107. številka.
Izdanje z* petek O. septembra 1895,
(▼ Trstu, v četrtek ivečcr dne 5 septembra 1895.)
Tečaj XX.
nlDIMOtT"
iiheje po trikrat na teden * ie*tili U-Janji h ob torkih, Aatvtklh in MboMh. Zjutranje izilmije ii-hej« ob H. nri ijutrej, ver«rno pu ob uri Teoer. — Obojno iidmje *Une : ze Jeilen meneč . f. —izven Avrtriji f. l.*i M tri meaec . . . 2.60 ... h pol lete , . . h,— , , . ».-■a tw lete , , . 10.— . • . H.— Na nrklt hrti prlleitne ■•rtčnine ••
h jealje Mir. Poeenična iterilke *e dobivajo * pru-dajalniceh tobaka v 1ratu po 9 nrć., iivea Treta po • nit. Sobotno Tefterno ledenje v Irntu « nć.f inin Trite • ud.
Oli
EDINOST
polltl6netfa druitva za Ppimorako.
Oglaei »e rakune po tarifu t petita; te oeiloTH t debelimi črkami te plačuje
t>rostor koMk<tr ob«ega »avadnih »r«lic. i'o«lmm oemrtniee in j ivneiehvalo. do-naoi mjU-i itd. na »ičunajo po ponudbi
V »i dnpi-i nuj s<* pnAiljajo '.irednUtm lllca Cn»«rru.x it. 1.1. V tako pieuio ninr» '■iti IrHiiKKTitni), kor iiefmukone epn»h MriH|o. Rokcmn- s« n» »rit^ajo.
Naročnino, r««klantai'i|» m	»pri-
jene uitravniMvo ui.oa Mulini pic-colo hSt. 3, II. nadat. Odprte reklamacije io prode poštnine.
„r rdlnoMH Je mor".
Finančno gospodarstvo v malib državah.
Pod tem naslovom prijavila je te dni praška »Politika* članek, v kojem smo našli mnogo velepoučnih podatkov, ki bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje. Iz teh podatkov zadobe pravi pojm o vzrokih sedanjim velikim bremenom ali davkom : uverijo se namreč, da visokim davkom, pod kojimi vzdihujejo malone vsi narodi v Evropi, niso krivi, kakor se sploh misli, le veliki izdatki, ki jih morajo države pokrivati od leta do leta za vojaštvo, ampak da veliki del dohodkov malone vseh držav požirajo obresti za d r-lavne dolgove. A ti dolgovi naraščajo od leta do leta vzlic visokim davkom.........
Finančno gospodarstvo malih držav dela velike skrbi mednarodnemu kapitalu in te skrbi — povedano bodi to že v naprej — so opravičene v velikem delu Blučajev. Nekaj posebnega je v poslednjih letih s finančnim gaspodarstvom, bodisi malih ali pa velikih držav: dohodki rasejo in dolgovi — tudi 1 To zveni nekako čudno, paradoksno, in vendar je resnica. Najaktivnejše in glede na vire za plačevanje d&vkov naj trdniše države evropske celine najemno leto za letom nova posojila vzli« do nezmernosti naraslim davkom, a kapital pozdravlja z veseljem tako potrebo denarja, ker meni, da vsaj po tej poti pride do gotovega in plodonosnega naložena. Francija, poleg Angleške najbogatejša država evropska, mora vsako leto najemati denarja iT Nemčija je v istem položenju, ven-pa moramo pri obeh državah poštevati okolnost, da sami pokrivati svoje državne dolge, to je, da n a j e m a ti p os o j i 1 a v s v o-jih notranjih deželah, ne da bi se ozirali na inozemski kapital; dolgujeti torej sami sebi, obresti ne odhajajo v inozemstvo, ampak ostajajo doma in pomnožujejo n 4 r o d n o blagostanje. In to je zdravo finančno gospodarstvo.
Drugače je v Avstriji, Rusiji in Italiji. Veliki del dolgov teh držav leži v inozemstvu, v inozemstvo uhajajoče obiesti pa zmanjšujejo narodno blagostanje.
Najjasnejši dokaz o naraščanju državnih potrebščin imamo v Avstro Ogerski. Pred 1. 1867, ko so obe državni polovici še sestavljali jedno celoto, znašal je proračun izdatkov med 420 do 460 milijonov goldinarjev; po 28 letih po uvedenju duvalizma znaša samo avstrijski proračun izdatkov, kojim seveda stoje na strani primerni dohodki, nad 650 milijonov, ogerski nad 400 milijonov, milijarda je torej že prekoračena. Vse velevlasti opravičujejo rastoče potrebščine z naraščanjem izdatkov za vojaštvo; da bi ohranili mir, oborožujeino se do smrti.
PODUSTEK. Zlatarjevo zlato. 187
Zgodovinska pri po vest XVI. veka.
Spieal A. Š e n o a.
(Dalje.)
Vsi so obmolknili, a sodeč pričel je čitati pritožbo na kralja:
To mesto, od starih časov svobodno pod kralji blagega spomina da je padlo v skrajni jad. Nesreča je tišči, preti mu lakota, ker je nestalo žita, a največ da je zatira nasilje sosedne gospode. Zagreb da je bil zvest kroni in da se ni dal zapeljati po Ivanu, vojvodi erdeljskemu, a sedaj padel je ne po svoji krivnji v jad in sramoto. V saboru namreč, ua Tomaževo, da so ban, prbbelež-nik in druga gospčda skovali zaroto proti Zagrebu in storili nezačuven in zloben sklep, ki žali ne samo Boga in njegovo pravico, ampak po katerem so meščani kakor prokleti in izobčeni iz sodeležnosti krščanske in kakor da niso članovi kraljevine. Zato naj
Male države pa nimajo takih ozirov in ' potrebščin, a vzlic temu rasejo do neizmer- j nosti tudi njih izdatki, pomagati si morajo z vedno večimi kreditnimi operacijami, ki nosijo v sebi kal poznejšim politiškim lioma-tijam, kakor nam to kaže Egipt, ki je izgubil sleherno svobodno gibanje vsled inozemske komisije za državne dolge; in kakor kaže Turčija, koje finančno gospodarstvo nadzorujejo inozemski agentje. Siičnemu stanju se bližajo druge male države na balkanskem poluotoku: Srbija, Bolgarija in Grška. V teh poslednjih ne provzrora vojni erar, da nezmerno rasejo izdatki in dolgovi (dasi tudi male in srednje države delajo preveč „dobrega" ali pa so zavedene do večih vojaških potrebščin), ampak krivda tiči v brezmejni lahkomišljenosti, kakor se brezumno in brez vesti zapravlja narodno premoženje. Da navedemo jeden vzgled kot ilustracijo cele vrste, ogledati si hočemo nekoliko finančno gospodarstvo Bolgarske, ki je imela, kakor trde prijatelji Koburžana, izborno vlado v osebi umorjenega Stacbulova.
Proračun sjedinjene Bolgarske se močno razlikuje od proračuna prešnjih nje delov: kneževine Bolgarske in Vstočne Rumelije. Do leta 1879 je znašal proračun za Vstočno Rumelljo 12,177.535 frankov dohodkov in ravno toliko izdatkov. V letu 1884, torej pred združenjem z Bolgarsko, dosegli so dohodki Rumelije število 16,138 606 frankov. V tem slučaju prišlo je kacih 20 frankov na vsakega prebivalca, ali 102 franka na vsakega davkoplačevalca. Proračun za Kornelijo bi se bil moral zaključiti brez primanjkljaja, a vendar je morala rumelijska uprava, zbok slabih letin v štirih letih zaporedoma, najeti posojilo 3,300.000 frankov pri otomanski banki. Poleg navadnih izdatkov, bilo je oddajati tudi porti (turški vladi) */»> vseh dohodkov, torej 5,480.000 frankov. Rumelijska vojska je potrebovala 2.660.000 frankov in orožniki 1,500.000 frankov. —
Državni računi kneževine Bolgarske so se sklepali do leta 1875 vsako leto s prebi t k o m, kojega so pokladali v takozvani rezervni zaklad, ki gaje svojedobno zasnovala ruska uprava. V letu ! 1879 so znašali dohodki okolo 23Ve milijo-onov frankov izdatki okolo 21 # miljoua, v letu 1885 dohodki okolo 35 mi-linov, izdatki 36 milijonov. V vrsti šestih let bili so prebitki, gibajoči se med 2 in 5 milijoni; primanjklj>\ju v letu 1885 v znesku 7,743.578 ( frankov je bila vzrok srbsko-bolgarska vojna. ; Ako odštejemo to svoto od ukupuega gospo-I darstva od leta 1879 do 188H5, ostane nam 14,136.823 čiste državne prihranitve. Tej svoti je še prišteti onih 14,784.059 frankov, i kojeje prepustila ruska uprava
se kraljeva svetlost blagim očesom obzrč na Zagreb, naj bode ščit mesta in naj milost-ljivo uniči ta sklep. — In izpričavši na tanjko, kiVko nasilje sta storila ban in podban j ! mestu, prosi tožba, do pošlje kralj od dvora ! dva svoja človeka, da se osvedočita na | svoje oči, kako je bilo, in da se Zagrebu
I povrne stara svoboščina.
Gromom pozdravili so meščani junaškega , sodca in na ramenih so ga prenesli kraj banovega stanovanja v njegovo hišo. -- --Burno je bilo v Zagrebu, toda tiho v Krupičevem domu. V izbi ležala je mrtva devica, v rokah bilo ji je srebrno razpelo, a okolo čela vil se ji je venec. V kotu je sedela sključena starka Magda, prebirajoča rožni venec. Molila je — ue, ni ; bila je otrpla; Dora, kuniče, da je uirtva! Neumnost! To ne more biti — ne more. To so si menda izmislili hudobni ljudje ; Dora bržkone spi. .Tuj, da je mnrla, da se več ne prebudi, da jo vržejo v jamo; te lepe oči, te drobne ročice, te lepe lase, vse da je j
kot rezervni zaklad do uve-denja prvih izkazanih registrov v letu 1879, a v to poslednjo niso u.^teti 7,7:20.000 frankov kot prihranitev za finančno leto 1867-78. (Po takem bi človek mislil, da tisto razupito rusko gospodarsko vendar ni bilo na posebno škodo Bolgarski. Stavec) Iz vsega je razvidno, da bi bila morala Bolgarska v letu 1885 razpolagati z državni in i prihranitvami 36,641.665 frankov, da so bile bolgarske finance v onih letih v izb ornem stanju. (Konec prih.)
Politiške vesti.
V Tretu, <Me 5. Kepten^ra I89ft.
Cesar na Češkem. Velike vojaške vaje pri Kaplici na Češkem so se završile včeraj na velikansk način. Cesar je izrekel svoje po-Bebno zadovoljstvo zbranim pove'jnikom. O poludite se je cesar povrnil v Budejevice, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Popoludue ob 3. uri je bil dvorni obed, ob '/»5 uri pa je cesar ostavil Budejevice, zahvalivši župana na prekrasnem vsprejemu in na izdatni podpori vojaštvu, ki se je udeležilo vaj. — Cesar je dospel na Dunaj ob 9, uri 10 minut zvečer.
Volitve nn Goriškem. Dunajski list „N. F. Presse" ima dan za dnevom tenden-cijozna poročila o volilnem gibanju na Goriškem. Vsem tem poročilom je jedini namen očrniti Slovence kot one nestrpneže, ki ne hote živeti v miru z ljubim, krotkim in nedolžnim italijanskim sosedom. Mi »everla smo hladni do dna duše nasproti vsem tem obrekovanjem, ker smo jim že — vajeni. Nekdaj so nas pač begali taki manevri, da smo v svetem strahu pozabljali na svoj interes, danes nas ne begajo več, zbok česar vemo, kako nam je čuvati svoj interes. Oni časi so minuli, ko nismo poznali drugega posla, nego umikati se na vsej črti, da le ne bi zadeli na tej ali oni strani. Tudi narodi dozorevajo polagoma.
Tudi denašnji ,11 Mat t, i no* piše po receptu „N. Fr Presse* ter denimcira ne le one poštenjake, ki stoje na čelu volilnega gibanja, ampak tudi bodoče kandidate. Z denuncijami teče vsporedno tudi — laž. O gg. Grči, Berbuču in Rybafu trdi, da so — ptujci in eksotične osebe, ki nimajo ni-kakega interesa v tej pokrajini, ki nimajo ničesar zgubiti. Ako ne bi poznali teh gospodov, da so poštenjaki od nog do glave, morali bi misliti po opisu ,Mattinovem\ da so to kaki pustolovci in klativitezi. Dobro pa, da jih poznamo in da jih pozna tudi naše ljudstvo. Zato pa bode to poslednje volilo v zinislu svoje gmotne in narodne koristi, ne pa, kakor bi želeli njega sovražniki, ki za-
prah ? Moj Bog! srce bi počilo starki; davi jo, davi in solze ji kapljajo na uvele roke.
Za mizo sredi sobe sedel je Pavel. Bled je bil ko sneg ; lasje so mu padali na čelo, oči gorele. Ničesar ni čul. Na roki se je podbočil, udrtimi očmi buljil je v mrtvo devico. Sto in stokrat se je vprašal, je-li to Dora, je-li mrtva, mar niso to sanje, ni to šala? Mar jo ne povede živo in zdravo na svoj grad in mar ne bode srečno živel i njo ? Pa kader je plamenček svetiljke padel na Dorino lice, vsplamtiloje tudi mladeničevo oko, ker je mislil — živa je. A pred njim na mizi ležal je vezen mošnjiček, in na njem
plemiški grl). —--Nocoj poneso Doro
v kapelico sv. Ivana, a jutri — jutri v grob!
In starec Krupič sedel je kakor kamen v svoji prodajalnici. Ni jokal, ni vzdihoval, ni mislil, ni čutil. Okolo njega kakor da se vije megla; da kdo navali v prodajalnico, da mu odnese vse srebro in zlato — ne bi se zganil, ostal bi okamenel. A srce ? Nemo je, toda v lijem gori pekel.
kladajo list ,11 Mattino1 se svojimi — ovaduštvi.
Shod odposlancev okrajnih znstopov na Ceskem se je posebno potegnil za to, da se razširi avtonomna oblast okrajnih za* stopov, kajti sedaj so ta zastopstva popolnoma onemogla nasproti okrajnim glavarstvom, ker jim ne pristoja izvrševalna pravica. Shod je J vsprejel resolucijo v tem zmislu, da je pozvati deželni zbor, naj isti dela na to, da se postavnim potem uredi eksekutivna oblast okrajnih zastopov za samostojni delokrog.
»Narodni Listy* se jako pohvalno izražajo o sklepih tega shoda ter ozuačajo vsebino cesarju odposlane brzojavke kot odkrito, moško in dostojno češko besedo.
Različne vesti.
Viljemu vojvodu Ladislavu, o katerem
smo že poročali, da je ponesrečil na lovu na divje mačke, se je stanje poslabšalo. Rana je teška in bode zdravljanje trajalo kake tri mesece. Zdravniki so morali izvršiti operacijo.
Gospoda govore vedrn — jasneje. .Slovenski Narod" je zopet dregnil „izvestne gospode ua Primorskem* — ne motimo se menda, ako menimo, da ti „izvestni" smo le mi pri .Edinosti* — in to pod takim za-glavjem, kjer bi človek uiti ne slutil napada. Govorč o podzemskih jamah na Krasu dregnil je nas — rahlo sicer, a j dregnil nas je vendar-le. Omenivši, da je t poljedelsko ministerstvo dovolilo državno podporo 2500 gld. odseku nemškega in avstrijskega planinskega društva za preiskovanja v pod*mskili jamah pri Škocijanu, pod-kadil nam je „Slovenski Narod" pod nos vprašanje: .Ali bi se na Primorskem ne j mogla ustanoviti kaka podružnica .Sloven-I skega planinskega društva* ? To vprašanje bilo bi sicer nedolžno, da mu ui sledila du-| hovita opazka: „Kaj ko bi se i z vestni j gospodje n a Primorske m zanimali in a I o več za take domače in malo manj za ljubljanske stvari*.
Ako že hočete odgovora, evo vam ga 1 i Ne, ne kaže nam, da bi sedaj snovali v Trstu tako podružnico, kajti, ako sem gladen, p o-hitim najprvo k peku in potem morda še le, ako mi je ostalo kaj v žepu, v — gledališče.
Tudi mi vemo ceniti lepo nalogo, ki si i jo je nadelo „Slovensko planinsko društvo": ' tudi mi poštevaino potrebo, skrbeti za to, da se odkrivajo svetu čndesa iu divote naše lepe in mile domovine ter da se tujerodnemu ' potniku povsod! prikazuje pristni slovenski značaj te zemlje, ln hva-1 ležni smo vsem onim, ki se trudijo v ta za-
Počasi odprla so so vrata Doline sobe. i Po lahko vstopil je Jerko zavezanoj glavoj.
Došel je do Pavla in mu položil roko ua
i ramo.
„Pavel zašepetal je.
Toda ni bilo odgovora
„Pavel! Čuj! Pavel! Brat! Ubij me!*
Začuden ga je pogledal Pavel.
„Jaz seui kriv!" nadaljeval je drhtečim glasom; „glej, jaz je nisem dovelj čuval, pa jo je u jedla kača! Ubij me !"
„Ne, ne, .Terko!" iztisnil je'Pavel; „jaz sem kriv, brate. Jaz — jaz sem jo pustil predolgo v tem peklenskem žrelu. Oj inoj Bog! Kaj naj -torim ? Kaj? Zblaznel sem!* in vrgel je glavo na mizo.
„Ubij me ! .laz sem jo ljubil. Ljubil kakor ti. Kaj mi je umri za življenje? Ali ne — ne! Še moram živeti, še! Radak ve, čemu. j Z Bogom Pavel, Z Bogom Dorica! iu odhitel i je mladenič.
! * * *
I	(Dalje prih.)
res rodoljubni namen. Ali vsako stvar o pravem času in na svojem mestu: najprej trebam srajce in hlač in potem morda §e te
—	cilindra. Koliko nujnega narodnega dela je tu v Trstu! Koliko potreb, kojira ne moremo zadoščati pri najbolji volji, ker nam nedostaje sredstev ! Odkritosrčno bodi povedano : ako bi imeli mi na razpolag«) ves tisti denar, kar se ga je že potrosilo za preiskovanje naših j;.m. gotovo ga ne bi trosili v t a n a in e u ! Ne morda za to, ker hočemo odrekati važnost takemu preiskovanju, am-p.-ik le zato, ker imamo v Trstu in v Istri n e b r o j n u j n e j š i h potreb!!! Ako pa je morda .Narod* hotel očitati „izvestnim gospodom" lenobo, potem mu moramo odgovoriti istotako odkritosrčno, da bi šanse za bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem stale povsem d r n g a č e, da je sleherni ljubljanskih gospodov posvečal narodni stvari na dan 1 e polovico onega časa, kolikor ga res sleherni dan posvečajo n e k a t e r-niki med .izvest ni mi gospodi". Najprej moramo opraviti narodno delo nad zemljo in potem pojdemo drage volje tudi
—	pod zemljo.
Kar se dostaje opazke o našem zanimanju za ljubljanske stvari, moramo pa že pri-poznati, da so gospodje v Ljubljani postali res jako odpeti — jasni. Ni jim po goda, da se zanimamo za Ljubljanske stvari. Hudo uain de to spoznanje, ker smo se brigali za ljubljanske razmere vsikdar le zato, ker sino smatrali Ljubljano svojim središčem, svojim srcem — metropolo vseukupnega naroda slovenskega; ker smo neprestano gravitirali v Ljubljano, kot središče našega kulturnega življenja. In sedaj nas gospoda podć v podzemske jame na Kras Ali hote res, da naj Ljubljana a b d i c i r a kot metropola slovenska, da naj se odpove oni vzvišeni misiji, kojo so jej prisodili vsi Slovenci za bodočnost: postati kristalizacijska točka zje-dinjeni Sloveniji, torej sijajni bodočnosti?! Ali res mislijo gospoda, da bode mogoče med priprostim narodom širiti idejo združenja, ne da bi nikdar ome* njali in če treba tudi kritikovali naših ukupnih stvarij ? !
čujte! čujte I čujte! Nulla dies sine li-nea ! Pred par dnevi smo prejeli iz Izubijane pod kuverto izrezek iz graške agespošte", v katerem je čitati dopis o ljubljanskem gledališču. Prijateljska roka, poklonivša nam ta — dunajski dar, občrtala in obrisala je dopis v „TagespoSti" modro in rudeče, a ob strani nas je opozarjal trikratni .Čujte!" na — našo kopulacijo s .Tagespošto".
Nepoznanemu prijatelju bodi na tem mestu izrečena najsprisrčnejša zahvala na posebni pozornosti, ki jo obrača do nas. Žal, da nas vsa njega podčrtanja in čtgte-klici niso mogli spokoriti, ker —■ — no, ker je jasno, da dopis v .Tagespošti" ni Vil pisan z umetniškega, ampak s u strankarskega stališča — ,vom Parteistandpunkte", Jasno mora biti torej tudi našemu ljubeznjivemu in nepozuanemu prijatelju, da naša kritika jeizvi-r a 1 a i z p o v s e m d r u g a č n i h motivov, nego pa kritika graskega lista. Mi vemo, da je gledališče med ni^jznamenitej-
šimi kulturnimi ustanovami---ker pa
vemo nadalje, da imamo Slovenci za sedaj jedno samo gledališče in to je ljubljansko, je pač umevna naša želja, da se isto ne zadovolji samo z vspešno konkurencijo nemškemu tekmecu slabe kvalitete, ampak, d a s e povzdigne na primerno umetniško višine, a da se z aj e d n o u s t v a r i j a m s t v o, d a s e to gledališče potem tudi ohrani na tej višini. Glavno tako jamstvo pa je — umetniški naraščaj, na kojega bodemo smeli računati v vsakem slučaju. To je uaglašal naš dopisnik in menda se ni motil.
Lahkovernost „Piccolovih" čitateljev mora biti zares bi\jno razvita, kajti ni ga na svetu tako gorostasuega medveda, da bi ga jim ta šarlatan ne obesil na vrat. Zlasti o ruskih odnošajili jim natveza uprav grozne budalosti, a čreda .Piccolovih" čita-teljev čita vse to s primerno „audohtjo* in potein — veruje. Tako piipoveduje včerajšnji .11 Piccolo della Sera* strašne stvari o koleri v guberniji Volhinjski. Polovica mest je praznih, vsi oboleli mrejo brez nikako zdrav-
niške pomoči, mrtvecev ne pokopujejo itd. itd. Potem pa, ko je razdraiil živce svojim čitateljem s takimi — bajkami, je prišepni s pojasnilom, da je minolega tedna umrlo v vsej Rusiji — s kakimi 12 0 milijoni pr e b i v a I c e v c e i i li — 8000 o s e b. Da bi čitatelji „II Piccola" znali nekoliko misliti in računati, izračunali bi si lahko, da radi takih odstotkov umrljivosti še ne morejo biti na pol prazna ruska mesta. Toda „Pic-coluvi* čitatelji nimajo navade misliti, ampak le — verovati. Zato pa je tudi po tem naša avna vzgoja! Bog se usmili.
Brzojavna pomota. V današnjem zjutra-njem izdanju sporočili smo, da je vodja na-učnega ministerstva imenoval euplenta L a-h ar ne rja pravim učiteljem na drž. gimnaziju v Kopru. To je pomota, katero je zakrivil brzojav, kajti dotični gospod se ne imenuje Laharner, ampak Ivan L a r c h e r
Francoski „peioc' Grandin še n> odpotoval iz Trsta, ker pičakuje svojo prtljago katera bi bila morala biti tu — po njegovem računu — že pred 4 dnevi. Toda železnica mu je prekrižala račune. Med tem pa si krati Grandin čas s tein, da teka po okolici. Da mu ne utrpnejo noge, šel je predvčerajšnjem na z^jutrek v Miramar, obedoval je v Skednju in potem se je šel sprehajat menda na Opčine, včeraj pa je zajutrkoval v Skednju in obedoval v Bark ovijah. Morda se lekarnar Della Mattia še prestraši in zboji sprehoda v Juruzalem, ako pa ne, no, potem želimo obema srečno pot. Grandin odide iz Trsta jutri ob 4. uri pop. z borznega trga.
Politilk izgon. Včeraj vrnol se je v Trst trgovec z ribami Adolf Scarpa iz Chiogge, kateri je bival tu od leta 1872. do 188f>. Komaj je stopil na kopno, prijeli so ga policijski organi in ga odpeljali na policijsko ravnateljstvo. Isto je izreklo, da se ima Scarpa izgnati zaradi političkih vzrokov. Spravili so ga že sinoč po železnici do italijanske meje.
Iz Ljubljanske okolice nam pišejo dne 2. septembra: Četudi je tekoče leto bilo za Kranjsko deželo polno nezgod in neireč in je katastrofa tudi okolico našo občutno zadela, na letino se vendar lahko sklicujemo, da se je dobro obnesla. Sena Be je obilo pridelalo, nič manj pa tudi poljskih pridelkov, neizvzemši raznih žit, ki so že pod streho spravili. Sadja je sicer dokaj manj nego lansko leto in je večinoma črvivo, a za potrebo ga je le; pri tem ga ostane tudi še nekaj za trg, kjer bode mogoče kaj skupiti zanje. — Državna podpora se v kratkem porazdeli tudi po ljub. okolici prizadetim posestnikom in obrtnikom. Ker so poškodbe v ljub. okraji na poslopjih in cerkvah bile manj zuatne, se večinoma završe poprave do pozne jeseni. — Sicer se pa nadejamo letos milejše zime in — konca potresnih sunkov. — Danes po noči ob U. uri čutil seje zopet precej močan sunek, ki pa ui napravil nikake škode. — Za prihodnje deželnozborske volitve se pri nas Že nekaj dela. O izidu Vam bodein poročal svoječasno. — Kakor se čuje, nameravajo dolenjske občine zaradi neprikladne železniike zveze in vožnje storiti potrebne korake, kar bi bilo res umestno. X
II. Bistrllko-Trnovsko prostovoljno gasilno drufttvo priredi dne 8. septembra, povodom blagoslovljenja gasilnega orodja, veliko ljudsko veselico. Vspored : 1. Zjutraj vspreji-m gostov. 2. Ob 10. sv. maša v farni cerkvi Trnovski. 3. Ob 12. uri skupni obed v Jelo v š k o v i gostilni. 4. Popoldne ob V,4. uri slovesno blagoslovljenje gasilnega orodja. 5.) Ob 5. uri začetek ljudske veselice na vrtu Jelovškove gostilne s srečkanjein, godbo petjem, svobodno zabavo in plesom. Pri veselici bode sodeloval iz prijaznosti slavni Pivški pevski zbor. Svirala bode Postojnska godba. Vstopnina k ljudski veselici 20 kr. od osebe. Prosi se, da kdor se hoče vdeležiti skupnega obeda, blagovoli to naznaniti načelniku gasilnega društva. K obilni udeležbi uljudno vabi.	ODBOR.
Opomba V slučaji neugodnega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
Vino maršala na dražbi. V soboto dne 7. t. m. odda se v skladišču št. 6 v novem pristanišču (svobodno ozemlje) na javni dražbi 11 sodov vina maršala, za katero je carina že poravnana. Vino se odda v 11 partijah, t. j. vsak sod posebe. Dražba prične ob 9. uri dop.
Nenadna smrt. Predvčerajšnjem našli so
SOletnega brezposelnega mesarskega pomočnika Mihajla Tosa, stanujočega v ulici 9. Lazzaro St. 3, mrtvega v postelji. Zadela ga je vsleil pijančevanja bržkone kap na srcu. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. J ust D.
Nesreča o slovesu. Predvčerajšnjem poslovila sta se v Ankoni (Italija) dva polka pehote, odidša v drugo mesto. Kakor je to navada povsodi — izvzemsi seveda .italijansko* Gorico — prireja meščanstvo odhajajočim vojakom slavnost v slovo. Tudi v Ankoni priredilo je torej mesto odhajajočim vojakom veselico, in zvečer so palili ume-teljne ognje. Gledalcev bilo je na tisoče. Par sto ljudij stalo je na uprizorjenem mostu, spajajočem bližnjo pomorsko kopelj z obrežjem. H krati se je udri most pod težo ljudstva : strašnim ropotom in vriščem padlo je ljudstvo, deske, tramovje, vse vprek v vodo. Okolo petdeset oseb borilo se je v grozni gnječi s smrtjo. Na vso srečo pa so rešili vse, dasi je bilo več oseb že skoro potopljenih. Življenja ni zgubil nihče, pač pa si je kakih trideset oseb polomilo ude, ali pa jih je ranilo padajoče tramovje.
Kolera v Galiciji Včerajšnje službeno poročilo glasi: .V Tarnopolu obolelo je dne 2. t. m. šest oseb za kolero. Dve osebi sti ozdraveli.
Policijsko. Zdravnik dr. Corazza prijavil je policijskemu ravnateljstvu, da sta dva dečka, 12letni Alojzij P. in 121etni Fran K. obolela za gnjtisno kužno bolezen vsled tega, ker ju je telesno zlorabil nepoznan mož. Policijskemu agentu g. Haidnn posrečilo se je včeraj najti tega zlodejca. Isti je 43letni mizar Ivan P. iz Kormina. Vodja komisarjata v ulici Sciissa, višji komisar g. Bacher, je zaslišal prijetega živinskega človeka na zapisnik, ter ga potem stavil sodišču na razpoloženje. Policija išče še drngega hudodelca, ki je na jednak način poškodoval 3 ali 4 dečke. — 74 letna Tereza Krašovic, stanujoča v Št. Jakobskem okraju kričala je sirm*. tak6, da so prihiteli stražarji. Istim je pri-povedala, da jo je napadel 571etni I. F., stanujoči pri njej. Stražarji vzeli so priletnega, a ognjenega .mladeniča' s seboj. Ker pa ae je pozneje pokazalo, da je stara Krašovic , na padalce va* ljubica (!), izpustili so grešnika ua svobodo. — Mornarju Juriju Baloviču, službujočemu na Lloydovem par-niku „ Mari a Valeria", izginilo je včeraj 100 gld. iz žepa v tem, ko je prepeljal s tremi tovariši nekega Lloydovega častnika na obali. Preiskali so dotične tovariše, iskali denar v čolnu, toda našli ga niso več. — 181etno služabnico Antonijo G. iz Buj so zaprli, ker je na sunitu, da je ukradla svoji gospod nji, mesarici Evgeniji Zupančič, razno perilo, vredno 23 gld.
Najnovejše vesti.
Budejevice 4. Ob odhodu cesarjevem je bilo »eopisno navdušenje, viharni „Slava" iu „Hoch "-klici. Na kolodvoru so se zbrali vsi dostojanstveniki. Podžupanu Tašeku ju rekel cesar: Bili so lepi dnevi, veseli me, daje prebivalstvo storilo vse mogoče, da je podpiralo vojaštvo. Stopivši na voz je rekel še cesar: .Jako me je veselilo, z Boguin, gospoda moja*.
Breslava 5. O poskušenem zastrupljenju prošta Wodde pravijo listi, da mu je zavdal nekdo, ki je poneveril cerkvenega denarja, kojemu poneverjenju je prišel na sled Wodda.
Petorburg 5 Listi se izražajo pohvalno o govoru cesarja Viljdma, v kojem je hvalil junaštvo francoske vojske.
Trgovinske braoj»vk«.
Buiimpelta. Pieniea »a (pomlad 8.81—6.83 ri«..W in jeaon 189« 0.84 do 6 35. Oves za K-nen 5.70—5.72 Ki za leson 6 04 6 00 Koruza sa nept.-oktober fi.43~S.45 maj-juni I8#6 4.'!l-4.69.
i'K.«<no* HOV K od 7* kil. f. 6 20-rt 30 i»l 7» kil. f «-80-6.40.. od hO kil. f. H.35--U-45 od 70 kil. T. G 30 6 40, od S'J kil. for 6 50-6.60. .1 o1 mru t!-70 -7 —: |ir»m <!■--h «0 rž nova 6.40-5.30
Pfienicn: Mnogo poi.udbe. manje lovprn&enje. Prodaj« 30000 met. it., 2»/, nč. ceneje. Vreme; lopo.
Praga. Norailmram madkor in avgust f. 18,70 novu letina 13-u2 jako huIho
Prag*. Centrifuga! novi, ponavljan1 v T nt in carino vred odpotiljatev precej f. 28 50 Con easnd 2fl.— —Četvorni SO'- —V iclnvah Uodili) HO25 -•-.
Harre. Kut* Santo« good averagv september&2.H5 ■a januvar 89.35. mlatilo.
Haabarg. Hunto« roo.i nvorngo i, september 74 50 dcccmber ";{.— marc 71 25 mirno.
Dan^Jakft boi
ises
Lirzavni dolg v papirju „ „ V »rakr« Avstrijska renta v zlatu „ „ V kronah Kreditne »kcije . . , London 10 L>xt. . . .
Napoleoni......
10 murk . . . . . 200 italj, lir.....
aapt«	mbva
danea	včeraj
. 10120	101.55
. 101 60	101.45
. 122 50	1S2.44
. 101 (H)	101.5*1
. 407"W)	408.74
. 120.75	180.75
. 9.58	»•58
	11.82
. 46.S0	45 60
C. kr. namestništeo v Trstu. Št. 16485 II.
natečaja za poljedelske Stipendije.
Visoko ces. kr. ministerstvo poljedelstva dovolilo je z odlokom 13. avgusta t. 1. št. 16068, kakor za pretečeni dve leti, za daljnji dve leti Štiri štipendije za mladenče slovenske ali hrvatske narodnosti iz Istre, kateri hočejo obiskovali slovensko deželno kmetij-tijsko šolo v Gorici, ali deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem mestu (na Kranjskem), in sicer dva štipendija po 100 gld. za obiskovanje šole v Gorici in dva štipendija po 120 gld. za šolo na Grmu.
Prosilci za te štipendije vložijo uaj svoje prošnje pri podpisanem c. kr. nametništvu do 20. septembra 1895.
Prošnjam, v katerih nq se izrecno pove, ali se prosi samo za štipendij v Gorici, ali za štipendij na Grmu, ali za katerega si bodi je pridjati:
1.) krstni list; (za sprejem v obe šoli treba je dovršenih 16 let — izjemn i v slučaju čvrstega telesa 15 — in ne prekoračenih 24 let). —
2.1 domovinski list.
3.) zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za spravljanje navadnih kmetijskih del;
4) spričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim uspehom in za šolo v Gorici zraven še o dovršenju nadaljevalnega tečaja;
B.) spričevalo o cepljenju kosic;
6.)	občinsko spričevalo dobrega ponašanja podpisano tudi od župnika.
7.)	spričevalo o premoženjskih razmerah prosilca;
8.)	za šolo v Gorici treba še, da se pristavi prošnjam izjava starišev ali pa varuha, da privolijo v ustop mladeničev v šolo in da se obvežejo plačati za učenca vse stroške, katere bi napravil t zavodu ;
9.)	na obeh šolah morajo se mladeniči podvreči vsprejeinnemu izpitu v dokazanje pripravnosti za uk.
Šolsko leto 1895/96 se začne v Gorici dne 6. novembra in na Grmu dne 4. novembra. — Natančneja obvestila glede obiskovanja Šole na Grmu zvedeti se morejo pri c. kr. političnih okrajnih oblastnijah.
Od c. kr. namMtni&tva.
V Trstu, dne 2. septembra 1895.
Objava.
Javlja se p. n. občinstvu, da no lobe hfitela

t onmr
na Opčinah
popolnoma urejeno a tinto novim pobi&tvom in pripravljene ■» one. ki ielijo prebiti poletje na deieli.
Restavracija ima izvrstno la&ko, nemSko in fran-conko kuhinjo. Ncpr>kn8 ii teran in pivo iz i ian« Pltunske pivovarn« pi jako nizki o»ni.
Prlnoro'uid e slavnomu obSinstru za mnogo-itevilen olii*k, Wei< najudanejio
Z. Ooljaviilk, lastnik.
m
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja jo naj buljio areds&vo t% čuvanje zob prod gnjilobo t -r jih (isti, ne
da bi oškodoval stoklunino. V »katljicah po 30 in f>0 nvt. izključno t pi'einovnni lekarni
PRAXMMEft „M in Mari" Trit, wWd H
m
linct. chinae nervotica comp.
Prof. dra. Llebera živce okrepćnjuči B L I K ■ I R.
Jedino pravi n vnr»tveiio znamko križ in tidro. Pripra.ljen po pre tpisu v lekarni Xu Fanta v Pragu. Ta priprava ju i« več let znana kakor izvrntno i v— okin|>čiijote Hn ristvo. Steklunioa po ?ld. 1. 2 in 3 M). Halje priporočajo se ialodaine kapljice 17. Jakoba kot Vt-čkrat izku&ono domačo tro !«tvo. Sieklonlaa HO nč. in 1 gld. '.»0 nč. Dobiva h« v lekarnah Glavna zaloga: L kama Se-ravillo r Tritu ; d..ijo : lekarna Zanettl t Tratu; itara c. kr. vojaSka lukama na Dunaju, Stet.UH-plalz, kakor tu li r drugih !•karnah.
Srečke za zidanje cerkve ob jubileju cesarjevem po I gld.
žrebanje že v četrtek
Glavni dobitek:
30.000 goldinarjev
v v e ct e n
Sm-kii priporočajo: Marcu Nigris. Entico Sch ffmann, Gius. Zoldan.
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.