INTERVJU rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- Št. 16 / Leto 71 / Celje, 21. april 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak H novi tednik Od maja spet pomoč za mlade Kako pomagati mladim, ki so iz različnih vzrokov opustili šolanje in so brez zaposlitve? Desetletje in pol jim je bilo na voljo neformalno učenje v okviru projekta Pum, za katerega je lani zmanjkalo denarja, na kar so mentorji programa opozorili na plakatu ob prazniku MOC. Kot kaže, bo projekt od maja spet živel in združeval vse tiste, ki verjamejo, da so spremembe možne. str. 7 AKCIJA str. 36-37 GOSPODARSTVO Mlekarna Celeia: lani dobiček, letos naložbe str. CELJE V Se leto neprijetnih vonjav v Začretu str. 6 NASA TEMA S knjigo v domišljijski svet str. 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Mozirje str. 29-31 Občini Tabor str. 32-33 KULTURA Revija o kulturi, ki še živi str. 14 SPORTNI PODLISTEK Celjski »eretaši« str. 18 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Celjanko je prizadela ena najhujših bolezni str. 28 tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička! radio celje novi tednik 2 AKTUALNO * J Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Bralci za vse življenje »Otrok, ki bere, je človek, ki razmišlja,« je misel, ki je te dni zaokrožila po spletnih omrežjih. Misel, ki je resnična. Trka na vest vseh, ki so kadarkoli vzgajali otroke. Opominja nas, ki otroke navajamo na redno branje zdaj. In kliče k pozornosti tiste, ki jih to poslanstvo še čaka. Branje je ena najtežjih nalog, s katero se otrok srečuje. Terja veliko mero potrpežljivosti, volje, vaje in pomoči drugih. Je pa res pomembna investicija za celo življenje. Če že na tej stopnji človekovega razvoja posejemo dobro seme, smo dali otroku najboljšo popotnico in največji kapital. Učenje branja ni lahka naloga niti za povprečnega otroka, kaj šele za otroka, ki ima posebne potrebe. Otroci z govornimi ali jezikovnimi motnjami kljub redni vaji niti približno ne berejo tako kakovostno in tako hitro kot njihovi vrstniki. Tudi slabovidni ne. Zanje je treba poiskati še več motivacije, navduševanja in tudi ob dnevih, ko se zdi, da ne bo nikoli bolje, ne smemo obupati. Kot pri vsem ostalem v življenju smo tudi pri tem opravilu najboljši zgled otrokom odrasli. Nas vidijo na domačem kavču zgolj z daljincem v rokah ali kdaj tudi s kakšno knjigo? Se na terasi predajamo lenarjenju s pametnim telefonom v roki ali kakovostno literaturo? Nesemo na plažo poleg kreme za sončenje še rumeno revijalno čtivo ali vendarle kakšnega klasika? Otroci te drobne in na videz nepomembne spremljevalne aktivnosti »snemajo« kot s kamero. In posnemajo. Gremo kdaj skupaj v knjižnico? Jim dovolimo, da sami brskajo po pestrem knjižnem izboru? Da si sami kaj izberejo? Verjetno se nas še največ staršev poslužuje večernega branja pravljic. To je neprecenljiva skupna dejavnost, ki ima številne prednosti. Otrok uživa v skupnih minutkah, ki so namenjene zgolj njemu, brez zunanjih motenj. Ob takšnem »crkljanju« širi besedni zaklad, čeprav bereta starša. In tudi če knjižica ni bogato ilustrirana, si sam predstavlja v svoji glavici, kako se zgodba odvija, kako izgledajo glavni junaki, kaj občutijo pri vsaki od preizkušenj. In sočustvuje z njimi. Izjemen izlet v domišljijsko deželo, ki ga ne more zamenjati nobena nova igrača. Ob tem otroška literatura prenaša na naše najmanjše kulturne, družbene in človeške vrednote. To je vzgoja dobesedno »iz knjige«. Vpeljuje jih v svet ljudske modrosti in vzgaja resnično za življenje. Zato je zgornja misel o povezavi branja in razmišljanja še kako smiselna. Knjiga je zakladnica znanja in tako temelj človekovega duha. Tudi otrokovega. Zato bo od privzgoje te navade, da je knjiga stalna življenjska spremljevalka, iz katere črpa življenjski »sok«, odvisno, ali bo kot odrasel (in že kot otrok in mladostnik) znal razmišljati s svojo glavo. S tisto modrostjo, ki jo je načrpal iz knjig in s katero je napolnil svoj jaz. »Otrok, ki bere, je človek, ki razmišlja« radio celie ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA *> It» ШШЛ nn ШШИ 6 12 PONEDELJEK TOREK EDEM ČETRTEK *> *> It» mta ID ШКЗ 9KQ Udeležba na zboru gostincev v Šmarju pri Jelšah je bila zelo skromna, čeprav se z gostinsko dejavnostjo v regiji ukvarja veliko ljudi. Mnogi od udeležencev so bili prepričani, da je razlog ravnodušnost. Skupaj proti državi Gostinci odločno proti novim obremenitvam - Pravila poslovanja bi morala biti blažja in bolj enostavna Misel tedna Če ne bomo brali, nas bo pobralo. (Tone Pavček) O težavah, ki jih imajo že vrsto let in predvsem o tistih, ki jih še čakajo zaradi napovedanih sprememb zakonodaje, so govorili tudi gostinci iz celjske regije. Na zboru v Šmarju pri Jelšah so jim predstavniki Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predstavili stališča, s katerimi bodo odločno zahtevali spremembe. Gre za drugega v nizu zborov, ki jih bo sekcija ta in prihodnji mesec pripravila po vsej Sloveniji. Gostinci so začeli zbirati tudi podpise pod peticijo proti dodatnim stroškom zaradi uvedbe licenčnin in preurejanja prodajnih mest, ki jih predvideva predlog tobačnega zakona. Kot trdijo, jim bo uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov povzročila dodatne stroške, nove naložbe, ki bi se jih morali lotiti zaradi predvidenih sprememb zakona, pa bi jih prisilile v dodatne stroške ter še bolj omejile njihovo poslovanje. Gostinci so že vrsto let prisiljeni vlagati v spreminjanje lokalov, kupiti so morali davčne blagajne ter izpolniti še vrsto drugih zahtev države, nič od tega pa ni izboljšalo pogojev njihovega poslovanja. Nenehne obremenitve so privedle do stanja, pravijo v sekciji, ki je obrtnike in podjetnike privedlo do roba vzdržnosti. Mnogi se namreč že borijo za golo preživetje, veliko jih svojo dejavnost tudi opušča. To še zlasti velja za tiste, ki imajo lokale na obrobju mest in v manjših krajih. Tudi zato so se odločili, da se bodo odločno postavili po robu napovedanim spremembam tobačne zakonodaje. V peticiji, ki jo bodo podpisovali do 25. maja, so zapisali štiri zahteve vladi in državnemu zboru. Poleg tega, da so proti napovedani uvedbi licenčnin za prodajo tobačnih izdelkov, ki naj bi na leto znašale 200 evrov, nasprotujejo tudi dodatni zaostritvi definicije zaprtega oziroma odprtega prostora, kjer je dovoljeno kaditi. So proti prepovedi vnosa pijač v kadilnice gostinskih lokalov, kot nepotreben strošek vidijo tudi preurejanje prodajnih mest tako, da tobačni izdelki ne bodo vidni. Na referendum? »Če vlada naših zahtev ne bo upoštevala, bomo državnemu zboru predlagali, naj spremembe zakona zavrne. Če pa nas ne bodo upoštevali poslanci, ne izključujemo možnosti vložitve zahteve za razpis referenduma,« je napovedal član upravnega odbora sekcije Blaž Cvar. Kot je poudaril, se v zbornici strinjajo z ukrepi ministrstva za zdravje za zmanjšanje razširjenosti kajenja, vendar nasprotujejo dodatnim obremenitvam. »Že pred osmimi leti, ko je začel veljati kadilski zakon, so gostinci morali veliko vložiti v preurejanje lokalov, nove spremembe, ki se napovedujejo, pa bodo kaplja čez rob. Predlagatelji zakona govorijo, da se tobačna zakonodaja zaostruje povsod po Evropi, kar pa ni res. Dodatno jo zaostrujemo le v naši državi,« je še opozoril Cvar. Preveč pravil, previsoke kazni Namen regijskih zborov pa ni le podpisovanje peticije, ampak tudi boljše povezovanje gostincev, tudi tistih, ki niso člani obrtne zbornice. »Proti državi moramo nastopiti skupaj, saj bomo le tako lahko kaj dosegli oziroma preprečili, da nas bo z nerazumnim kopičenjem birokratskih zahtev pahnila v še težji položaj. Za področje podjetništva imamo pri nas več kot 800 zakonov in še več podzakonskih aktov, kazni, ki nas čakajo, če ne upoštevamo pravil poslovanja, pa so nenormalne. Če v lokalu ni obvestila, da je treba vzeti račun, znašajo od 1.500 do 25.000 evrov, če ne vodiš natančno ur o delu zaposlenih, pa lahko plačaš celo 40.000 evrov kazni. Da o pravilih za obratovalni čas in kaznih, ki te čakajo, če se jih ne držiš, niti ne govorim. Zato se ne čudim, da mnogi delajo na črno,« je dejal predsednik sekcije gostincev Mate Matjaž. »Kar se dogaja, je sramota, država dela norce iz nas. Pravila bi morala biti bolj enostavna, bolj življenjska. Vprašajte se, za koliko ste v zadnjih letih povišali cene svojih storitev, za koliko pa je v tem času država povišale dajatve, ki ji jih moramo plačevati, in koliko novih obveznosti nam je naložila. Zgledovati bi se morali po Av- striji ali Češki, kjer so pravila poslovanja veliko blažja in bolj enostavna,« je bil ogorčen Ludvik Smogavc, znan gostinec s Konjiškega. »Žal le redki med nami verjamejo, da se bo karkoli spremenilo, ljudje postajajo ravnodušni, zato nas je danes tukaj tudi tako malo,« pa je komentiral skromno udeležbo na šmar-skem zboru. Vlado Ulipi, prav tako iz občine Slovenske Konjice, pa je prepričan, da bodo vse obremenitve, stare in napovedane nove, lažje prenesli veliki, mali bodo zagotovo propadli. »Naj nas že enkrat končno pustijo delati,« je še dejal Ulipi. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji registriranih 10.000 gostincev, ki zaposlujejo 50.000 ljudi. Na zboru je Blaž Cvar pozval tudi k znižanju davčne stopnje za gostinstvo. »Na Hrvaškem so ob uvedbi davčnih blagajn znižali davčno stopnjo za gostince. Ne vem, zakaj tega ne moremo narediti tudi pri nas, saj bi bili s tem bolj konkurenčni,« je dejal Cvar. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Eden od udeležencev šmarskega zbora: »Tisti, ki sprejemajo zakone, bi se morali zavedati, da se tudi v naših lokalih ustvarja javno mnenje.« Le redki udeleženci zbora so na glas spregovorili o svojih težavah. Razlog za to je, kot je dejala ena od gostilničark s Šmarskega, strah, da bi takoj, ko bi bilo njihovo ime omenjeno v javnosti, na njihova vrata potrkal kateri od inšpektorjev. Brez zadržkov pa sta svoje mnenje o odnosu države do gostincev povedala Ludvik Smogavc in Vlado Ulipi (prvi in drugi z leve). AKTUALNO 3 Največ zanimanja za leposlovne e-knjige Kakšna je izposoja elektronskih knjig v nekaterih knjižnicah na Celjskem Elektronska knjiga je z razvojem sodobne tehnologije in mobilnih naprav pred leti prišla tudi k nam, njena uporaba pa je najbolj razširjena v knjižnicah. Čeprav se njena raba povečuje, na knjižnem trgu še ne predstavlja pomembnejšega deleža. V kolikšni meri jo bralci uporabljajo na Celjskem in kakšna je ponudba naslovov, smo preverili v Osrednji knjižnici Celje (OKC), Knjižnici Laško in Knjižnici Velenje. V vseh je najbolj razširjena izposoja knjig v okviru sistema Biblos, ki je prva slovenska e-knjižnica in e-knjigarna, saj je v njem mogoče knjige tudi kupiti. Uporabo sistema Biblos knjižnicam sofinancira ministrstvo za kulturo, in sicer tako, da jim nameni denar za njegovo naročnino, letos bo to 2.500 evrov, medtem ko morajo nakup licenc knjižnice financirati same. Za izposojo elektronskih knjig člani potrebujejo člansko izkaznico in pripadajoče geslo ter napravo, ki podpira Adobe DRM-zaščito (osebni računalnik, mobilno napravo ...). Podrobnejše informacije sicer lahko člani dobijo tudi v knjižnici. V sistemu Biblos je sicer trenutno na voljo 1.570 knjig. Osrednja knjižnica Celje: tudi celotno domače branje V OKC je lani 1.057 članov v okviru sistema Biblos opravilo 1.213 izposoj e--knjig. Kot je povedala Andreja Videc, koordinatori-ca posebnih nalog in vodja domoznanske dejavnosti v OKC, največjo izposojo e-knjig beležijo pri leposlovnih delih. »Trenutno v OKC sicer razpolagamo s 442 naslovi elektronskih knjig v sistemu Biblos. Pri nabavi elektronskih knjig želimo zagotoviti kolikor se da raznovrstno in uporabnikom zanimivo zbirko. Pri tem skrbimo za nakup licenc tako za strokovno kot leposlovno gradivo, posebno pozornost namenjamo tudi gradivu, namenjenemu mladim in otrokom.« Preko sistema omogočajo tudi izposojo vseh domačih branj, ki so na voljo na portalu Biblos. Lani so za nabavo elektronskih knjig namenili malo več kot 5 tisoč evrov, podoben znesek je predviden tudi letos. Knjižnica Laško: ni velikega povpraševanja Kot je povedal Matej Jaz-binšek, direktor Knjižnice Laško, so svojim članom uporabo sistema Biblos ponudili v drugi polovici lanskega leta. Ob tem ko knjižnici kulturno ministrstvo sofinancira naročnino, so za nakup licenc namenili še 250 evrov lastnih sredstev. V laški knjižnici v okviru tega sistema trenutno razpolagajo z 202 naslovoma. Po besedah direktorja je pri nabavi e-knjig težko karkoli strateško načrtovati, ker v ponudbi portala Biblos ni veliko aktualnih naslovov, čeprav se stanje izboljšuje. »Zato tudi ni kakšne osnove, da bi lahko posamezen bralec redno prebiral zgolj e-knjige. Kolikor smo med uporabniki zaznali, tudi ni množičnega povpraševanja po e-knjigah. Ugotavljamo, da bralci večinoma dajejo absolutno prednost tiskani knjigi. Vendar v naši knjižnici nikakor ne želimo zanemarjati področja e-knjig,« je še poudaril Jaz-binšek. Knjižnica Velenje: lahkotno branje bolj zanimivo V Knjižnici Velenje so imeli lani 564 licenc za e-knjige, ki so jih 398-krat izposodili. Letos jim kaže veliko bolje. Samo do sredine aprila so imeli 846 izposoj in 606 kupljenih licenc. »Vsak dan izposodimo približno 20 knjig,« so poudarili v Knjižnici Velenje. Za nakup neknjižnega gradiva lahko knjižnice namenijo 10 odstotkov vsega proračuna. Za nakup e-knjig v sistemu Biblos so za letos načrtovali 4 odstotke iz skupnega proračuna, kar pomeni približno 240 novih licenc ali približno 5 tisoč evrov. Pri naslovih izbirajo predvsem knjige, ki so za domače branje ali bralno značko, sledijo avtorji, ki so tudi pri izposoji tiskanega izvoda veliko bolj zaželeni med bralci. Tako so lani med e-knjigami prevladovale »lahkotnejše« knjige. Med najbolj izposojenimi sta bili knjigi slovenske pisateljice, novinarke in publicistke Mateje Kegel Kozlevčar Divja Klara in Hana, ki govorita o resničnih zgodbah slovenske avanturistične scene. Slovenski avtorici sledita knjigama Milfa Emme Bon in Skoraj popoln Jill Mansel. Prva je bila izposojena trinajstkrat, druga devetkrat. Mogoče se bo letos trend spremenil. Zaenkrat je med najbolj izposojenimi knjigami Muzej nedolžnosti Nobelovega nagrajenca Orha-na Pamuka. Do sredine aprila so si bralci knjigo sposodili sedemkrat. Sledita ji knjigi Propad velikanov avtorja Kena Folletta in Nadomestne volitve avtorice J. K. Rowling. ROBERT GORJANC BGO Uporaba elektronskih knjig je pri nas zaenkrat še ni zelo razširjena, najbolj pa v knjižnicah v okviru sistema Biblos. (Foto: GrupA) NE PREZRITE Več o pomenu knjige v današnjem času, o njenem bogastvu in sporočilnosti pa v Naši temi. strani 12-13 Elektronska knjiga v začaranem krogu Dr. Samo Rugelj elektronski knjigi pri nas še ne napoveduje večjih deležev na knjižnem trgu Za pogovor o stanju elektronske knjige pri nas, njeni uveljavitvi med bralci in založniki, ovirah, s katerimi se sooča pri boju za večje deleže na knjižnem trgu, je dr. Samo Rugelj zagotovo pravi naslov. Kot založnik in publicist je eden največjih poznavalcev delovanja knjižnega trga pri nas. Je direktor založbe Umco, ki poleg knjig izdaja tudi priljubljeno revijo o knjigah - Buklo. Zakaj se e-knjiga pri nas še ni tako uveljavila, kot bi morda pričakovali? Menda zavzema le promil na slovenskem knjižnem trgu? Po moji oceni na naših tleh enostavno še ni dovolj kupcev in bralcev takšnega tipa knjig. Zakaj je večina prodanih e-knjig v okviru knjižničnega sistema Biblos in ne na prostem knjižnem trgu? Večino trga e-knjig za zdaj predstavljajo knjižnice, te preko sistema Biblos kupujejo e-knjige za nadaljnjo izposojo svojim uporabnikom. Manj jih kupijo fizične osebe. Koliko je e-knjiga cenejša od tiskane? Osnova vsake knjige, tako tiskane kot elektronske, je vsebina. Ta je, če govorimo o prevodih, pri e-knjigah lahko celo dražja, ker je praksa, da avtorji dobijo večji odstotek od prodaje. Tudi DDV za e--knjige je višji. Če bi pripravljali izide knjig zgolj v e-obli-ki, mislim, da končna cena ne bi bila nižja od tiskane različice. Elektronske knjige imajo lahko nižjo ceno zgolj ob predpostavki, da se stroški nastanka vsebine (avtorske pravice, prevod, lektura, urejanje, oblikovanje) pokrijejo s tiskano izdajo. Kakšno je sicer vaše mnenje o platformi Biblos v primerjavi s kakšnimi drugimi modeli v svetu? Biblos je prvenstveno namenjen knjižnicam in te so z njim menda večinoma zadovoljne. Na tem temelji poslovni koncept Biblosa. Poleg tega sistema, ki omogoča nakup in izposojo e-knjig, imamo pri nas še e-knjigarno Mladinske knjige, ki e-knjige zgolj prodaja. Oba koncepta opravljata svojo vlogo, seveda je Biblos vezan na javna sredstva, e--knjigarna Mladinske knjige pa ne. Kako sicer ocenjujete ponudbo e-knjig v Sloveniji? Koliko e-naslovov je trenutno dostopnih, kakšna je žanrska pestrost? Ponudba je zmerno zanimiva, seveda se ne da primerjati s ponudbo tiskanih knjig, saj so e-knjige že v osnovi primerne le za določene bralce in kupce knjig. Če pogledamo naslove elektronskih knjig e--knjigarne Mladinske knjige, tam prevladujejo e-knjige iz njihove hišne založbe. Med ponudbo (in verjetno tudi prodajo) vsebinsko prednjači lahkotnejša prostočasna literatura, ljubezenski, erotični fantazijski in kriminalni romani, skupno ponujajo približno 850 naslovov. Na Biblosu pa je žanrska pestrost večja, tam je že zaradi ponudbe Beletrine in drugih založb večja izbira na področju humanistike in družboslovja, a tudi izvirnega domačega leposlovja. Na Biblosu svoje knjige ponuja več kot 30 založb, ki in skupno nudijo približno 1.800 e-knjig. Ali tudi vaša založba Umco izdaja e-knjige? Kakšen je sploh vzdržen poslovni model za e-knjige pri nas za založnike? Nekaj smo jih izdali, približno deset, vendar smo s tem dejansko naredili izgubo. Prodaja končnim potrošnikom je nizka, včasih zgolj nekaj izvodov, čeprav smo v e-obliki izdali tudi takšne naslove, ki so se v tiskani obliki dobro prodajali. Dokler ne bo večje prodaje, za založni- ke izdajanje knjig v e-obliki pač poslovno ne bo zanimivo. Se je pa tu ustvaril nek začaran krog - dokler ne bo večje ponudbe, ni mogoče pričakovati več kupcev, teh pa seveda ni, ker ni dovolj pestre in aktualne ponudbe. Zakaj prihaja do paradoksa, kot pišete v eni od Bukel, da spletni velikan Amazon gradi zidane knjigarne? Zidane knjigarne so logično nadaljevanje njihovega spletnega poslovanja. Na neki točki so na Amazonu ugotovili, da samo spletna prodaja knjig ni dovolj, saj ljudje knjige želijo tudi otipati in jih imeti na knjižni polici. Kakšno prihodnost napovedujete e-knjigi pri nas? Zelo je odvisno od tega, če bodo v ta del knjižnega trga še naprej usmerjena knjižnična sredstva. Po moje bi bilo treba precej prilagoditi obstoječi model, saj sedanji ne spodbuja izdajanja zahtevnejših knjig v e-obliki. Ocenjujem, da bo v naslednjih letih trg e-knjig pri nas le težko zrasel čez dva odstotka tržnega deleža. ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv 4 GOSPODARSTVO eue Že 34. leto zapored je mlekarna podelila priznanja največjim proizvajalcem mleka. Ti so (v litrih): 1. Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga - 26.211.081 2. KZ Šaleška dolina - 13.104.317 3. KZ Šmarje - 12.742.888 Kmetijske zadruge v Spodnji Savinjski dolini: 1. Mlekarska zadruga Arja vas - 3.365.432 2. KZ Polzela - 2.650.895 Posamezni proizvajalci: 4. Hmezad KZ Braslovče - 840.776 1. Harald in Nina Konečnik iz Šentjanža - 1.129.806 5. KZ Vransko - 1.714.035 2. Kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi - 652.991 6. Hmezad KZ Petrovče - 1.498.253 3. Frančišek in Jožica Rotnik iz Šoštanja - 545.540 7. KZ Savinjska dolina - 1.271.393 Posamezni proizvajalci v Spodnji Savinjski dolini: 1. Franc Satler iz Založ - 450.832 Benjamin in Estera Flere iz Letuša - 449.089 3. Primož Cizej s Polzele - 448.540 4. Peter Rakun iz Trnave - 423.140 5. Andrej Brišnik s Prekope - 418.944 6. Marjan Škafer iz Gotovelj - 412.223 7. Marko Šuper s Ponikve - 409.899 Lani dobiček, letos naložbe Mlekarna Celeia lani odkupila več mleka, ustvarila je dobiček, letos nove naložbe v proizvodnjo - Priznanja največjim proizvajalcem mleka Direktor mlekarne Marjan Jakob pravi, da jih razmere na trgu silijo, da vlagajo tako v posodobitev proizvodnje kot v blagovno znamko. Mlekarna Celeia je lani ustvarila več kot 57 milijonov evrov prometa, večino na domačem tržišču. Kljub nestabilnim razmeram na trgu je poslovno leto končala pozitivno. Nadaljnjo rast odkupa in proizvodnje vodstvo napoveduje tudi za letos. Na slovesnosti v Slovenj Gradcu so bila podeljena priznanja največjim proizvajalcem mleka za leto 2015. Mlekarna Celeia iz Arje vasi mleko odkupuje od 17 kmetijskih zadrug. Vse mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljejo v mlekarno, je slovensko. V letu 2015 je odkupila več kot 97 milijonov litrov mleka, kar je za osem odstotkov več kot v letu prej. Tako so lani ustva- rili 57,7 milijona evrov prihodkov, od tega 75 odstotkov na domačem tržišču. Dobiček je znašal 270 tisoč evrov. Kvote in spor Direktor mlekarne Marjan Jakob je poudaril, da so bile razmere na trgu lani precej dinamične: »Na področju mlečnopridelovalne industrije sta bila pomembna predvsem dva mejnika: odprava mlečnih kvot in rusko-ukrajinski spor. Posledice so opazne pri padcu cen mleka in očitno je, da pridelovalci izgubo dohodka nadomeščajo s povečevanjem pridelave mleka. Kljub temu smo v Mlekarni Celeia lani imeli pozitivni poslovni rezultat.« Jakob ocenjuje, da se bodo dinamične tržne razmere nadaljevale tudi v letu 2016. »Po podatkih in trendih v prvih mesecih letošnjega leta bomo presegli mejo odkupa 100 milijonov litrov slovenskega mleka, kar predstavlja nadaljnjo rast med šest in osem odstotki.« Več mleka zahteva posodobitve Mlekarna Celeia se ponaša z več kot 70-letno tradicijo. Direktor pravi, da je današnja podoba podjetja podoba sodobne mlekarne z okolju prijazno tehnologijo in s proizvodnim programom, ki sledi svetovnim trendom v ponudbi zdrave prehrane. Temu bodo, kot trdi direktor, sledili tudi v prihodnje. Ob tem je razkril, da bodo leto 2016 v Mlekarni Celeia zaznamovale tudi naložbe. V načrtu sta namreč gradnja skladišča repromateriala in nakup nove polnilne linije, ki bo omogočala, da bodo povečan odkup mleka usmerili v proizvodnjo mlečnih izdelkov blagovne znamke Zelene doline. »Zahtevne tržne razmere nas silijo, da aktivno gradimo in spremljamo tržne aktivnosti z vlaganji v lastno blagovno znamko in z novimi mlečnimi izdelki,« pravi direktor Marjan Jakob. Mlekarna Celeia vsako leto na trg pošlje več kot 15 novih izdelkov. LK Foto: TT Gradbinci in vrtičkarji! Vabimo vas v industrijsko prodajalno Cinkarne Celje na Kidričevi ulici 26 tudi v dneh 25., 26., 28. in 29.4. 2016 od 7.00 do 15.00 ure. Te dneve vam nudimo za naše proizvode še dodatni popust na gotovinsko plačilo. CINKARNA www.cinkarna.si Odelu mednarodna logistična nagrada Podjetje Odelo Slovenija s sedežem v Preboldu je prejelo mednarodno logistično priznanje »elogistics award 2016« za razvoj digitalizacije materialne oskrbe s težiščem na celostni rešitvi oskrbe z materialom. Nagrado podeljuje organizacija AKJ Automotive iz nemške zvezne dežele Posarje. Na ta način nagrajuje inovativne projekte, ki na ustrezen način povezujejo logistiko in obdelavo informacij. Še posebej skrbno pa komisija preuči uporabno vrednost projekta - ali se rešitev uporablja v praksi in ali je pri- pomogla k bistvenim izboljšavam v procesu dela. Žirija je v obrazložitvi prejema nagrade zapisala, da je podjetje v svoji tovarni v Sloveniji oblikovalo učinkovit in celovit koncept oskrbe z materialom, vključno s prednostmi spletnega nadzora materiala vseh udeleženih partnerjev. Poleg tega tovarna v Sloveniji za zagotavljanje sledljivosti uporablja novo RFID-tehnologijo, hkrati pa načrtuje nadaljnjo avtomatizacijo materialnega toka. LK Foto: arhiv NT (GrupA) Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda, ki je del skupine Odelo z glavnim sedežem v Stuttgartu v Nemčiji, je uveljavljen proizvajalec visoko kakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobilsko industrijo tako imenovanega premium razreda. V Nemčiji in Sloveniji ima skupina štiri podjetja in približno 1.300 zaposlenih. Odelo Slovenija trenutno zaposluje malo več kot 900 ljudi, v letu 2015 pa so imeli 126 milijonov evrov prometa. GOSPODARSTVO 5 V Obrat v Šempetru kmalu naprodaj Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril pričakuje, da bo sredi prihodnjega meseca že lahko razpisala dražbo za nakup proizvodnega obrata v Šempetru. Soglasje največjega ločitvenega upnika, to je Družbe za upravljanje terjatev bank, že ima. Zdaj morata o predlogu prodaje odločiti upniški odbor, ki naj bi se sestal ta mesec, in nato še sodišče. Slaba banka zahteva, da morajo biti nepremičnine v Šempetru skupaj z opremo prodane po tržni vrednosti, ki znaša 4,2 milijona evrov. Za šempetrski obrat se je takoj po stečaju Aera aprila lani zanimalo veliko podjetij, vendar sta oba poskusa stečajne upraviteljice, da bi ga do prodaje oddala v najem, propadla. Prvič je bila kot najemnik izbrana nemška družba AMC, vendar so se Nemci tik pred podpisom najemne pogodbe umaknili. Drugič je bilo izbrano podjetje Interexpo v lasti bivšega direktorja radeške papirnice Igorja Rakuše, ki je ponudil zelo nizko najemnino. Upniški odbor se z njegovo ponudbo ni strinjal in jo je zavrnil. Alenka Gril je poleg predloga za prodajo obrata v Šempetru že pripravila predloge za prodajo stavbe in opreme hčerinskega podjetja Aero Copy, dražbo invalidskega podjetja Aero Ida, ki je bila napovedana za 20. april, pa je preklicala. Kot je pojasnila, naj bi na novi dražbi skupaj s tem podjetjem prodajala tudi blagovne znamke, ki jih Aero Ida uporablja. Predvidoma jeseni bo na dražbo dala še Aerov kompleks v Ipavčevi ulici v Celju, kjer so upravna stavba in skladišča. Za večino pisarniških prostorov in skladišč je Grilova kmalu po stečaju aprila lani našla najemnike. Zato meni, da bi bilo najbolje, če bi kompleks kupil nekdo, ki bo potem te prostore še naprej oddajal v najem. JI ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Vabljeni k ogledu! Aparthotel Natura, ki je zaprt že štiri leta, je kupilo podjetje Sikom invest iz Ljubljane. Hotel za dvesto tisočakov Aparthotel Natura v Lačji vasi prodan za desetkrat nižjo ceno od tiste, ki jo je zanj plačal lastnik propadlega podjetja Caffe Tropic Gorenje nagrajeno za dizajn Znani so letošnji prejemniki prestižne oblikovalske nagrade Red Dot Award. Velenjsko podjetje Gorenje, ki je doslej prejelo že 35 nagrad, je letos spet med njimi. Med malo več kot 5.200 prijavljenimi izdelki iz 57 držav je mednarodna komisija 41 strokovnjakov priznanje za izjemno oblikovanje Red Dot podelila več kot 1.300 izdelkom. Med njimi je tudi enajst izdelkov sedmih slovenskih podjetij, med katerimi še posebej izstopa Gorenje, ki je dobilo štiri priznanja za tri izdelke: Red Dot za kompaktno parno pečico Gorenje s TFT-zaslonom z upravljanjem na dotik, Red Dot za pečico Atag Matrix v grafitno črni barvi in Red Dot za kuhinjsko napo Atag Evolve. BGO VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo NAgfVIZA kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo v četrtek, 21. 4. 2016, ob 20.00 uri Ansambel Naveza Šok kvintet Stečajni upraviteljici žalskega podjetja Caffe Tropic je le uspelo prodati aparthotel Natura v bližini Nazarij. Za 200 tisoč evrov ga je kupila ljubljanska družba Sikom invest, kjer načrtov s hotelom še ne želijo razkriti. Direktorica Nina Mihelič noče povedati niti tega, ali so hotel kupili zase ali za koga drugega. Postopek prodaje namreč še ni v celoti končan, saj sodišče čaka še na soglasje upnice, Družbe za upravljanje terjatev bank. Upraviteljica Lucija Klampfer je hotel, ki ga je žalsko podjetje odprlo pred desetimi leti, a se je kmalu izkazal za slabo naložbo, najprej želela prodati na dražbi. Izklicna cena za objekt, v katerega je Caffe Tropic vložil 2 milijona evrov, je znašala malo manj kot milijon evrov, vendar zanimanja za nakup hotela, ki stoji v Lačji vasi ob cesti v Veniše, ni bilo. Aparthotel s šestnajstimi sobami in tako imenovanim predsedniškim apartmajem je namreč zaprt že skoraj štiri leta in je v zelo slabem stanju. Tudi zato, ker so upniki v preteklih letih odnesli večino opreme. Po neuspeli dražbi se je upraviteljica odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb. Prispeli sta le dve, največ je ponudilo ljubljansko podjetje. Podjetje Caffe Tropic je leta 1991 ustanovila družina Sukič, ukvarjalo se je z uvozom, s praženjem in prodajo različnih vrst kave. Pred stečajem je takratni direktor Darko Sukič povedal, da je podjetje pokopal aparthotel Natura. Kot je povedal Peter Klampfer iz pisarne stečajne upra-viteljice, cena, ki jim jo je uspelo iztržiti, res ni visoka, vendar so zelo veseli, da je hotel sploh hotel kdo kupiti. Da za propadajočo stavbo ne bi mogli doseči višje cene, se je strinjalo tudi sodišče, zato je tudi dalo soglasje za prodajo. V stečajni pisarni pričakujejo, da bo z izkupičkom soglašala tudi slaba banka. »Cena, ki je bila postavljena na dražbi, ni bila realna, saj hotel nikoli ni posloval pozitivno. Sicer pa, kot smo lahko ugotovili, tudi ostalim ponudnikom sob na tem območju ne gre dobro,« je še povedal Klampfer in opozoril, da bo novi lastnik v hotel moral vložiti kar veliko denarja, da ga bo lahko ponovno odprl. Pražarna še brez kupca Lucija Klampfer že nekaj časa poskuša prodati tudi stavbo v Žalcu, v kateri je Caffe Tropic imel pražarno kave. Pražarno, ki jo je podjetje odprlo na začetku svojega delovanja, to je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in je bila med prvimi v Sloveniji, so lastniki tako kot hotel zaprli že pred stečajem. »Stavbo smo poskušali prodati na dražbi, zbirali smo tudi nezavezujoče ponudbe, vendar kupcev ni. Mnogi so si sicer prostore ogledali, nekaj časa se je celo govorilo, da bi stavbo bilo mogoče urediti v stanovanja, a je vse ostalo le pri besedah. Zdaj se dogovarjamo, da bi za pražarno določili zelo nizko ceno, samo da bi jo prodali, vendar je vprašanje, ali se bo slaba banka s tem strinjala,« je povedal Peter Klampfer. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Odstopil nadzornik cinkarne Potem ko je odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, je Matej Runjak odstopil tudi kot član nadzornega sveta v celjski cinkarni. Bošnjak v Skupini Grah Bivši predsednik uprave laške Thermane Andrej Bošnjak, ki je družbo vodil od julija 2013 do konca letošnjega marca, se po novem na delo vozi v Slovenske Konjice. V začetku aprila je namreč prevzel vodenje Skupine Grah in njene matične družbe SG Automotive, ki sta v večinski lasti Roberta Graha. Družba SG Automotive se ukvarja s proizvodnjo elektronskih in kabelskih sklopov za avtomobilsko industrijo, elektronike za belo tehniko ter energetsko varčne ulične razsvetljave. Skupina Grah se že nekaj časa bori z visoko zadolženostjo, v težave naj bi jo spravilo slabo poslovanje njene hčerinske družbe Technoplast. Bošnjak je povedal, da so v začetku aprila dosegli dogovor z bankami o reprogramiranju dolgov, kar bo vsekakor olajšalo poslovanje skupine v prihodnjih letih. Robert Grah, ki je do 1. aprila vodil SG Automotive, še naprej ostaja v podjetju, samo umaknil se je z vseh poslovodskih funkcij. JI, foto: SHERPA Njegov mandat se bo končal na prvi redni seji skupščine. Runjak je bil kot predstavnik države v nadzorni svet cinkarne izvoljen lani, vendar od konca leta ni več član uprave Slovenskega državnega holdinga. Zato je, kot je zapisal, iz moralnih razlogov tudi ponudil odstop. JI novi tednik rad io cel ie PODJETJE ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST, d.o.o. Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev in vsaj 6. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri? V MEDIJSKI HIŠI NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE IŠČEMO SODELAVCA OZIROMA SODELAVKO, KI ZNA PREPRIČATI IN PRODATI. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 5. maja na naslovu agencija@nt-rc.si ali na NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za tržnika«. Na opuščenih rastlinjakih zeleni pas Celja Ambiciozni načrti občine na območju nekdanjega Vrtnarstva Celje CELJE - Del obsežnega zemljišča v Medlogu pri Celju, na katerem je nekoč delovalo Vrtnarstvo Celje, je zaenkrat precej zapuščen, v bližnji prihodnosti bi se to stanje utegnilo spremeniti. Mestna občina Celje ima ambiciozne razvojne načrte na tem območju, tudi v okviru Trajnostne urbane strategije (TUS), ki jo je pred nedavnim sprejel mestni svet. V občini si želijo, da bi to območje zaživelo z novimi vsebinami. V pripravi so nekateri projekti, a za njihovo uresničitev bo pred tem treba urediti tudi status zemljišč. Večina zemljišč na tem območju je namreč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, ki jih mora po zakonu prenesti na občine. Zaenkrat je predviden prenos zemljišč na mestu, kjer so bili rastlinjaki, celjska občina pa si želi, da bi sklad na občino prenesel vsa zemljišča od Vrtnarstva Celje. Izobraževalni center prehranske samooskrbe »Razmišljamo, da bi na tem območju postavili raziskoval-no-izobraževalno središče za enega ključnih razvojnih projektov Savinjske regije - prehransko samooskrbo. Vsebinsko je projekt zamišljen kot pridelava različnih vrst zelenjave v rastlinjakih po sodobnih metodah,« je povedal celjski župan Bojan Šrot, ko je ob prazniku celjske občine predstavljal večje projekte v bližnji prihodnosti. Celjska občina želi na tem mestu urediti še drevesni park, učni rastlinjak pa želi urediti tudi Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kot je še dodal celjski župan, bi bilo ob drevesnem parku preostalo območje mogoče urediti kot mesto za preživljanje prostega časa. V stavbi, ki je sicer last občine, deluje tudi motoristični klub, ki želi v neposredni bližini urediti otroško igrišče. »To območje bi lahko v prihodnosti postalo zelo prijeten kotiček za preživljanje prostega časa, še zlasti ob tem, da je tudi sprehajališče ob Savinji zelo živahno,« je še povedal celjski župan. Kristinin dvorec v lepši podobi Na tem območju sicer središčno mesto zavzema šola za hortikulturo in vizualne umetnosti s svojim Carskim vrtom, ljubitelje vrtičkarstva vabi tudi Vrtni center Arboretum Medlog. Že dlje časa ruski poslovnež obnavlja stavbo nekdanjega Kristininega dvorca, kjer je bil nekoč tudi sedež Vrtnarstva Celje. Nekoč imeniten dvorec z novo streho, fasado in z okni spet dobiva lepšo podobo. Ruski lastnik stavbe ureja prostore v Kristinem dvorcu zato, da bi jih lahko oddajal v najem. Vse našteto vliva upanje, da bo nekoč zelo priljubljeno in živahno zeleno območje Celja spet dobilo prijaznejši videz in znova zaživelo v nekdanjem sijaju. ROBERT GORJANC Foto: RG Nekdanji rastlinjaki Vrtnarstva Celje zaenkrat kažejo klavrno podobo, v bližnji prihodnosti pa se to utegne spremeniti. Stečajni postopek Vrtnarstva Celje končan še letos Vrtnarstvo Celje je šlo v stečaj pred petimi leti, delo je izgubilo 54 ljudi. Upniki so prijavili za malo manj kot 2 milijona evrov terjatev. Po napovedih stečajnega upravitelja Matije Vičarja bo postopek končan še letos, saj mu je uspelo prodati vse nepremičnine in ostalo premoženje podjetja. Vrtno-prodajni center v Medlogu, ki ga je nekaj časa imel v najemu Arboretum Volčji Potok, je kupil Slavko Krivic iz Begunj. JI Še leto neprijetnih vonjav Končuje se prvi del gradnje kanalizacije v Začretu CELJE - V naselju Začret v Krajevni skupnosti Ljubeč-na se počasi končuje gradnja prvega dela kanalizacije, vodovoda in plinovoda. S tem bodo v krajevni skupnosti bliže uresničitvi investicije, za katero si prizadevajo že več kot desetletje. Prošnjo za gradnjo kanalizacije v naselju Začret so na KS Ljubečna in Mestno občino Celje (MOC) naslovili že leta 2001, a zaradi pomanjkanja denarja v proračunu MOC do gradnje ni prišlo. Razen v manjšem delu, ki je bilo uresničen z gradnjo industrijske cone v Gajih. Kot je je povedal Gorazd Železnik, predsednik KS Ljubečna, so po nekaj letih zatišja začeli zbirati soglasja za potrebne posege na zemljiščih. Lani oktobra se je projekt le premaknil z mrtve točke in gradnja projekta se je le začela. Zakaj dela ob stranski in ne ob glavni cesti? Delavci podjetja Tomgrad, ki je izvajalec gradbenih del, končujejo dela na območju t. i. spodnjega dela Začreta do križišča s cesto proti Tehar-ju. Kot je povedal Železnik so po zastavljenem projektu gradnjo morali najprej začeti na tem območju in ne ob glavni cesti med Teharjami in Ljubečno, ker je glavni kanalizacijski vod speljan iz celjske strani do Trnovelj. »Odvode je treba narediti na tistem delu, kamor voda odteka, torej proti čistilni napravi v Celju,« je pojasnil Železnik. Kot so nam povedali v podjetju Vodovod-Kanaliza-cija, ki vodi projekt v Začretu, bodo na območju spodnjega dela Začreta zgrajeni fekalna kanalizacija v dolžini 920 metrov, vodovod v dolžini 490 metrov in plinovod v dolžini 450 metrov. Dokončanje del na tem območju je predvideno konec maja ali v začetku junija. Na centralno fekalno kanalizacijo se bo tako lahko priključilo 150 gospodinjstev. V prihodnje bo treba zgraditi še 2,5 km kanalizacije in dve črpališči za prečrpavanje komunalnih odpadnih voda. Finance omogočajo le postopno gradnjo Predsednik KS razume željo krajanov, da bi bila gradnja hitrejša in da bi hkrati zajela celotno naselje Začreta. A kot je dodal, ob milijonu evrov, kolikor je v proračunu MOC namenjeno za krajevne skupnosti, ni mogoče pričakovati, da bo ves denar šel le za Začret. Vrednost celotnega projekta izvedbe kanalizacije, vodovoda, plinovoda za celotno območje Začreta je namreč ocenjena na 1,5 milijona evrov. Za dela v prvem delu projekta, v spodnjem delu Začreta, je celjska občina odštela 220 tisoč evrov. Železnik verjame, da se bodo dela premaknila tudi v zgornji del Začreta od stare opekarne na cesti Teharje-Ljubečna in da ne bo ponovno prišlo do večletne prekinitve. Ob glavni cesti skozi Začret je predvidena tudi ureditev pločnikov in kolesarske steze. Še nekaj časa fekalna nadloga Do končne ureditve kanalizacijskega omrežja v tem delu Začreta bo tako še nekaj časa prihajalo do fekalnega onesnaženja in neprijetnih vonjav iz kanalizacijskega jaška ob cesti, kamor se steka fekalna voda iz greznic gospodinjstev. To je še zlasti očitno v toplejših mesecih, ko ni veliko padavin. »Verjamem, da je velika želja stanovalcev, da se to končno enkrat uredi, zlasti še, ko dolgo časa živijo v tem kraju. Upam, da se bo to vendarle uresničilo v letu ali dveh,« je še povedal Žele-znik. Tej ureditvi bo sledil še zadnji del gradnje Leskovca, na cesti, ki Začret povezuje z območjem na drugi strani avtoceste. Ko so pri krajanih pridobivali soglasja za posege na zasebnih zemljiščih, jih je manjši del imel tudi zadržke, kot je povedal Železnik. »Predvsem zaradi tega, ker je težko vnaprej določiti, kakšen bo dejanski poseg v parcelo, dokler ni izdelan projekt oziroma izdano gradbeno dovoljenje. Ko bodo natančno seznanjeni, pa so tudi ti krajani pripravljeni izdati soglasje, saj se zavedajo, da bodo živeli v boljšem življenjskem okolju. Upam, da bodo besedo tudi držali,« je še poudaril predsednik KS Ljubečna. ROBERT GORJANC Foto: RG I ui THERM AN A lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN.ANDREJ@GMAlLCOM Gorazd Železnik, predsednik Krajevne skupnosti Ljubečna, na območju gradnje kanalizacije v spodnjem Začretu. Od maja spet v Pum Skoraj leto brez financiranja programa Projektno učenje mlajših odraslih - V Celju kljub temu ohranili zaposlitev treh mentorjev CELJE - V dneh pred praznikom mestne občine se vsako leto pojavijo veliki plakati učencev in dijakov, ki ustvarijo likovne izdelke na temo življenja v mestu. Pri tej aktivnosti vselej sodeluje tudi Zavod Salesianum, OE Pum Celje, ki je letos izdelal malo drugačen plakat. Z napisom Vrnite nam Pum je želel opozoriti na težave pri zagotavljanju denarja za izvajanje edinstvenega programa v državi, ki je prejel celo nagrado kot najboljši evropski socialni program. V teh dneh kaže, da bodo težave, ki so se začele junija lani z iztekom prejšnje evropske finančne perspektive, le rešili, saj je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko konec marca izdala odločitev o finančni podpori za projektno učenje mlajših odraslih. Predvidena vrednost programa, ki ga bodo izvajali na celotnem območju Republike Slovenije, je 12 milijonov evrov. Od tega Evropski socialni sklad prispeva 9,6 milijona. V program bo vključenih 500 oseb na leto oziroma skupaj 3 tisoč v času izvajanja programa do leta 2020. V Celju je Zavod Salesianum kot zunanji izvajalec aktivne politike zaposlovanja v okviru zavoda za zaposlovanje oziroma ministrstva za delo minule dni dobil v podpis novo pogodbo za izvajanje programa Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-O), tako da bo maja lahko nadaljeval delo. Zakaj zamuda? Kot pravi Alenka Rumbak, direktorica celjske enote zavoda za zaposlovanje, je premor v izvajanju programa nastal iz enakih razlogov kot pri vseh ostalih projektih oziroma programih, ki so bili financirani iz evropskih sredstev, torej zaradi zamika pri sprejemanju nove finančne perspektive na evropski ravni in dodatnih postopkov na slovenski ravni. Preoblikovanje vsebine programa, ta se zdaj imenuje Pum-O in ne več Pum kot ob ustanovitvi v devetdesetih letih, sovpada z začetkom nove evropske finančne perspektive do leta 2020. Služba vlade RS za razvoj in evropsko ko-hezijsko politiko je program potrdila in 30. marca objavila javni poziv, na katerem so bili izbrani novi izvajalci. »V teh dneh sklepajo z njimi pogodbe za začetek novega izvajanja, ki ga načrtujejo v prvih dneh maja,« pojasnjuje Rumbakova. Za osebnostno rast in razvoj mladih Za območje regije izvajajo program že 15 let v Zavodu Salesianum, ki ima prostore v okviru centra Don Bosko na Hudinji. V minulih mesecih, ko je bilo financiranje prekinjeno, so v zavodu s težavo ohranili zaposlitve za tri mentorje, zato vzpostavljajo še druge programe, namenjene družinam. Mentorji, Veronika Be-zgovšek, Barbara Jost in Sebastijan Martinčič, se že vrsto let ukvarjajo s skupino mladostnikov (od 18 do 24), program pa je odprt in vsak, ki izpolnjuje pogoje, se lahko kadarkoli vključi in tudi odide. Letno se tako pri njih zvrsti od 30 do 40 mladostnikov. »Tisti, ki ostane, napreduje,« pravita Bezgovškova in Jostova. »Ne uspejo vsi dobiti zaposlitve in končati šole, pridobijo pa socialne veščine, delovne in učne navade.« Program temelji na učenju učenja ter samoiniciativnosti in podjetnosti, s čimer daje mladim novo priložnost, da se opolnomočijo s potrebnimi znanji in kompetencami za prehod na trg dela. S tem omogočajo mladim nadaljnji razvoj in bolj kakovostno življenje. Rezultati takšnega programa so težko merljivi, sploh ko gre za osebnostno rast mladih, ki se morda pokaže šele čez leto, ko takšen človek konča šolo, ker je pridobil nove delovne navade, ali dobi zaposlitev, ker zna napisati prošnjo in v njej poudari- Ena od dejavnosti v okviru projekta Pum-O v Celju Program izvajajo izbrane organizacije celo leto, od ponedeljka do petka po šest ur dnevno. Udeleženec se vanj vključuje predvidoma za obdobje 12 mesecev z individualno možnostjo podaljšanja ali skrajšanja, odvisno od njegovih potreb, opredeljenih v kariernem načrtu, in zunanjih okoliščin, ki vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev. Barbara Jost in Veronika Bezgovšek, mentorici v celjskem Pumu ti nove veščine, pridobljene v času obiskovanja programa. Od projektov do skupnega obroka V celjsko enoto prihajajo iz cele regije. Preden pridejo, podpišejo pogodbo z zavodom za zaposlovanje in dobivajo v tem času nadomestilo za potne stroške in tudi neke vrste štipendijo za čas, ko so vključeni v program. In kako je organizirano takšno dopoldansko druženje? Zjutraj skupaj spijejo kavo in čaj, nato sledi jutranja animacija, pri kateri razmišljajo o sebi, veliko dajo tudi na splošno razgledanost, zato je lahko za začetek tudi kakšen kviz. Načrtujejo aktivnosti za cel teden, da se tudi tega učijo. Sledi delo v projektih, ki so zastavljeni glede na želje mladih. Ti sodelujejo v vseh delih, od začetnega načrtovanja do izvedbe. Tako so pripravili že športne turnirje, projekte na teme zdravja, naravne kozmetike, zdrave prehrane, reciklaže, samooskrbe ... Ob praktičnih stvareh spoznavajo tudi teorijo. Individualni projekti pa so tisti, s katerimi si mladi zastavijo cilje, kaj bodo v času, ko so vključeni v program, naredili: morda končali šolo, iskali zaposlitev ... Pomagajo jim lahko z inštrukcijami, velikokrat pa je še pomembnejša spodbuda, ki je prej niso imeli. Preden se ob dveh razi-dejo, še skupaj skuhajo in pojedo topel obrok. Dvakrat tedensko zunanja sodelavka z njimi kuha tudi zahtevnejše jedi. »Priprava hrane je veščina, ki vsakemu pride prav. Hitro lahko osvoji znanje in uspeh je takoj viden. Nekateri to že znajo in za TI Zavarovalnica XI Maribor samopodobo je pomembno, da se lahko izkažejo,« pravi Barbara Jost. Redne zunanje sodelavce imajo tudi za šiviljstvo, lesarstvo in oblikovanje z glino. Od 13. do 22. maja bo Zavod Salesianum sodeloval v tednu vseživljenjskega učenja, poleti v programu Poletje v Celju, ko bo pripravil delavnice na mestni plaži, že zdaj pa ponuja rekreacijo za mamice in varstvo za otroke v popoldanskem času, na voljo so inštrukcije ... Ob teh aktivnostih se mladi sprostijo, odprejo in povedo svoje zgodbe, ki so zelo različne. »Vsi rastemo. Mladostnik se spreminja, mentorji tudi,« pravita Jostova in Bezgovškova in dodajata, da bi radi ostali šola druge priložnosti, da bi mladostniki našli smisel. Zato je zanju največje zadovoljstvo, ko vidita, da je nekomu od njih uspelo. TC Globe ne ustavijo parkiranja pred pošto Vabljeni: Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 LAŠKO - Po sprejetju novega odloka o varnosti v cestnem prometu v naseljih občine Laško občinski redarji pogosteje izvajajo nadzor tudi v ožjem središču Laškega. Pri tem ugotavljajo zlasti kršitve pri parkiranju na cestnem odseku od Trubarjevega nabrežja do Pošte Laško. Kot ugotavljajo v Občini Laško, verjetno zaradi opravkov na pošti vsakodnevno veliko nevestnih voznikov še vedno parkira svoja vozila na tej cesti, in sicer v neposredni bližini prehoda za pešce in križišča. S tem početjem, četudi gre samo za kratkotrajne postanke, ovirajo promet in ogrožajo ostale udeležence v cestnem prometu. Tudi učence, saj je v bližini osnovna šola, še poudarjajo v laški občini. Kljub temu da občinski redarji pogosteje nadzirajo ta odsek in oglobijo kršitelje, se stanje ne izboljšuje. Zato v občini uporabnike poštnih storitev ponovno pozivajo, naj vozil ne puščajo na cesti in naj ne ogrožajo ostalih udeležencev v prometu. RG Tradicija dobrega daje krila za prihodnost Ob 70-letnici Vrtca Tončke Čečeve v Celju z ravnateljico Ireno Hren Ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve Irena Hren CELJE - Da je delo vzgojiteljice njeno življenjsko poslanstvo, je vedela že v prvih razredih osnovne šole. Potem ko se je preizkusila v vlogi vodje enote in pomočnice ravnateljice, je leta 2012 prevzela tudi mesto vodilne v zavodu. Kot pravi ravnateljica Irena Hren, je v tem letu priložnost za poklon preteklim dosežkom in smelim načrtom za prihodnost. Pred Hrenovo je Vrtec Tončke Čečeve dolga leta vodila tudi v strokovnih krogih zelo uveljavljena mag. Betka Vrbovšek. V petih enotah, Center, Gaberje, Aljažev hrib, Hudinja in Ljubečna, imajo 38 oddelkov. Zanje skrbi 119 zaposlenih in kot pravi Hrenova, je harmonično delo v korist otrok mogoče le z dobrim sodelovanjem prav vseh v kolektivu. »Vsakdo je pomemben, pa naj gre za vzgojiteljice, kuharice, hišnike in drugo tehnično osebje, nenazadnje tudi starši, s katerimi prav tako dobro sodelujemo.« Prve jasli, mala šola in potujoči vrtec Po drugi svetovni vojni je bilo ustanovljenih precej vzgojno-varstvenih ustanov. Ko se danes v Vrtcu Tončke Čečeve ozirajo, so ponosni na to, da so uspeli zgraditi svojo identiteto in tradicijo, na kateri gradijo kakovostno delo tudi za naprej. »V vrtcu smo poudarjali estetsko doživljanje sveta in li- Svojih 70 let so v marcu že obeležili z javno prireditvijo v Narodnem domu, kjer so se otroci predstavili s petjem in plesom. Do konca tedna je v muzeju novejše zgodovine odprta razstava Vrtec Tončke Čečeve skozi 70 let. V maju bodo pripravili prireditev za vse zaposlene, kjer bodo obudili spomine in osvetlili sedanje delo. Ob tem bodo izdali tudi posebno brošuro. Konec leta bodo izdali še strokovno publikacijo s predstavitvijo dobrih praks. kovni razvoj otrok, vzgojno-iz-obraževalni proces pa vedno utemeljevali na nenehnem izobraževanju zaposlenih. Iz generacije v generacijo dopolnjujemo dobre prakse. Bili smo med prvimi, ki smo zajeli spremembe učnega načrta za vrtce, kar splošno gledano ni povsem samoumevno. Svojo strokovno prakso širimo z udeležbo na posvetih, izobraževanjih in predavanjih. Bili smo med prvimi, ki smo na Celjskem uvedli jaslične od- delke, malo šolo, potujoči vrtec. Vsekakor je veliko stvari, na katere smo lahko ponosni.« Varni na pot raziskovanja in odkrivanja V sodobnem času, ko pogledi na vzgojo otrok še zdaleč niso enoznačni, Hrenova zagovarja zdravorazumski pristop, podprt z znanstvenimi spoznanji. »Kot javni vrtec smo seveda zavezani učnemu načrtu za vrtce. Tudi v širši javnosti ima zavedanje, kako pomembna je predšolska vzgoja, vedno večjo veljavo. Zadnje ugotovitve ne-vroznanosti govorijo o tem, da se večina možganskih povezav ustvari prav v prvih petih letih življenja. Zato se še toliko bolj trudimo, da otroci veliko stvari doživijo, da dobijo konkretne izkušnje, da v igri z različnimi sredstvi podoživljajo izkušnje na simbolni ravni in da lahko svoje dojemanje sveta izrazijo na različne načine.« Pri tem seveda ne pozabljajo na pravila in meje, ki otrokom dajejo varnost in samozavest za aktivno delovanje in razvijanje njihovih potencialov v svetu, ki se razvija hitreje kot kadarkoli v zgodovini. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Najboljši tamburaški orkester V soboto so v Lendavi člani Tamburaškega orkestra Petrovi tamburaši iz Šempetra v Savinjski dolini, ki jih vodi dirigent Janez Krevel, na 36. srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije prejeli 97 točk. To jim je prineslo zlato priznanje s pohvalo in jih postavilo na prvo mesto med vsemi slovenskimi tamburaškimi orkestri. V tekmovalnem programu se je predstavilo osem tambura-ških orkestrov, in sicer poleg Petrovih tamburašev še zasedbe iz Rogatca, Senožeti, Gorišnice, Majšperka, Šmartnega, Vipave in Dragatuša. Vsak orkester se je predstavil s tremi skladbami, od tega je morala biti ena skladba delo slovenskega avtorja, vsaj ena iz tamburaškega arhiva, vsaj ena napisana po letu 2010 in ne več kot ena zabavnega značaja. Nastope so pozorno spremljali in ocenjevali Tomaž Habe, mag. Damir Zajec in Helena Vidic, ki so Petrovim tamburašem podelili 97 točk, kar jim je prineslo zlato priznanje s pohvalo, njihovo najboljšo uvrstitev do zdaj. Poleg tega so prejeli še posebno priznanje za najboljši tekmovalni program, skladatelj Leon Firšt pa je prejel posebno priznanje za najboljšo slovensko novost, ki jo je posvetil Petrovim tamburašem in jo napisal prav za to priložnost. TC Z mopedi v Afriko PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat 2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, preslica, slak, regačica, poprovnik, robide, vrbovci, trpotci, krvomočnice, ptičja dresen, pijavčnice, madronščice. Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo Uporaba na strniščih in pomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah ' POLZELA - Štirje člani Avto-moto kluba Savinjska dolina iz Vrbja pri Žalcu so se danes odpravili na osem tisoč kilometrov dolgo pot v Maroko in nazaj. Prevozili naj bi jo v vsega 24 dneh. Bojan Žolnir, Andrej Čehovin, Dušan Pun-gartnik in Frenk Železnik so se s Tomosovi motorji (trije APN 6 in Colibro 14 V, ki je tudi najstarejši, letnik 1971) odpeljali osem tisoč kilometrov dolgi avanturi naproti. To potovanje za udeležence ni prvo, saj so doslej že prevozili več dežel. Bili so na Korziki, v Istanbulu, prevozili so bivšo Jugoslavijo, Istro. Tokrat so se na pot podali brez spremljevalnega vozila, zato so morali svoje konjičke naložiti zelo racionalno, da bo v primeru kakšne okvare vse pri roki. Sami pa so izvrstni mehaniki. Čeprav so vsi tudi vozniki težkih motorjev, pravijo, da je potovanje z mopedom veliko bolj zanimivo. »Pri težkih motorjih je pomemben cilj, pri mopedih pa pot.« Na potovanje so morali dobro pripraviti tako jeklene konjičke kot lastna telesa. Dnevno bodo namreč prevozili približno 400 kilometrov. Vozili se bodo mimo Benetk, po Azurni obali in naprej do vzhodne Španije. V Afriko oziroma Maroko bodo prispeli preko Gibraltarja, prečkali gorovje Atlas in pot nadaljevali proti Rabatu oziroma Casablan-ci, kjer se bodo obrnili proti domu. Na poti domov si nameravajo ogledali še nekatera španska mesta in znamenitosti. Že ob odhodu pa se veselijo tudi vrnitve domov. LK Foto: TT Na krajši slovesnosti pred odhodom so se od avanturističnih motoristov poslovili domači, prijatelji, ljubitelji mopedov in tudi župana ter podžupana občin Žalec in Polzela in jim zaželeli srečno pot. Turizem, šport in mladina pod eno С+ГЛГ1ЛЧ V Šmarju se vendarle obeta ustanovitev ^ 4 vT I I \J novega javnega zavoda Za pridih Azije ni treba vedno sesti na letalo, lahko si privoščimo tudi kakšno azijsko kulinarično mojstrovino in se tako preselimo na drug konec sveta. Pestra ponudba raznolike kuhinje tudi tokrat v Celju ni razočarala. Ves svet na krožniku V Celju spet zaživela Odprta kuhna Sedež zavoda, ki bo skrbel za področja turizma, športa in mladine, naj bi bil v tako imenovani Skazovi hiši. Gre za eno lepših starih hiš v Šmarju, kjer že ima svoje prostore Društvo kmetic Ajda, Društvo vinogradnikov in kletarjev trta pa tam trenutno ureja vinsko klet. Turističnoinformacijski center bo še naprej ostal v muzeju baroka. CELJE - Minulo soboto je bilo v Savinovi ulici spet živahno. Tokrat se je na stojnicah predstavilo 20 ponudnikov s slovensko in z mednarodno kulinariko. Brbončice so lahko okušale okuse, ki jih srečamo od Prekmurja do Azije, od Gorenjske do Bližnjega vzhoda. Manjkalo ni tradicionalnih slovenskih jedi, veganskih in presnih specialitet, vegetarijanskih in mesnih obrokov, a tudi dobrega vina in craft piva. Organizatorji kulinarične tržnice, ki podobne dogodke prirejajo še v Ljubljani in Kopru, so z otvoritvenim dogodkom v knežjem mestu izjemno zadovoljni. »S podjetjem Simbio in z Mestno tržnico Celje odlično sodelujemo pri organizaciji, kar se nenazadnje pokaže tudi pri uspešnosti dogodka. Zelo smo bili veseli, da so se obiskovalci prve letošnje Odprte kuhne v Celju udeležili v takšnem številu, vzdušje je bilo res odlično in menimo, da smo vsi - organizatorji, ponudniki in obiskovalci -dan zaključili polni dobrih občutkov,« so zapisali. Spremembe in novosti so stalnica Kot so dodali, se zavzemajo za prisotnost lokalnih ponudnikov. Te k sodelovanju povabijo povsod, kjer Odprta kuhna gostuje. Z večino tudi sicer sodelujejo v prestolnici, z dogovori pa ni težav, saj se tudi ponudniki sami želijo predstavljati na domačem terenu. Tokrat sta se v Celju prvič predstavili dve hiši dobrot, in sicer Galerija okusov iz Novega Celja in Gostilna Lovski dom iz Lendave. Območje pri tržnici je v lanski sezoni Odprte kuhne po zaslugi številnih sladokuscev pokalo po šivih. Zato so organizatorji tokrat uvedli nekaj sprememb. »Letos smo Odprto kuhno malce razširili, tako po številu stojnic kot tudi po njihovi postavitvi. To smo naredili zato, da bi zagotovili udobno izkušnjo tako za ponudnike kot za obiskovalce. Stojnice so tako postavljene vzdolž Savinove ulice in neposredno ob tržnici, pri sediščih.« Na burgerje bomo še počakali Organizatorji Odprte kuh-ne so sicer znani tudi po pripravi drugih kulinaričnih festivalov, kot je na primer Pivo & burger fest. Vendar slednjega še ne nameravajo pripeljati v Celje. V prihodnje bodo skušali nadgraditi uspeh prve kulinarične tržnice na našem koncu, čez čas morda tudi s katerim drugim kulinaričnim dogodkom. Sicer pa želijo v knežje mesto privabiti še nekaj novih ponudnikov, da bo ponudba za obiskovalce še bolj pestra. TS Foto: SHERPA ŠMARJE PRI JELŠAH -Občinski svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo leta 2017 pod svojim okriljem povezal področja turizma, športa in mladine, medtem ko bosta kultura in z njo muzej baroka še naprej v domeni šmarske knjižnice. Predlog o ustanovitvi novega javnega zavoda so svetniki pred letom zavrnili. Razloga za to sta bila med drugim, da naj ne bi bile dovolj natančno opredeljene denarne posledice ustanovitve zavoda in da upravljanje muzeja baroka naj ne bi sodilo pod njegovo okrilje, temveč pod okrilje Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Ta v občini že zdaj skrbi tudi za promocijo in povezovanje kulture. Zdaj so si svetniki očitno premislili in ustanovitev novega zavoda podprli soglasno. Župan Stanko Šket je pojasnil, da bo zavod upravljal s številnimi športnimi objekti v občini, tržil bo turistično ponudbo in povezal mladino, ki je že nekaj let prepuščena sama sebi. Prihodke je treba ustvariti na trgu V zavodu, ki naj bi začel poslovati leta 2017, je predvidenih sedem sodelavcev, od tega štiri nove zaposlitve, pri opravljanju nalog pa naj bi jim pomagalo do deset javnih delavcev. Brez denarnega vložka seveda ne bo šlo. Za plače in ostale stroške novozaposlenih ter za materialne stroške naj bi po izračunih občinske uprave zadostovalo približno 112 tisoč evrov na leto. A župan pravi, da stroški ne bodo preveliki, saj bo v občinski upravi po ustanovitvi novega javnega zavoda manj zaposlenih. Prihranke naj bi prinesle tudi upokojitve znotraj občinske uprave. V letu 2016 se bodo namreč upokojile tri delavke, nadomestili naj bi le eno. Poleg tega župan svoje delo opravlja nepoklicno in ima enega neprofesionalnega podžupana. Reorganizacija občinske uprave naj bi kljub povišanju plač zaradi napredovanj letno prinesla približno 65 tisoč evrov prihranka. »Če bodo direktor in sodelavci novoustanovljenega zavoda sposobni, bodo lahko tudi na trgu ustvarili prihodke, s katerimi bodo pokrili del stroškov,« še dodaja Šket. TS, foto: GrupA Jelšingrad v indijske roke? ŠMARJE PRI JELŠAH - Za zemljišča okoli gradu Jelšingrad se v zadnjem času zanima indijski kupec. Spomnimo, da je Občina Šmarje pri Jelšah zemljišča že nekajkrat prodajala na javni dražbi, a pri prodaji doslej ni bila uspešna. Šmarska občina je lastnica 21 hektarjev zemljišč okoli dvorca Jelšingrad, medtem ko dvorec prodajajo nasledniki družin Zečević in Djokič. Zemljišča okoli gradu so predvidena za golfišče. Njihova izklicna cena je sprva znašala približno 2 milijona evrov, kljub nižanju cene pa se na dosedanjih dražbah za nakup zemljišč ni odločil nihče. Spomnimo, da je bil med interesenti lokalni gradbenik Ivan Cajzek, za nakup na dražbah so se zanimali tudi Rusi in Norvežani. Župan Šmarja pri Jelšah Stanko Šket je dejal, da se je zdaj občini javil indijski državljan, ki se zanima za nakup graščine in tudi zemljišč. Prodajo zemljišč in graščine zdaj vodi nepremičninska agencija. Izhodiščna cena za zemljišča znaša 1,5 milijona evrov, za grad pa približno 400 tisoč evrov. TS Riviera celo leto? ROGAŠKA SLATINA - Družba SLKI, ki je pred približno letom prevzela tri hotele v Rogaški Slatini, ima načrte tudi s tamkajšnjo termalno riviero, ki je zdaj pozimi zaprta. Letos je svoja vrata odprla 15. aprila, v prihodnje pa naj bi obratovala celo leto. Družba SLKI, ki je povezana z ruskima državljanoma in zakoncema Sergeyem in Ljudmilo Katsievo, je Grand hotel Rogaška ter hotela Strossmayer in Styria od družbe Heta Asset Resolution kupila februarja lani. V nove roke sta prešla tudi kopališki kompleks Rogaška Riviera in wellness center Vis Vita. Pomočnik direktorja Grand hotela Rogaška Damjan Merc je pojasnil, da naj bi riviera vodne užitke ponujala še kakšen mesec dlje kot minula leta. Po zaslugi nekaterih del v prihodnje njeno obratovanje načrtujejo tudi pozimi. Pri tem je Merc dejal, da so v hotelih že opravili nekatere manjše in najnujnejše posodobitve. Wellness center je tako dobil nove kopeli, v sobah, ki imajo štiri zvezdice superior, načrtujejo manjše obnove, v sobah hotelov Strossmayer in Styria pa bodo po besedah sogovornika potrebna nekoliko obsežnejša vlaganja. Sicer vsi trije hoteli v lasti družbe SLKI ponujajo 194 sob, za udobje gostov pa skrbi približno 80 zaposlenih. TS museumof recent his tory\celje ШП7Г muzejnovejäezgodovinelceJje Pridružite se nam ... v soboto, 23. aprila 2016 10.00 - Ekopravljica ob Svetovnem dnevu Zemlje v Hermanovem otroškem gledališču 10.00-12.00 - Muzejski mozaik Oživitev muzejske ulice obrtnikov in prenovljene muzejske lekarne 10.30 - Sprehod s Pelikanom / od muzeja do ateljeja Možnost fotografiranja v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju Več info na http://www.muzej-nz-ce.si/ Kolesarjenje za počitnice otrok Jutri se bo začelo kolesarjenje od Murske Sobote do Izole, s katerim bo podjetje Mik zbiralo sredstva za svoj tradicionalni projekt brezplačnih otroških počitnic na morju. Z Mikovo karavano otroškega smeha, kot se imenuje ta projekt, je brezplačne počitnice doživelo že skoraj tisoč otrok. S 540 kilometrov dolgo kolesarsko potjo, ki je zasnovana v petih etapah, želijo letos v podjetju Mik brezplačne počitnice na Debelem rtiču podariti 200 otrokom. Za vsak prevožen kilometer kolesarja bo podjetje v sklad Mikove karavane otroškega smeha prispevalo en evro. Kolesarske karavane se lahko udeležijo posamezniki ali ekipe, na celi trasi ali pa samo na določeni etapi. RG Obogatitev kraja Strokovni posvet učiteljev o vlogi podružničnih šol in njihovem delovanju Mag. Gregor Mohorčič, direktor direk-torata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo z ministrstva za izobraževanje: »Podružnične šole so kot mavrica v šolskem spektru, pomembne so tako velike kot majhne šole. Kjer lokalna skupnost najde sozvočje s krajani, je lahko takšna šola obogatitev ne samo šolstva, temveč tudi kraja. Na ministrstvu ne pripravljamo kakšnih večjih ukrepov, ko gre za podružnične šole, čeprav te zajemajo le tri odstotke otrok. Šolstvo ni strošek, temveč naložba na dolgi rok. Podobno je v naravi, kjer je veliko vsega, ampak vse ima svoj namen. Če kaj odstranimo, lahko porušimo ravnovesje.« ŽALEC - Slovensko društvo učiteljev podružničnih šol deluje že 16 let. »Društvo za razliko od posameznika lažje pomaga pri reševanju težav, nastopi v lokalni skupnosti ter v ustanovah in tudi kaj doseže. Je vedno na preži, pripravljeno, da se odzove, ko se pripravlja ali spreminja zakonodaja,« pravi predsednica društva Katja Bolko, ki je hkrati tudi vodja podružnične osnovne šole (POŠ) na Ponikvi pri Žalcu. Tam je bil minuli konec tedna tudi letošnji dvodnevni strokovni posvet učiteljev podružničnih šol, ki jih je v Sloveniji več kot 300. Podružnice delujejo na podeželju, zato je bila tema letošnjega posveta Narava je naša učiteljica. Teme so vsako leto povezane z organizatorji srečanja in s tistim, kar lahko predstavijo kot svojo značilnost. Na Ponikvi so kolegom pokazali bogastvo naravne in kulturne dediščine (jamo Pekel, gozdno učno pot Rinka, nekdanje perišče, ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu ...). S tem so želeli opozoriti, da je za ohranjanje in obujanje podeželja pomembna tudi kakovostna šola, povezana s svojim okoljem. »Otroci podružničnih šol lahko vsako- Katja Bolko je štiri leta predsednica Društva učitelje podružničnih šol Slovenije in je kandidatka še za en mandat, sicer pa je vodja POŠ na Ponikvi pri Žalcu. Tudi svoja otroka je vpisala v podružnično šolo, in sicer v Liboje. dnevno uživajo v vseh lepotah narave, zato je nesprejemljivo razmišljanje, da bi te šole zaprli in otroke vozili v mesta,« pravi Bolkova. Izmenjava izkušenj Posvet je vsako leto predvsem priložnost, da učitelji izmenjajo izkušnje in mnenja. Delo v POŠ je namreč malo drugačno kot v večjih matičnih šolah. »Presenečenja so vedno. Ker tesno sodelujemo z lokalno skupnostjo, se lahko zgodi, da je od danes do jutri treba izdelati sto daril. Zaradi bolezni ali snega lahko manjka cel razred ...« našteva Katja Bolko in dodaja, da so v teh šolah zaposleni tisti, ki svoj poklic opravljajo z dušo in s srcem. V slovenskem prostoru sicer zadnja leta število POŠ pada. Letno jih zaprejo od tri do pet, v zadnjih letih celo še nekaj več, ker se tudi število matičnih šol zmanjšuje, saj je otrok vedno manj. »Borimo se predvsem tam, kjer bi lokalne skupnosti rade POŠ zapirale, čeprav dosegajo normative. Podružnica naj bi obstajala, kadar ima 14 ali več otrok, na kritičnih območjih, kot so na primer obmejna, bi jih lahko bilo tudi samo pet. Vsaka podružnica živi, če ima podporo lokalne skupnosti in ravnatelja, sicer lahko pade, tudi če je normativ dosežen, kot kaže zadnji primer, ki ga tudi rešujemo, to je šola v Senožetih.« Društvo se vključi s pravno pomočjo, z mnenji in s predstavitvijo lokalni skupnosti, kaj bi se zgodilo, če podružnico zaprejo. Majhne, a dragocene »Vsaka POŠ je dragocena in je v določenem kraju z razlogom,« pravi Katja Bolko. »Te šole izpolnjujejo zakonsko določilo, da imajo otroci pravico do šolanja v kraju bivanja oziroma čim bliže domu.« So pa te šole zelo različne, nekatere imajo otroke samo do tretjega razreda, druge do petega, nekatere celo devet razredov. Število otrok je tudi zelo različno, če jih je malo, kombinirajo razrede. POŠ po mnenju predsednice društva nima slabosti, saj so učitelji dovolj usposobljeni za različne oblike poučevanja, tuji jezik ali strokovne predmete pa učijo učitelji iz matične šole. Tam, kjer je dovolj posluha vodstva, so POŠ tudi tehnično enako opremljene kot matične šole. Tudi za otroke je takšna šola bolj prijazna, saj deluje kot velika družina, je prepričana Katja Bolko. Kaj pa kasneje, ko gredo s Ponikve v šesti razred precej večje matične žalske šole in nato naprej v srednjo šolo? So dovolj uspešni, čeprav okolje ni več tako družinsko naravnano? »Naše otroke spremljamo in ugotavljamo visoko raven njihove uspešnosti tudi kasneje.« TC Na našem območju v zadnjem času ni zahtev po zaprtju podružničnih šol, sta pa v preteklih letih zaradi premajhnega števila otrok svoja vrata zaprli šoli na Paškem Kozjaku in v Belih Vodah. V občini Žalec je za podružnične šole velik posluh, je na otvoritveni slovesnosti povedal župan Janko Kos, ki je tudi sam obiskoval šolo na Ponikvi. Želi si le, da država občinam ne bi zniževala povprečnin, saj bi tako šolam lažje zagotavljale sredstva za boljše pogoje dela in dogovorjeni program. SENTJURJEVO 2016 PROGRAM PRIREDITEV Četrtek, 21. april SVEČANA AKADEMIJA OB PRAZNIKU MESTNE SKUPNOSTI ŠENTJUR Podelitev priznanj Mestne skupnosti Šentjur za leto 2016; v kulturnem programu bo koncert celjskega glasbenika Uroša Perica. Lokacija: Ipavčev kulturni center Čas: 19.00 Organizator: Mestna skupnost Šentjur ŠENTROCK Igrajo: Jinx, Elvis Jackson, BRO, Red Five Point Star Lokacija: Šentjur, prireditveni šotor na parkirišču za Občino. Čas: 21.00 (do 4.00) Organizator: ŠKMŠ Petek, 22. april Sobota, 23. april POSTAVITEV MLAJA V ZGORNJEM TRGU NA TRADICIONALNI NAČIN Lovska družina Šentjur bo za obiskovalce skuhala pravi lovski golaž. Lokacija: Zgornji trg Čas: 16.30 Organizator: Mestna skupnost Šentjur, Konjerejsko društvo Šentjur, prebivalci Kamenega, PGD Loka pri Žusmu, Lovska ' družina Šentjur RAZGLASITEV IPAVČEVIH VIN Lokacija: Šentjur, Zgornji trg Čas: 19.00 Organizator: Občina Šentjur PODELITEV DIPLOM ZA OCENJENA VINA TEKMOVANJE V KUHANJU »ŠENTJURJEVE LETNIKA 2015 IN PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠE KISLE ŽUPE« SALAME IN KRUH Lokacija: Lokacija: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Čas: Čas: 19.30 Organizator: Vinogradniško društvo Organizator: Šentjur, Društvo kmetic Mavrica Občina Šentjur JURIJEV POHOD Zbirno mesto: Malgaja Šentjur Potek: Zgornji trg Čas: Organizator: pred Osnovno šolo Franja OŠ-Rozalija-Botričnica-9.00 OŠ Franja Malgaja Šentjur TEKMOVANJE V BALINANJU ZA POKAL ŠEN-TJURJEVEGA Lokacija: Balinišče Šentjur, Športni park Šentjur Čas: 9.00 Organizator: Balinarsko društvo Šentjur JURČKOVANJE Lokacija: Čas: Organizator: ŠENTJURJEV SEJEM Izdelki domače in umetnostne obrti, kulinarične dobrote, vinska ponudba, izdelki iz usnja, lanu in ovčje volne, čebelarski in medičarski proizvodi, lončarski izdelki, kmečko orodje, leseno orodje in kovaški izdelki ... Lokacija: Ulica skladateljev Ipav- cev Čas: 8.00-20.00 Organizator: TIC Šentjur ŠENTJURSKA TURA Zbirno mesto: Športni park Šentjur Čas: 8.00 Organizator: Planinsko društvo Šentjur Šentjur, Mestna skupnost Šentjur FESTIVAL ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Lokacija: pod kostanji Čas: 12.00 Organizator: KUD Skrinja Ulica skladateljev Ipav-cev, pred hišo št. 17 8.00 (12.00 razglasitev rezultatov) Mestna skupnost Šentjur in TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA PREHODNI POKAL ŠENTJURJEVEGA Lokacija: Ulica skladateljev Ipav- cev Čas: 17.00 Organizator: Športno društvo Šen- tjurski korenjaki XV. REVIJA NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV IN PEVCEV OBČIN ŠENTJUR IN DOBJE Lokacija: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Čas: 18.00 Organizator: Mestna skupnost Šentjur ŠENTJURJEVA VESELICA Z ANSAMBLOM PETKA Lokacija: Čas: Organizator: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg 20.00 (do 4.00) Gostišče Bohorč pod kostanji in Ipavčev vrt 10.00-16.00 Društvo prijateljev mladine PREDSTAVITEV KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ŠENTJUR Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev Čas: 13.30 Organizator: Kinološko društvo Šen- tjur ŠENTJURIJEVE IGRE Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev Čas: 14.00 Organizator: Mestna skupnost Šentjur V soboto, 23. aprila, dan odprtih vrat muzejskih zbirk Rifnik in njegovi zakladi, New swing quartet, Ipavčeva hiša, Galerija Zgornji trg - RAZSTAVA DLU RIFNIK ŠENTJUR IN RAZSTAVA ROČNIH DEL VEZILJ IZ ZGORNJEGA TRGA ŠENTJUR, Muzej južne železnice ter dan odprtih vrat Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, razstava Čebelarskega društva Šentjur. Nedelja, 24. april SVETA MAŠA Lokacija: Župnijska cerkev sv. Jurija Čas: 10.00 Organizator: Župnija Šentjur Torek, 26. april XXVI. ŠENTJURJEVA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Vstopnina 5,00 EUR. Lokacija: Ipavčev kulturni center Čas: 19.00 Organizator: OI JSKD Šentjur Sreda, 27. april X. RAZSTAVA STARODOBNIH AVTOMOBILOV IN MOTORJEV Lokacija: Šentjur, Železniška postaja Čas: 8.00—16.00 Organizator: Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur Ponedeljek, 2. maj JURJEV ETNO KONCERT NA BOTRIČNICI Etno koncert Jureta Torija in Bogdane Herman. Po koncertu bo pogostitev z dobrotami Šolskega centra Šentjur. Lokacija: cerkev Marije sedem ža losti na Botričnici Čas: 19.00 Organizator: OI JSKD Šentjur, Mestna skupnost Šentjur, Šolski center Šentjur KRONIKA 11 Pri skrivanju droge so tihotapci ponavadi zelo spretni. Je zasežen kokain koga že stal življenja? Mamila na Celjskem tudi med bananami Sto kilogramov kokaina izredne čistosti je izjemna količina. Še posebej ob tem, da drogo na ilegalnem tržišču redčijo zaradi povečanja volumna. In tudi zaslužka. Na primer: z mešanjem zasežene količine bi dobili dvesto kilogramov kokaina, ki bi bil še vedno približno 40-odstoten, kar za ulične uživalce predstavlja še vedno zelo čist kokain. Na ulici odjemalci droge dobijo približno 15- do 20-od-stoten kokain. Cena za končnega uporabnika znaša od 50 do 90 evrov za gram. Če kdorkoli to preračuna, dobi vrtoglave zneske. »Droga je na varnem,« je bil kratek in jedrnat odgovor vodje celjskih kriminalistov Damijana Turka na naše vprašanje, ali je sto kilogramov kokaina, ki so ga pretekli teden zasegli v Zrečah, že v skladišču Ministrstva RS za notranje zadeve. Vprašanje je namreč na mestu. Šlo je za največji zaseg droge v Sloveniji. Posel s preprodajo te droge, ki je očitno zaradi napake enega od členov tihotapske verige, pristala v policijskih rokah, je vreden štiri milijone evrov ali še več. Za izpad takšnega zaslužka so tuje kriminalne združbe pripravljene tudi - ubijati. Preiskava okoliščin in tega, kje se je tihotapcem zalomilo, še ni pokazala nič novega. Kot smo že poročali, je bil kokain najverjetneje naložen v Braziliji med pošiljko surovine, ki je bila sicer namenjena v zreško podjetje. »Zabojnik so nato v italijanskem pristanišču Gioa Tauro preložili z ene na drugo ladjo, kar bi lahko pomenilo, da bi droga morala ostati v Italiji, a je kriminalna združba ni uspela vzeti iz zabojnika,« nam je povedal vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Celje Boštjan Hmelak. In tu so verjetno tihotapci naredili usodno napako. »V tem primeru je velika verjetnost, da se je zgodilo ravno to. Napake niso tako pogoste, a se dogajajo,« potrdi Hme-lak. Maščevanje ne pozna milosti Skorajda se ne zgodi, da bi tihotapci namerno na-črto vali takšen scenarij, da bi kriminalistom nekje pustili kar tako zaseči sto kilogramov droge, medtem ko bi po drugi poti na črni trg neopaženo dobavili še večjo količino. To vedo naši in tuji kriminalisti. Tisti, ki zelo dobro pozna predvsem tuje kriminalne združbe, ve, da takšnih napak njihovi člani ne dopuščajo. Če se kaj takšnega zgodi, potem to pomeni štiri milijone evrov dobička manj. >Podzemlje< ne pozna milosti, pravilo maščevanja je tudi, da je štiri milijone evrov denarja pač vrednejše od življenja tistega, ki je dopustil, da se je takšna napaka zgodila. Zato se policija zaveda, da je že ali še bo ravno zaradi tega primera med člani kriminalne združbe, ki je organizirala propadlo tihotapljenje mamil, prišlo do medsebojnih obračunavanj in maščevanj. Misel, ki je vnesla nekaj strahu zaradi te najdbe tudi v Slovenijo, je, ali so tuji kriminalci toliko močni in brezkompromisni, da bi lahko prišli do podatka, v katerem skladišču je zasežen kokain uskladiščen, in bi prišli po tisto, kaj je »njihovo«? »Vse kriminalne združbe uporabljajo za dosego svojih ciljev tudi nasilje. Ene bolj, druge manj. Policija se zaveda te nevarnosti, zato vtakšnih primerih poskrbi za maksimalno varovanje in skladiščenje v ustrezno varovanih prostorih vse do pravnomočne odločbe sodišča o uničenju,« dodaja Hmelak. Tudi od kraja zasega v zreškem podjetju, ki s tihotapljenjem ni povezano, do kraja dodatnih analiz kokaina in Pot droge čez Slovenijo poteka bolj iz južnih in vzhodnih držav proti državam zahodne Evrope, kjer so mesta z veliko prebivalci. Zato droge tam posledično dosegajo višjo ceno. To so predvsem Avstrija, Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Nizozemska, Danska in ostale zahodne države. skladišča je bil prevoz droge varovan in zavarovan. Sporočilo slovenskim tihotapcem Tihotapljenje in preprodaja droge, v tem primeru sto kilogramov kokaina, sta resda dobičkonosna posla, širše gledano pa takšen primanjkljaj (zdaj zaseženega) kokaina ne bo ravno zamajal mamilarske-ga trga. »Za zelo kratko časovno obdobje lahko pomeni pomanjkanje droge na mednarodnem ilegalnem tržišču, kar hitro pa kriminalne združbe poskrbijo za nove pošiljke,« še razlaga kriminalist. Toda tudi pri tem se odpira novo vprašanje. Kakšno sporočilo - ne zaradi zasega, ampak zaradi tega, ker je bila droga do naključne najdbe »uspešno« pretihotapljena v Slovenijo - so dobile slovenske kriminalne združbe? Bodo tudi one zdaj poskušale čez mejo tihotapiti večje količine droge? Zadnji primer je dokaz, da se to da. »Pravzaprav so slovenske kriminalne združbe že seznanjene s tem, da se da tudi večje količine drog pretihotapiti, in to tudi počnejo. Bodisi v cestnem bodisi v ladijskem prometu.Dejstvo pa je, da ima Slovenija v ilegalni trgovini bolj prehodno vlogo, vsekakor pa del droge, ki jo tihotapijo, ostaja v Sloveniji,« pojasnjuje sogovornik. Preračunljive mamilarske združbe Toda ta droga zagotovo ni bila namenjena Sloveniji, je dejal že minuli teden Turk. Enako meni njegov sodelavec Hmelak: »Trenutno za to ni nobenega dokaza.« Toda kaj, če bi se sčasoma izkazalo, da so v mednaro- dno tihotapljenje vendarle bili vpleteni Slovenci? »Sto kilogramov kokaina je za slovensko tržišče velika količina. Geostrateški položaj - v mislih imam balkansko pot - nas uvršča predvsem v prehodne države za tihotapstvo drog v države Evropske unije. Slovenija je prehodna, včasih tudi ciljna država, pri čemer kriminalne združbeupoštevajo število uporabnikov drog in povpraševanje po njih. Sicer pa kriminalisti in policisti opažamo, da je povpraševanje na primer po heroinu vedno manjše inda je vedno večje po novih sintetičnih dro-gah,« še razlaga Hmelak. Zanimiva je tudi domneva nekaterih, da bi lahko begunska kriza naredila Slovenijo bolj prepoznavno med tujimi tihotapci, ki bi jo lahko na podlagi tujih medijskih poročanj o naši državi prepoznali kot potencialni novi trg za večje pošiljke drog. A Hmelak pravi, da je to malo verjetno. »Nobenega primera ne poznam, ki bi potrjeval, da begunska kriza vpliva natihotapstvo drog pri nas. Dokler bodo v Sloveniji uživalci prepovedanihdrog, bo ta zanimiva za preprodajalce,« odgovarjal. SIMONA ŠOLINIČ Foto: PU Celje V Celju se je pred leti zgodil primer, ko je prodajalec poleg banan dobil v škatlah še približno 56 kilogramov kokaina. Začuden in najverjetneje prestrašen je poklical svojega trgovskega dobavitelja, mu zavitke izročil, ta pa jih je v svojem vozilu peljal iz Celja do Kopra in jih nato odnesel na policijsko postajo. Kdo vse je ogrozil svoje življenje zaradi zasega te droge? tudi na ydii najljubši televizij« vedeževanje in astrologija 090 77 77 \ Л H r d.o.6:, 2,19 €/mln. POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE ' SU0J0 PR,H0DN0ST J 2 ved» Fä 070444422 Ш 12 NAŠA TEMA S knjigo se lahko potopiš\\ Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige o njenem pomenu, uporabi in sporočilnosti Knjige, knjigarne in knjižnice naj bi predstavljale prostor srečevanj, razmišljanj, a po besedah celjske knjigarniške legende Boža Muleja ni več tako. »Včasih je bila knjigarna prostor srečevanja in druženja. Prostor, kjer si se med knjigami dobro počutil.« Po uvodnih besedah Iva Svetine ob začetku 21. dnevov slovenske knjige se do knjige, ki velja za temelj človeškega duha in zakladnico znanja, obnašamo nemarno. Ne damo ji več prave vrednosti. Božo Mulej, ki že trideset let dela v knjigotrštvu, dvajset let pa je solastnik knjigarne in antikvariata Antika, želi knjigarno ohraniti kot kulturni prostor in ne le kot enega od prostorov, kjer bi poleg je splošna kriza začela pred osmimi leti, se v knjigarnah še nekaj časa ni poznala. Do leta 2012 skoraj ni bilo mogoče opaziti denarnih težav. »Potem se je zgodilo kot strela z jasnega. Naenkrat je začela prodaja upadati po vsej Sloveniji. Od takrat gre samo še dol,« žalostno ugotavlja in dodaja, da knjigarno rešuje prodaja rabljenih učbenikov za srednje in osnovne šole, da je lokalno povezana ter da so prodajalci vzgojili generacije, ki hodijo k njim s svojimi otroki. Manjkajo spontani kupci »Manjka nam tistih kupcev, ki so včasih prišli s sendviči v ustih in so brskali po knjigah ter si nato tudi privoščili ka- »Knjiga ni samo prijateljica, ampak vam prijatelje tudi najde. Ko z umom in duhom posvojite knjigo, ste bogatejši. Ko jo posredujete naprej, ste trikrat bogatejši.« Henry Miller knjig prodajali še vse drugo. V dvajsetih letih delovanja so v knjigarni imeli več kot 500 prireditev, tudi z gosti iz tujine. »Dejstvo je, da je naša knjigarna eden od slovenskih fenomenov. Da preživimo, nekako čaramo. Samo dve knjigarni delujeta na takšen način, ostale so znotraj večjih založb,« razloži Mulej. Če se kšno.« Upad prodaje knjig je pokazala tudi raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki je pokazala, da se je delež intenzivnih kupcev, ki kupijo več kot 20 knjig na leto, v zadnjih 16 letih znižal s treh odstotkov na enega. Delež tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšal s sedmih odstotkov na štiri. Svetlejši del raziskave je, da odstot-kovno številno bralcev glede na raziskavo iz leta 1998 ni zelo upadlo; leta 1998 je bralo 61 odstotkov anketirancev, leta 2014 pa je bilo takšnih, ki so v zadnjih 12 mesecih prebrali vsaj eno knjigo, 58 odstotkov. Pokazala je tudi, da slovenske knjižnice že vse od osamosvojitve beležijo večjo izposojo. Na Slovenskem izposodijo 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998. Kaj si izposojamo v knjižnicah? Po podatkih slovenskega knjižničarskega sistema Co-biss si najbolj izposojamo knjige za domače branje ali knjige za maturo, lahkotno literaturo in literaturo za samopomoč. Na seznamu tridesetih najpogosteje izposojenih knjig je tudi nekaj slovenskih avtorjev, ki ne sodijo med obvezna šolska gradiva. Muca Copatarica Ele Peroci, Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka, Maček Muri Kajetana Koviča, Cavazza Vesne Milek in nagrajeni roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ki je tudi eden najbolje prodajanih in največkrat ponatisnjenih slovenskih romanov v zadnjih petih letih. Knjige Karla Maya pograbijo Tudi publicist in založnik Samo Rugelj v svoji knjigi Izgubljeni bralec opozarja, da je v slovenskih knjižnicah v zadnjih 25 letih mogoče zaznati zmanjšanje zanimanja za resnejšo literaturo. Ne samo da resnejšo literaturo manj beremo, manj jo tudi kupujemo. Pri tem lahko omenimo še skrb vzbujajoč podatek iz raziskave o bralnih navadah Slovencev, da upada število bralcev med izobraženci, pri čemer Slovenci ne sledimo trendom drugod v Evropi. Božo Mulej postreže s podatki, da so v antikvariatu še vedno med najbolj zaželenimi knjigami dela klasikov. »Ko dobimo v antikvariat knjigo pisatelja Karla Maya, jo kupci takoj pograbijo. Kar je zanimivo, saj mlajše generacije sploh ne vedo zanj. Hoče ga spet brati generacija petdeset in plus, ki ga je nekoč že brala. Knjige Dostojevskega in Tolstoja se bodo vedno prodajale. Med pesniki so zaželeni Aškerc, Gregorčič in seveda Pavček. Letos mineva 400 let od smrti Williama Shakespearja, zato so toliko bolj zanimive tudi njegove drame. Ves čas je med bolj prodajanimi vsa planinska literatura. Ljudje, ki hodijo v naravo, imajo drugačen odnos do literature.« Kaj bi bil vzrok za nebranje in neobiskovanje knjigarn? Mulej meni, da vsega niso kri- Božo Mulej, knjigarnar: »S knjigo se lahko potopiš v svoj domišljijski svet in ko nam bodo ta svet uničili, potem tudi knjig ne bomo potrebovali več.« vi elektron-ski mediji. »Mislim, da mladi posegajo vedno bolj po vizualnih medijih. Raje kot knjigo si ogledajo film, posnet po njej. Če knjigo be-reš, se ti krepi domišljija. Na žalost je takšna situacija, da smo priklopljeni na telefone in internet, lastne domišljije pa je vedno manj. Novi mediji že nakažejo, kakšen je videti glavni junak, če pa knjigo prebereš prej, si ga sam ustvariš.« Ko knjiga ni več moderna Po Mulejih besedah se branje v šolah propagira s figo »Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice; so najbolj dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj potrpežljive učiteljice.« Charles Eliot v žepu. »Novi učbeniki so prilagojeni novi generaciji, kjer so samo miselni vzorci. Ne znamo več zbrano razmišljati in brati. Enaka je komunikacija med mladimi, kjer je vse kratko, pri čemer ni nobenega zbranega branja in razmišljanja. Kdo bo prebral obsežne romane? Poleg tega knjiga med mladimi ni več moderna.« Slovenci in knjiga smo bili ves čas povezani. Če samo pogledamo v Biblijo - najprej je bila beseda. Ves svet je nastal iz besede, ki se je udejanila. Iz te besede smo Slovenci po- V vrtcu knjige, v osnovni šoli tablice V teh dneh so se v občinah Spodnje Savinjske doline zvrstile zaključne prireditve s podelitvijo priznaj velikega bralnega projekta Medobčinske splošne knjižnice Žalec Tudi mali Savinjčani berejo. Projekt je v treh letih med mladimi bralci in njihovimi starši postal izjemno priljubljen. V Žalcu sta priznanja in odličja mladim bralcem podelili ravnateljica žalskih vrtcev Natalija Starič Žikić in podžupanja Hana Šuster Erjavec. (Foto: TT) Irena Verbič iz žalske knjižnice je prepričana, da je tudi zaradi projekta branje med najmlajšimi, predšolskimi otroki bolj priljubljeno. Seveda gre pri tem zahvala predvsem staršem, pravi. Ob tem Verbičeva, ki v žalski knjižnici skrbi tudi za nabavo gradiva, poudarja pomen izbire kakovostne otroške literature. »Pri izboru si malo pomagamo z znakom zlata hruška, ki ga podeljuje skupina strokovnjakov za mladinsko literaturo, izbiramo tudi iz zbirke Čebelica, v kateri so zbrana zelo kakovostna otroška in mladinska dela. Glede na dolgoletne izkušnje kakšno knjigo na seznam uvrstimo tudi po lastni presoji,« pravi Verbičeva. Otroci morajo imeti možnost izbire Na tržišču je danes ogromno otroške in mladinske literature. Veliko je kakovostne, precej je tudi takšne, ki otrokom ne da tistega, kar rabijo in iz česar bi lahko črpali znanje za življenje. A Verbičeva meni, da je prav, da se mladi seznanijo tako s kakovostno kot z manj ka- kovostno literaturo. »Prav je, da otroku pokažemo tudi drugo stran, mogoče nekoliko manj kakovostno literaturo. Tako se bo naučil prepoznati med dobrim in slabim,« pojasnjuje sogovornica in doda, da se bodo otroci sami odločili za knjigo, ki bo imela zanje večjo sporočilno vrednost. Najprej knjiga, nato računalniki in tablice Če predšolski otroci in otroci v prvem razredu osnovne šole berejo več, pa rezultati kažejo, da se navdušenje nad knjigami in branjem v zadnjem triletju devetletke zmanjšuje, pravi Verbičeva. »Ta problem zaznavajo povsod po Sloveniji. Res je, da otrokom konec osnovne šole knjige niso več tako zanimive. V tem času segajo tudi po drugih medijih in s tem zapolnijo čas, ki so ga pred tem posvetili knjigam in branju,« razmišlja sogovornica. Ob tem poudarja, da se tisti, ki v zgodnjem otroštvu berejo oziroma jim zgodbe prebirajo starši, kasneje ponovno vrnejo h knjigi. LK NAŠA TEMA 13 f domišljijski svet OB ROBU Knjigarna ni več prostor, kjer bi se vsaj za nekaj trenutkov sprostil, kjer bi srečal prijatelja in bi klepetal s prodajalcem knjig. stali pismeni, bili smo eden prvih narodov, ki je dobil prevod Biblije, slovnico in z njo identiteto. »Slovenci se lahko enačimo s knjigo skozi vsa stoletja. Po vojni so imeli pisatelji neko težo, danes ni več tako. V devetdesetih letih se je vse spolitiziralo,« opozarja Mulej. Kdo so obiskovalci knjigarn? »Če izpustimo srednješolsko generacijo, ki išče učbenike, in naključne obiskovalce, ki slučajno tukaj parkirajo in se zaletijo v vrata, ob sobotah prihajajo k nam kupci iz vse Slovenije in iščejo točno določene knjige. Za njih cena ni težava. Žal pa ni več tistih, ki bi prišli v knjigarno, ker jim je dolgčas.« Za večjo prepoznavnost in dostopnost knjig imamo tudi v nakupovalnih centrih ter na bencinskih črpalkah police s knjigami. Za koga je to bolje? »Kakšnih dvajset let nazaj je bila polemika, da knjiga ni dostopna širšemu občinstvu, da je dostopna samo v knjigarnah. Nimam nič proti temu, da se knjiga dobi v nakupovalnem centru, a sem proti, da je tam cenejša kot pri meni v knjigarni. Tisti, ki so bili najbolj za to, da bi knjigo lahko kupili na čim več mestih, so postavili knjigarne v neenakopraven položaj. Žal ne morem in tudi ne želim za boljšo prodajo v svoji knjigarni poleg knjig prodajati še rož, kruha, gum. Dober sem kot knjigar in ne kot trgovec.« BARBARA GRADIČ OSET »Človek, ki ne bere, nima prav nobene prednosti pred tistim, ki ne zna brati.« Mark Twain Dejstvo je, da knjige niso več zelo drage, a če boste raje v nakupovalni voziček vrgli majico kot knjigo, si omislite vsaj članarino v knjižnici, obiščite portal dobreknjige.si ter si izberite kakovostno knjigo, ki jo v branje priporočajo slovenski knjižničarji. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Občutek, da nisem sama »Dober zgled je najboljša pridiga,« je misel, ki jo želim prenesti na svoje otroke. Če ne drugje, mi uspeva vsaj pri branju. Sama sem odraščala v družini, kjer se je veliko bralo. Moja starša, predvsem mama, sta mi dobesedno »težila« s tem, kaj vse moram prebrati in na kaj naj bom pozorna pri tem. Velika knjižna polica, preživljanje po-poldnevov ob odprtih knjigah, pogovori o knjigah - vse to je pustilo tako velik vtis, da brez knjig ne morem nikamor in težko razumem ljudi, ki sedijo dve uri v čakalnicah brez knjige v rokah. Knjige mi ne krajšajo dnevov ali noči, ampak me učijo, da obstajajo drugačni svetovi, da je mogoče stopiti iz povprečnega sveta. Knjige so me naučile občutiti bolečino drugih: ob trpljenju Tatjane in Jevgenina Onjegina sem tako močno čutila ljubezensko bolečino, da sem jokala kot dež. Iz mene je »lilo« tudi, ko sem brala roman Kradljivka knjig in razmišljala o tem, kakšno uteho nudi literatura v času vojn. Težko verjamem, da ljudje ne berejo, kajti toliko, kot se zdaj promovira branje že od rojstva, je prav težko razumljivo, da se vsaj nekoga ne dotakne. Bralne značke za otroke, za osnovnošolce, za odrasle, spletne strani za promocijo kakovostnih knjig, brezplačna revija o knjigah Bukla - vse je na dosegu roke. Da knjigam bije zadnja ura, je zame nepredstavljivo. Vprašanje je, kaj beremo. Vsi knjižni strokovnjaki na podlagi analize izposoje v knjižnicah in najbolj prodajanih knjig opozarjajo, da je lahkotno branje veliko bolj priljubljeno. Literatura, ki nudi upanje, da nekje obstaja princ na belem konju, da je vse mogoče, če si le želimo. Prazno upanje, ki ne prinaša akcije, bolj pasivno čakanje na spremembe. »Dobre« knjige pa so vedno premikale, spodbujale k revoluciji, k spremembam. Štirje slovenski pesniki, Pavček, Menart, Zlobec in Kovič, ki so v svoje pesmi postavili občutenje človeka, so si nakopali jezo oblasti. Ženske v romanu Prebiranje Lolite v Teheranu so kljubovale strogim islamskim zakonom in zahodno literaturo prebirale na samem in počasi slačile omejujoče naglavne rute. Ljudje, ki so brali, so bili in so manjšina, a manjšina, ki premika. »Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je že skoraj ponarodela misel Toneta Pavčka. Sama se tega držim kot pijanec plota. Ko ne bom več mogla brati, ne bom dobila spodbud in utehe, ki jih v materialističnem svetu še kako potrebujem. Potrebujemo knjige, da nam pokažejo, da v svojem občutenju nismo sami. Damjana Brumec: »Knjigi Prvotno besedilo življenja Alenke Puhar in Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič bi dala za obvezno branje v srednje šole, ker se mi zdi zavedanje in poznavanje tega, od kod prihajamo, ključno za razumevanje sebe, drugih in tega trenutka. Tako pa se kot narod ne moremo premakniti naprej, ker se ne zavedamo, kdo smo. Knjige dajejo odgovor na to.« (Foto: arhiv NT, GrupA) Damjana Brumec, ustanoviteljica Likovne šole Umbra, grafična oblikovalka, ilustra-torka in slikarka: »Name je odločilno vplivalo to, da sem v mladosti zelo veliko brala. Vse oblike umetnosti človeka po mojem mnenju oblikujejo in sem spadajo tudi knjige. Z njihovo pomočjo srečaš in začutiš drugačne ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi srečal, spoznaš situacije, ki jih nikoli ne boš doživel. Vse to oblikuje notranjo krajino človeka. Ne vem, kako bo v prihodnje na to vplivalo dejstvo, da otroci ne berejo več radi.« Ker sama bere zelo različne knjige, bi se težko odločila, katera jo je najbolj zaznamovala. »Vsaka mi je v nekem obdobju nekaj dala.« Če je prej brala bolj strokovno literaturo, ima zadnje čase na polici celo vrsto knjig z najrazličnejšo tematiko, od poezij do strokovne literature. »Trenutno imam poezije Sylvie Plath z naslovom Ariel, življenjepis Keitha Richardsa, knjigo o ekonomiji Thinking fast and slow, delo Adriana Kezeleja Izničenje faktorja karme in leksikon likovne teorije Jožefa Muho-viča, končujem pa branje dela Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič in še priročnik o tem, kako si po posebni metodi pozdraviš hrbtenico.« Pri izboru nima posebnega recepta, namigi prihajajo od vse- povsod, knjige so z različnih področij in če začuti, da bi jo zanimale, jih kupi. »Ta mesec sem jih res kupila malo več in sem se morala še malo zadržati, da nisem še dveh.« Največkrat bere, preden zaspi. Celonočnega branja kot nekoč si ne more več privoščiti, ker ji to uniči bioritem. Sicer bi, ker je to zelo lepo preživet čas. »Ko sem na primer prebrala delo Kafka na obali Harukija Murakamija, sem bila ne le ponosna, da sem prebrala leposlovno delo v angleščini, temveč sem občutila nekakšno abstinenčno krizo, pogrešala sem junake iz knjige, žal mi je bilo, ko je bilo konec. To se zgodi ob dobrih knjigah.« TC Alenka Rebula, zamejska pisateljica.: »Slovenci imajo to navado, da ne cenijo toliko stvari, ki jih imajo. Jaz to vidim, ko pridem čez mejo. Na primer čudovitih knjižnic, ki jih v Italiji ni. Danes lahko greš v knjižnico in bereš karkoli - zastonj. In to se zdi, da nikomur ne pomeni nič. To je velikansko bogastvo, ki ga ogromno ljudi sploh nima. Milijoni ljudi po svet sploh ne morejo seči po knjigi. A to očitno ni nič. Nikoli nikogar ne slišim, da bi rekel, kako krasno je, da to imamo. Enako je z lepimi šolami, telovadnicami in vrtci. Jaz v Italiji delam v tako revni, stari in neopremljeni šoli, da podobne v Sloveniji ne boste našli. In to spet ne pomeni nič. Se kdo sploh vsak dan zahvali za vse to?« StO, foto: SHERPA Marjan Mačkošek, generalni direktor podjetja Štore Steel in predsednik GZS: »Berem, običajno je to zvečer in na dopustu. Pri tem imam velik problem. Ko namreč knjigo vzamem v roke, ne znam nehati in imam zaradi tega včasih tudi kakšne težave. Z neprespanostjo na primer,« razloži način branja Mačkovšek in nadaljuje, da bere vse, od zgodovinskih romanov do kriminalk. »V roke zelo rad vzamem knjige, ki mi pomagajo pri širšem razumevanju današnjega dogajanja. V zadnjem času sem prebral kar nekaj knjig, ki imajo datum izdaje v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Med njimi je tudi prevod Josipa Vidmarja o življenju Napoleona, ki se mi je zdel privlačen tudi zaradi za današnje čase nekoliko arhaične slovenščine.« Na njegovi nočni omarici je trenutno knjiga Zakaj narodi propadajo. »V knjigi skušata ameriška ekonomista ugotoviti, zakaj so nekatere države bolj razvite od drugih.« Med knjigami, ki so nanj naredile velik vtis, omeni knjigo o tem, kako je Džingistan ustvaril mogočen mongolski imperij. »Še zlasti se me je dotaknila misel pisatelja, da bi bila knjiga, če se Džingistan ne bi ustavil v svojih osvajalskih pohodih, zagotovo napisana v mongolskem jeziku.« JI, foto: arhiv NT Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega ahiva Celje: »Knjige v sebi združujejo vse znanje tega sveta, vso raznolikost, vse posebnosti. Sam izbiram predvsem takšne, ki me pritegnejo. Osebno imam kar malce občutek slabe vesti, da si vzamem premalo časa za branje leposlovja. Zaradi svojega dela namreč spremljam predvsem strokovno literaturo,« razloži zgodovinar Batagelj. V prostem času je nazadnje prebral nekaj biografij. Med knjigami, ki so ga nazadnje močno nagovorile, je delo Dušana Čatra z naslovom Ata je spet pijan. »To knjigo sem prebral na dušek in mi je bila neverjetno zanimiva. To zanimanje je najbrž odvisno od tega, v kakšnem razpoloženju si, ko v roke vzameš neko knjigo in kako te to delo posrka vase. Medtem ko se pri nekaterih knjigah komajda prebijaš skozi strani, druge prebereš, kot bi mignil.« TS, foto: SHERPA 14 KULTURA Revija o kulturi, ki še živi Letošnji naslovnici najstarejše slovenske revije za literaturo, kulturo in družbo (Foto: Celjska Mohorjeva družba) Revija Zvon, najstarejša revija za literaturo, kulturo in družbo, je letos prišla med bralce v prenovljeni podobi. Izdaja jo najstarejša slovenska založba, Celjska Mohorjeva družba, ki letos obeležuje že 165 let. Revijo Zvon je leta 1870 na Dunaju začel izdajati Josip Stritar kot prvo slovensko literarno revijo. Z njo je ustvaril prvo napredno svobodomiselno glasilo, ki je smiselno odgovorilo na takratne kulturne potrebe Slovencev. Kasneje so tradicijo Zvona nadaljevali Jurčič, Kersnik, Levec in Tavčar v Ljubljanskem zvonu, ki je vse do začetka druge svetovne vojne ostal osrednji slovenski literarni mesečnik. Njegovo tradicijo so leta 1983 obudili v Celovcu, kjer je do leta 1998 izhajal kot Celovški zvon. Danes Zvon izdaja Celjska Mohorjeva družba. Letos, ko so določene revije s področja kulture prenehale izhajati, so se v uredništva Zvona odločili, da bodo revijo malce prenovili. »Dali smo ji malce manjši in bolj uporaben format. Pri logotipu smo se malce spogledali s Stritarjevimi časi,« je povedala urednica revije Tanja Ozvatič. V reviji Zvon želijo predvsem odpreti prostor literarnim ustvarjalcem - tako že uveljavljenim kot mladim. »Ustvarjalce vedo znova povabimo, naj nam pošljejo svoje pesmi, kratke zgodbe, eseje. Želimo jim dati prostor, kjer se lahko predstavijo javnosti,« je še dodala urednica. V reviji hkrati pozornost posvečajo aktualnim dogodkom in sodobnim miselnim tokovom v kulturi ter družbi, kakšno stvar kritično ovrednotijo, v recenzijah pa predstavljajo knjige. V vsaki številki v ospredje postavijo slovenske pisatelje, najpogosteje tiste, ki so bili in so povezani s Celjsko Mohorjevo družbo. 1.500 izvodov Prva letošnja številka je izšla v nakladi 1.500 izvodov, kar je za slovenski prostor zelo lepo. »Poslali smo jo vsem slovenskim knjižnicam in javnim ustanovam, ker se nam je zdelo ravno v teh časih, ko revije propadajo, vredno opomniti, da ta krasna revija še vedno obstaja in je zaživela na novo.« 50 let od smrti Janeza Jalna Na leto izide pet številk, junijska bo dvojna, saj bo posvečena slovenski državnosti. 20. aprila je izšla že naslednja številka in je posvečena Janezu Jalnu, saj letos mineva 50 let od njegove smrti. »V Celjski Mohorjevi družbi pripravljamo novo izdajo njegove trilogije Bobri. Hkrati na slovenski trg prihajata nova risanka in strip Bobri Voz. Jalno-va trilogija, ki pripoveduje o slovenski zgodovini koliščarjev, z novimi tremi publikacijami nagovarja zelo široko občinstvo.« V zadnji številki je tudi intervju z Miroslavom Košuto, vpogled v nove knjige na trgu in esejistična razmišljanja. BGO Ubrano petje šentjurskih osnovnošolcev Občina Šentjur ima dolgo zgodovino zborovskega petja in številni osnovnošolski zbori dokazujejo, da se bo v Šentjurju še pelo. Otroški in mladinski pevski zbori občin Šentjur in Dobje so nastopili na območni reviji zborov Mi smo pomlad v telovadnici POŠ Blagovna. Revija je bila zaradi velikega števila otrok razdeljena v dva dela. 500 mladih pevcev iz osnovnih šol Slivnica pri Celju, Hruševec Šentjur, Dobje, Dramlje, Franja Malgaja Šentjur, Planina pri Sevnici, Blaža Kocena Ponikva in pOš Blagovna je strokovno ocenjevala Danica Pirečnik, dolgoletna zborovodkinja. Revijo sta vodila devetošolca Vid Pačnik iz OŠ Slivnica pri Celju in Eva Gračner iz OŠ Planina pri Sevnici, ki se na odru vedno zelo dobro znajdeta. Nastija Močnik, vodja šentjurske izpostave JSKD, je devetošolcem, ki so prepevali v zboru vseh devet let, podelila posebna priznanja javnega sklada. BGO, foto: Zoran Borovšak GROFJE CELJSKI Pesem združila Šentjurčanke in Čehinje Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur že dvajset let prijateljuje z Ženskim komornim zborom Jirkov. Ko so ga pred dvema letoma šentjurske pevke obiskale na Češkem, so se dogovorili, da bo naslednje srečanje v Šentjurju. Tako so v soboto izvedli skupni koncert z naslovom Pesem ne pozna meja v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Poslušalce sta nagovorila češka veleposlanica v Sloveniji Vera Zemanova in župan Občine Šentjur Marko Diaci. BGO, foto: JURE GODLER Nedelja, 24. april 2016, ob 11.00 Ж ' љЈ^^^Ж Pokrajinski muzej Celje -vodeni ogledi razstav Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 I ЈЈГ ALMA M. KARLIN POTI strtek, ■2016, 17.00 KULTURA 15 Želel sem, da bi za menoj nekaj ostalo Avtobiografija Franca Kovača Od Radane vasi do Ponikve Knjižnica Šentjur je na enem zadnjih literarnih večerov pripravila predstavitev avtobiografije z naslovom Od Radane vasi do Ponikve. Z avtorjem knjige, upokojenim veterinarjem, nekdanjim poslancem, urednikom in novinarjem Francem Kovačem se je pogovarjala direktorica knjižnice Tatjana Oset. Knjiga je avtobiografski pregled človeka, ki je vse življenje na takšen ali drugačen način izstopal. Oblikovno gre za zbirko dnevniških zapisov in blogovskih razmišljanj. Kovač je v knjigi opisal tudi obdobje, ki ga je preživel kot politični zapornik in ga je za vse življenje zaznamovalo kot upornika in odpadnika. Spremno besedo je napisal šentjurski literat Rado Palir, ki je dejal, da na področju avtobiografske literature redko srečamo takšno knjigo, na Šentjurskem pa je sploh še nismo nikoli. »Gre za zelo odkrito, intimno dejanje. Vidi se, da je knjiga nastala kot osebni zapis, za katerega je šele kasneje dozorela odločitev, da bi ga lahko predstavil širšemu bralstvu. Če bi se avtor oziral na odziv javnosti, bi zagotovo pisal drugače. Gre za velik del šentjurske zgodovine, za opise političnega, družbenega, zabavnega in čisto vsakdanjega življenja, kar bi morali kot lokalpatrioti, med katere se štejem tudi sam, izjemno ceniti.« Idealist na realnih tleh Na vprašanje, kaj ga je vodilo pri pisanju knjige, Franc Kovač brez oklevanja pravi, da je šlo za egoizem. »Hotel sem nekaj pustiti za seboj. Ko se človeku statistično izteka življenje, pomisli, kako jutri za njim ne bo ostalo nič. Morda je tu in tam v knjigi kaj preveč neposrednega, vendar je to tisto, kar si v življenju zapomniš.« Kovač je svoje politično delovanje pred tem že povzel v knjigi Spomini na šentjurski Demos. V skoraj dveh desetle- S plesom okoli sveta Baletni oddelek glasbene šole Rista Savina Žalec je v domu II. slovenskega tabora izvedel letno predstavo z naslovom S plesom okoli sveta. V njej so mladi plesalci prikazali glavne značilnosti najbolj znamenitih plesov različnih dežel. Okoli sveta so zaplesali prav vsi učenci, ki obiskujejo oddelek plesa, tako učenci plesnega vrtca, plesnih pripravnic in baleta. Zanimanje za predstavo je bilo izjemno. Sicer brezplačne vstopnice za dve predstavi so pošle v nekaj dneh. Scenarij, režija, koreografija in idejna kostumografija so delo profesorice baleta v glasbeni šoli Ines Mandelj, v vlogi povezovalke in ste-vardese, ki je občinstvo popeljala okoli sveta, pa se je predstavila profesorica petja v šoli Biljana Ivanović. Zbrane obiskovalce je v uvodu pozdravil ravnatelj glasbene šole Gorazd Kozmus, sodelujočim pa je čestital za izjemno ustvarjalnost. Ob tem je spomnil, da se piše leto, ko Slovenija praznuje 200 let javnega glasbenega izobraževanja, in leto, ki Pogovor s Francem Kovačem je vodila direktorica šentjurske knjižnice Tatjana Oset. tjih novinarskega delovanja se ga je prijel sloves velike kritičnosti, če že ne kar kriti-zerstva. A prav z radikalnimi razmišljanji in tudi odpiranji različnih tem na debatnih večerih Šentjurskega foruma je prevetril zatohlost in ozkost lokalnega družbenega okolja. Kljub pregovorni črnogledo- sti Franc Kovač na naš trenutni položaj gleda pozitivno. »V resnici se ne bi smeli pritoževati. Objektivno živimo bolje, kot smo kadarkoli v zgodovini. Seveda nimamo vsega, kar imajo bogate države, a saj bomo imeli. Dajmo času čas.« Bolj kritičen je do politike, predvsem občinske. »Iz leta v leto, iz sklica v sklic občinskega sveta jim gre bolj za seje kot za ideje. A tega niso krivi samo Šentjurčani. Strankarski sistem ne deluje. Žal nimam odgovora, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo drugače.« StO Foto: JURE GODLER Plesalci vseh plesnih oddelkov so obiskovalce okoli sveta popeljali z glasbo, s plesom in kostumi. napoveduje praznovanje 60-letnice obstoja Glasbene šole Rista Savina Žalec. LK, foto: TT p Ш ^^ POLNA NOČ POPUSTOV I LATE NIGHT SHOPPING PETEK, 22. APRILA 2016, OD 20. DO 24. URE cify/center Ifce najboljše *NOČNO NAKUPOVANJE 16 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, 1)ОШШ NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? fw Preberite aktualno -ponudbo Iia si -privoščite najboljše! iTMDd© - aluminijasta streha za več generacij TEL.: 041693394 PRODm IN SERI/IS TRAKTORIEI/ Kontaktni podatki: Brigita Bučar, s. p. Prožinska vas 57 3220 Štore Gsm: 041 331 613 E-pošta: metalko.bucar@siol.net, www.streha-metallko.si Za brezplačno svetovanje, izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite našega strokovnjaka za strehe na številko 041 331 613. Obiščite nas in z veseljem vas bomo popeljali na ogled naših referenčnih objektov. * OK led л • Ko svetloba spregovm VSE VRSTE SVETIL Zfl DOM GOSTINSKE LOKALE IM POSLOVNE PROSTORE. Streha predstavlja pomemben element stavbe. Zagotavljati mora zadostno toplotno stabilnost, zrakotesnost, odvajanje pare oz. sušenje toplotne izolacije. Vse to vam za vašo streho zagotavljamo v podjetju Metalko, kjer smo s svojim proizvodnim programom krovsko-klepar-skih izdelkov za krovce in trgovce na slovenskem trgu prisotni že 30 let. Vse za streho na enem mestu Naš sistem »Vse za streho na enem mestu« temelji na dolgoletnih izkušnjah in znanju specializiranih krov-cev-kleparjev. Nudimo vam aluminijaste barvne kritine Metalko, ustrezen prezračevalni sistem, žlebove, odtočne cevi, obrobe, slemenjake, sne-golove in vetrne obrobe, prav tako iz visoko kakovostnega aluminija. Izdelamo vam celovito ponudbo na ključ, na voljo pa sta tudi brezplačen ogled in svetovanje našega specialista. Prednosti aluminijaste strehe Metalko Kritina Metalko Lux je izdelana iz visokokakovostnega barvnega aluminija, ki sta mu za trdoto dodana še mangan in magnezij, zato ima izredno dolgo življenjsko dobo, ker aluminij ne rjavi, se ne lomi ali lušči. Visoka kakovost žgane barve, ki se nanaša po sistemu »coil-coating« še dodatno podaljša življenjsko dobo brez stroškov vzdrževanja, zato je odločitev za streho Metalko pametna in varčna tudi iz ekonomskega vidika. Zaradi izjemne odpornosti aluminija je kritina Metalko Lux varna pred nevihtami in praktično neuničljiva v izrednih vremenskih razmerah, kot so močan veter, dež, sneg, toča in led. Kritina daje lep videz klasičnega strešnika, ki je dodatno oplemeniten s pestrim izborom različnih barv. Z vsemi pripadajočimi elementi daje streha Metalko Lux celovit in eleganten videz, hkrati pa je izjemno lahka in primerna za vse sanacije ter novogradnje, saj se zaradi dobrih mehanskih lastnosti prilagaja vsakemu arhitekturnemu slogu. Metalko Lux je uporabniku in okolju prijazna kritina, ki je varna pred požari, ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja, hkrati pa je aluminij mogoče povsem reciklirati. 070 750 750 www.okled.si Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici ASFALT +38b 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net LVK/ NOVO: td.: 011 SMUflCl ГЕR.VK FLIkCA rd- omw огч fi |j skisemsfbkc^ CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE ■ ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE ■ SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN RARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - o ŠPORT 17 Tretjič zmagala oba! V klavrni sezoni Rudar lažje zadihal, Celje še ne Slavili so zeleni in beli, tretjič istočasno v tej sezoni. Da v istem krogu popoln izplen slavijo Velenjčani in Celjani, morajo biti udeleženi Zavrčani in Koprčani. V tej sezoni se je začelo v 15. krogu (Rudar - Koper 1:0, Zavrč - Celje 0:1), nadaljevalo v 21. (Rudar - Zavrč 1:0, Koper - Celje 1:2) in morebiti končalo v 30. (Celje - Koper 3:0, Zavrč - Rudar 0:2), ostaja pa še možnost v 33. krogu 6. in 7. maja (Zavrč - Celje, Rudar - Koper). Mera bi lahko bila povsem polna, sredi avgusta je le malo manjkalo v 6. krogu: Celje - Zavrč 2:1, Koper - Rudar 1:1. Zmedeni gostje V soboto so v celjski Areni zadeli Matej Podlogar, Sunny Omoregie in še ne polnoletni celjski nogometaš Janez Pišek, toda šele z igralcem več. Celje je »rešil« nespametni Marin Jurina, ki je bil izključen že v 27. minuti. Za domačega trenerja prvi rumen karton ni bil sporen, za gostujočega, Milana Obradovića, pa še kako: »Jurini so že obrisali kri s komolca, četrti sodnik pa je vztrajal, da zapusti igrišče. Med tem se je igra nadaljevala in Jurina se je vrnil vanjo ter bil kaznovan. Po 25 letih v nogometu sem se soočil z novim pravilom.« Koprski župan Boris Popovič je hitro oddrvel z VIP-tribune in pozabil jakno. Gostujoča ekipa je noč pred tekmo prespala v Celju, po njej pa morala še dolgo poslušati litanije vodstva kluba. Prednost končno prednost »Ne, ne, tako visoke zmage se nismo nadejali. Želeli smo si zgolj tri točke. Drži, pred strelom sem pogledal, kje stoji vratar,« je priznal Pišek, redni član slovenskih selekcij od 15. do 18. leta, in dodal: »Upam, da bo kdaj sledilo tudi vabilo članskega selektorja ...« Trenerju Robertu Pevniku gre zaenkrat odlično, tudi zavoljo zanesljive obrambe: »Osrednja branilca Hadžič in Travner sta zelo izkušena, poznam ju še iz časa, ko sem bil v Celju pomočnik trenerja Ilievskega. Tri tekme sta odigrala vrhunsko. Na treningih nimamo dovolj časa za popravke, psihološko pa lahko vplivam na učinek moštva.« Močan veter in končno aplavz s tribune sta obeležila tekmo pred 600 gledalci. In končno prepričljiva igra ob številčni prednosti, kar sta zagotovila Blaž Vrhovec in Pišek. Neredko smo namreč trepetali, če so sodniki izključili nekoga izmed tekmecev. Zapluli v mirne vode Nogometaši Rudarja so dosegli že četrto zaporedno zmago. In to zgodovinsko, prvo v Zavrču. V 2. polčasu so bili podjetnejši, predvsem pa dovolj zbrani v odločilnih trenutkih. V polno sta zadela Mate Eterović in Amer Kr-cić. Obakrat je večino dela opravil podajalec Stjepan Babić. Strelec prvega zadetka je takoj po zapravljeni pri- Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 30 18 8 4 65:20 62 MARIBOR 30 17 9 4 67:27 60 DOMŽALE 30 12 10 8 41:26 46 GORICA 30 13 6 11 41:41 45 ZAVRČ 30 9 10 11 30:35 37 RUDAR 30 10 7 13 29:43 37 KRŠKO 30 9 7 14 21:44 34 CELJE 30 7 11 12 24:42 32 LUKA KOPER 30 8 6 16 31:47 30 KRKA 30 6 8 16 23:47 26 Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Travner, Hadžič, Klemenčič - Vrhovec, Pi-šek - De Sousa, Pajač, Pod-logar - Omoregie. Igrali so še Spremo, Požeg Vancaš, Brlečić. ložnosti odšel na klop, vstopil pa je Krcić in ob prvem stiku z žogo potrdil zmago. Rudar se je na petem mestu točkovno izenačil z Zavr-čem. Prednost pred zadnjo Krko zdaj znaša že lepih 11 točk. »V Zavrč smo šli z namenom, da prekinemo neugodno tradicijo in uspelo nam je. Vsa čast mojim igralcem za prikazano. Ponosen sem na njih. Igrišče v Zavrču je specifično, manjše kot drugod,« je z veseljem pripovedoval trener Jernej Javornik. »Zelo sem vesel, da smo nanizali štiri zmage, po katerih lažje dihamo. Nikakor ne smemo misliti, da je vse rešeno. Pred nami so še zelo pomembne tekme. Smo pa na dobri poti. Stanje v klubu in okrog njega se počasi izboljšuje in posledično je tudi vzdušje boljše,« je dodal Javornik, ki je z moštvom v dveh tednih opravil herojsko delo. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Špica Kladivarjevima atletoma Štirideseto obletnico je praznoval Tek ob Savinji v počastitev praznika Mestne občine Celje. Na Špici sta bila najhitrejša Kladivarjeva atleta. Lucijan Zalokar je uveljavljen tekač, na Špici je zmagal že pred štirimi leti, vseskozi je bil v vodstvu: »Nekaj ovinkov mi je že ušlo iz spomina. Žal mi je, da ni prišel kdo izmed mojih hitrih prijateljev, na primer Urh Poteko. Dobro je, ker sem zmagal, slab pa je bil moj čas teka.« Lani je imel Lucijan na »tartanu« težavo s poškodbo: »Tegobe z zadnjo stegensko mišico mi enostavno ne dovoljujejo hitrih tekov. Letos bom saniral poškodbo, v letu 2017 pa žel sadove dela. Najbrž se bom z razdalje 800 metrov preusmeril na 1.500 metrov. Menim, da je čas okoli štirih minut lahko hitro dosegljiv. Sprva bom osredotočen na domačo konkurenco.« Pri dekletih je bila najhitrejša 18-letna Vita Štefane iz Oplotnice, državna prvakinja v krosu med starejšimi mladinkami, gimnazijka v Slovenski Bistrici: »Tek je bil zahteven, veter je bil precej močan.« V veteranski konkurenci sta bila najhitrejša Karolina Ivič in Vojko Arzenšek. Prejšnji teden je sledil četrti Tek celjskih knezov (10 kilometrov), na katerem sta Zalokarja prehitela Simon Navo-dnik in Miran Cvet. V ženski konkurenci je zmagala Štefa-netova pred Urško Pušnik in Andrejo Štekl. DEAN ŠUSTER Lucijan Zalokar in Vita Štefane Žan Jezovšek Tudi Žan na Poljsko Slovenska hokejska reprezentanca je pred odhodom na svetovno »drugoligaško« prvenstvo v Katovicah odigrala pripravljalno tekmo z Madžarsko v Budimpešti. Selektor Nik Zupančič ima na seznamu dva celjska napadalca, Kevina Ograjenška iz francoskega Epinala in Žana Jezovška iz ECE Celja. Slednji bo z izbrano vrsto tudi na Poljskem, toda selektor bo čakal na Roberta Saboliča, ki igra v finalu češkega prvenstva. Zato bo prijavil le 12 napadalcev, tako da naj bi bil zaenkrat mladi Jezovšek, ki bo jutri dopolnil 19 let, »na čakanju«. Po SP se bo preizkusil pri češkem drugoligašu Češke Budejovice. Če ne bo uspel, ne izključuje, da bo kariero nadaljeval v Celju. Nad Olimpijo zaenkrat ni navdušen, Jesenice pa po nesramnem obnašanju njihovih navijačev ne pridejo v poštev. Predsednik HK Celje Sandi Sendelbah je skupščino kluba sklical za 10. maj. V mednarodni konkurenci sta uspešno nastopili tudi celjski hokejistki Sergeja Zimšek (HK Maribor) in Mojca Duh (Kranj). Na Bledu je namreč slovenski reprezentanci uspelo obstati v diviziji II v svetovni skupini A. Odločilna je bila zmaga nad Hrvaško s 6:1. DEAN ŠUSTER, foto: HZS NA KRATKO Po priznanjih še medalje? Kazan: Trener Marjan Fabjan in svetovna prvakinja v judu Tina Trstenjak bosta v Rusiji, na prizorišču evropskega prvenstva, ki se bo začelo danes, prejela prestižni nagradi Evropske judo zveze. Fabjan je najboljši evropski trener judoistk, Trstenjakova, z naskokom vodilna tekmovalka na svetu v kategoriji do 63 kilogramov, pa najboljša evropska judoistka v letu 2015. Poleg nje bodo iz Sankakuja tekmovali še Anka Pogačnik, Ana Velenšek, Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc, Rok Drakšič in Mihael Žgank. Glavni letošnji cilj vrhunskih judoistov je uspešen nastop na olimpijskih igrah v Braziliji. Mnogi drugi bodo zato skušali izkoristiti evropsko prvenstvo za visoko uvrstitev. Niku zlato in bron Vogel: S tekmama državnega prvenstva v disciplinah slo-pestyle in big air se je zaključila sezona slovenskega prostega smučanja. Izkazal se je član Smučarskega društva Celje Nik Podrepšek. V disciplini slopestyle je postal državni prvak, big air tekmo pa je zaključil na tretjem mestu. Nepredvidljivi Dobovec Rogaška Slatina: Dobovec je izsilil peto, odločilno tekmo za preboj v finale državnega prvenstva v futsalu. Četrti polfinalni obračun proti Mariboru je dobil s 6:5. Za zgodnje vodstvo z 2:0 sta do devete minute poskrbela Aleš Vrabel in Uroš Kroflič, Matjaž Vojsk je z dvema goloma povišal na 4:1. V drugem delu sta zadela še Vrabel in v 30. minuti Gašper Vrhovec za 6:3, toda napeto je bilo do konca. Gostje so se na gol zaostanka približali v zadnji minuti. Dobovčani so torej serijo začeli s porazom in zmago v Mariboru, nato so doma izgubili in znova zmagali. Peta tekma bo v Mariboru jutri. (DŠ) 18 ŠPORT Mlakarjevi meseci Proti Riu in magisteriju Rokometaši Celja Pivovarne Laško so petič zapovrstjo, skupno pa devetnajstič zmagovalci pokala RZS. V finalu zaključnega turnirja v Ribnici so premagali Koper z 38:25. Po prvem polčasu so vodili že z 19:9. Najresnejšega tekmeca, velenjskega Gorenja, so se otresli že v osmini finala, v polfinalu pa komaj strli najtrši, domači oreh, Ribnico s 25:24. Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil izbran Miha Zarabec. Blaž Janc je v finalnem obračunu dosegel deset golov in bil najboljši strelec turnirja. Žiga Mlakar jih je proti Kopru dodal sedem. Zanj soigralci - tudi Blagotinšek in Poteko - pravijo, da je najmočnejši med njimi. Desni zunanji napadalec spada med najbolj odločne in bojevite »pivovarje«. Ključen je bil polfinalni obračun. Ste imeli vse pod nadzorom? V bistvu smo. Vodili smo z dvema goloma razlike, gostitelji pa so v finišu zaostanek znižali s sedem-metrovko. V nedeljo zvečer ste oblekli maji- ce z napisom Boris, ta je zate. Naš dolgoletni ekonom Boris Vr-ščaj je imel prometno nezgodo. V torek smo ga obiskali v celjski bolnišnici in mu v sobi pustili pokal. Upamo, da se bo čim prej vrnil v naš klub. Kaj bi lahko podčrtali pod nastopi v ligi prvakov? Na vsaki tekmi smo bili konkurenčni, često premalo zbrani v končnicah. A dokazali smo, da se lahko kosamo z najboljšimi, najbogatejšimi. Želenega rezultata ni bilo, čas je, da v naslednji sezoni storimo korak naprej in se uvrstimo v osmino finala. Izjemno obdobje je za vami. Začniva z dvema prestopoma. Ko se mi je iztekla pogodba v Celju, nihče ni pokazal želje, da bi ostal. Povabil me je Maribor. Po uspešni sezoni so se oglasili v Celju in seveda sem vesel, da sem znova tu. Upam, da so veseli tudi drugi. Bili ste »Kajuhov« gimnazijec, nato pa ... Lani sem diplomiral na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, nato pa sem se vpisal v Žiga Mlakar pri strelu podiplomski oziroma magistrski študij, kar pa je trenutno še »v procesu«. Upamo, da poleti za študij ne boste imeli časa, želimo vam torej, da bi vas selektor Vujović uvrstil v izbrano vrsto za olimpijske igre. V nepozabnih kvalifikacijah ste igra- li tako proti Španiji kot tudi proti gostiteljici Švedski in ji zabili en gol in še proti Iranu, kjer ste dodali štiri zadetke. Je prvenec sploh lahko lepši? Najbrž ne. Občutki so bili nepopisni. Športnik si več ne more želeti. Vsi si želimo v Brazilijo, toda število igralcev je omejeno. Trdo delo in sreča, to bo odločilno. Ne smemo pozabiti na državno prvenstvo, velenjski tekmeci so zelo neugodni. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Celjski »eretaši« Med najboljšimi na svetu Vlado Bojović SEDEMDESET LET ROKOMETA VCEUU IN SLOVENIJI Piše: ANDREJ SUSTERIC V še ne tako davni preteklosti so v rokometu na desnem krilu kraljevali »eretaši« - desničarji z značilnim metom! Po opisu Toneta Goršiča v knjigi Kako igramo rokomet (RK Aero Celje 1986, stran 48) je »eret« strel s skokom s črte z odklonom in s polkrožnim zamahom. Uporabljajo ga krožni napadalci in desničarji na desnem krilu. Izvaja se lahko na več načinov, tudi s padcem v levo, na prosto levo roko ali s povaljanjem po tleh - kar je bilo v tistih časih, ko se je igralo še zunaj na »lešu«, pesku in asfaltu, za tiste, ki si niso zaščitili kolen, lahko zelo boleče in tudi krvavo. Tone Goršič pravi: »Po ustnem izročilu je >eret< met nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja prvi uporabil, izumil malo znani češki rokometaš Eret. V času mojega študija v Zagrebu v letih 1960-64 me je s tem metom navdušil sošolec, Splitčan Petar Pera-sić, ki je imel res lep, »uleknjen eret«. Skušal sem ga prenesti tudi na Celjane. Demonstriral nam ga je Pero sam, ko sem ga leta 1965 povabil v Celje, da me zamenja kot trenerja, saj sem sam še igral, a je zdržal le en mesec. Znana >eretaša< v bivši Jugoslaviji sta bila Miroslav Pribanić iz bjelovarskega Partizana, ki pa ni streljal s padcem, in Branislav Pokrajac, član Dinama iz Pančeva, res pravi »eretaš«, a se je kasneje preselil na levo krilo in tam dosegel svoje največje uspehe. S krila in z mesta zunanjega igralca sta bila odlična »eretaša« Bogosav Perić iz Dinama, Dejanov oče, in Memnun Idžaković iz sarajevske Mlade Bosne. V Celju je s tem strelom prvi poskušal Andrej Savodnik, vendar so ga mučili prestopi čez črto. >Mučil< se je tudi Tadej Dejvi Hrušovar v sezoni 1963/64, kasneje uspešen pevec in skladatelj zabavne glasbe pri skupinah Bele vrane in Pepel in kri, ki pa si je ob strelu preveč razbijal Niko Markovič kolena. Pravi in uspešen >eretaš< je postal Niko Markovič iz Žalca med leti 1963-71. Leta 1967 je nastopil za mladinsko reprezentanco Jugoslavije na mednarodnem turnirju v Bolgariji. Markovič je leta 1964 za eno sezono prestopil v trboveljski Rudar in s 17 leti kot prvi celjski igralec nastopil v 1. zvezni ligi. Odlični slovenski zunanji »eretaši« so bili Mile Đakić, prvi >tujec< v Celju, ki je prišel iz Slovana, še prej tudi Štefan Kac iz Šoštanja, Slovanovec Viki Majerle ter naš Andrej Telič - slednji trije so od daleč streljali s padcem!« Najboljši in najuspešnejši celjski »eretaš« ter eden najboljših v bivši Jugoslaviji in na svetu je bil Vlado Bojović. Kot državni reprezentant (Novi tednik, 7. 4. 2016) je za celjsko prvo ekipo nastopal 13 sezon (1969-79 in 1981-84), dve sezoni pa za ljubljanski Slovan, s katerim je leta 1980 skupaj z bratom Mihom osvojil naslov jugoslovanskega prvaka in nastopil v finalu pokala evropskih prvakov. Vlado Bojović Zadnji »eretaš« na desnem krilu v Celju je bil Aleš Praznik. Za prvo ekipo Celja je nastopal pet sezon (1976-82), svojo igralsko kariero pa zaključil v Slovanu. Kot mladinski reprezentant Jugoslavije je na SP 1981 osvojil zlato medaljo (Novi tednik, 14. 4. 2016). Od leta 1982 so na položaju desnega krila v Celju igrali le še levičarji: Vito Selčan, Srečko Mahnič, Roman Pungartnik, Tomaž Ocvirk, Matjaž Brumen, Žikica Milosavlje-vić, Dragan Gajič, Gašper Marguč, Blaž Janc, Gal Marguč ... Občasno je na tem krilu po sili razmer in z dobrim »eretom« zaigral tudi desničar Tomaž Jeršič, sicer levo krilo. Tone Goršič se spominja, da je bilo v zadnjih dveh desetletjih tudi med celjskimi dekleti veliko uspešnih »eretašic«: Maja Bilič (letnik 1984), Jelena Kikanovič (85), Zala Bojovič (88), Kaja Krebs (92), Jasmina Pišek (96) . Naslednjič: Še zadnjič prvoligaši Foto: Niko Markovič, Vlado Bojovič, Tone Goršič Pisec podlistka se je tega nadaljevanja lotil s prav posebnim zanimanjem in veseljem. Tudi sam je namreč v rani mladosti deset let (1960-70) igral rokomet v Grosupljem - na mestu desnega krila kot »eretaš«! »Seveda še zdaleč ne tako dobro in uspešno kot v članku opisani igralci,« je dodal Šušterič. (DŠ) Aleš Praznik ŠPORT 19 Zrinski: »Najmanjši kraj s prvoligašem« Košarkarski Podčetrtek bo slavil v soboto V 2. slovenski ligi za košarkarje je bil v soboto v dvorani Gimnazije Celje - Center regijski derbi, v katerem so košarkarji iz Podčetrtka z novo zmago - ECE Celje so ugnali s 84:77 - potrdili prvo mesto. Tekmo sta si ogledala tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in župan Podčetrtka Peter Misja. Vodilni mož KK Terme Olimia Podčetrtek je Darko Šket: »Lani se nam ni izšlo v kvalifikacijah, letos smo cilj že izpolnili. Nismo se še dokončno odločili glede vstopa v 1. ligo, pogovori bodo še sledili. Najprej je na vrsti slavje v soboto, pripravljamo pester program.« Igralci si zaslužijo Na vrhu lestvice ima klub iz Podčetrtka 17 zmag in štiri poraze ter krepko prednost pred zasledovalci. Vodi ga odličen trener, že desetletja Celjan, Boris Zrinski: »Dogovorili smo se, da ekipa na čelu s strokovnim štabom pribori prvo mesto, zdaj pa je na potezi vodstvo kluba. Pogoji licenciranja so strogi, a menim, da so si igralci zaslužili napredovanje oziroma igranje v 1. ligi. S predstavami so dokazali, da ob nekaj dodatkih zmorejo marsikaj. Zavedamo se, kaj nas čaka v enotni slovenski ligi. Po drugi strani bi Podčetrtku veliko pomenil obisk vrhunskih ekip.« Zrinski je slovensko moško reprezentanco vodil na dveh evropskih prvenstvih. Koristna šokantna poraza V Celju je ekipa iz Podčetrtka poravnala račune, želi jih še v zadnjem krogu proti Konjičanom. »Marsikdo je v KK Terme Olimia Početrtek. Prva z leve stojita Darko Šket in Boris Zrinski. celjski dvorani pričakoval, da bomo podarili zmago. 40 let sem trener in nikomur nisem ničesar dolžan, tudi nobene usluge ne pričakujem. Niti slučajno nismo razmišljali, da bi prepustili zmago domačinom, ki so jo nujno potrebovali. Na vso moč bomo odigrali tudi zadnjo tekmo,« trdi Zrinski. Zadnji podvig je prišel v jubilejnem letu. »Pred 40 leti sem debitiral kot trener članov v Podčetrtku. 20 let kasneje je sledil vrh v klubski karieri, naslov pokalnega prvaka s polzel-skimi Hopsi. 20 let kasneje se mi je z mojim matičnim klubom uspelo uvrstiti v 1. ligo. Gre za najmanjši kraj v slovenski zgodovini, ki bo imel prvoligaša. To štejem za enega največjih uspehov v svoji karieri. Sezona je bila zahtevna. Najbolj sta nas povezala zaporedna šokantna poraza, domači s Celjem in nato v Slovenskih Konjicah.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Panorama MALI NOGOMET 1. SFL, četrta tekma pol-finala končnice: Dobovec Pivovarna Kozel - Maribor 6:5 (4:2); Vrabel (7, 24), Kroflič (9), Vojsk (14, 15), Vrhovec (30). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog: Helios Suns - Rogaška 95:63; Atanacković 16; Remekun 12, Milašinović 10, Union Olimpija - Zlatorog 102:78; Lešić 21; Barič 24, Abrams 23, Tajfun - Krka 71:87; Ce-bular 20, Parks 17; Lapornik 18. Vrstni red: Union Olimpija, Helios Suns, Krka 10, Zlatorog, Rogaška 9, Tajfun 6. 1. SL, za obstanek, 7. krog: Portorož - Hopsi 74:66; Bar-barič 20; Mikulić, Ćup, Đu-kanović 14, LTH Castings -Elektra 121:80; Radulović 21; Hasić 23, Đurica 17. Vrstni red: LTH Castings 31, Šenčur 27, Lastovka, Portorož 26, Hopsi 24, Elektra 18. NOGOMET 1. SL, 30. krog: Celje - Koper 3:0 (2:0); Podlogar (36), Omoregie (41), Pišek (81), Zavrč - Rudar 0:2 (0:0); Ete-rović (52), Krcič (73), Krško - Maribor 1:3 (1:1), Domžale - Olimpija 0:1 (0:0), Gorica -Krka 1:0 (0:0). ROKOMET Pokal RZS, finale: Celje Pivovarna Laško - Koper 38:25 (19:9); Janc 10, Mlakar 7; Gorela 5, polfinale: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 25:24 (13:13); Žvižej 7, Mlakar, Janc 4; Nosan 9. (MiK) Športni koledar Petek, 22. 4. Celjski košarkarji (v rumenih dresih) bodo v zadnjem krogu gostovali pri Hrastniku, ki je na lestvici zadnji. Podčetrtčani (modri dresi) bodo pričakali Konjičane, ki se prav tako kot Celjani želijo izogniti kvalifikacijam. MALI NOGOMET 1. SFL, peta tekma polfina-la končnice: Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel (20). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog: Rogaška - Zlatorog (20). Sobota, 23. 4. Potolčeni Rogaška, Zlatorog in Tajfun Za košarkarji v ligi za prvaka so tekme 6. kroga. Ekipe s Celjskega so doživele visoke poraze. Helios je s 95:63 odpravil Rogaško, Union Olimpija je v Stožicah s 102:78 premagala Zlatorog, Tajfun pa je v Hruševcu s 71:87 klonil proti Krki. Med tem so v ligi za obstanek pol-zelski Hopsi izgubili na gostovanju v Portorožu. Elektra, ki je že izpadla v drugo ligo, je s 121:80 klonila v Škofji Loki. Dober začetek, slab konec Rogaška je tekmo v Domžalah odlično začela in povedla s 14:4, a res odličen je bil le uvod. Gostitelji se pred domačim občinstvom niso predali, vztrajno so nižali razliko, izid prvega polčasa je bil neodločen (36:36). V nadaljevanju je bila zgodba povsem drugačna. Gostitelji so se sprostili in razlika je začela naraščati do končnih +32. »Prvi polčas smo odigrali zelo solidno, v nadaljevanju pa popolnoma izgubili glavo in energijo. Še posebej smo popustili v zadnji četrtini, kar je domačim prineslo visoko in povsem zasluženo zmago,« je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki bo že jutri s svojimi košarkarji gostil Zlatorog. Ponižani sredi Stožic Košarkarji Uniona Olimpije so prvič v tej sezoni premagali laško zasedbo. Potem ko so pred njim dvakrat pokleknili v četrtfinalu pokalnega tekmovanja ter v uvodnem krogu lige za prvaka, so tokrat povsem zasluženo slavili. Gostitelji so imeli praktično vso tekmo vse vajeti v rokah. Že v uvodni četrtini so prišli do zanesljive razlike, v drugi vodili od pet do enajst točk, v tretjem delu igre pa gostom zadali odločilni udarec. Drugi zaporedni poraz je v zasedbo trenerja Aleša Pipana prinesel dodatno slabo voljo. »Olimpija je pokazala precej več volje in želje po zmagi kot moji fantje. Med tekmo smo prišli v težave z osebnimi napakami. Izgubili smo ritem, igra nam v obrambi ni stekla, premalo smo bili agresivni,« je povedal Pipan. V dresu Zlatoroga je v Stožicah blestel mladi Trboveljčan Nejc Barič, dosegel je 24 točk. Jutri bo sledila pot proti Rogaški Slatini. Ne steče in ne steče Krka je na gostovanju pri državnem prvaku Tajfunu z uvodnim vodstvom z 8:0 potrdila, da je prišla po novo zmago. Novomeščani so v drugi četrtini hitro ušli na 10 točk naskoka, do polčasa na 16. Gostitelji so se po odmoru sicer še približali na pet točk zaostanka (56:61 in 58:63), nato so vnovič zagospodarili gostje in tekmo zasluženo dobili. Trener Tajfuna Dejan Mihevc je poudaril: »Za nas je bil usoden zadnji del druge četrtine, ko smo slabo odigrali obrambno tranzi-cijo in gostom dovolili, da se oddaljijo za 16 točk. Rad bi se zahvalil našim najbolj zvestim navijačem, ki so nas v minuli sezoni podpirali pri največjih uspehih in nas podpirajo tudi sedaj v težkih trenutkih.« Šentjurčani bodo v soboto odigrali novo domačo tekmo, gostili bodo Olimpijo. Ljubljančani imajo na vrhu lestvice skupaj z Domžalčani in Novomeščani po deset točk, Laščani in Slatinčani so pri devetih, Šentjurčani pa pri šestih, brez zmage. Do konca lige za prvaka ostajajo štirje krogi. MITJA KNEZ NOGOMET 1. SL, 31. krog: Gorica - Celje, Velenje: Rudar - Domžale (19). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog, Šentjur: Tajfun - Union Olimpija (18). 1. SL, za obstanek, 9. krog: Šenčur - Elektra, Domžale: Lastovka - Hopsi (19). 1. SL (ž), druga tekma polfinala končnice: Maribor - Athlete Celje (16.30). Torek, 26. 4. KOŠARKA 1. SL, za obstanek, 10. krog, Polzela: Hopsi - Elek-tra (19). Sreda, 27. 4. NOGOMET 1. SL, 32. krog: Krško - Rudar (18). 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babi, sestre in tete JERICE MAGIČ iz Zadobrove 112, Škofja vas (6. 3. 1944 - 18. 3. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, iskrene in tople stiske rok ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala prof. dr. Slavku Krajncu za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, domačemu župniku gospodu Antonu Pergerju ter duhovnikoma Alojzu Kostanjšku in Janku Ivančiču za somaševa-nje. Posebna zahvala tudi pevcem cerkvenega pevskega zbora Marije zavetnice iz Prihove za čustveno odpete duhovne pesmi pri maši in pogrebu. Hvala pogrebni službi Raj ter vsem in vsakemu posebej, ki ste nas spremljali ob slovesu od Jerice Magič. Žalujoči vsi njeni 898 Hitro, hitro čas beži, jaz sem tu, a tebe, ljubi mož, že štiri leta med živimi ni. Kako me to boli... V SPOMIN JOŽETU ŠOLINCU iz Zatišja 17 v Celju (6. 3. 1934 - 9. 4. 2012) Žena Jerica 867 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Za vedno je odšel naš dragi mož, oče, tast, dedi, pradedi, stric in prijatelj STANISLAV LOVRENČIČ (16. 10. 1925 - 8. 4. 2016) Ob tem žalostnem dogodku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili osebna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala KS Ostrožno in DU Ostrožno. Posebna zahvala je namenjena gospe Marini Sre-bočan za izbrane besede slovesa, gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen pogreb in mašo zadušnico, kolektivu Vrtca Anice Černejeve Celje, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Veking za spoštljivo opravljeno delo. Žalujoči vsi njegovi 889 ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama FRANČIŠKA KOČEVAR rojena Jelovšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala nefrološkemu oddelku bolnišnice Celje, kjer so za našo mamo res lepo skrbeli zadnje dni življenja. Hvala sosedi Betki za pomoč in skrb, hvala tovarni Juteks za darovano cvetje in slovo od pokojne mame. Njeni 864 Vrača se pomlad, a življenje ne... Le spomini kakor jata ptic znova ožive . ZAHVALA V 92. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga MILKA LAVRINC iz Zgornje Rečice pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Laško in vsem, ki ste jo obiskovali in ji namenili svoj čas. Posebna zahvala je namenjena pogrebni službi za organizacijo pogreba, pevcem iz Laškega, govorniku za besede slovesa, trobentaču, nosilcem praporov in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Mimika, počivaj v miru! Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 23. aprila bo minilo deveto leto, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric SLAVKO MLINAR Iskrena hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcu in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Vsi njegovi MOTORNA VOZILA PRODAM ODLIČNO ohranjen megane berline 1,6, 2011, bele barve, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 257-879. 847 ŠKODO favorit XL, letnik 1994, registracija maj 2016, motor 1,3, 40 kW, elektronski vbrizg, katalizator, motor felicia, prodam. Dodam štiri platišča za zimske gume, dve prednji in dve zadnji luči. Telefon 031 321-778. 874 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM NAGIBNO »škarpirko«, vključno s hitro menjavo, primerno za 4 do 5 ton, prodam. Telefon 051 228-922. 871 ELEKTRIČNO kosilnico s kablom s košaro prodam. Telefon 031 884-937. 882 BCS kosilnico z nizkimi kolesi, diesel, motor Lamborghini 127, prodam. Telefon 031 709-823. 890 NAHRBTNO kosilnico Kawasaki, novo, prodam. Telefon 051 686-615. 89i SEJALNICO Olt, dvoredno, za koruzo, dvo-brazdni plug Slavonec, tračni obračalnik Sip in puhalnik Tajfun na traktorski pogon prodam. Telefon 041 261-676. 910 KUPIM POSEST KOSILNICO Bcs, 127 cm, obračalnik Sip, 220 cm in kosilnico Alpina, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 532 NOV evro greben za kosilnico Bucher prodam. Telefon 051 228-922. 871 PRODAM BIVALNI vikend s sadovnjakom v okolici Planine pri Sevnici, energetska izkaznica, prodam. Telefon 041 771-466. 743 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, obračalnik, pajek in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 822 TRAKTOR Steyer T 86, 18 km, v delovnem stanju, kupim. Telefon 031 783-833. 876 TRAKTOR Štore, Zetor, Imt, Univerzal, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 884 GOZD, travnik, 2,7 ha, pri Svetem Štefanu, prodam. Telefon 031 262-504. 843 NA Pečovju nad Štorami prodam posestvo z gradbeno parcelo, približno 2,5 ha. Cena po dogovoru. Telefon 051 245883. 853 DVE parceli po 1.800 in 1.400 m2, Jezerce, Šmartno v Rožni dolini, ugodno prodamo. Telefon 070 864-120. 893 LEPO hišo, preko 1.000 m2 zemljišča, manjši hlev z delavnico, na sončni legi med Štorami in Šentjurjem, prodam. Telefon 040 715-633. 901 KUPIM V CELJU, Hudinja, Nova vas, Lava, Ostro-žno kupim dvojček, vrstno hišo. Telefon 041 897-485. 825 ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo manjšo hišo. V račun vzamem stanovanje. Energetska izkaznica D. Telefon 041 643-431, 031 493-944. 588 тшш astrologinjai HIŠO v Celju, lahko potrebuje prenovo, kupim. Financiranje urejeno. Telefon 041 866-822. n STANOVANJE PRODAM STAREJŠE stanovanje v Celju, 60 m2, prodam ali oddam v najem. Telefon 031 348-404. 836 V CELJU na Hudinji prodam dvoinpolsobno stanovanje, 77 m2. Telefon 051 499566. 897 KUPIM PRODAM PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. ENOINPOL- do dvoinpolsobno sobno stanovanje v Celju nujno kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 777-555. n AKUSTIKA OTROŠKO diatonično harmoniko, C, F, B, velikost 34 cm, z dvema poltonoma, prodam. Telefon 031 485-488. 873 JARKICE, rjave, grahaste, črne, štajerke, pred nesnostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n PUJSKE, težke od 30 do 70 kg, mesni tip, možnost prevoza, prodam. Telefon 041 655-528. 718 PRAŠIČE, težke od 130 do 160 kg, cena 1,30 EUR/kg, mesni tip, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 718 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. n PRAŠIČE, od 30 do 200 kg ter breje mladice, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 799 BREJO kobilo, pasma norik, prodam. Telefon (03) 5771-596, Štore. 814 KRAVO s teletom in bike simentalce prodam. Telefon 041 794-132. 843 KRAVO, ls, pašno, staro 5 let, brejo, prodam. Telefon 041 759-681. 851 DVE telici sharole, mesne pasme, ena breja, ali bikca simentalca, 200 kg, prodamo. Telefon 040 275-105. 834 BIKA cika, težkega preko 400 kg, mirnega prodam za 750 EUR. Telefon 031 269105. 838 TELICO simentalko, pašno, težko 650 kg, telila bo v začetku maja, prodam ali menjam. Telefon 031 467-862. 850 TELIČKO simentalko, težko 220 kg in bikca, čb, 180 kg, prodam. Telefon 031 743-351. 877 ODOJKE, krško-poljske, tri, težke 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 741-469. 869 BURSKEGA kozla z rodovnikom, starega 3 leta, prodam. Telefon 031 431-140. 870 TELICO, sivo-rjavo, brejo devet mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 322-232. 872 KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, prodajamo od 23. aprila naprej. Cena kokoši 1 EUR/ žival. Telefon 041 369-309. n TELICO, brejo sedem mesecev in pol (mati zelo dobra mlekarica), prodam za 1.990 EUR. Telefon 041 257-664.899 ЛГШТЈШ I astrologija 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Pomladi vse se veseli, ko drobna ptička žvrgoli. Moje srce je žalostno, ker mora vzet slovo ... ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga sestra in teta ANGELCA SIRŠE iz Celja oskrbovanka DSO Vransko Zahvaljujemo se sorodnikom, osebju DSO svetega Rafaela Vransko, gospodu župniku Turineku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo na pokopališču na Vranskem skupaj z nami pospremili na poti do groba. Žalujoči: sestre Tonika, Julka in Fanči Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 93. letu je za vedno zaspala HEDVIKA KRAJNC iz Štor Ob izgubi naše mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena osebju Doma ob Savinji v Celju za nesebično pomoč in skrb, gospodu župniku Vladu Bizantu za opravljen obred in sveto mašo ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči njeni domači TELICE po izbiri, težke od 230 do 500 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 890 KRAVO, lisasto, limuzin, brejo drugega teleta, prodam. Telefon (03) 5793-229. 902 DVE telici simentalki, 160 in 130 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p BREJE, pašne krave, krave z mlekom in pašne teličke simentalke prodam. Telefon 031 533-745 . 9 07 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p VEČ jalovih krav kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PSIČKA, mačko, mlado kozo, mlade race kupim po simbolični ceni. Telefon 070 395-033. 900 ODDAM PRODAM 862 SENO in otavo v kockah ugodno prodam. Možna menjava za drva. Informacije po telefonu (03) 5421-162, do 9. ure. 768 VINO jurka, neškropljeno, 100 l, za 0,60 EUR in »šnops« prodam po ugodni ceni. Telefon 031 533-112, 031 585208. 785 OSTALO PRODAM Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. ... In prišlo je slovo, tokrat za zmeraj . Mirno spi, moja ljuba mama TILCKA GUCEK iz Zagrada (20. 1. 1926 - 7. 4. 2016) ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se dotaknili njenega življenja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Jožica ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, brat in stric IVAN ŽNIDAR iz Stražice 12, Frankolovo (19. 4. 1939 - 7. 4. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu patru Branku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. Kako prazen dom je, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila MARINKA GRACNER iz Šentruperta 84 nad Laškim (24. 7. 1962 - 20. 4. 2015) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni SENO v kockah prodam. Telefon 070 274418. 788 VINO, mešano, belo in rdeče, modra fran-kinja, prodam. Telefon 031 290-239. Š VINO, rdeče, modra frankinja in črnina, po 1 EUR, okolica Vojnika, prodam. Telefon 031 298-123. 842 MEŠANO vino jurka in izabela, 100 do 150 l, prodam po 0,60 EUR/l. Telefon 040 575-940. 853 KRMO otavo, ročno sušeno, prodam. Telefon (03) 5739-332. 859 BELO vino rumeni muškat, beli pinot, char-donnay, mešano, prodam. Telefon 041 512-755. 868 VINO modra frankinja po 1,50 EUR/liter, prodam. Telefon 041 403-266. 881 BIO rdeče vino in moko bele koruze, pridelano 2015, po 1 EUR, okolica Celja, prodam. Telefon 070 612-705, zvečer. 880 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, sive, beli leghorn, jerebiča-ste italijanke, rdeče grahaste, dnevno sveža rjava in bela jajca in vse vrste perutninske krme prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 628 OTROŠKI avto sedež, 0 do 18 kg, stajico in ležalnik prodam. Zraven podarim stolček za hranjenje. Vse kot novo. Telefon 041 966-808. 832 NAKLADALKO sena, 100 l vina izabela in gumi voz »gumiradl«, 13 col, prodam. Telefon 070 272-659. 858 PREKOPALNIK Marko 102, nerabljen in 13 parov, slemenjakov Esal, dvodelni, ravni, nerabljeni, sivi, prodam. Telefon 041 500-665. 867 VEČJO pasjo uto prodam po ugodni ceni. Telefon 041 252-991. 878 ZAPRAVLJIVČKA (voz), v odličnem stanju, prodam. Telefon 041 344-825. 879 PRIKOLICO za kampiranje Adria, starejšo, prodam. Telefon 041 707-719. 891 SVINJSKO polovice, prašič hranjen z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5808-774. Š 36 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice GABRIJELE PAR iz Lokrovca 31 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala zaposlenim Doma svetega Jožefa, ki so ji pomagali v zadnjih dneh. Hvala dr. Šorliju in negovalnemu osebju na pljučnem oddelku v bolnišnici Topolšica. Iskrena zahvala je namenjena gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred in darovano sveto mašo ter mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru župnije sveti Duh Celje za lepo petje. Hvala gospe Justini Palčnik za prebran nagovor pri obredu in gospodu Svetku, ki je imel nagovor pri sveti maši. Iskrena hvala vsem, ki ste zanjo molili doma in v cerkvi. V molitvah se še kdaj spomnite nanjo. Žalujoči vsi njeni Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si 65-letni moški, upokojenec, želim spoznati žensko, staro od 60 do 65 let. Telefon 070 338-285. 844 UPOKOJENEC, 61 let, želi spoznati žensko za prijateljsko druženje in izlete. Možna je resna zveza. Telefon 070 395-033. 900 DVA hektara in pol košnje, Lokrovec -Celje, oddam. Prodam seno v kockah. Telefon 041 397-566. 903 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n SALAME, »bunke« in belo vino prodam. Kupim bikca. Telefon 031 228-414. 905 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ Ml 421 m •0« 954 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko KOŠNJO v sadovnjaku, primerno za svežo krmo, oddam. Telefon 041 976-668. C "O dizajnerski< kos. Nekakšen kultni avto, ki mi je pisan na kožo. S svojim avtom se peljem kamorkoli. Z njim sem bil že daleč na dalmatinski obali in včasih dosežem neverjetne hitrosti.« Velenjski florist je znan po urejenosti in podobno skrbi tudi za svojega jeklenega konjička. bolje skrbel zanj, ampak načeloma je še kar čist.« V Šaleški dolini skoraj ni kotička, kamor Ogrizek ne bi prinesel malce cvetlične okrasitve. Tudi v tujini se lahko pohvali s svojim stvaritvami. Vsako leto se rad vrača v Split, kjer pomaga pri tradicionalnem festivalu cvetja. »Polna Dioklecijanova palača cvetja je res krasna. Pri srcu mi je tudi belgijsko podeželje.« Seveda s svojim belim lepotcem in z družino rad obiskuje kotičke Slovenije. »Najljubše mi je v poletnem času, ko zelo zgodaj zjutraj krenem proti Kamni-ško-Savinj skim Alpam in sem že ob šestih blizu Kamniškega sedla. Med potjo opazujem naravo. To so res najlepši trenutki.« V otroštvu je veliko časa preživel na posestvu starih staršev, kjer je užival v naravi in odkrival čare velike posesti. Celo leto je bil zelo povezan z naravo in rastlinami. Na babičinem vrtu je dobival material za prve šopke. Tako si ne more predstavljati, da bi imel službo med štirimi stenami. »Potrebujem prostor, naravo, zemljo, rastline, potrebujem zeleno.« Je ljubitelj lepega, tudi v modi. »Človek mora odražati delo, s katerim se ukvarja. Ker se ukvarjam z estetskimi stvarmi, ne morem pristopiti k svojim strankam ali bodočim kupcem, ne da bi odražal delček estetske note, ki jim jo ponujam.« Simon je zelo pozitivna in prijetna osebnost. Njegov recept za srečno življenje je zelo preprost. »Kadar je dlan odprta, lahko daje in sprejema. Če je zaprta, ne more nič od tega.« BGO Foto: GrupA шшшшиш Zakaj Novi tednik? -najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji -poglobljene teme -odlični intervjuji -nepozabne reportaže Ker je prvi v regiji! novi tednik Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016! Ime in priimek: Naslov: Telefon E-pošta: V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-re.si. Žrebanje bo 17.9.2016 Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ]] sem naročnik Novega tednika ]] naročam Novi tednik do preklica Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje 36 AKCIJA 14. Karin Žgank 15. Maja Ošlak 16. Lovro Janez Prešiček 17. Klavdija Bastl 18. Sab V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ 1. GIMNAZIJA V CELJU (1. GC) ■ GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) ■ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC) 1. Jerica Žuraj 4. a, 1. GC 2. Julijan Jug 4. a, 1. GC 3. Juš Jagarinec 4. b, 1. GC 9. Jan Hribernik 4. d, 1. GC 10. Pina Grabar 4. e, 1. GC 11. Patrik Završnik 4. e, 1. GC 12. Vanesa Centrih 4. f, 1. GC 13. Jan Pungaršek 4. f, 1. GC 19. Klemen Zalokar 4. h, GCC 20. Aljaž Barlič 4. j, GCC 21. Aljaž Goličnik 4 a, SZŠC 22. Lara Tanšek 4. a, SZŠC Ћ m ЛШ 29. Sanja Seničar 4. e, SZŠC 23. Nina Filipančič 4. b, SZŠC » № i, i 30. Jan Ravnjak Šlehta 4. kta, SZŠC 31. Lea Bukovnik 4. kta, SZŠC 32. Zak Čepelnik 4. ktb, SZŠC 33. Nina Skalar 4. ktb, SZŠC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja. 4. Taja Savič 4. c, 1. GC ШШШ 14. Karin Žgank 4. g, 1. GC .if A 24. Rok Romih 4. c, SZŠC novi tednik in radio celje novi tednik 5. Gal A. Pilko 4. c, 1. GC 15. Maja Ošlak 4. a, GCC 25. Valentina Lokovšek 4. c, SZŠC ни 34. Žan Jelaš 2. pti, SZŠC 6. Nežka Červan 4. č, 1. GC 7. Lan Hostnik 4. č, 1. GC 16. Lovro Janez Prešiček 4. a, GCC 17. Klavdija Bastl 4. e, GCC 26. Andraž Herček 4. d, SZŠC 27. Eva Ribič 4. d, SZŠC 35. Aida Muratović 2. pti, SZŠC ä > . - \ : \ \ ■ \ \ jSI 36. Anže Uratnik 3. GB, SZŠC Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo obja 5. maja. AKCIJA 37 Dina Boršič 19. Klemen Zalokar 20. Aljaž Barlič 21. Aljaž Goličnik 22. Lara Tanšek 8. Spela Kovač Sanda 4. d, 1. GC 18. Sabina Boršič 4. h, GCC 28. Anel Ekmečić 4. e, SZŠC 37. Maja Bogdanović 3. GB, SZŠC i vili Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 1 IN NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Dva finalna para že imamo, čakamo še tretjega. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Učitelji lahko pomagajo Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, marca drugega in ta mesec je na vrsti tretji krog, ki bo prinesel še zadnja dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Med aprilskimi pošiljatelji kuponov bomo konec meseca izžrebali nekoga, ki bo prejel bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pri aprilskem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone rumene barve! Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko:......„............ ime in priimek: ____________________ ктадшјјтш letošnje akcije bo prejel ■■■II 1ШП1ШШШ1 Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj ma turanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Podatki o osebi, ki je glasovala; ime in priimek-------------------------- naslov...............................m......... kontaktni telefon/e-pošta__________________________________ Ste naročnik Novega tednika? DAD NED Brooklyn !.......................................................K.................................................. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 AKCIJA Ste za nakupovanje z nami? Sreda bi lahko bila navaden dan, če ... Če ne bi bilo naše akcije Do polnega vozička brez mošnjička, v kateri se lahko preizkusite, kako dobro znate nakupovati. Tri minute časa imate, da narekujete, kaj bi bilo dobrodošlo v vašem hladilniku ali shrambi, in vaša denarnica pri tem sploh ne trpi. Do nakupa vas loči le še nekaj malenkosti: izreži-te, izpolnite in pošljite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku, in v sredo ob 12.15 poslušajte Radio Celje, če bomo izžrebali in poklicali prav vas. Zvonjenje telefona je pri našem prvem nakupovanju trajalo precej dolgo, tako da smo že razmišljali, da bo treba žrebati ponovno. A ko se je Špela Cvirn - Vodi-šek iz Loke pri Žusmu tiho in previdno oglasila, nam je takoj povedala razlog, zakaj. Ravno je dajala spat hčerkico Nežo, ki pri svojih petih mesecih narekuje tempo, kdaj in kaj se bo dogajalo. Ob tem Špela niti ni utegnila pripraviti nakupovalnega seznama, čeprav je še tisto dopoldne med brskanjem po spletu gledala tudi reklamo za našo akcijo. Štart prvega teka nove sezone akcije je bil pri zamrznjenem programu, od koder je Špela kar dobro »sprehodila« Simono Brglez in Lucijo po celotnem su-permarketu Tuš. Ugotavljali smo, da v ozadju slišimo še nekoga, ki pomaga Špeli, da ni kupovala preveč na pamet. To je bil očetov glas in on je bil tisti, ki je poslal kupon, zato je z veseljem pomagal, da je bil voziček čim bolj poln. Za 71,11 evra blaga se je znašlo v njem, pri čemer bi lahko še kaj dodali, če bi bila seveda izžrebana kuverta z dodatno minuto. In smo spet pri kaj pa če ... Ne razmišljajte, ne čakajte, mi bomo za vas spet nakupovali v sredo. Le javite se, ko vas pokličemo! NL Foto: SHERPA Več slik na http://www.nt-rc.si/radio-celje/ in FB-strani Novi tednik in Radio Celje Špela Cvirn - Vodišek z družino in polnim vozičkom. Tri minute nakupovanja so bile vredne 71,11 evra. (Foto: GrupA) \ tusklub Telefon: E-mail: Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA (če ste član) Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešei nova ,9 i, 3000 Celje Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Naša nakupovalna ekipa: Bojan Pišek, Aljoša Bončina, Matija Vedenik, marketing Planeta Tuš Celje, Lucija Jereb, Katjuša Šolar, marketing Planeta Tuš Celje, Simona Brglez. PODLISTEK 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osrednja knjižnica СеЦе Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse čase in prostore (4.deo Mestna ljudska knjižnica (1945-1973) Štiriletni vojni čas je poleg ostalega povzročil veliko uničenje slovenskih knjig, zato je bilo po vojni, ko se je začel ustvarjati »novi svet« in kovati »novi človek«, javno knjižničarsko mrežo treba postaviti na novih temeljih in knjige, ki so barbarske čase prestale, so postale začetni knjižnični fond novih slovenskih javnih knjižnic. Poleti leta 1945 se je iz žničarka Vera Levstik, ki je izgnanstva v Srbiji domov v od Okrožnega odbora OF Ce-Celje vrnila predvojna knji- lje nemudoma dobila nalogo, Na Gledališkem trgu je bil večji del gradiva postavljen v prostem pristopu. da osnuje novo mestno knjižnico. Z njegovim pooblastilom je s pomočjo sindikatov po podjetjih in pri zasebnikih začela nabirati knjige in več kot 1.800 knjig, ki so postale osnova nove Ljudske knjižnice Ivana Cankarja, je nato v knjižničnih prostorih na Glavnem trgu bralcem izposojala trikrat tedensko. Ob koncu prvega leta delovanja je imela knjižnica malo več kot 600 članov, ki so si takrat izposodili približno 16 tisoč knjig. Vodenje knjižnice je leta 1947 prevzel Zlatko Denisa. Pod njegovo taktirko se je knjižnica začela vsestransko razvijati; leta 1949 je na sedanjem Krekovem trgu pridobila nove sodobno opremljene prostore s čitalnico, vzpostavili so lastno knjigoveznico, z decimalno klasifikacijo uredili knjižnični fond, prirejali literarne večere in pomagali pri vzpostavljanju novih knjižnic ter izobraževanju knjižničarjev. Knjižnični fond je takrat obsegal že več kot 9.500 knjig, ki so bile razporejene po različnih oddelkih, število članov, od tega je bilo največ dijakov in uslužbencev, pa je naraslo na 4 tisoč. V sloven- AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje preizkusila avtomobil Toyota Aygo? a) pod slapom Rinka b) pri slapu Gračnica □ sem naročnik c) v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem dsem občasni bralec Novega tednika Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Gneča za izposojnim pultom v knjižnici v Cankarjevi ulici Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. aprila pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. aprila in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. skem prostoru je knjižnica postala izredno cenjena, o čemer najbolje priča priznanje ljudske prosvete celjski knjižnici »kot eni najlepših in tudi sorazmerno najbolj obiskanih knjižnic v naši republiki« za zasluge pri širitvi bralne kulture, njen vodja Zlatko Deniša pa je leta 1952 »za organizacijo ljudskega knjižničarstva v Celju« prejel celo Prešernovo nagrado. Izposoja knjig, še zlasti slovenskega in tujega leposlovja, je naraščala vsako leto in tudi prirast knjižničnega gradiva se je na začetku 50. let močno okrepil ter se že bližal številu 20 tisoč, zato se je leta 1952 knjižnica ponovno preselila - tokrat v Cankarjevo ulico nasproti pošte. Knjižnica je s selitvijo pridobila večje prostore, razpolagala je z večjim skladiščem, boljšo opremo pa je dobila tudi čitalnica. Knjižnico je od leta 1954 in vse do odhoda v pokoj, leta 1966, vodila Marica Frece. Zaradi vedno večjega dotoka knjig in tudi vedno večjega števila obiskovalcev so tudi prostori v Cankarjevi ulici z leti postajali vedno bolj utesnjeni in knjižničarji so v mestu začeli iskati primernejšo lokacijo za knjižnico. Našli so jo na Gledališkem trgu ob gledališču, kjer je imelo skladiščne prostore podjetje Lesnina. Po nekajletnih dogovarjanjih so v te prostore septembra 1962 mestno ljudsko knjižnico, ki je v svojem bogatem fondu imela že več kot 42 tisoč knjig, naposled le preselili. Knjižnica je bila za tisti čas zelo moderno urejena; knjige so si člani lahko ogledovali sami, saj je bila večina gradiva postavljena v prostem pristopu, skladišče je bilo ustrezno veliko, čitalnica pa svetla in prostorna. Ob teh izboljšavah je knjižničarje skrbelo le, kako se bo obnesla »modernejša oblika knjižnične izposoje« - bali so se namreč kraj knjig in njihove hitrejše obrabe zaradi pogostejšega listanja. Leta 1963 je mestna ljudska knjižnica pod svoje okrilje sprejela do tedaj v okviru društva prijateljev mladine delujočo pionirsko knjižnico, ki je po preselitvi na drugo stran Gledališkega trga postala njen oddelek. Po upokojitvi Marice Frece je mesto ravnatelja knjižnice prevzel Anton Aškerc. Konec 60. let se je gospodarska situacija v državi zaostrila in temu primerno se je upočasnil tudi tempo razvoja knjižnice. Nabava novih knjig se je iz leta v leto manjšala, kar je imelo za posledico tudi zmanjšano izposojo. Januarja 1974 se je mestna ljudska knjižnica v skladu z novo koncepcijo slovenskega splošnoizobraževalnega knjižničarstva po uspešno izvedenem referendumu zaposlenih združila s študijsko knjižnico v Osrednjo knjižnico Celje in prenehala obstajati kot samostojen zavod. (Se nadaljuje) JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje SVET ZAVODA VRTCA LAŠKO Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF,57/12 - ZPCP-2 D, 2/15, Odl. US: U-1-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanju besedila: ZOFVI). Kandidat/kandidatka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 7. 2016. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - izobrazbi, - nazivu, - opravljenem strokovnem izpitu, - opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata, - delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo o nekaznovanosti, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da kandidat/kandidatka ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje, - kratek življenjepis o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Vrtca Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni/e o imenovanju v zakonitem roku. 40 BRALCI POROCEVALCI Obeležili smo Kajuhov praznik Kot vsako leto smo tudi letos tekmovali v kegljanju na Golovcu v počastitev praznika Mestne četrti Kajuh. Kajuh je bil pesnik in borec, ki je dal svoje življenje, da bi slovenski narod svobodno živel. Tekmovalo je pet ekip krajevnih skupnosti s šestimi člani. Zmagovala je naša ekipa iz Škofje vasi. Ob malici smo se dogovorili, kako naprej, da bi to zvrst športa ohranili med upokojenci Celja. FANI KLOKOČOVNIK Srebrni na mednarodnem tekmovanju Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega Centra Celje z zborovodkinjo Andrejo Ocvirk in s strokovnim sodelavcem Boštjanom Korošcem so se udeležili 14. mednarodnega tekmovanja Concorso Corale v Rivi del Garda. Na tekmovanju, ki je trajalo od 20. do 24. marca, so nastopili zbori iz 14 držav - Združenih držav Amerike, Italije, Švedske, Finske, Norveške, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Estonije, Švice in Latvije. V kategoriji G3 (Mixed Youth Choirs) je zbor našega centra osvojil srebrno priznanje. Pevci so se udeležili še prijateljskega koncerta, ki je bil v Palazzo dei Congressi. Večino časa, ki so ga preživeli v Rivi del Garda, so porabili za vajo ali prepevanje, kljub temu pa je ostalo še dovolj časa za prijetno druženje, zabavo in krajše oglede znamenitosti okolice. Tako so si ogledali prečudovito Verono, Malcesine in zadnji dan obiskali nepozabni Gardaland. KATARINA OBREZA Marčevski pohod na Šmohor V nedeljo, 20. marca, je bil zares dan, ki si ga je ob siceršnji obilici dela in hitenja ter urejanja tisoče zadev bilo treba vzeti samo zase in si privoščiti sproščujoč pohod. Kot naročen je bil 31. Marčevski pohod na Šmohor, ki ga organizira Planinsko društvo Laško. Dan je bil sončen, topel, tla so bila suha in pravšnja za pohodniški korak. Pohodnikov je bilo več kot 80, in sicer iz bližnje in daljne okolice, veliko planinskih društev je pohod izkoristilo za druženje v prijaznem objemu prebujajoče se narave v Domu na Šmohorju. Za vztrajne pohodnike je Planinsko društvo Laško namenilo nagrade, za Jožete in Jožice pa je oskrbnica dala primerno okrepčilo. Pohod so v domu popestrili pevci Moškega pevska zbora Laško z zares ubranim petjem in njihov nastop so navzoči pospremili z iskrenim ploskanjem. Iskreno ploskanje je pospremila tudi zahvala številnim najmlajšim udeležencem pohoda, podmladku Planinskega društva Laško, ki ga k planinarjenju spodbujajo vodniki Marko, Urška, Mina in Špela ter seveda njihovi starši. Ob vstopu v četrto desetletje Marčevski pohod postaja ne le tradicionalen, temveč že kar legendaren, na katerem skoraj ne smeš manjkati. Tako vsaj meni vsako leto vedno večje število udeležencev. ZDENKA PEŠEC, predsednica PD Laško Vse bo v redu. triglav www.triglav.si Rešeni muci našli pravi dom Nadvse hvaležni smo člani DPMŽ, da nam ob vsaki reševalni akciji živali priskočijo na pomoč celjski poklicni gasilci, postavni fantje, ki brez oklevanja rešujejo tudi živalska življenja. Tudi tokrat smo jih prosili za pomoč pri reševanju mucke, ki je celo svoje življenje živela na strehi trgovskega poslopja. Zanjo je skrbela dobrosrčna gospa Marta Mikša, ki je spremljala njeno življenje nadstropje višje v bližnjem bloku, tudi edini stik je bila z njo in vzpostavili sta ljubečo vez. Gospa je ni le oskrbovala s hrano, temveč jo je muca sprejela kot svojo mamo. Ker pa je zlezla na bližnje drevo in ni našla rešitve, smo s pomočjo naših članov izvedeli zanjo tudi mi. Vedeli smo, da bomo morali hitro posredovati, kajti mucki so pretile nevarnosti. Tudi veterinarsko jo je bilo tre- ba oskrbeti in ji najti primeren ter ljubeč domek. S pomočjo poklicnih gasilcev smo jo uspešno ujeli in jo odpeljali na veterinarsko oskrbo. Zdaj jo čaka čisto pravi prvi domek. Veseli smo, da smo rešili še eno mačje mlado življenje, hkrati pa smo veseli tako dobrega sodelovanja z gasilci, kajti brez njih nam ne bi uspelo. VERICA ŠTANTE, DPMŽ Celje novi tedniki radio celie BRALCI POROČEVALCI 41 Dijaki Gimnazije Lava programirajo robote Pet ekip dijakov Gimnazije Lava iz Šolskega Centra Celje se je 16. marca udeležilo državnega robotskega izziva Lego Masters 2016, ki ga v okviru prireditve Dnevi avtomatike organizirajo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Na tekmovanju je letos sodelovalo kar 20 dijaških in 6 študentskih ekip. Dijaki so morali iz kock Lego izdelati robota in napisati program, ki je prepoznaval objekte različnih barv ter jih prenašal v istobarvne zbiralnike na drugi strani poligona (več na http://lego-masters.si/naloga-2016-za-dijake/). Naloga je na prvi pogled zelo enostavna, vendar njeno reševanje zahteva kar nekaj spretnosti in znanja, da robot na koncu res dela tisto, kar mora. Gimnazijske ekipe so se v predtekmovanju in prvem krogu z izločanjem odlično odrezale; kar tri so se prebile med osem najboljših, potem pa jim je zmanjkal kanček sreče za preboj v polfinale. Rezultat je bil kljub temu zelo dober. Peta sta bila Tilen Ravnak in Žiga Volk iz 3.e, šesti so bili Andraž Pevcin, Laura Levstik in Matic Pesjak iz 1.e ter osmi Janez Petauer, Jernej Pevec in Gašper Lončar iz 2.f. Še pomembnejši od končnih rezultatov so izkušnje in znanje, ki so ga dijaki v času priprav na tekmovanje pridobili. KARMEN KOTNIK in TOMISLAV VIHER, mentorja Prireditev ob dnevu žena V Kulturnem domu Tabor smo imeli 22. marca prireditev ob dnevu žena z naslovom Njej. Rdeča nit je bil slavospev ženski in materi domovini. Ženska je vpeta v vsa dogajanja v ožjem in širšem okolju. Ima pomembno vlogo v poeziji in prozi naših pesnikov in pisateljev. Zato so nas učenci POŠ Tabor z razredniki od prvega do devetega razreda in pevski zbori z zborovodkinjama pope- ljali s svojimi pesmimi, plesi in recitali po širni Sloveniji, od vzhoda do zahoda. Voditelja programa sta bila Miha Terglav, ki je predstavil Pavčkove pesmi, in Urh Vodopivec Skok v vlogi vodiča Jurija, glavnega knjižnega junaka Pavčkove knjige Juri Muri po Sloveniji. STANKA TOMINŠEK KUŽNIK, organizatorka proslave Odlične na tekmovanju kozmetičnih šol V soboto, 19. marca, je bilo v srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru 3. državno tekmovanje srednjih in višjih kozmetičnih šol z naslovom Z znanjem do lepote. Sodelovala je tudi Srednja zdravstvena šola Celje z dijakinjami 4. letnika, program kozmetični tehnik. V močni konkurenci in z velikim številom tekmovalcev so naše dijakinje v tekmovanju oblikovanja nohtov, celostne podobe in ličenja dosegle odlične rezultate. V tekmovanju na področju ličenja za posameznike na temo Moderna 60. leta je Ada Tekavc dosegla 1. mesto (model je bila Gaja Prestor) in Hana Uratarič 2. mesto (model je bila Tinkara Žerovnik). V tekmovanju s področja celostne podobe na temo Disco ikona 80. let je skupina dijakinj zasedla odlično 1. mesto. Model je bila Tjaša Vrščaj, odlično podobo pa so ustvarile Špela Špeh, Ines Jelen, Nastja Glinšek in Julija Knez. V tekmovanju oblikovanja nohtov »nail art« iz škatlice na temo Disco ikona 80. let je Laura Adamič dosegla 2. mesto. Mentorice modelom in tekmovalkam smo bile Sonja Cesar, Marija Bec, Karmen Pa-vrič Konušek in Špela Fajdiga, profesorice na šoli. SONJA CESAR Foto: arhiv SZŠC DODATNO MOČILO Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost). ^ NIŽJI ODMERKI Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2+ in Mg2+ ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen. AGRO NASVETI: 031 504 512 (Nande Osojnik) ^ Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele. ^ Uporablja se po vzniku plevela, ko je plevel v fazi aktivne rasti (višina 10-30 cm). hh ts CINKARNA Zmagovalke v tekmovanju iz ličenja na temo Disco ikona 80. let Zastopa in prodaja za Slovenijo. Nlrfarm Grow a better tomorrow. 42 VRTNARIMO Pnetfnik* x/rtn^rke Digitalna vrtnarka Na tem mestu bi lahko pisala tudi o tem, da sem po malem že odvisna od telefona, ki mi je praktično že prirasel na dlan. In tudi o tem, da bolj kot so telefoni pametni, bolj smo ljudje neumni. Oboje bi me precej odpeljalo od današnje teme, ki govori o tem, da je telefon lahko silno koristna reč tudi pri vrtnarjenju. Kot verjetno veste, si je na pametni telefon mogoče naložiti različne aplikacije. Če se greste vrtnarjenje, vam lahko pride prav tista z imenom Posadi.si. V digitalni trgovini si brezplačno naložite aplikacijo, ki se bo na zaslonu prikazala kot paradižnik. Ena najbolj uporabnih stvari je koledar, ki vas vsak dan sproti obvesti, katera dela so primerna in katerim rastlinam se po biodinamični metodi Marie Thun takrat splača posvečati. Tako na primer za današnji četrtek piše, da luna raste, cel dan je primeren čas za presajanje, in sicer do devetih dopoldne za korenino (korenje, krompir, pesa, čebula in podobno), po deseti uri pa je primerno za cvet (posejete lahko sočnice in vse vrste cvetja). Na levem zavihku se ob dotiku odpre okvirček, kjer so pod rubriko Koristno zbrane splošne informacije o vrtu (ureditev vrta, vrste tal, gnojenje, namakanje, podpora, orodje, tipi vrtov), sajenju (seme, setev in sadike, kolobarjenje, setveni načrt), vrtninah (zbrane so po skupinah, ob njih pa je vse o sosedih, boleznih, zahtevah, sajenju, spravilu, uporabi in še in še) in nazadnje o težavah na vrtu (preventiva, škodljivci, bolezni, fiziološke motnje, naravna pomoč). Če vas kakšna situacija na vrtu kljub temu ujame na levi nogi, si lahko pomagate še z vprašanjem na forumu, do katerega prav tako lahko dostopate s to aplikacijo. Seveda se preko satelita lahko tudi logirate in pridobite še cel kup koristnih informacij posebej za svoj vrt. Po novem odpade vsak izgovor, da mame in stare mame na nas niso prenesle dragocenega vrtičkarskega znanja prednikov. Ta aplikacija ponuja vse. Z izjemo nekoga, ki bi fizično prijel za lopato in razrahljal gredice. In smo spet na začetku... Poskrbite za letošnjo balkonsko zasaditev Zdaj je najprimernejši čas za nakup rastlin in substrata -V vrtnarijo pridite z osnovnimi informacijami in jasnimi željami Ob začetku nakupa sadik za letošnje balkonske in okenske zasaditve smo obiskali Vrtnarstvo Naglič na Ljubečni. »Pri izboru rastlin upoštevajte lego, vetrovnost in velikost korit, pri čemer nikar ne varčujte pri nakupu substrata,« je po besedah Aljoše Nagliča zanesljiva formula za uspeh. »Strankam svetujemo, naj v eno posodo ali korito sadijo skupaj tiste rastline, ki so po zalivanju in zahtevnosti nege sorodne. Če sadimo skupaj mešane rastline, je nega vedno še bolj zahtevna,« pravi Naglič. Tako sta si dve pri ljudeh najbolj priljubljeni izbiri tovrstnih zasaditev, pelargoni-ja in surfinija, povsem različni. Medtem ko je pelargonija dokaj nezahtevna in potrebuje malo vode, je surfinija njeno pravo nasprotje. Zato svetuje, naj se zahtevnejših mešanih zasaditev lotevajo samo tisti, ki natančno poznajo zahteve vsake rastline. Balkon in terasa - uresničljiv vrt v malem Vrtnarjenje na manjši površini, na primer na balkonu ali terasi, običajno začneta paradižnik in peteršilj, potem pa užitek tovrstnega vrtnarjenja preide v strast. Nič čudnega, saj jabolka, fižol, eksotična zelenjava in zelišča dobro uspevajo tudi v posodah in koritih. Velikost je pomembna Prostornina lonca za balkonsko zelenjavo naj bo vsaj pet litrov, da se solate, blitva in čiliji v njem počutijo dobro. Zelenjavo z zelo izrazitim koreninskim sistemom, na primer visok paradižnik, kumare, bučke in jajčevce, sadimo v lonce večje prostornine ali neposredno v vrečo, v katero na vrhu naredimo križno zarezo. Za sajenje na balkonih in terasah sta posebej primerna Compo sana zemlja v loncu, ki s principom »odpri, posadi in zalij« odpravlja večino ovir mestnih vrtnarjev, in Compo lahek substrat, ki s pol manjšo običajno težo znatno olajša prenašanje. Kuhinjski balkon Priljubljen kotiček za sladkosnede oblikujemo iz loncev in korit, v katere zasadimo rumeni nizki fi žol z redkvijo in s češnjevim paradižnikom. Sončnice se odlično dopolnjujejo s peteršiljem kot podrastjo. V viseča korita lahko družimo glavnato solato, papriko in drobnjak ter žametnice, kolerabico in zeleni nizki fžol. Rožmarin najlepše uspeva v la- stnem loncu. Dobri sosedje so sončnice, kumare in visok fžol, za katere predvidimo oporo, ki služi zasenčenju, podsadi-mo pa jih z zelišči, na primer s timijanom in z meliso. Ka-pucinke predstavljajo barvno popestritev tako v loncu kot na krožniku. Cvetovi so užitni. Stebričaste sorte jabolk zrastejo največ dva metra visoko in so zato več kot primerna zasaditev balkonov in teras. Prostornina lonca naj bo vsaj 25 litrov. Izdelke lahko naročite v spletni prodajalni www.metrob.si, na maloprodajnem mestu Me-trob, d. o. o., v Kidričevi ulici ali drugih prodajalnah. Promocijsko besedilo 1 rad io celje Kupci ponovno posegajo po preverjenih in trpežnih pelargonijah. »Vmes so ljudje preizkušali različne druge sorte rastlin, ampak se vedno bolj vračajo k pelargonijam. Izkazalo se je, da so najbolj trpežne, najbolj cvetijo in so najlažje za vzdrževanje,« pravi Aljoša Naglič. Upoštevajmo strani neba »Vzhodna stran hiše ali stanovanja je najbolj idealna stran, na katero lahko zasadimo prav vsako rastlino. Ima dovolj sonca, ki obenem ni premočno. Zahodno stran skorajda enačimo z južno - obe dobita največ najmočnejšega sonca. Zato na južno ali zahodno stran sadimo vse vrste pelargonij, zmajeva krila, sladki krompir, bolivijsko begonijo. Na severno stran pa gorenjski nagelj, senčno vodenko, vse vrste surfinij, fuksijo, zmajevo krilo, streptokar-pus, vse strukturne rastline,« pravi Danica Naglič. Ne varčujmo pri substratu Čeprav na policah nekaterih trgovin najdemo nizkocenov-ne substrate, Aljoša Naglič opozarja, da lahko takšno poceni izbiro drago plačamo. »Substrat je osnova. Če boste varčevali pri substratu, je lahko rastlina še tako lepa, a ne bo uspevala. Smo že imeli primere, ko so stranke, ki so sadile kakovostne rože v poceni substrate Danica Naglič je zasadila korito velikosti 80 cm: avstralska marjetka, polviseča pelargonija (Calliope), Pennisetum Purple Baron, Glechoma, črnooka suzana ali tunbergija, viseča polnjena pelargonija Kako pravilno posadimo pelargonijo: postavimo jo poševno ob zadnji rob korita, da se »obesi« in tako že naravno raste postrani. Tako se izognemo, da bi jo zlomil močnejši veter. in so po mesecu ali dveh že morale zavreči celotno zasaditev.« Po čem prepoznamo dober substrat? »Vprašajte vrtnarja, kaj sam uporablja. To so dobri substrati in odlični za kupca. Pri nas strankam prodajamo zgolj substrat, ki ga uporabljamo tudi sami,« pravi Naglič. Potrebe po hrani in vodi Ko rastline kupimo, so dobro pognojene. Pri sajenju lahko dodamo dolgoročno gnojilo v obliki umetnih ali organskih granul. »Če gnojila ne dodate ob sajenju, je treba upoštevati, da imajo substrati za približno tri do štiri tedne gnojila, zatem je treba dodajati. Dodajanje je odvisno od rastline in od pogostosti zalivanja. Več kot zalivamo, bolj se gnojilo spira in več oziroma pogosteje je treba gnojiti. Nenapisano pravilo je, da do-gnojimo ob vsakem drugem ali tretjem zalivanju. Pri tem pazimo, da ne gnojimo suhih rastlin. Najprej jih zalijemo, nekaj časa počakamo, da se rastline dobro napojijo, šele zatem pognojimo. Če gnojimo suhe rastline, jih lahko gnojilo požge.« V navadno korito dolžine 60 cm zasadimo največ tri pelargonije; surfi-nije ali grobeljnika pa zgolj po dve sadiki. Pri zalivanju upoštevamo pravilo »manj je več«. Zalivamo redkeje, a takrat obilneje. »Na ta način rastlino navadimo, da hranila in vodo išče v globini. Pri tem razvije korenine globlje. Če jo zalivamo kar naprej, korenine ostanejo na površju,« pravi Aljoša Naglič. Ob vsakodnevnem zalivanju korenine rastlin tudi ne dobijo dovolj zraka. MRL, Foto: SHERPA Setveni koledar Čas za presajanje je do 27. ob 6 h. t 21. ČE korenina do 9. ure, od 10. ure cvet 22. PE korenina, polna Luna ob 8. uri 23. SO cvet 24. NE cvet do 9. ure, od 10. ure list 25. PO list 26. TO list 27. SR plod do 10. ure Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. INFORMACIJE 43 7 X POLPENZION + AVTOBUSNI PREVOZ ■ + PAKETNA CENA VKLJUČUJE: <■-_- ■ - - ■ * 7 ■ 7 X POLPENZION v hotelu BISEVO ■ PREVOZ Z AVTOBUSOM ■ prevoz s trajektom do Visa in nazaj • KONCERT TANJE ŽAGAR - koncert se izvede pri minimalnem številu prijavljenih 100 oseb • RIBJI PIKNIK IN IZLET V MODRO ŠPILJO • RELAXOV PREDSTAVNIK / ANIMATOR CENIK NAMESTITEV: 7 X POLPENZION ^v terminu od 19.9. do 26.9. \ v sobi 1/2 TWC P T SAT TV H KL....................319 EUR ЛвШ^ POPUSTI: Otrok do 12. leta na dodatnem ležišču BREZPLAČNO. OtrokV^ od 2. do 12. leta na osnovnem ležišču 30%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%. DOPLAČILA: Pavšal za prevoz za otroke do 12 let 75 EUR. ^ Za enoposteljno sobo 35%. Za sobo B10 EUR na osebo. Za sobo BM 20 EUR na osebo. Stroški posredovanja na rezervacijo 15 EUR. Doplačilo za odpovedni riziko RELAX 5%. m Ponudba velja do zasedbe prostih mest oz. do preklica! f^ Relax» garancija za kakovost CEUE-СПУ CENTER: 03 428 83 40 • CELJE Stanetova 6,03 428 83 20 44 MLADI ZA MLADE Mobilni balkonski rastlinjak V letošnjem šolskem letu sta se dijaka 4. letnika programa Elektrotehnik Maja Glušič in Mitja Podpečan odločila izdelati raziskovalno nalogo, saj sta dobila idejo, ki se jima je zdela zanimiva za izvedbo. Ta ideja je bila narediti mobilni balkonski rastlinjak. To je bil njun prvi večji projekt, zato sta mu namenila nekoliko več časa. Rastlinjak sta projektirala, izdelala, avtomatizirala in napisala zanj dokumentacijo ter za to potrebovala več kot tri mesece. Po končanem raziskovanju sta nalogo zagovarjala pred ocenjevalno komisijo. Zagovor raziskovalnih nalog je bil 8. marca v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje. V veliko pomoč pri izdelavi raziskovalne naloge sta jima bila mentorja Peter Vrčkovnik in somentorica Marjetka Herodež. Zakaj sta se odločila za raziskovalno nalogo? Za raziskovanje sva se odločila, ker opažava, da nekateri ljudje, ki živijo v blokih, nimajo možnosti pridelave lastne zelenjave, v trgovinah pa vedno bolj posegajo po izdelkih z označbami bio. Kaj vse sta raziskova la? V raziskovalni nalogi sva načrtovala strukturo rastlinjaka, razporeditev senzorjev, krmilno vezje, napisala program za samo krmiljenje mobilnega rastlinjaka, naredila mobilno aplikacijo in rastlinjak modularno zasnovala. Kaj sploh je mobilni balkonski rastlinjak? Mobilni balkonski rastlinjak je avtomatiziran rastlinjak, ki je zasnovan za uporabo na balkonu. V njem lahko pridelujemo enostavne vrtnine, lahko pa ga uporabimo tudi za kalje-nje rastlin, ki jih kasneje presadimo na večje površine. Kako deluje? Rastlinjak lahko deluje na avtomatski način. V njem so senzorji, ki dajejo podatke mikro-krmilniku, na katerem je zapisan program, v njem pa je določeno, kako se odzivajo izvršni členi (prezračevanje, zalivanje, gretje) glede na podatke senzorjev. Rastlinjak se lahko preko mobilne aplikacije, preko bluetooth sistema poveže s pametnim telefonom. Tako lahko izvršne člene upravljamo tudi ročno s pomočjo stikal v mobilni aplikaciji, hkrati pa opazuj e-mo temperaturne in vlažnostne razmere v rastlinjaku. Po čem se ta rastlinjak razlikuje od ostalih? Mobilni balkonski rastlinjak ima veliko prednost v svoji strukturi, saj njegova oblika ni podobna navadnemu rastlinjaku, konstruiran je posebej za balkone, tako ne zavzame veliko prostora. Zasnovan je modularno. To pomeni, da ga lahko razširimo z dodatnim modulom. Dodamo lahko dodaten rastlinjak, ta pa se preko povezovalnih členov za vodo, senzorje in izvršne člene poveže s prvotnim rastlinjakom. Ali bosta raziskovanje nadaljevala? Rastlinjaku bova dodala še fizična stikala in prikazovalnik za ročno reguliranje z izvršnimi členi in nadzor temperaturnih ter vlažno-stnih razmer v rastlinjaku. S tem bi olajšala vrtnarjenje tudi ljudem, ki nimajo pametnega mobilnega telefona. ^ Kaj menita o končnem izdelku? Meniva, da je mobilni balkonski rastlinjak dobro nadomestilo za pridelovalne površine, namenjen za balkone. Deluje popolnoma neodvisno, mogoč je nadzor, ne zavzame veliko prostora, hkrati ga lahko razširimo z dodatnim modulom. Želiva, da bi z mobilnim balkonskim rastlinjakom pripomogla k večji pridelavi osnovnih povr-tnin ljudem, ki nimajo možnosti imeti svojega vrta v naravi. ALJAŽ DOBNIK Stran Mladi za mlade so pripravili dij aki Elektro in računalniške šole Velenje ter Šole za storitvene dejavnosti SC Velenje Razcvet dogodkov na velenjski Šoli za storitvene dejavnosti V okviru mednarodnega projekta mobilnosti Erasmus+je v začetku marca 2016 deset dijakinj iz Obrtniške šole Koprivnica v Šoli za storitvene dejavnosti ŠCV sodelovalo v projektu Kuharske zgodbe. Dijakinje, ki se izobražujejo za poklic kuharice in slaščičarke, so se med dvotedenskim praktičnim usposabljanjem učile pripravljati različne slovenske jedi, obenem pa so v specializiranih učilnicah praktičnega pouka spoznale sodobne metode pri strežbi tradicionalnih jedi in se seznanile z najnovejšimi trendi v kuharstvu. Dijakinje s Hrvaške so bile vključene tudi v ostale aktivnosti v šoli, na strokovnih ekskurzijah pa so obiskale slovenske kulturno-zgodovinske bisere. Dvotedensko bivanje v Velenju so ocenile kot zanje nepozabno in neprecenljivo izkušnjo, ki bi jo kadarkoli spet z veseljem ponovile. Dijaki so že tradicionalno sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na 13. festivalu Več znanja za več turizma. Letošnja tema je bil zeleni turizem, zato so dijaki pripravili projekt z naslovom Doživetja z zmajčkom Pozojem. S svojimi zamislimi za obogatitev turistične ponudbe za mlade v Velenju so »pozojčki« predstavili izobraževalno-igrive točke z domiselnimi rekviziti, vključno z nenavadnim supom. Za promocijski spot, projektno nalogo in predstavitev so prejeli srebrno priznanje. Takole bodoči ekonomisti vadijo razgovor za službo. V vlogo delodajalcev in iskalcev zaposlitve se nekateri dijaki odlično vživijo. Kot vodje kadrovske službe, vodje oddelkov vodijo razgovore, postavljajo vprašanja bodočim sodelavcem o izobrazbi, delovnih izkušnjah, a tudi konjičkih in preživljanju prostega časa. Kandidati za razpisano delovno mesto so prepričljivi pri dokazovanju svojega znanja, spretnosti, iznajdljivosti, šarma in lastnosti, ki jih podjetje išče in zahteva. Dijakinje Šole za storitvene dejavnosti ŠCV so pripravile modno revijo recikliranih oblačil. Revijo so izvedle v okviru akcije Razvajanje v mestu pod okriljem Mestne občine Velenje. (Foto: ROMAN BOR) Z letošnjim šolskim letom so dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠCV bogatejši še za eno pridobitev. Specializirana učilnica za prodajo blaga jim bo s profesionalno in sodobno opremo omogočila kakovostnejše in prijetnejše delo, v njej pa bodo pridobili tudi veliko kompetenc, ki jih potrebujejo za poklice na področjih trgovine. OTROŠKI VRTILJAK 45 Skupina, ki ji poveljujeta vzgojiteljica Katja Rotar in njena pomočnica Matejka Pečovnik, je sicer manj številna, a ni v njej zato nič manj veselo, zabavno in pestro. el Шу^ ka kjer' ibOpjo • p^^rosMor 1па|и["1е Mipane aktivnosti i i predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. Z ' veseljem' vas bomo o Z igro odkrivamo svet u Nekatere je zmotila bliskavica fotoaparata, spet drugi se pri delu niso pustili motiti. Malčki so najboljši opazovalci in posnemovalci V vrtcu na Vranskem se zavedajo, da je vse, kar otrok naredi, velika stvar. V svoji otroškosti, pristnosti in iskrenosti se znajo veseliti vsakega trenutka in vsakega izziva. Vsaki izkušnji in vsakemu raziskovanju znajo odpreti srce. Kljub temu da so majhni, imajo veliko srce, vanj spravijo vse, kar vidijo. In vse to jih navdaja z nekim posebnim čarom. Prav zaradi tega se strokovni delavki v starostni skupini 2 do 3 leta trudita, da kratko-hlačnike navdušita za drobne stvari, hkrati aktivnosti oblikujeta tako, da kar kličejo po udeležbi. Vzgojiteljica Katja Rotar in njena pomočnica Matejka Pečovnik sta ponosni na male radovedneže, ki z največjim veseljem poskusijo vse, kar je novo in še nepreizkušeno. Ker gre za mlajše otroke, je zbranost še kratko-trajnejše narave, zato je treba otrokom ponuditi precej različnih možnosti, kjer lahko odkrivajo, se učijo in izražajo lastne talente in interese. LK, foto: SHERPA Med našim pomladnim obiskom so otroci ob pomoči strokovnih delavk izdelovali ptičja gnezda. Veselje ob packanju z naravnim lepilom in z vejevjem, nabranim v okolici vrtca, je bilo nepopisno. Kljub veselju so bili pri delu vsi zelo vestni. 46 RAZVEDRILO Domov? Kje pa! Lea Komerički vpraša Saško T. Ocvirk, ko ta ob treh odhaja iz uredništva: »Pa ne, da greš že domov?« Saška jo potolaži: »Ne, na občinski svet in potem še na eno prireditev ...« Lea ji vrne tolažbo: »Ja, saj občinski svetniki te bolj poznajo kot doma.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Avtor: Milan Alašević AFORIZMI Stalno izgubljam kilograme, ampak ti me vedno najdejo in s seboj pripeljejo še kakšnega. Spraševali smo vas, kdo je bil najboljši v naši nedavno končani akciji hujšanja. Pravilen odgovor se glasi: Ivan Verbek. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Monike Doler iz Galicije, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku lahko tokrat berete zapis o enem od najlepših slovenskih parkov. Katerem? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 26. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 3 9 4 6 2 4 9 5 1 5 2 3 8 7 4 9 7 1 2 7 5 3 9 8 8 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t Zaljubljena v gradbena dela Tri tedne Poklical sem v znano gostilno, da bi rezerviral mizo. Natakar mi je rekel, da bi moral klicati tri tedne prej, ker je vse zasedeno. In sem ga vprašal: »Oprostite, ali je to gostilna ali ambulanta za magnetno resonanco?« Samo on Možakar si je kupil nov BMW in se je šel z njim malo vozit. Pri semaforju se je ustavil in naenkrat se je zaslišalo: »Bum!« Obrnil se je in videl človeka v starem fiatu. BMW je imel razbite luči in zvit odbijač. Možakar se je besno odpravil proti fiatu in voznika zgrabil za ovratnik. Ta je prosil: »Ne, prosim te, poglej, kakšen avto imam, nimam denarja. Usmili se me!« Res se ga je usmilil in ga izpustil. Na naslednjem semaforju se je zgodba ponovila, voznik BMW se je obrnil in ni mogel verjeti, spet je bil za njim isti fiat. Odpravil se je do voznika in ta je spet zastokal: »Ne, prosim te, imam ženo in tri otroke.« Spet se ga je usmilil in ga izpusti. Na tretjem semaforju se je fiat spet zaletel vanj. Voznik BMW se je besno obrnil in tisti iz fiata mu je pomahal: »Ne sekiraj se, to sem samo jaz!« Rogovi, ne krila Sin priteče k mami in vpije: »Mama, mama, oče hoče skočiti z okna stanovanja!« Mama: »Povej mu, da sem mu nataknila rogove in ne kril!« Poudarjene oči Žena pride v trgovino in reče trgovcu: »Rada bi kupila kravato, ki možu poudari oči.« Trgovec: »Vsaka mu lahko poudari oči, če jo le dobro zategne!« Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Pogreb Grobar pride zelo pozno domov. Žena ga vpraša: »Kje pa si bil tako dolgo?« »Na pogrebu.« »Pa tako dolgo?« »Ja, bil je pogreb tašče in so tako ploskali, da smo morali trikrat ponoviti.« Korupcija Mož se je vrnil domov in našel ženo golo v postelji. Jezno jo je vprašal: »Kje ga skrivaš?« »Nikogar ni tukaj.« »Hitro povej, če ne, bom ubil oba!« Odprl je omaro, pogledal na balkon in skozi okno, ko pa je pogledal pod posteljo, je zagledal neznanega moškega, ki mu je pomolil sto evrov. Vzel jih je in rekel: »Tudi pod posteljo ga ni!« Do zdaj sem se že večkrat selila. Selitve pomenijo tudi kakšna gradbena dela v stanovanjih. In če sem iskrena, imam dovolj raznoraznih takšnih in drugačnih delavcev, ki nikoli niso točni, zaračunajo preveč, pri čemer vsi svojega dela ne opravijo pravočasno, poleg tega mi s tistimi »glomaznimi« čevlji potacajo celo stanovanje. Dobra stvar pri vsem tem je, da sem se od njih vse naučila, saj sem jim ves čas dihala za vrat. Tako sem se v zadnjih letih nekako sama prelevila v gradbeno delavko. Zdaj ne plačujem več pleskarjev, zidarjev, parketar-jev ali drugih obrtnikov, saj znam vse sama. No, edino električarje imam še rada, ker sva z elektriko malo sprti in mi je že pokazala, da zna pošteno stresti. Vedno se mi odpirajo spoznanja. Tudi zdaj so se mi. Bolj polagam knauf plošče kot kuham, na primer. Da kuhanja nimam rada, sem že pisala. Polaganje knauf plošč? Zaljubljena sem v to. Nadalje so mi gradbena dela pokazala, da moški do tega dela sploh nimajo odnosa. To naredijo, ker morajo. Ženske pa to naredimo, ker to rade počnemo in pri tem uživamo. Skratka, knauf plošče. Položim jih kjerkoli. Kadarkoli. Tako lepe so. Gladke. Rezljam jih z veseljem. Tudi oblikujem. Neverjetne so. Kar žal mi je vedno, ko končam privijanje in silikonira-nje. Da sploh ne govorim o silikonu! Še pred leti sem mislila, da ga lahko ženska uporablja samo za prsi, danes vem, da ga lahko tudi za sto ostalih gradbenih del (in da to ni isti silikon). Če bi moški s tem silikonom enako ravnali kot s tistim v ženskih prsih, bi imeli lepši odnos do dela. Zakaj so moški torej neosebni pri tem? Vzemimo »gips«. Moški ga ima za »filanje lukenj« (ker pač pogosto tako razmišlja ...), ženska pa za to, da z njim »izoblikuje dovršenost sten«. Nadalje: izravnalna masa za stene je za moškega samo izravnalna masa. Desetkrat REŠITEV SUDOKU 200 8 7 3 4 6 9 1 5 2 5 4 6 7 2 1 3 8 9 9 2 1 3 8 5 6 4 7 3 1 7 2 4 6 5 9 8 2 9 5 8 1 3 4 7 6 6 8 4 9 5 7 2 3 1 4 3 2 1 9 8 7 6 5 1 5 9 6 7 4 8 2 3 7 6 8 5 3 2 9 1 4 jo zajame z gladilno žlico in »naflajska« na steno. Ženska? Ženska v njej vidi izjemno belo maso, vso njeno gradbeno lepoto sestavljenih delcev, ki se tako lepo prelivajo. In tudi to, da bo stene naredila lepše, ravne. Poleg tega ženska preračuna tudi, da si bo z nanašanjem mase na stene okrepila mišice podlahti, ramenske, a tudi hrbtne mišice. Zatorej ne samo da dela, ampak tudi skrbi za telo. Z gladilno žlico dela z občutkom in z obema rokama, saj mišice vendar ne morejo biti neenakomerno porazdeljene! Tudi brušenje sten je postopek, v katerega sem se zaljubila. Vse, kar prši s sten med tem postopkom in človeka obarva v belo, je kot piling telesa, vam rečem. Pri tem se krepijo mišice dlani in zapestja, razmišlja ženska. Moški: »Samo da je čim prej končano.« Zato pa so stene potem polne risov ali neravne. Pleskanje. Mešanje barv in barvanje z ličnimi valjčki je prava umetnost in krepi hrbtne mišice, še posebej če je treba pleskati strop. Ko pobarvam, nikoli ne od-vržem valjčkov, ker so mi tako simpatični. Imam jih polno klet. Tudi parket sem polagala in topli pod. Tega režem lepše kot kruh. Če bi mi kdo naročil, naj iz testa izrežem pravokotnik, bi zagotovo nastal kvadrat. Pri toplem podu pa sem prava strokovnjakinja. No, morda se še moram malo usposobiti pri zaključnih letvicah. Za tla in za strop. Tiste s stropa mi vsake toliko časa padejo na glavo. To me je prisililo k izračunu, koliko silikona moram nanje nanesti, da ostanejo večno gor. Ali pa vsaj do naslednje selitve. Da ne naštevam več. Zaljubljena sem v gradbena dela. Nimam pa sicer rada raznih poimenovanj orodja, ki spominjajo na kuhinjo. Gladilna žlica bi bila lahko gladilnik. Tudi »pormašina« me spominja na por. Brez veze. Lahko bi bila vrtalni stroj. Delam zase. Zato, prosim, ne kličite, če bi gradbena dela opravljala tudi pri vas doma. A tako in tako se bom verjetno spet selila, saj komaj čakam, da bom spet obnavljala. Če bi delala pri kom drugem, bi za vrat kaj hitro dobila davčne inšpektorje, češ da delam na črno. Inšpektorjem bi namreč zelo težko razložila, kako so mi privlačni valjčki, gladil-niki, vrtalni stroji, vijaki in izvijači... Gradbenica RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZUNANJA OVOJNICA MIGE-TALKARJEV NAVDUŠENEC ZA ITALIJANSKO KULTURO KrižanKe & ugamKe EKS-PEDICIJA GOROVJE V OSREDNJI AZIJI STRIC (STAR.) TIBETANSKI MENIH GRŠKO GOROVJE KDOR Z NASVETI USMERJA ODPRT BALKON ZDRAVNIK DENARNE ZA OČI OBVEZNOSTI AMERIŠKA ROCK SKUPINA GLAVNO MESTO ČADA JANEZ ERŽEN KITOVA KOŽNA GUBA EDVARD RUSJAN TURŠKI VELIKAŠ UJČIČ JANEZ KRUH (ZASTAR.) KDOR IMA MALARIJO KRAJ PRI OPATIJI BAJESLOVNI KELIH OPERA ČAJ-KOVSKEGA URADNI LIST JAVNA LETALSKA PRIREDITEV POMENO-SLOVEC DEL GORSKE DOLINE OBJESTEN FANT (POG' IZDELOVALEC RAKET KAMENČEK ZA IZŽIGANJE RAN NRAVO-SLOVJE STEPSKE ŽIVALI (D SLABŠA ODEJA LUNINA MENA AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA KOŠČEVO ORODJE NEMŠKO MESTO DEL STOPALA OSTRA ZAČIMBA ZNAMKA MOBILNIH TELEFONOV POLET POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE JUŽNOAMERIŠKI GRM PREMAZ ZA LES KDOR KAJ TEPTA PEVEC KOSMAČ ANGLEŠKI IGRALEC (ROGER) ZORMANOVA JUNAKINJA ALEŠ PAJOVIČ ŠIFRIRAN ZAPIS NLP (ANG.) JOŽE SMOLE POLITIČNI VODITELJ STAROSLO-VAN. PIJAČA PREBIVALEC IRSKE NEKDANJA RIMSKA PROVINCA NAJVEČJA LISIČJI ZVEZNA SAMEC DRŽAVA ZDA (ORIG. BOGO-SLOVEC NAŠIT OKRASEK NA TKANINI 16 10 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni 2. nagrada: darilni bon za obisk podzemlja Pece 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 26. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 15 Vodoravno: SKAT, INKI, ARMSTRONG, NABER, VAL, TLA, ETAPA, NAJSTNIK, OZN, ALEF, KŠ, RAZSAD, AND, ROPOT, ORALNIK, JOD, NIFE, GIGI, TOVARIŠ, ŠIV, JOK, INES, OTOČAN, DAVID, ELA, DOBENO, INOCENC I, DARS, NS, HARARE, KSI, OSAT, STARA EN DAN, RP, LJUBI, ALDO, VVV v — - ■ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ff-r. KrižanKe & uganKe . |! V prodaji od 8. aprila. Ona: Sreča bo ponovno na vaši strani in vse, kar bo potrebno, bo le to, da se boste sklonili in pobrali sadove svojega dela. To je vaš teden, ko vam bo uspevalo tudi tisto, kar je običajno nemogoče. On: Prišlo bo do navzkrižja interesov, vendar se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi in ne nasprotna stran. To vam bo precej dvignilo samozavest, poleg tega si boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev. Ona: Na novo se boste zaljubili v svojega partnerja in našli tisto, za kar ste si mislili, da je že izgubljeno. Še najbolje bo, da si vzameta konec tedna le zase in pozabita na ves svet okoli vaju - ostali bodo že počakali. On: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, kar vam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odlični poti, da končno uspete, saj je trenuten položaj planetov več kot ugoden. Pozor na poslovnem področju... TEHTNICA J*J Ona: Veliko boste delali, vendar boste temu primerno tudi nagrajeni. Torej se splača potruditi in stisniti zobe. Bo pa zato na koncu notranje zadovoljstvo toliko večje, a tudi ugled v družbi se vam bo precej povečal. On: Naredili boste vse za izboljšanje svojega odnosa s partnerko, saj želite imeti dobro in predvsem trajno zvezo. Privoščili si boste prijetno večerjo v dvoje, ki vam bo prinesla tudi zelo prijetno presenečenje. ШЛШ Ona: Z obrekovanjem vas bodo skušali prizadeti predvsem tisti, ki vam zavidajo srečo. Ne vznemirjajte se preveč zaradi tega, ampak mislite raje na tiste, ki vam želijo dobro, kajti teh je veliko več. On: Hvalo, ki ste je sicer tako veseli, izreka nekdo s povsem določenim namenom. Pazite se, da vam ne bo pozneje še žal. Vse skupaj se lahko hitro obrne proti vam in vam za dlje časa pošteno zagreni življenje. DVOJČKA ** ■ STKELEC ф Ona: Kritično boste ocenili trenutno poslovno situacijo in si na ta način prihranili marsikatero neprijetnost. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal prijatelj, ki ima pri vsem tem tudi svoje interese. On: Pred vami je srečen konec tedna, ko boste ponovno brez skrbi uživali v družbi partnerke in ji dodobra izkazali svojo ljubezen. Za denarne zadeve boste poskrbeli kdaj drugič, saj imate trenutno kar nekaj rezerve. Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti neprijetnih občutkov in sumničenj svojega partnerja. Dokažite mu, da ste vredni njegovega zaupanja in izboljšajte vajin odnos, ki zadnje čase precej peša. Ne pozabite, za srečo se je treba boriti. On: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega... Ona: Nekdo, ki vam je že dolgo zelo blizu, se vam bo najprej zameril, nato se vam bo popolnoma odtujil. Izgubili boste prijatelja, za katerega ste nekoč menili, da bo postal še nekaj več. Človek obrača, življenje obrne. On: Partnerka vas bo pomagala rešiti iz neprijetne situacije, v katero ste zašli po lastni nepremišljenosti. Poskusite se ji zahvaliti na način, ki ga ima najraje, saj bo to prijetno za oba. KOZOROG Ona: Počitek koristi vsakomur, zato bi utegnil koristiti tudi vam. Ni vam treba umirati od dela, saj bo težji del naloge opravil nekdo drug. Vi samo počakajte in ga usmerjajte v pravo smer, ostalo se bo uredilo kar samo od sebe. On: Ostali ste na polovici poti, zdaj pa ne veste, ali naj greste naprej ali je bolje, da se poskušate vrniti. Treba se bo odločiti, saj se vam lahko v nasprotnem primeru kaj hitro zgodi, da boste ostali praznih rok. JAN, MANGAN, TJ, INK, LOG, AD, NI, EKSANJE, ENOLETNICA, CANON, KLEN. Geslo: mesec knjig in branja Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za brezplačno striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju, prejme: Elica Cirkulan, Voj-nik. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Jelka Gorišek, Rimske Toplice. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Polona Podlesnik, Lesično. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Ljubosumni boste, dokler ne boste našli načina, kako uresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj z glavo kot s srcem. Je že res, da je ljubezen presneto lepa stvar, vendar je to le ena plat medalje . On: Včasih ste preveč klepe-tavi, potem pa se čudite, zakaj vam ljudje ničesar ne zaupajo. Premislite o tem, še bolje pa bo, če se boste z nekom pred tem posvetovali. Nič ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. DEVICA ^ Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki jo že dlje časa pričakujete. Zdaj pa se nikar ne obirajte, ampak uporabite informacije za uresničitev svojih čustvenih ciljev, ki jih že predolgo samo načrtujete, ne pa tudi uresničite. On: Nikakor vam ne bo uspelo obvladati čustev, kar vas bo na koncu drago stalo. Ali vas res ne bo nikdar izučilo, do katere meje se lahko podate in kje je prenevarno za vas? Mogoče v tem celo uživate? VODNAR Ona: Še preden se boste dobro znašli, že bo ob vas prijatelj, ki vas bo povsem osvojil s svojim pristopom. Prepustite se občutku, ki vas vsekakor ne bo pustil na cedilu. Za obveznosti bo čas tudi jutri. On: Na poslovnem področju boste dali jasno vedeti, da vas ni prav ničesar strah in da ste pripravljeni iti do konca, da izveste, kaj se je dogajalo za vašim hrbtom. Takšna odločnost vam bo prinesla kar lep uspeh. Ona: Nikar se ne čudite svojim uspehom, saj ste jih pošteno zaslužili. Zdaj pa uživajte sadove svojega dela in si pošteno odpočijte, kajti vaš organizem je zaradi velikih obremenitev že pošteno izčrpan. On: Ni dobro, da svoje načrte razlagate vsakemu bežnemu znancu, saj se vam lahko zgodi, da boste ravno zato ostali brez najboljšega. Nevoščljivost vas bo zelo prizadela, vendar bi lahko na kaj takega pomislili že davno prej. 2 11 13 7 4 3 12 17 5 6 15 8 9 48 RUMENA STRAN Kdo bo lastnik avta? Uvod v glasbeno-plesni šov na koncertu Tanje Žagar sta naredila Saša Pukl in Luka Žerjav, moderatorja na Radiu Celje, in predstavila našo akcijo za naročnike. Tale vprašaj med njima pomeni, da se tudi v našem uredništvu sprašujemo, kdo bo novi lastnik avtomobila Toyota Aygo, ki ga podarjamo skupaj s podjetjem Fri-Mobil. Morda ravno kdo od tistih, ki sta ga Saša in Luka vzpodbudila, da izpolni kupon in ga pošlje na naš naslov oz. če še ni naročnik, da to zdaj tudi postane. Foto: SHERPA Skoraj doma Tanja Žagar je bila v dvorani Golovec v Celju na koncertu, ki ga je pripravila ob 10-letnici delovanja, vesela številnih gostov, ki so z njo zapeli na odru, še posebej pa je bila zadovoljna, da sta ji tudi tokrat, kot na večini njenih nastopov, ob strani stala njena mama in oče. Naučila sta jo, da je vedno treba na stvari gledati s svetle plati in iti naprej v nove zmage. Čeprav vsi živijo v Ljubljani, se Tanja rada pohvali, da je tudi Štajerka, saj je njena mama iz Podčetrtka. SB Več časa Stanko Stepišnik se je po koncu ministrovanja vrnil v Emo Orodjarno in ima očitno zdaj več časa, da lahko v miru zavije tudi v kakšno nakupovalno središče. Tako si je ob zaključku akcije hujšanja v Citycentru ogledal naš mali avto, ki čaka enega od naročnikov časopisa. Ali se bo tudi sam potegoval zanj, nam ni zaupal. Foto: GrupA Priložnost za klepet Naše akcije so tudi priložnost za srečanja ljudi. Tako sta v Citycentru ob nedavnem zaključku akcije (S)hujšajmo z Novem tednikom in Radiem Celje poklepetala zdravnica Nuša Konec Juričič in prim. dr. Ivan Eržen. Nekoč sta bila sodelavca v Celju, danes pa se verjetno bolj malokdaj srečata, saj je Eržen vodja Nacionalnega inštituta za javno zdravje s sedežem v Ljubljani, Konec Juričičeva pa je zaposlena v celjski območni enoti inštituta. Letos se je posebej trudila še z udeleženci akcije, ki jih je zdravstveno spremljala in jim pripravila serijo predavanj. Foto: GrupA Planet samskih v družbi številnih Planet samskih, nov filmski izdelek slovenskega režiserja Mitje Okorna, ki je komedijo posnel na Poljskem, je pred dnevi navdušil tudi Celjane. Premiero je obiskal režiser v spremstvu glavne igralke Weronike Ksiqzkiewicz, pridružili so se mu tudi člani družine, del filmske ekipe in prijatelji. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj nekaj znanih obrazov s Celjskega: Tina Gorenjak s hčerko, Aleš Uranjek z družino, Žana in Danijel Salobir, Nika in Boštjan Čukur, Mateja Zorko in Alen Pavšar ... Foto: Mediaspeed aufriß m ?i&t°H!n I X/C0W*' "I Sfe Tina Gorenjak s hčerko Aleš Uranjek z družino Weronike Ksiqzkiewicz in Mitja Okorn