo skupnost s številnimi po vsem svetu delujočimi sekcijami, ki o liranjajo živ stik z Benečijo. V tej publikaciji so fotokopije v teli 15 lerih objavljenih prispevkov in ve sli p delovanju izšel‘eniške 'organi zarije v ‘ različnih časopisih.' Sicer pa patronat INAC. ki deluje pri Confcollivatori (svojčas-so ga u stanovih no vzgledu patronatov pri Kmečki zvezi), 'prireja v nedeljo, 24 aprila ob 10. uri v občinski sejni dvorani v Špetru Sk»venov shod o socialnih vprašanjih, na katerem bodo poglobljeno govorili o vpraša njih upokojencev V sodelovanju z zvezo izseljencev je svojčas priredil predavanje o silikozi. pljučni bolez ni ruda jev V Benečiji je od 300 do 400 upokojenih rudarjev, ki so delali v Belgiji. Z njimi ima patro nat pogostne stike. Urejuje jim po koinine |ia tudi druge probleme so rialnega značaja. Kont je v tem delu rostal ne le v naših krajih, ampak tudi daleč naokoli znan slro kovnjak. toliko je res. da se nanj obračajo interesenti iz Gorice, Trsta, Pordenona. Furlanije in celo iz Roviga. Vareseja in Milana, (gv) V Kopru obsodili fašistično manifestacijo KOPER — Ponedeljkovo fašistično manifestacijo, ki so jo v tržaškem. hotelu Savoia Excelsior pripravili italijanski 'neofašisti z Almi-rantejem na čelu — na njej so pred stavili brošuro o Franceseu Giun ♦i. požigalcu Narodnega doma in tržaškem obdobju v letih 1918 1925 so ostro obsoditi na včerajšnji seji obalno-kraškega medobčinskega svela SZDL Koper. V obsodbi je rečeno, da ponedeljkova fašistična manifestacija ni pomenila drugega, kot izziv in žalitev teh demokratičnih in antifašističnih sil na Tržaškem, hkrati pa je pomenila tudi razpihovanje protislovenskega sovraštva. V obsodbi je tudi rečeno, da podobne manifestacije hromijo obmejno sodelovanje, naper jene pa so tudi proti sožitju med Italijani in slovensko narodno skupnostjo na Tržaškem. Medobčinski svet SZDL Koper je ob tej priložnosti izrazil tudi solidarnost in jiodporo Slovencem v Italiji. I. U. Bencin v Jugoslaviji kljub podražitvi za tujce najcenejši BEOGRAD — Pri vstopu v Jugoslavijo tuji državljani ne plačajo nikakršnega depozita. Govorice, ki se o tem širijo ponekod v tujini, so neutemeljene in neresnične. To je včeraj za Tanjug izjavil pomočnik zveznega sekretarja za finance Milan Žkelič. Rekel je, da se obveznost de-pezita nanaša izključno na jugoslovanske državljane in so samo pri njihovem izstopu iz države. Uredba ZIS. katere veljavnost so podaljšali do 31. decembra letos, ni nikoli vsebovala obveznosti, da tuji državljani plačajo depozit pri vstopu ali izstopu iz Jugoslavije. Tuji državljani, ki prihajajo v Jugoslavijo, imajo precejšnje olajšave, ki so celo večje kot predvidevajo mednarodni sporazumi, je rekel Zkelič. Jugoslovanska letovišča na jadranski obali in v Makedoniji so ponudila tujim turističnim agencijam posebne 10 do 15 odstotne popuste za več kot dva meseca trajajoče aranžmaje. Urejeno je tudi vprašanje uvoza tujega tiska, tako da bodo imeli tuji turisti letos v Jugoslaviji na voljo svoje časnike in revije. Kljub nedavni podražitvi bencina bo avtomobilsko gorivo za tujce v Jugoslaviji še naprej najcenejše v primerjavi z drugimi turističnimi državami. Liter super tiencina. ki velja 52 dinarjev, to za tujce cenejši, ker bodo imeli pri nakupu bonov 10-odstotni popust. Gradbena dela na nadvozu nad železniško progo, ki bo delno spremenil traso ceste med Križem in obalno cesto, so kot kaže gornja slika počasi bližajo koncu. Podjetje, ki po nalogu državnih železnic in avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine že nekaj let gradi ta pomembni objekt, je namreč prejšnji teden postavilo nad progo velike betonske tramove kot ogrodje novega mostu. Ko dela (vsaj tako upamo) prehajajo v sklepno fazo, je italijanski krajevni dnevnik pred kratkim objavil nekatera pisma, ki vsebuje- UIIIMI*llll*U»lllll»»llllllllll001lllll0IIHIII*0»l*llll0IIIIHl»«llll*M*>l*0*llll*l01t<*l*lll*,l**,,*,**l*,,l,***0**ll»,0,l*Ml01l DREVI OB 19. URI V KULTURNEM DOMU Prof. Janez Stanovnik gost Društva slovenskih ekonomistov Pred kratkim nastalo Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji začenja drevi svojo predavalno sezono z nadvse uglednim gostom: ob 19. uri. bo namreč p mali dvorani Kulturnega doma spregovoril o aktualnih tokovih v sveto-cnem gospodarstvu prof. Janez Stanovnik, ki je bil dolga leta sekretar gospodarske komisije OZN za Evropo. Našega ljubljanskega sodelavca, gospodarskega urednika «De!a» Jožeta Petrovčiča smo zaprosili, naj vašim bralcem predstavi današnjega predavatelja. uiniiiuiiii umi miiiiiiMiiiiiiiiimuuui n mii i hi m um iiiiiiiiuiiiiiiiumiiiiiuii iii ii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ZASTOJ V REAGANOVEM DESTABILIZACIJSKEM NAČRTU Ob uspešnih vojaških operacijah išče Nikaragva podporo v Evropi Somozistični gardisti v defenzivi * Incidenti na meji s Hondurasom - Pismo za Pertinija, da bi Italija podprla Managuo MANAGUA — Ob nikaragovskem mestu Oeotal nedaleč od hondura.ške moje že dva dni divjajo srditi spopadi med nikaragovsko redno vojsko in somozi-stičnimi gardisti. Po zadnjih vesteh je mesto trdno v rokah vladnih sil. ki so že pričele čistiti ozemlje med mestom in honduraško mejo. Prvič od vdora somozističnih gardistov so v boj poslali tudi elitne juiišne bataljone, ki so izurjeni za boj na nož. Ma-nagua je namreč obnovila izkušnje iz legendarnega boja Augusta Cesarja Sandina proti ameriški okupaciji v dvajsetih in tridesetih letih. Kontrarevolucionarno gverilo skusa torej onesposobiti z gverilskimi metodami. Medtem pa je vlada v Managui osredotočila vse svoje vojaške napore v preprečevanje prodorov novih ojačeni somozistom preko hondura.ške meje. Obmejni incidenti se torej vrstijo drug za drugim, da je le vprašanje časa, kdaj se bodo izrodili v spopad širših razsežnosti. Vsekakor pa o tem ne bodo od-Irtčali v Tegucigalpi temveč v Waahingtonu. Reaganova administracija se je po vsem sodeč do sedaj uštela. Njeni plačanci kljub izdatni finančni podpori niso uspeli trajno osvojiti del nikaragovskega ozem-lia. kjer bi lahko proglasili svojo vlado, ki bi jo VVashington seveda takoj priznal. Prav tako so agret sorji ostali brez podpore prebivalstva, če izvzamemo redke primere latifundistov. Tildi upor sahdini- ! stičnemu 'režimu sovražnih indijanskih plemen ob karibski obali je po vsem sodeč propadel. Wa.sliing-ton polaga sedaj vse upanje v združitev nasprotnikov sandinislične revolucije. Tako imenovane nikaia govske demokratične sile (FDN), ki jih sestavljajo gardisti bivšega diktatorja Somozp. so namreč med prebivalstvom preveč osovražene. Večji vpliv bi lahko imeli pripadniki dcinoki atske revolucionarne zveze bivšega namestnika notranjega ministra sandini-stične vlade v Managui Kdena Pastore. Z združitvijo a baje odpravili nezaupanje med prebivalstvom. Obe grupaciji namreč že trdita, «da ni razlik v sta liščili raznih sil, ki se bojujejo za strmoglavljenje sand