• 4 y • Leto LXXIL, št. 282 a L]uM|ana, sreda & decembra 1939 Cena INn SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne lzvzemši nedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPEAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon St. 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. skva odklenila mirovni poziv £41 Društvo narodov je prejelo po preteku določenega roka negativni odgovor sovfetov - Ako bodo v ženevi obsodili sovjete kot napadalce in jih izključili ter dovolili članicam Društva narodov, da nudijc Finski individualno pomoč bo sovjetska vlada, ki že sedaj ne vodi politike mednarodnega sodelovanj? prekinila odnese z Anglijo in Francijo Srneva, 13 dec s. (Reuter) Odgovor sovjetske vlade na brzojavko, ki jo je poslalo Društvo narodov v ponedeljek zvečer, je prispel v Ženevo včeraj pozno ponoči, več ur po poteku roka. ki je bil stavljen za izročitev odgovora. Kcmi.sar za zunanje zadeve Molotov je sporočil odgovor sovjetske vlade v brzojavki na predsednika odbora Društva narodov, ki mu je poverjena naloga, da pro-nčuje : )vjetsko-tin-ski spor. Molotovljeva brzojavka se glasi: »Sovjetska vlada se Vam zahvaljuje za prijazno vabilo, da bi se udelež'Ia razprave o pritožbi finske vlade Sovjetska vla-da pa ne smatra za možno, da pristane na svojo udeležbo iz razlogov, ki sem jih sporoči j že v pismu dne 5- dcc. ha tajnika Društva narodov, g. Avenblsk« Ženeva, 13. dcc AA. (Havas) Odgovoi sovjetske Ku>ijc ns povabilo F)\ ni po vzročilo r diplomatskih krogih nobenega mesenečenia Ugotavlja se. da *c sovjetski •odgovor 'zogiha dveh prcdlrviov ki ju je formulira! predsednik sveta DNT to je preti chame sovražnosti in mirovna pogajanja Molotov ni navede! nobenih argumentov za to. da sovjetska vlada ne bo poslala v Ženevo svojega zastopnika Molotov se sklicu ie samo na vsebino brzojavke, ki jo je 4 septembra posla; tajništvu Društva na rodov Raz'ug\ m katere se sklicuje Molotov so: 1 da sovjetska Rusija prizna samo eno vlado in to vlado, ki je bila pod imenom »ljudske vlade<* imenovana dru£; dan po invaziji v nek* finski vasi in 2. da je Poljska se vedno zastopana v svetu Društva narodov Molotov smatra isto tako za izzivanje, da jc tajništvo DN -oloh vzelo v razpravo ape fc Holstija delegata dr. Rudol Danes odločilni sklepi Južnoameriške države za izključitev sovjetov iz Društva narodov — Za nagel sprejem resolucije glede na sovjetsko finski spor Ženeva 13. dec-. s. (Associated Press) Plenum Društva narodov se sestane na sejo danes dopoldne ob 10., da vzame predvsem na znanje poročilo odbora ki proučuje sovjetsko-finski spor. Čeprav vsebina poročila, ki ga je odbor sestavil na plenum. ?e ni objavljena izjavljajo v dobro poučenih krogih, da poročilo označuje in obsoja sovjetsko Rusijo kot napadalca, sicer pa nc predlaga nobenih konkretnih ukrepov proti sovjetski Rusiji, temveč prepušča sklepanje o tem po pol -noma plenumu Društva narodov. Za današnjo sejo plenuma se je že prijavil k besedi argentinski delegat. Kakor znano, je argentinska vlada takoj po sovjetskem napadu na Finsko stavila Društvu narodov predlog, da se Sovjetska Rusija izključi iz Društva narodov. Brez dvoma bo na današnji seji argentinski delegat ta predlog ponovil in utemeljil. Kakor ie I bilo mogoče sinoči izvedeti ie sedaj kon čno veljavno večina južnoameriških držav za izključitev sovjetske Rusije. Tud: urugvajski delegat se izjavlja za izključitev Nasprotno so sinoči izjavljali v sovjetskih diplomatskih krogih v Ženevi, da bo sovjetska Rusija prekinila d:plomatske odnošaje 2 Anglijo in Francijo, če bosta ti podpirali predlog o izkljočenju. isto tako Pa z vsemi onimi državami, ki bodo za predlog iz lastne volje glasovale. Sicer se ne zdi verjetno da bi bil predlog o izključenju sovjet-ke Rusije sprejet z vsemi glasovi, kar je potrebno, da postane polnomočen. Vsekakor bo Društvo narodov najbrže sprejelo ostro obsodbo postopanje sovjetske Rusije V tem primeru pa računajo, da bo sovjetska Rusija sledila zgledom Japonske. Nemčije in Italije ter iz Društva narodov izstopila. Ženeva 13 dec. e Na današnji plenarni seji bo argentinski delegat predložil lormalni predloj: sa izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov Po dosedanjih informacijah naj bi bila razprava koiikor mogoče kratka nakar bodo zahtevali na-el sprejem resolucije, ki naj bi vsebovala naslednje točke: 1 Obsodbo sovjetske Rusije zaradi na-□da na Finsko. 2 Ugotovitev napada in podporo Finski Glede tesa sodijo, da bo ta podpora prostovoljna in posamezna, ne pa kolektivna Mn podlagi predloga angleškega delegata irtlerja. ki ie lani zastopal mnenje, da se glede na zlom politike kolektivne var- losti sprejme sistem samostojne in prostovoljne podpore za vsakesn člana, bo kupščina zahtevala od vsakeea posameznega člana, da po svojih sredstvih priskoči na pomoč Finski. 3 Izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov Zavczni?ttQ orožje za Finsko Ženeva. 13 dfcS. (Associated Press). Pričakujejo, da bosta takoj ko sprejme Društvo narodov primerno resolucijo proti sovjetski Rusiji. Anglija in Francija pričeli pošiljati Finski orožje in vojni material. Mnoge južnoameriške države pa nameravajo poslati Finski petrolej in živila V Moskvi so bili presenečeni • • • Ženeva. 13. decembra Dejstvo, cia ie ta-koimenovani posebni odbor Društva narodov poslal brzojavko sovjetski vladi, se je včeraj komentiralo na vse mogoče načine v glavnem pa so smatrali, da ta brzojavka ne more imeti nobenega pozitivnega rezultata. V vseh krogih je prevladovalo prepričanje, da bo sovjetska Rusija nadaljevala svojo imperialistično politiko kakor jo je začela. V sovjetskih novinarskih krogih v Ženevi, kjer je tudi nek: komtsai. ki je podtajnik Društva narodov Imajo vtis. da so v Moskvi precej presenečeni zaradi tega ker je v posebnem odboru za proučeva- nje finslco-sovjetskega spora med 15 člani 9 držav, ki nimaio nobenih diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo zlasti pa tudi to. da je predsednik tega odbora predstavnik Portugalske, torej države, ki jo smatra sovjetska Rusija za najboli i -vražno Ameriška sodba IPashington. 13. dec s (Havas) V ameriških vladnih krogih pripominjajo k negativnemu odgovoru sovjetske vlade na apel Društva narodov, da jc sedaj popolnoma jasno, da je sovjetska Rusija preneha fa voditi politiko mednarodnega sodelova nja, ki jo je vodila pod zunanjim ministrom Litvinovim. VTashington 13. det A A. (Havas) Smatra se. da je sovjetska odklonitev ameriškega posredovanja glede ureditve finsko-sovjetskega spora podkrepila tezo onih. ki sa za prekinitev diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami m sovietsko Kusijo. Nemško mnenje Berhti. 13 deccmhra. e. Dasi nemški tisu posvečajo zelo malo pozornosti sestanku Društva narodov, so se včeraj vendar obširno razpisali o tem. zlasti pa o pisanju italijanskega tiska glede na definitivni Izstop Italije iz Društva narodov. Iz u*ga se vidi. da žfjli nemški tisk na ta na-'tn poudariti popolno soglasje Italije in Nemčije o DruStv»» narodov. Glede včerajšnje seje pa na pristojnih mestih izraza jc dvom. da bi mogii sklepi Društva narodov koristiti za likvidacijo sovjctsko-f nsrtega spora. Smatrajoč Društvo narodov kot nekako notranje združenje držav, brez Icakršnegakoli vpliva na zunanjo situacijo, poudarjajo, da je Ženevska institucija izgubila vsak pomen in da je postala tudi kompromitujoča za vsako nevtralno državo, ki aktivno sodeluje v njej. Kot dokaz, da se to čuti v mnogih drug* h državah, navajajo, da so se včeraj slišali govori samo predstavnikov zainteresiranih strani, ne pa tudi izjave predstavnikov kake nezainteresirane države, ddavmč eniatx rdgovc umlhwy t SOVJETSKI NAPAD NA VSEJ FRONTI Poldrag milijon sovjetskih vojakov In looo letal napada malega, toda junaškega nasprotnika — Ljute borbe na vsej črti — Finci se hrabro branijo Stockholm, 13. dec. s iExchange Tele- Saph) Po poročilih bi nevtralnih virov, kor todi iz sovjetskih in finskih vojnih poročil je razvidno, da so sovjetske čete na vsej sovjetsko-finski fronti prešle v napad. Finsko vojno poročilo sicer pravi, da so bili sovjetski napadi v Karetijski zemeljski ožini odbiti z velikimi izgubami za sovjete, o bojih v Kareliji pa omenja samo, da je v teku velika bitka, v kateri so imele sovjetske čete težke izgube. Po nevtralnih poročilih so sovjetske čete znatno napredovale, po sovjetskem vojnem poročilu pa stoje na nekaterih točkah že nad 90 km zapadno od meje. Finsko letalstvo je včeraj zopet bombardiralo glavno sovjetsko železniško progo južno od Murmanska ter jo baje razrušilo v dolžini več kilometrov. Sovjetska vojska, ki operira na Finskem, šteje po nevtralnih cenitvah poldni« milijon mož. Sovjeti so poslali nadalje v boj "keli 1000 vojnih letal. Stockholm. 13. dec. s. (Reuter) Prodor sovjetske vojske proti Botniškemu zalivu je najnevarnejši iz severnozapadnih smeri, zlasti po padcu mesta Sala. Tu groze sovjetske čete. da presekajo železniško prego. ki teče iz mesta Tornea proti severovzhodu, po finskih poročilih sovjetsko prodiranje pri Soumusalmiu nI tako nevarno. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. dec. AA. (Reuter) Včerajšnje uradno poročilo finskega vrhovne*« povcljništva se glasi: Na Kareiijski ožini so bile včeraj barbe na vsej črti. Posebno ostre borbe so se vodile pri vasi Muole. kjer Je sovražnik izvršil več napadov. Napadi so bili odbiti Sovražnik je postil ob naši bojni črti na stotine mrtvih. Več sovražnih tankov Je bilo uničenih. Na vzhodnem bojišču Je sovražnik izvršil več poizkusov prodreti naše črte. Pri Tolkarl je bila velika bitka. Nase čete so zaplenile 27 težkih ■trojni«, 35 lahkih strojnic hi 13 strojnih pušk ter drog vojni material. V tej bitki so bili uničeni trije bataljoni sovražne nehote ter več tankov. Sovražnik Je poskusa izvršiti napad a pomočjo težkega topništva tudi pri Umoli, toda todi ta napad je bil odbit. Na severnem delu vzhodnega bojišča se borbe nadaljujejo. Helsinki, 13 decembra. AA. (Reuter) Sovražna letala so včeraj brez uspeha bombardirala Hirinsalmi in še nekatere otoke v Finskem zalivu. Finske letalske sile so izvršile več izvidniških poletov ter bombardirale sovražne črte. Na sovjetske čete so streljale s strojnimi puškami Sovjetsko vojno poročilo London, 13. dec AA. (Reuter) Sovjetsko poveljništvo ]e sporočilo snoči po radiu da sovjetske čete nadaljujejo napredovanje na vsem bojišču. Na sektorju Uhta so sovjetske čete zasedle neko vas 92 km zapadno od meje. Strateški umik finske vojske Curih. 13. dec s. Poročevalec »Neue Zurcher Zeitung« iz Stockholma poroča, da namerava finska vojska izvršiti strateški umik na črto železniške proge Nurmes Uleaborg. Od tam pa namerava potem podvzeti protiofenzivo. Morala f nskih vojakov je izvrstna, ter so finski vojaški krogi prepričani, da bodo v boju proti sovjetom uspeli. Evakuacija w-«irji, otrok na Švedsko Helsinki. 13. dec s. (Havas) Včeraj sta dospela v Helsinke bivši švedski zunanji minister Sandler in njegova soproga. Gospa Sendler je izjavila, da je oriš'a organizirat evakuacijo finskih otrok na Švedsko. Kraj in čas odhoda evakuacijskih transportov pa ne bo objavljen. 9000 švedskih dodbin se je stavilo prostovoljno na razpolago, da sprejme finske otroke v svoje domove. Nemčija proti Finski London, 13. dec. s. (Exchange Telegraph) Kakor poročajo iz nevtralnih držav, aa pričele nemške oblasti ovirati prevoz vojnega in drugega mstcrisls am Finsko. Prve dni nemške oblasti transportom niso delale težav. Tudi nemška časopisje ae Je sedaj postavilo popolnoma na stran sovjat- V nFinski dan44 Albanv, 13. dec. AA. (Havas) Guverner zvezne države New York Herbet Lehman je določil nedeljo 17. t. m. kot finski dan ter pozval prebivalce države New York, r.ai s prispevki izkažejo pomoč Finski Finska zahvala Rooseveltu VFashmgton, 13 dec. AA. (Havas) Predsednik, finske republike Kalio je poslal predsedniku Rooseveltu kablogram kot odgovor na poslanico, s katero je Roose-velt čestital Finski o priliki obletnice neodvisnosti. Kalio pravi v svojem odgovoru med drugim: Prejel sem vašo poslanico z občutkom olajšanja ter ste lahko prepričani, da je ves finski narod globoko hvaležen vam in ameriškemu narodu. Jekleni plaz z vzhoda Italijansko časopisje opozarja na premoč sov je' tov in zahteva pomoč mali Finski Rim, 13. decembra j. (Havas) Italijanska javnost z naraščajočim vznemirjenjem spremlja čedalje hujši pritisk sovjetske vojske na vseh finskih bojiščih. Listi se vznemirjeni vprašujejo, kako dolgo bo Finsks še lahko kljubovala silnemu sovjetskemu navalu na njenih mejah. Že sedaj se finska vojska z lastnimi močmi komaj brani pred jeklenim plazom, ki je pritisnil na njo z vzhoda. Če se Finski tudi posreči za nekaj časa vojaško zadržati sovjetski naval, je vseeno skoraj nemogoče, da bi gospodar- sko vzdržala sovjetski napad, ako ne bo takoj deležna tuje pomoč l Predvsem bi morale Finski nuditi pomoč prijateljske in zavezniške države, Holstijev klic pred Društvom narodov ne sme ostati brez odmeva. Finski delegat se je v svojem proglasu, ki ga je sestavil finski parlament obrnil sicer za pomoč na vse narode sveta, toda finski neposredni sosedi Švedska in Norveška sta prvi, v katerih se mora razlegati Holstijev apel in kjer mora tudi najprej najti odmeva. Vojna na morja London, 13. dec s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala obalne zaščite ponoči uspešno opravljala pa-trolno službo nad območjem Helgolanda, kjer imajo svoje oporišče nemške edinice, ki polagajo mine ob angleški obali. London, 13. dec. a (Reuter) Ob vzhodni angleški obali se je včeraj potopil mali angleški parnik »Manrigb Head« (496 ton) Zadel je na mino Izmed H članov posadke, jih je samo 5 rešila neka ribiška ladja Vsi so ranjeni. Ostalih 6 pogrešajo in so •koro gotovo izgubljeni. Helsinki, 13. dec AA. (Havas) Neka sovjetska podmornica ie s topovskimi streli potopila v bližini pristanišča Mandiluotoa nemško ladjo »Bollbeim« (1320 ton), ki je registrirana v Hamburgu in ki se je vračala * Nemčijo • tovorom drv. Granata Jo ubila kapitana, drugega kapitana m telegrafista. Rešenih je bilo 29 članov posadke. Ameriški Rdeči križ za Evropo ITashington, 13. dec i Predsednik Roo-serelt je izjavil, da je ameriški Rdeči križ dozdaj zbral ie pol milijona dolarjev za Evropo. Od te vsote je bilo finskemu Rdečemu križu nakazanih 25.000 dolarjev, za 16.000 dolarjev pa je bilo nakupi jenega sanitetnega materiala aa Finsko. Rooaevelt je tudi omenil, da je kredit 10 milijonov dolarjev, ki ga je Amerika odobrila Finski, določen sa civilno prebivalstvo, «"k«VirT pa ne za nakup vojnega materiala. Postavni in ostani član Vodnikov*đrmškm! Iz notranje politike ZA SVOBODODMEN IS NAPREONI VOLILNI ZAKON »Hrvatski dnevnik« piše ob pr'liki nadaljevanja razprave o volilnem rakonu na seji ministrskega sveta med družim: Mi Hrvati ae v prvi vrsti zanimamo za ,iaš hrvatski sabor, toda naš interes je velik tudi za skupni parlament, ker je tudi po naredbi o banovini ostalo še dosti skupnih zadev. Ne more nam biti vseeno, kakšne partnerje bomo imeli v skupnem parlamentu. Svobodouraen in napreden volilni zakon je spričevalo politične zrelosti tako onih. ki za izdelajo, kakor onih. ki se bodo na njegovem temelju poslužili svojih pravic. Časi so motni, in danes ne vemo. kai lah^o '»ride jutri. V težkih časih more vsaka država uspešno meriti svojo moč samo tedaj, ako se naslanja na svoj narod, odnosno na svoje narode. Zato morajo ti imeti v !>arlamentu svoje prave zastopnike, avtoritativne ljudi, ki koreninijo v globini narodne duše in narodne zavesti. To so dejstva, na katera je treba vedno militi, posebno pa še ob priliki novega volilnega zakona. KMETJE NAJ BI IZVAŽALI SAMI Na sestanku sreskih poverjenikov % izvoznega področja živine, ki se je vriil v Zagrebu, je minister za trgovino in industrijo dr. Andrcs izjavil, da odloča sedaj pri izvozu živine 230 izvoznikov in 20 zadrug. Rekel je. da želi ministrstvo v tej zadevi napraviti red. da bi mojjel postati kmet privilegirani dobavitelj namesto 2:»> privilegiranih izvoznikov. — Na istem sestanku je govoril tudi dr. Maček, ki je med ostalim izjavil: Zdaj je vojna in *e nr sprašuje posebno, ali je vol suh ali debel. Danes se more prodati vse. Dolžnost nn šega skupnega ministrstva za zunanjo trgovino je. da skrbi za te stvari ob pr liki sestavljanja pogodb. Nedvomno bodo ti časi minuli in poskrbeti bomo mora'i. c»* bomo sposobni izvažati prvovrstno živino, ako hočemo, da bomo obdržali svoja trii-šča. Danes še nismo na tej stopnji, pa r*t prav sedaj čas. da moremo doseči to / ne-evronska vrata« od severa proti jugu (na Jadran). To vse je predvideval tudi naš Maister te je spilje že zasedel, čim se je v Mariboru tako srečno otresel »Zelene garde« 2e s 1. decembrom je prišla na vrsto tudi proga Spilje—Radgona. Tu se je z vojaško zasedbo vred Izvršila tudi zasedba 3 zanesljivimi železničarji. To važno misijo je spretno izvedel že v prejšnji razpravi omenjeni adjunkt RogliČ, ki se je z drugim osebjem enostavno pridružil vojaškemu tmnsDortu 140 mož pod poveljstvom poročnika Zeilhoferja. Ker se Je vsa ta proga pridružila stavki ta Je bilo pričakovati I dejanskih spopadov, si je Rogllč pomagal B srečno uspelim domis^ekom Brzo js vil je namreč vsem postajam te proge, da se zve- I čer-pri^e^e »Strelkkom^is^no-STng« (vlak j a stavkovnim odborom) in da naj na ta 1 Takrat ss avstrijskima strasnima poveljstvoma v Craureku ln Radgoni pa je poročnik Zsllhofsr telefoniral, da naj bo vse pripravljano na oddajo oroaja. >Rogho*v domialek« — tako pravi sam Maister s evo jem porodUu — »SS je obnesel sel in je Bo s primernim poudarkom vse gladko. V Spilju je namestil Sa poetaj-nega naftamiks revidenta RudsUo, ki je bil ta tam kot Vanja prometne ekspoziture, V Cmursku so vsi železničarji takoj obljubili zvestobo Jugoslaviji. V Radgoni pa so med drugimi čakali na ta »Strekkom-mlsslonszug* župan Kodolttseh, podžupan dr. Kam nikar, avstrijski podpolkovnik Sedlale Protestirali so proti prihodu našega vojaštva ta slovenskih železničarjev A kljub tem protestom je adjunkt Kovaclč prevzel načelnlštvo postaje, na kateri mu je poročnik Zellhofer pustil voiaško stražo, medtem ko je sam z ostalim oddelkom odkorakal v mesto. V pomoč novemu postajnemu načelniku sta bila Se dva slovenska uradnika, adjunkt Pavline ta Kolone. V Ljutomeru je Roelič postavil sa načelnika postaje adjunkta Komaca. Ko je tako srečno izvršil svoio nalogo, se Je Rog« Uč se tisto noč s spremnim osebjem vrnil v Maribor. te 2 decembra je poverlenlk za promet dr Pestotnik v tmenu Narodne vlade s u-redbo razglasil da so v smislu že omenjene t o rs sove resolucije od tega dne dalje vse železniške postaje od nas zasedenega ozemlja podrejene ze1ear»l*>emu nad»orn1#tvu v Ljubljani O tej uredbi je bilo obveščeno seveda tudi generalno ravuateHstvo Jnžne železnice na Dunaju. Ker je tudi ravnatelj- vlak eaka na postaji vas selmnlllrn stvo ta uredbo odobrila, js Inspektor VrnC-ko tudi Se 2. decembra ladaJ nrtrasasa, s katera SS na obmejnih hi drugih vetnih postajah imenujejo oslroma potrdijo tile slovenski uradniki kot postajni seVrlnikt; Za Maribor glavni kolodvor aterm, koroški kolodvor Ptantan. sa Spilje Rude! Is, SS Dravograd Seničar, aa V s* likovao—Sla«a vaz BUžon, aa Prage rska Jeras, se Ptul Turln. sa Hoče Borko, za Celje Mohorko. za kurilnico Maribor nadzornik Šešerko. Za prometno mdnorn*** so bili hoeno vani: aa Maribor in 'tor^ito progo do Sin Če vssi vitji revident drnlgol. ss progi resnica—Spilje—Radgona—Ljutomer in Koče —Prage rak o do ogrske meje revid. Repič. Tako Je bilo mogoče, da je te tretji dan stavke, to je zopet 2. decemora načelnik Stefta odpravil prvi vlak v Ljutomer ta določil že redne vlake: proti LJubljani. Celju ta Čakovcu Upravna služba je tekla Se normalno; za aRo pa so poslovala tudi brsovozna ln tovorna odpravnifitva. Sledll je zadnji akt vzpostavitve rednega prometnega poslovanja: slovesna zaobljuba železniškega osebja. To je izvršil poverjenik aa promet dr. Postotni k, začenši od 6 decembra na progi Hoče -Prage rako Središče; g decembra dopoldne v Mariboru, popoldne na progi Pesnice —Spilje—Radgona— Ljutomer. Medtem Je LJubljana oskrbela primanjkljaj na zanesljivih strojevodtih. Zaradi tega je tudi v kurilnici ta delavnici oživelo redno delo tako daleč, da niso več pogrešali stavkarjev. iial^ V velikih trenutkih znamo biti tudi veliki S 50 Sloveocl nadomestku pred 31 leti 5000 nemških stavkujočih železničarjev Maribor. 11 decembra. Se precej velikih ur je šlo mimo nas Prevrat pa nas je vendarle našel — velike. Ge ne na vsej črti. v tehle dejanjih pa prav gotovo. In sicer takrat, ko je: Ljubljanski Sokol skoro sam zadržal sovražni udor ta v dneh najveCje zmede ta brezvladja vzdrževal javni red; ko si je v Mariboru en sam človek (tedaj Se major Maister) na svojo odgovornost prisvojil ves Maribor; ko je on prav tam s peščico svojih borcev ustrahoval ta razorožil bataljone mariborske »8chutzwehr« ta medtem Se zasedel tudi celo obmejno ozemlje, a s komaj SO slovenskih železničarjev (vodilno delujočih) premosti] na vseh progah svojega območja globoko zevajočb vrzel stavke, na kateri je bilo neposredno udeleženih najmanj 5000 nemških železničarjev ta drugih protivnikov ustanovitve Jugoslavije. To so bili temeljni kamni tud! k zgrad'tvi naše države in ne le glavni stebri osvoboditve Maribora ta n^egoveera ozemlja. Pa ostanimo samo prt stavki. Takoj po izbruhu stavke so službo prevzeli tile slovenski uradniki: Na glavnem kolodvoru: reviđent Kltak, adjunkt Zupečnlk asistent Regor-Sek to VTVirzln ger. Na koroškem kolodvoru: revident Plantan. k! Je prevzel v službi ostalega posta 1nega odnravnika Rata j a ta blokovnega slugo Moči volka. Na tezenskem kolodvoru sta bUa že pred stavko v službi Slovenca adjunkt Majcen ta asistent Perme, ki pa sta bUa zaradi začasnega ukinjen J a te postaje premeščena na glavni kolodvor. Materijalno skladišče je prevzel revident Jarh- Malster Je napravil tudi red v delavnici ta kurilnici, kjer Je bilo od nekdaj glavno gnezdo nemške nacionale, a ne taternaclonale. Ustanovil Je Delavski nadzorstveni svet, katerega člani so bih: tez. Sapak (Ceh), adjunkt Rajb tn Cerln-tek. Gajšek, Dekleva ta Vokač. že prvemu pozivu tega sveta se je odzvalo nad sto Slovencev. Z delom ps je slo počasi, ker so stavkujočl pokvarili kotle in stroje, najvažnejše stvari pa sploh odnesli. V kurilnici je bilo še bolj žalostno. Tu js bil edini Slovenec, adjunkt Jager, ki je Jutro po stavki našel v kurilnici, kjer je bilo navadno zaposlenih 1500 delovnih mo-B, le strojevodjo VerSiča, ključavničarja Usjsižsj hi mizarja Mlinarica. Le-tem se je v teku dneva pridružilo te 28 delavcev. S tam. prvim našim kadrom ae je ad junktu Jagru posrečilo popraviti ta za promet pripraviti vsaj enega izmed pokvarjenih ali salo prevrnjenih strojev. Vse te stroje je od koroškega na glavni kolodvor spremlja! progovni mojster Ramell pod zaščito vojaške straže. Skrb za osvojitev glavne blagajne na glavnem kolodvoru je z lahkoto rešil adjunkt Roglič. Z vojaško patrolo se Je napotil kar v stanovanje blagajniki Koffler-Ja. ki se je brez obotavljanja vdal in izročil blagajno ta ključe revldentu Kltaku (Isti Roglič je. kakor bomo videli, prevzel tudi postajo Radgono.) Od prometnikov, ki Jih je ljubljansko nadzorništvo s drugih postal pošiljalo na pomoč v Maribor, so se porazdelili: na glavni kolodvor: 30. novembra adj Pustoslemšek ta Škof (oba Is LJubljane). 1 decembra za načelnika višji revident Stefta) do tedaj vodja voj postaje Zalog), revident Petek ln ad+unkt Sirceli (oba iz Ljuhllanel. asistent Princ ta adjunkt 2ek«ir z Zldaneca mosta: na koroški kol od v o r.* 2 decembra revident Suhadolnlk iz LjuhH«ne. adjunkt HaMan iz Trbovelj ta postajni odpravnik Oset; na progi Maribor — Ljutomer*. I. decembra v Spilju adjunkt Cajnko ln Punčuh; v Radgoni: adjunkt Kovačič: v Ljutomeru: adlunkt Komac. Novi načelnik glavnega kolodvora (Ste-fln) Je takoj no nrevzemu službe pozval kolM^'orske uslužbence na delo Od lOoo se Jih je priglasilo nad 400 Sni oh je naša hitro ta točno izvedena zasedba novoljno vplivala na slovenski dal stavkuločih: vračali so s* dan za dnem v večVm številu v službo. StsvVa le bfln temaifito rletnilena. zato so naši udeleženci pri pogajanjih Imeli Ishko stalliee, 2e 1. decembra «o od daime«** tm1«->d**ora zopet odhajali osebni vlaki proti LfubHani in Čakovcu, od koder so tudi prihajali v Maribor. Na* ae na s tem prvim usnehnm še niso zadovoljili i. decembra dono^dne se je v Narodnem domu zbralo več slovenskih uradnikov železničarjev Is Maribora tn okolice na posvetovanje, kako bi ss na spodnJestajerskih železniških progah stri tudi zadnji vpliv nemškega uredništva, a obenem tudi dunajskega generalnega ravnateljstva. Bras ugovora je Ml sprejet predlog revidenta Je rasa, da naj se zS načelnike postaj, kurilnic, progovnlh odsekov ta delavnic v Mariboru takoj nastavijo odločni slovenski uradniki ta da se vse železniške proge ne ozemlju. Id ga je zasedlo naše vojaštvo, podrede prometnemu nadzorni št vu v Ljubljani. Ta predlog je bil po revldentu Kltaku izročen generalu Maistru, kd ga Je Izročil Inšpektorju Vrečku. Praktični tehniki se organiziralo Borba sa njihove srtanovrnke Interese Maribor, 12. decembra. ▼ nedeljo 10. t. m. se je vrini v Mariboru lepo obiskan sestanek absolventov delo-vodaklh sol, predvsem tistih, ki so uslugami v Mariboru In njegovi okolici. Šesta-nek js sklical pripravljalni odbor za ustanovitev odseka Organizacije praktičnih tehnikov (GPT) pod predsedstvom tov. Plnteriča ln Šimenca v svrho poživitve stanovsko organizacijskega pokreta. Kova ustanovljeni odsek OPT v Mariboru st js nadel nalogo, da zbira okrog sebe vse tovariše absolvente delovodskdh Šol. k! naj sa odslej resno poprlmejo stanovsko socialnega dela v prid svoje lastne organizacije. V ta namen si je odsek priskrbel svoje poslovne prostore v Delavski zbornici, Sodna zj!lca 9 Tli, kjer posluje Društvo zasebnih is avtonomnih nameščencev. _ Tov. predsednik je na sestanku te uvodoma izrazil upanje, da se z ustanovitvijo zaarlborskega odseka OPT začenja za praktične tehnike nova doba tn bo razvoj odvisen vsekakor od resnosti in zrelosti praktičnih tehnikov, na katere apelira sedaj odsek da se včlanilo to a ekuamlm ter sloS-zdm delom podprejo stremljenie nHhove h stne stanovske organizacije. Kljub temo, da sa prvemu pozivu organizacije Se niso rm-*U vel. ki v to organizacijo spadajo, z* *j ndnrte shiralo prav lepo število pri-nadoJUtov odseka OPT, ki so nlmanje sa stanovsko gibanje m za orga-nisatorno delo. Satom je tov. predsednik orisal vsa doze danje napore mariborskih absolventov za ustanovitev tnsrfbcaskega. odseka s pripombo, ds pogreta odsek zlasti udeležbo starejših absolventov, ki bi morali hiti mlajši generaciji vodniki, tega danes povsem najbolj aktualnega gibanja, ki zajema vse stanove ta jih združuje v njihove stanovske organizacije, ki se vedno bolj uveljavljajo v našem javnem življenju Praktični tehniki v tem gibanju ne smejo zaostajati m morajo s duhom časa naprej. Val, ki so valjal dela, aa j as vsak po svojih močeh žrtvujejo sa stvar skupnosti. Ne gre toliko sa nas, kakor sa tiste, ki pridejo aa nami število praktičnih tehnikov is Ista v leto narašča tn je prav zaradi tega nujno potrebno, ds ss tudi mariborski praktični tehniki združijo v svojo stanovsko organizacijo h) s svojim vztrajnim te nenehnim delom pomagajo matičnemu udruženju OPT v LJubljani da te večjih usoehov. OPT nam je te doslej pokazala kaj se doseže s sni pni m ln stoSntm delom, nase dottaost pa ja. da jI tudi ml po natOi meče« potnagatna v borbi sa nase skupna Intarasi. Prvi sestanek nrakt'Bnfh tennlkov v Mariboru je pokasal na sad strani nujno potrebo združltva prakt*cnfh tehnikov v na- podi s go, ns kateri se bo odslej razvijala nova stanovska organizacija v proč vi t ta proapeh svojega stanu. Novi odsek OPT v Mariboru bo vsekakor v sklopu s dosedanjimi društvi, ki so včlanjeni v Zvezi društev privatnih nameščencev, poživil stanovsko gibanje naših strokovnih organizacij. Iz Ljutomera — Msjonedeijske nOvice. V nedeljo je nastal v Godem are h pri Vrablovlh požar, med tem ko je bila v hiši gostija. Na posestvu se Je priženil cestar Horvat Franc, po domače Vogorov Franček. Ni izključeno, da Je požar ravno med gostijo zanetila maščevalna roka. — Pred dnevi se je dogodila v klavniškem obratu g. Ferdinanda Zadravca huda nesreča. Delavec Franc Bohanec se je hudo opekel. V strašnih bolečinah so ga taikoj odpeljali v ptujsko bolnico. — Tudi drug"*! so straže. Zaradi pogostih požarov na. Murskem polju so poleg Noršincev uvedli stalne straže tudi v Klju-caroveh m Krlatancih. ki bi naj preprečile nove požare. Da so te straže marljivo, v mHi tudi koraj£ne. kaže naslednji dogodek. V soboto zvečer se je vračal neki vtničar iz Krištancev, ki pa se je tako napil žganja, ker je bil • ta.ro 4 drd na vžganjari«. da je ob plotu v Notš'ncih omahnil ter slao ko zaapaJ, čeravno ;e bila precej hladna noč. Ko sta možakarja, ki sta to noč imela po vasi stražo, opazila ob plotu ležečega moškega, sta sla takoj k najbližjemu lovcu, da bi šel s puško z njima pregledat ležečega moškega. OdSU so s puško ta spoznali, da je možakar pijan, lovec pa je spoznal v pijancu svojega vin*carja. Možakarja so spravili k njegovemu gospodarju, kjer je ležal veo noč, — Prevzemite prodec in gs pc*ujte. Večina tistih posestnikov, ki so ladraJnall vožnje prod ca, je ta že davno oprav la. Nekaterim je bil prodec po zreškem častnem odboru že prevzet, dočim še nekateri vedno čakajo na prevzem ter s tem tudi na glavno, to je na izplačilo. Ker js vsak. Id je prodec navažal, opravljal to delo dolgo ter še pri tem plačal dola vos ki ao mu pomagali, je nujno potrebno, da bi se na voženi prodec čimprej prevzel ter vsaj delno prizadet m Izplačal, saj Jih čakajo mnoga dajatve. Zdaj ni nikjer več kredita še manj pa ga Ima naš kmet, zato mu dajte, ksr je njegovega, gramoz pa m radi aelo pozne jeseni že Itak moral biti posut zlasti sedaj ko je te precej mokro vratne tor bi ae hitro vtisa 1 v ceste. _ lUiiiliia še veano nimamo. Bencina ta zdaj ni deta ti. Pomanjkanje traja tr nad tri tedne. kar.je pač mnogo predolgo. Skrajni čas je že. da bi ga dobili. Iz Frekninr]s — Ponarejen desctdmareld kovane« je bil oddan v neki soboški trgovini. Falzi-flkat je selo spretno napravljen in de ga sanssjMi samo po barvi kovine ta po zvoku. Napravljen je iz smeši pločevine in svinca. Ponarejevalec bo najbrž po zkušai spraviti ponaredke v promet na deželi. — UClteJjatvo na obmejnih *ouUl* Poročali smo že, kako občutno Je pomanjkanje učlteljstva na obmejnih šolah. Nekje sta bila na Sest razrednici samo dva učitelja, drugod spet na 4 rs-*^eda!d samo ena učitelj ca Skupno Je bilo v murskoeo-beskem vrezu nezasedenih 91 učiteljskih mest, kar js skoro tretjina vseh nezasedenih mest v nafti banovin!. Ns intervencijo JTTTT. oziroma njene sekcije v Murski Soboti je b*n«*ka uprava ohltublU, da bo poslala na obmejne šole radostno število učlteljstva. Ta obljuba je bilA delno že lzrotalena ker Je bilo postavljenih na obmejne eole' 10 učiteljskih ablturientov, ki ao povečini nastop h službo že pred 1. decembrom. V Kuzral so bili postavljeni Martin Fuls Rozina Fuis ta Ivana Križaj, v Vldonch Helena Sterie Rožanec ln Viljem Zupan v MartJandh Marija Tratnik, v FlkStacih Vlad mira Oermek, v Serdid Marija Rome, v fjsnaviju Ida Ribe, v Domanjševcih pa Ferdo Ulaga. Ostane torej notsssdsalh ss 21 učiteljskih mest. ki bt jih bilo v kulturnem ta narodnoobramb-nsm mteresu treba čim prej izpopointl. V sasednjem erezu sta bila postavljena samo Stane Kavčič v Dobrovniku ln Marta Pust itak v Oenterovdh. Tudi v tam srecu je nezasedenih ta precej mest. — Na gimnaziji kneza Koclja v Murski Banat bo v nadalje ob 11. dopoldne rodi. tal Jaki sestanek, prejšnji dan pa bo aa kljudek ocen aa drugo konferenco._ — Sbeeovanje sa t>n«ko vaomo ptanrl-aa bo tudi v Murski Soboti, baje ta pri nodnjl teden. obdaritev dijakov ja Koša jugoskivenakjh aa-tad. letos poUozdlo 2000 dta. «aj sa a tet Kakor Sa voda g ravnateljem cz?, oslu tn sj ogledal stanovanjaka hiše, ki saj M omogočil zgraditi PZ Idaj je ds tega rprstan|s zavzel svoja ni -"sii hbmjppi ■ zsnfi pa Je pr pravijaa dati posojilo sa dobo 20 let po 6%. Zavod bi sam izdelal proračun ta načrte. Občina je v tam smislu Ze vtassla prošnjo ns PZ. kino M postavila na prostoru ki ja bil določan sa aovo gtmnaa jo Kneze Koclja, to pa bi občina rada potisnila aa periferijo mesta ob Radgonski cesti Občina sv govarža ta načrt a tem, ds mora Stali stanovanjska hisa na takem mestu, da bo rentabilna* 2000 vojnih oškodovancev Pred Hk^idaetf e ta teplaOlotn volne ikoste« noetale rotil tvo]ev ob Sod ln aa Koroškem 12. Oko« 2000 vatam oškodovancev, ki so zaradi bojev aa soakl fronti in na Koroškem izgubili svojo imovno ta mnogi prišli naravnost na beraško palico. Je po 20-letnom pričakovanju z veseljem sprejelo v lanidfftm, poletju vest, da ae pripravlja ureditev toga vprašanja' ta da so za spisi dospeli Iz ministrstva socalne politike na banalen ispravo v Ljubljano v svrho ugotovitve m likvidacije škod. 8 tam js zadeva krenila a mrtve točke ln sicer zaradi riaMor^enostl ka so jo pokazali pred-sedn-k vlade kot svoje časni minister socialne politike ta tudi drugi odločujoči faktorji vlade in dravske banovine. Vendar je zadeva zopet obtičala, ker je oil potreban formalni predpis o postopku z zakonito močjo ter tudi nzakontev priznanja, m izplačila teh škod. Odbora vojnih oškodovancev sta. neumorno delovala ter direktno odnosno s pomočjo stvari naklonjenih oseb skušala doseči, da merodajni faktorji napravijo tudi zadnji odločilni korak Veliko naklonjenost so pokazali tako g predsednik vlade ter g. dr. Maček, minister financ dr. Sutej m g .dr Bulieav-Ijevič, v katerega resoru so se prijave zbi- rale ta bili spisi do zadnjega čaoa. Neumor no ei s priznanja vredno potrt v ova ln ostjo je skozi vsa leta pomagal g .dr. KrmpotJc, kateremu gre v veliki meri zahvala, da je zadeva vojnih škod prispela tako daleč. Dane« zsariorejno prizadete vojne oškodovance obvestiti, da je že pripravljen m menda že končno redigiran oonutek salco-na. s katerim bo min stroki svet resi] vpmšaiije plačila tefa vojnih škod ta seveda tudi določil vse potrebne formalnosti glede ugotavljanja ta HkvJdacile teh škod potom posebnega sodišča m glede rokov tako za naknadne prijave od strani za mudn kov ta ostalo Kar bo potrebno G-mtnister socialne patitSSS dr. Budtsavlje-vič je zagotovil zastopniku vojnih oškodovancev vso pomoč in skorajšnjo ratifikacijo zakonskega osnutka. Vojni oškodovanci bodo gotovo to vest sprejel" z veseljem ln obenem z zaupanjem, da bodo odločujoči faktorji Izvršili v Imenu države to. kar slovenski in hrvatski vojni oškodovanci iz nekdanjih bojišč ob Soči ta na Koroškem ter oni iz Istre že dvajset let težko pričakujejo. Dr. F. S. Mariborske in okoliške novice — Kaspte ustanove. Žensko društvo v Mariboru razpisuje * Ustanovo Gisele ta Albine Laahacher Ruše«, ta sicer 4 štipendije po 1000 din ta 6 štipendij po 500 din. Pravico do ustanove ima po oporoki uboga deca slovenske narodnosti ta rimsko-katoliške vere. Prednost pri podelitvi ustanove Imajo zakonski otroci brez staršev, predvsem pa zakonske deklice brez staršev, ki so bili učiteljskega stanu. Prošnje je nasloviti do 15. Januarja 1910 na naslov: 2ensko društvo v Mariboru, v roke gospe Juvančič Olge, šolske upraviteljice v pok. v Mariboru, Ciril-Metodova ul. 18. TI. nadst. — Krvavo zegnanje. Pri Sv Urhu je bilo dne 9. julija L L zegnanje. Zbrali so se fantje, ki so potem popivali v neki gostilni Nenadoma js nastalo med 2Tletnlm Maksom Blažirem ta Francem Adamom zaradi aekeea dekleta prerekanje. Beseda je dala besedo in naposled je Blazlč potegnil iz žepa noč ter ga zasadil Adamu v levico in prsi. Adam se Je zgrudil na tla ln obležal v mlaki krvi. Prepeljali ao ga v bolnico kjer so mu zdravniki a takojšnjo operacijo reših življenje. Zadeva Je Imela svoj odmev pred malim kazenskim senatom mariborskesra okrožnega sodišča. Obtoženi Maks Blaž!? je bil obsojen ha osem mescev strogega zapora ter na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. — Drobne novice. Posestniku Petru Temen tu iz Ctglencev je izginilo izpred Hranilnice dravske banovine v Mariboru 1000 din vredno kolo znamke >Waffenrad< z evidenčno štev. 2-2T014S. — Pred tukajšnjim okrožnem sod'SPem Je našel sodni sluga kolo z evidenčno Štev. 2-188414, ki ga dobi lastnik na noh>W. — Na Aleksandrovi cest! je zaradi vinjenosti padel na tla 401etnl krosnjar Ivan C. ter si pri padcu poškodoval glsvo. — Na Tržaški cesti je neki osebni avto podrl ns tis S2 letnega delavca Ivana Jelenima, ki se je pellal s kolesom. Jelentč je obležal z zlomljeno levico. Cdnremflt so gs v bom Jeo. — Pri Sv B*ned'k±u v Slovenskih rorleah je do-slel Se ne*zs'edenl zltkovec odnesel posestniku Frideriku Zvoncu iz kurntka najlepše koko*i. — V Bistrici se je 41etna H*»dvign Damlft v trenutku, ko le bila same v Jrc-hlnli. polMa z vrelo vedo. Dobila je precejšnje opekline po rokah in prsih. Zdravi ae * bolnisl — Pohotne*, v t« tal razora vi je mal kazenski senat mariborskera okrožnega sodišča obsodil 2Sierne«ra Štefana Lončariča Iz Pobrezia prt M ari bon na 5 mescev stro-getra zapora ter na dveletno Izgubo častnih drtavM*ns!r»h or*v«e. Ver Je dne t§ oktobra t. 1. skušal Izvršiti silo nad neko lOletno dekMco. — IJ*oda drn*tnftkeen očeta. 471*ta! delavec IgnaeH LfUbeJ iz Kovače vasi mori skrbeti za Seno ta pet nedoletnfh otrok. 7*siu*!l Je malo. tak^ da ni Imela družina dovolj sredstev za prehrano. Zaradi tega Je nostal Lubei tat. Kradel Je raznim posestnikom VoVeSi. ki ao flh deloma no-ledM doma. deloma pa Tih m nmdsfsl. Naposled pa so tAibele pri tatvini zase čili ta sra zaprli. Preiskava je dognala, đa ima tAl hej na vesti 21 tatvin in vlomov. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred malim kazenst-tn* senatom mariborskega okroSne-ra w>d'»ča Pri razpravi je r čl tane mu «m-he skesano priznal. Zagovarjal se le s tam, čet da je bolsn to nI dovolj zaslutil ta nvolo dru*tno. ki jo mora sam preživljati Obljubil Jo. da se bo pobolHal. Toda vse to mu ni pomagalo. Oboden Je bil na t leta roblje ter na izgubo častnih državiian«k*h prarir sa dobo 5 let. Ko je tabel slišal strogo sodno |e nokleknfl pred sodnike ter t>r<->»n milosti Naposled pa Js kazen !c sprejel. — No*ne lekarnMko statao fmata tekoči teden >Ib««neževa lekarna na Ptankopano-vl cesti lt. tel. 2T-01 ter fTSn^gova lekarna prt Marili no^agaj na Aleksandrovi cesti tt 1, taL 21-79. — Neprijeten dotMJaj ja Imel neki posestnik iz okolice Maribora, ki je orisal po opravkih v mesto. V neki gostimi se je seznanil s neko deklico, s katero je popival Ko je bil posestnik te precej v »rot-cah«. pa Je aenadoms đakTloa lsginĐs. Zju-trai pa le moral agotovitl. da mu je U-gtnfla tudi denarni ca. v kateri je bilo okeh 300 dta rotevine. Posestnik je prijavil devo po»c*Jt ki »Prednosti reformirane slovenske steno* grafije«. Krožek vabi svoje člane tn sploh prijatelje slovenskega tesnopiaa. ds se v čim večjem številu udeleže aktualnega predavanja, — Priznanje. Na slavnostni seji tukajšnjega RK je izročil predsednik nreskega odbora Rdečega križa g. dr. Ivan Jančlč v znak vidnega priznanja pri delovanju na torišču plemenitih Idealov Rdečega križa upravitelju OUZD v Mariboru g. Ste-novcu ta šef zdravniku tukajšnjega reševalnega oddelka g jćt. Milku Bedjaniču srebrna kolajni RK. — Hud pes. v Ločkom vrhu pri Sv. Urbanu Je nevaren volčjak napadel 61 letnega gozdnega delavca Franca S-montča ter ga obgrizel po obeh rokah. Simonlč se je za tekel v bolnico. — Srudenške novice. Jutri v četrtek je v naši studenfiki Ljudski univerzi poučno in zsnlm.vo predavanje šef primarlja dr. Mirka černiča o vojni kirurgi j L Predavanje bodo pojasnjevale lepe skloptlčne slike. Na sporedu so tudi tedenske slike ta žrebanje Dikl&vzevih dar.i zs člana ta obiskovalce • — Pravice vpoklicanih vojaških obvez-oJkOv. Tajnik tukajšnje Strokovne komisije g. Stanko Vldovtč je zbral vsa potrebna pojasnila glede pravic vpoklicanih vojaški) obveznikov v informativno brošura, ki ss dobi po vseh mariborskih knjigarnah ta večjih trafikah pa tudi naravnost pri tedajatelju g. Vkloviou v Gledali-šld ulici Ste v. 10. — GsJ božičnih drevesc je te na Slom-Okovom trgu. Manjša božična drevesca pro dajejo po 15 do 20 dta .večja božična dre-vesoa pa od 30 do S7 dta Vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesa Se mora izkazati s predpisanim lzvom m potedllom. ki ga zadajajo občmski uradi tiste občine, kjer so bila drevesa poseiks-na. Zs to potrdilo je potreben predpisan obrazec Tržni organi bodo v smielu opozorila mastnega poglavarstva zaplenili božična drevesca če bi prodajalci ne Imeli izvornega potrdila. — Preko 1000 ... Predvčerajšnjim je slo preko Maribora ečz mejo več kakor 1000 >vzorcev brez vrednosti« z najrazličnejšimi jestv-narnl katerega izvoz je do nadaljnjega dovoljen. Dočim Je šlo še pred tedni iz Maribora dnevno po 250 do S50 taksnih >vzorcev brez vrednostle. se je v zadnjem času njihovo število približalo ns tisoč ta ga je predvčerajšnjim celo prekoračilo. —pomota. TlafcarsM Škrat al Jo dovolil v štev. 280. v poročilu o razstavi mariborskih likovnih umetnikov svojevrstno muhavost. Pod naslovom > Razstava mariborskih likovnih umetnikov« se Je znašel ns nepojasnjen način podnaslov »Prirejena je bris v korist revne sokolske dece in done gls je velik moralen uspeh«. Razstave »Brazde« v maJl dvorani Sokolskoga doma vzbuja veliko zanimanje v marfbor-ssdh kulturnih krogi Priporočamo vrnem da si razstavo do 22 .t m. ogledajo. —. r* j ~ j. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil v odsotnosti obsojen klepar Leopold Dom na eno leto joče. Obsojen je bil ns podUgt člena S — fr^n sa Brt- red' v četrtek, 14. t. m. ob 20 uri ns trgov I aki iirsdtmUl predavanje prof- " h — -4 4 — f sodna nesreča. Smrtno nevarne po Ikodbe je dobil ltletm posestnikov sin Fran Bračko. Po nesrečnem naključju ga je zagrabila transmisija, ga večkrat za sukala ta naposled odTrtla. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico kjer se zdravniki trudijo, da mu rošjo življenje, — Vremenska napoved. Vremenska nar povod pravi, da bo danes ln Jutri pretežno oblačno ta vetrovno vreme. Na j vitja tem pera tura je včeraj znašala 1, davi pa Je kazalo ttvo srebro 0.7 C. Mariborsko <>1ed»Htč> Srsda, 13. decembra: Zaprto. (Oostovanje v Celju.) ^ ^H^?*' 14- a^^embra. ob 20. uri: »Lapa Vida«. Rod «X krsta Rasbergerjave operete »Es-tJJ Jadranu« za letotnn božič pripravlja tudi drama zabavno vseelolgro »Rento X«T K °eieovl resi ji z Gtorlnskom v glavni