151. številka. Ljubljana, v četrtek 3. jnlija.____________XVII. teto, 1884 Ifthaja vsak dan sveder, iziiuSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av strij ako -ogerske dežcle za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čutOrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubij a no brex pošiljanja na dom za vse leto 13 #ld., l.\ ć«trt 1« ta a t*\A. '60 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje ua dom raćuua se sa 10 kr. za mcBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu ju dežele toliko već, kolikor pofttnina zuada. Za oznanila plačuje se od čettriatopne petit-vrate po <> kr., im ae oznanilo jfdenkrat tiska, po 5 kr., Će se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be no vračaju. Uredništvo in iipru vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „Gledališka stoiba". Upravu ifitvn naj se blagovolijo poSjl^pIt'naraiiune, reklamacije, ozuanila, t. j. vb« ailiuiniatrutivne stvari. La grande Slovenia. Pod tem naslovom priuaša Goriški „Corriere" dne 28. t. m. uvodni članek z omom na blagoslov-ljenje zastave Goriškega, podportiega in bralnega društva, ki se bo vršila v nedeljo 6 julija. Člaoek se glasi v svojem prevodu tako-le: „Blizo t soč let je od teg«, t j. mej letom '■- ''"'Hn dva brata duhovskega [><' »fnetiu i i , iq Mt.ioj; ^ojena v Saloniku, naselila i.l* .;- >.■■■•- -'-■"■ v *\f.,i:,-d'>;; ^v« črke, imenovane ci. jezik hv. pismo novega in b^..t '. ui ,,-<■- i umri leta 869, Metod postal pa je nadskoi m> Mo- I ravskem letu 880 Govori se, da hočejo seduj Slovenci nafie provincije, kliet'je na pomo6 ona dva apostola slavista (apoatoli dello slavismo), Slovenci Tržaške okolice in ietr^ki prirediti za duločen dan, v nedeljo 6. julija t. 1., veliko slovau^ko demonstracijo, in da jo hočejo prirediti ne morebiti v TržaSki ali v naši okolici ali na njih gortih, temvec v na$i hiAi, v našem mestu, v Gorici. Povod tej slavnorfti je blagostovljenje zastave alovenskega bralnega in podporneua -huštva. Za-stHva bila je izdolanu na Dunuji, njej mora biti ku-mica grofinJH Dragotinu Lunthieri, gospa po rodu Krnnjic«, ki je ptišla le po mnžitvi v plemenito rodbino grofov Lanthierov. Vedno opiraje se na govoric«1, javljamo, da se pripravljajo od urediteljev velike Slovenije hude demonstracije, iu sicer : OzaljšanJH poslopij z zubtuvumi V slovenskih barvah v mestu, kjer oni bivijo. Ro-manje v marnih na Kostanjevico, kjer se. bo nova zastava blagoslovila. Velik banket v Cattarinijevih proBtorih. Ob 6. uri zabava v istih prostorih, kjer bodo svirale godbe in se bodo prepevale slovenske pesni itd. Napovedujejo se za to priliko posebni vlaki. Malo in kratko, govori se, da se nič ne opusti od strani panslavistov, da bi svečauost ne imela ostrega značaja demonstracije in provokacije družbe V Primorji. Osobe blage po arcu in vedi, katere ne iSčejo in nečejo, da se priredijo brez kazni take prilike, katere netijo in širijo sovraštvo, interpelovale so našega župana v tej zadevi v zadnji seji mestnega zbora, ki je bila minoli t.ort»k, ter so ga vprašali, ali mu je kaj znanega o tej svečanosti in kako misli postopati v tej jako delikatni zadevi. Župan je kratko odgovori!, da bo po*topal v soglasji s političnim ohlastvom, in gospod barou Rechbach, ki ju bil tuđi v oni seji navzuč, je pritrdil besedam županovim. Ni nam znano, so biii-li zadovoljni interpelanti a t^rn jako ela^tiAniin odgovorom ali ne. Gotovo ni zadostil velike većiue meši'anov, katerim je prišel do ušes, in mi odkfitosrfni tolmači javnega rane nj u t:»? vaSni zadevi zugotovljurr.o, da tukaj se ne sme yriciKi',:i ?.'!'o«tnih dogodjajev, temveć da jim je trer>" <*,■ prpj v ft * je dvl£ua*t obia.stn-c '. ii'ko raešfanske, kakor politić;;:- ! 'fnrima'■ moniK, ifobn.* «.n.t.i> biti n^sledk1, ki i«virajo u vHfh unznariu ^»v^nskih bn-harij (fjinf.tronate) na italijanske . Naš glavni trg (pittz«a grunde = i». mesto zn taborje, sploh ni mesto v ob6e za to. Ozulšanje hm z zuatavami v barvah Slovenije se nutn ne vidi niti pravično niti bi v to svetovali. To nakopičcnje slovenskih barv bi lehko pouzrocilo živio-klice in naaprotne kite*', katere je treba na vstiki način zabraniti. Nadejsmo se resno, ij se ne predrzue dotikati ae lastuiue druzega biez kazni." Tukaj imate ćlanek, za sedaj brez komentara, sicer mu ga niti treba ni. Naj £e povtm, da nabirajo nekateri gospodje podpise po Gorici za protest zoper to slavnost in da je danes seja mestnega Hturažiastva le zaradi te svečanoati. Čudom se fiudimo, da politično oblastvo pušča tak članek, ki apelu)e n^. skrajno narodno strast, mei svet, da se pod očtni vladitib organov sme tako ne&ianinn h ujaka ti. Skrajni čas je, da se lnhonska pn-.Hj«nobi .... »otiplje in na^aj potisne. Velik delGaii"'i«' '-'i ■ ^T nre^tano deževje preteklega mesec želi poljski, tako da je nujpohu... '(n:i.U. brzdan postal, ter se piidružil upornim reKum k: zapustivSi svoje bregovts na daleć raztegnile svuj. grozno, uničujočo oblast. Že kratku brzojavna porobila iz unesrećenih Galicije pokrajin morejo nam popisati vso grozo in siroto bednib naših rojakov! StraSna p o v o d e n j ni samo razteptala vse letine na dolgo in široko, tuđi zemljo je prerila iu prot od-nesla, tur rodovttna tla izpremenila v pešćeno pu-stifijo. AH taka uesreea veliko pomeni za imenovano kronovino! Oalicijo redi jedino poljedulstvo, njeni prebivulci imajo biimo to, kar jim daje mati zemlja, in vse njih življenje omejeno je na I Hino, Velike obrtnosti tamo gon ni, in kar j*1 malega obrta, in trgovine, to stoji, ruse in pad* s tem, kakor se obdeluje zemlju in kar letii vsako leto rodi. Dve slabi letini imela je za pored Galicija, letos je ta-z&lo. da si nekoliko opomore, ali »edaj je zopet jasno, da je veliko teh upov tuđi za leto^njo jesen aplavalo po vodi. In s tt m je po slabih prejšnjih letih zavožeuo gospodarstvo dobilo najhujši udareo! V vBeh Htsiliščih prebivalatva treba bode vsled i svoje potrebfičine umerit* po znatno zmauišanih LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski Bpisjtl grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXIV. Poglavje. NorčevBki kaftan. (Dalje.) In obrnil se je k Ivanu ter rekel z od nevolje ne treBOčiro glasom: — Car, vzemi nazaj svojo besedo! Ukazi me usmrtVi! Z mojo glavo smeš storiti, kar hočeS, a moje času naj ae ne dotika nikdo! Ivan VaBiljevit je pogledal na opriSnike. — AH strni resuico govoril, da ae Družina rad Sali? Ali ste elifiaVv ? In jaz bi mu ne smel podariti kaftana! — Car, — uadaljeval je Morozov, — v imenu gospoda Boga te prosim, vzemi svojo besedo nazaj! Ti Be Se nesi rodil, ko me je že odlikoval tvoj pokojni oče 1 Ko 8em vkupe* a Habarom SimBkim, razbil Čuvaše in Čeremise na Sojagi, ko sem s knezoma O> ■ ,'vskim in M^stislavskim pregnal od Oke krim- skega carjeviča in odvrnil od Moskve titarski poplav ! Mnogo ran Bern dobil, mnogo krvi sem prelil v službi tvojega očeta in v tvojej, car! Varoval nesem svoje glave ne na bojiSH in v bojarskib zborih, prepiral sem se v tvojej mladoletuosti zate in za tvojo mater s Šujakimi in Beljskimi! Samo svojo*čast sem varova], in nikomur jo nesem pustil omadeževati! Ali ti hofceš osramotiti moje Bive lase? Ali ae ti posrne huješ slugi svojega očeta? UkaŽi me usmrtiti, car, ukazi mi nesti glavo na morišče, .avo in politićnega njeuega vodstva |e mrzlosrćna, noće se pregreti, noče v svojem navdušenji stonti na jeden pot dva koraka ali tri! To uam nevšečno potrjuje tuđi sedunje gibanje po-klicanih faktorjev v pomoć Galicije. Mirno, mrzlo in počasno t>e še-le diskutuje, koliko ia kedaj bode ga-liški deželni zbor dovolil pomoči, da se po tem ravnati v« centralna uprava. Ljudstvo pa caka laćuo in obupno. Parlamentarne ojuice, v katerih tići nam reševanje nalog moderne države, pač se bi jih smelo V sili presekati! Še druga strašna šiba božja vzdviguje se proti nam od ftancoskib tttl. Pred ttdaom duij je poč'la in predramila Evropo vest, da se je v T ulon u, v vojnem j'i'ititauidči na jugu Francoske, prikazala kolera ter takoj vzela osemnajst mriićev, ia k tej vesti pridružilo se je tekom auuledajih dnij še dru-zih jednacih vesti, ki su uajoddaljeuiša aelišča našega kontinenta napolnile n strahom. Naša avatrij-ska dotnoviua je sicer daleč od nesrečnega kraja, kjer su za skok pripravlja besneči tiger; sreća v nesreći je to, da se kolera ta pot, kakor uuvadno, ne uapoveduje iz kacega turčkega pristanišča, nego iz dežile, kakerđua je Fraucija, ki se »o v stanji z vsem mogoćim, z denarjem, osobjem in z znanostjo boriti zoper člove&Uo sovražuico; tuđi nas loćijo nemške, M. Crnogorski Kv.ez vsprejel je v n^delfo no- voimeuovanega i'.aiicoskfga zastopnikf, na Cetinji, mr. Cb^f'-ia. Ta je izroiril knezu red castne legije. Srbslil kralj vrnil se je predvčeraj zdrav iz Niša v Beligrad. JFraucoalta zbornica je v torek vsprejela h 456 proti 50 glasom odstavek revizijske predloge, kateri dolo6uje, da se ima pregledati ustava in za- i vrgla dostavck Lavergnea, ki je zahteval, da noben \ javni uradnik ne hoi« hiti član purlameuta. Andrieux \ je predlagat k 2. odstavku dostavek, d>t se ćlani j prej vladajočib rodbin izkljućijo od predsedstva. Mi- | nisterski predsednik se je tuđi izrekel zc. to dolofcbo, j pa predliigal, da naj se ta dostavek ustavi šo le v 8. odstuvek. Nadalje je zbornica zavrgla predlog Laujuinaina, da se odpravi predsedntvo republike, ker je odveč. Debata se danes nadaljuje. — Caraille Pelletan diinos nainerava staviti predlog, da se Or-leanski princi izkljuftijo U teritorijulne vojske. V predvčerajštiifj seji aii|gl(*atlic zgornjo zbornice naznanil je lord Ciirnu pretilog, da naj se zavrže volilna reforma. Lord Carnavou )e pa umaknil svoj giajalni predlog zaradi anglo fraui:osUega upo-razumlienja vsled izjave vlade, da bi debata o tem bila škodl)iva javnim interesom. JKfflptovMlti iniuisterski predsednik Nubar paša hoee dati svojo ostavko, kar njegov projekt, o preustroj policije ?ii bil vsprejet. Riaz p«ša mu bode najbrž nasledoval. Po najuoveHib poroftilih, katere je dobila an- gle-ika vlada u Sudana ne Gordon dobro pomuti. Nek telegram časopis« „Daily News" iz Kajire pa t javlja, da so prišli trije možje iz Chartutnu in so I sporoćili, da so to me sto 17. maja od jugozapada ■ napali mnogoŠteviini ustajniki. Pnhodnja seja eglptovske konference bode Se le drugi teden, kajti fioanćne priprave Sa neso konćane. V tem so došli angleškej vladi odgovori velev'astij na okrožnico, v katerej ae jim je objavilo anglo franeosko sporazumljeoje. Vai se glase pritrdivno, pa izjavljajo, da se mora vse prej dobro pretresti. Angleška vlada dodala je poja»nujoću spomenico svojim predlogom, tikajoCim de urejenja egip-tovskih fina ne. „Nord", oficijozni list ruske vlade meni, da se ni bati, da Anglija 1888 1. izprazne F^ipt-t, ko bi bil de Gladstone angleški premjer. Kaj bi pa bilo, če kdo dugi dobi ta ćas na Angle-škem vladuo krmilo v roke? Tedaj pa bi se morda to ne i/.vrAilo, zato Evropa te ?»xdeve ne more prepustiti samovotjnosti Anglije. Temu listu tuđi ne ugajajo dotočbe anglo fraticoskega sporazuinljenja, kolikor se t:ćeio oblasti komisije državnega dolga. Tuđi dvomi ta list, da bi Egipet mogel izpolnovati doIŽDosti nevtralne države — K p-vej konferenćni seji imamo pa dostaviti da je m. Filip Currie, kateri je spremljal loida Beaconsfieda in lorda Salis-buryja k kongresu v Berolin izvoljen prvim zapi ni-karjem konferenre, pridan mu je pa bil grof d' Au-bignv, svftnik franeoskega poslaništva. Sir Evelyn Baring, Blum pada in Tigraue paša imenovani so bili eksperti. DopisL ■% TržašUe okolice 30. juoija. [Izv. dop.J V Trstu in drugod nihaja se prav mnogo onih Slovencev — gospodov, ki vedno kričijo, da jo Trst slovensko mesto. In kaj bi ne bilo ! Saj v sa-inem mestu Trstu (brez okolice) gotovo već Sloven-cev, nego v Ljubljani prebiva. Da bi le hoteli od-loćno svojo narodnost pokapati. A ravno tega ni, io to je krivo, da ni v Trstu skoro znati za v^ViKansko število Slovencev. Iu kni P"-^T^ "• P'- vnanji Slo-venec prišeH*; ^ivokrat v Trst? Prej je po sloven-nUid listih ćittl, dn je Trst „slovensko mestout udaj pa v omenjeuem mentu niti jednega slovenskega napisa ne zapazi. Angle^, Grk, Fraucoz stavi si v Trstu (kot tujt c) nad svojo hitio napis v materiuem jeziku, Slovenec pa (kot doniatio) se tega sramuje. Po tem tukem moni ae ve da naša narodnost slabo napredovati. Će se bodejo Slovani na „lastuej zemlji** bali, bodo s svojo politiko gotovo malo opravili. In Tdvno pri tej priložnosti bodi mi dovoljeno reći, da ravno oni gospodje, Ui se za „sstrašue" narodnjake drže, morali bi si prej sumi „bruuo iz oćesa i^dreti". In to velja največ onim gospodom, ki imajo tako rekoć vajete „unrodnosti'' v svojih rokab. Kakor navodno vsako leto, tako tuđi letos za-Čeuja bodi ti mnogo Tržadke gospode v prijazno Bar-kalo. Po letu je v Trutu mnogo italijanskih društev, ki si po jedno uli uve ladjici priskrbe, ter se va- " dijo v veslauju. Zo.ejo so „canottieri", ter svojim društvom (ki štejejo n.ijveč 15 udov) same „ultra" imena dajejo. A tuđi Tržaško itaiijacisko telovadno društvo u>tan<>vi vsako ieto „morski oddelek. V ta nainen ima kake trt čoluiče, v kojih se njega udje vadijo v veslauji. Ko se pa dovolj v veslanju izuče, prirejajo skupaj s „canottieria izlete v Barcolo. Ravno pri tej priiožuosti omenim, naj bi si tuđi „Tržaški Sokol" j:jden ćolnić omislil, saj iuujo ćelo Tižaški Nenici in ueinško telovadno društvo mnogo takih ćohnćev! V Barkolo prišeddi pa ti „italijanski jun«ki" v svojih pesnih — Garibaldija slave. Ku-kor aem zvedel, uahuja se mej onimi telovadci in canottieri, tuđi mnogo slovenskih renegatov, ćelo nekaj Kraševcev! Ker imam priliko, ž njimi obče- Morozovu ni bilo umestno sedeti poleg Godanova; carakemu norcu pa pristuje biti pri carskej mizi z Grjaznom in Basmuuovom. llaziiuite se zarobljenci, dajte mesto novemu glumaču! Ognite se norcu in poslušajte, kako bode zabaval Ivana Vasiljeviča! Morozov dal je poveljujoće znamenje iu vsi oprič-niki so se nehote umaknili. Iložljujoč z zvonci, stopil je bojar k mizi in usel se na klop nasproti Ivanu, s tako velifastuo doBtojnostjo, kakor da bi na bebi mesto uorče\skega imel carski plašć. — Kako te hoćem žaba vati, car? — vprašul je, oprl se s komolci na mizo i u naravuost gledal v oči Ivanu Vasiljeviću. — Vajeu si že tako z*buv, da te nič več ne more zabuvati. Kakih burk še ni bilo v Ilusiji, odkar ti vladaš! Ko si bil še otrok, Bi 86 zabaval s tem, da si s konjem teptal narod po ulicah ; zabaval si se s tem, da si ukazul pesur-jem na lovu zaklati Šujskega, zabaval in noroeval Bi se, ko su prišli poslanci iz Pskova, pritoke vat se 2ez tvojega numestuika, iu si jim veld s smolo paliti brade. Opričniki bo hoteli skočiti kvidku in pianiti na Morozova; ja car jim je mrgnil, iuj mirujejo. — No, — nadaljeval je Morozov, — to vse je bilo otročje ve.selj«; pa se ti je kmalu prinajelo. Začel »i znamenite može postrizati v menihe in sebi v zabavo v sramoto opravlja! si njih žene in hčere. Pa tuđi to se ti ie prinajelo. Tedaj si znćel ubirati svoje najboljše sluge in dajal jih mučiti. Ni bilo doBti, da si zHsmehoval nurod iu bojarje. Tuđi iz Kristusove cerkve si se hotel norčevati! Nabral si razno pijano druhal, vsakovrstne grde vlaćugarje, oblekel jih v menišku hulje in tuđi sam si se ob-Ifkel za meniha, jeli ste po duevu klati ljudi, po noći pu peti svete posni. Sam ti si. obrizgau s krvjo, pel in zvonil, malo je manjkalo, da nesi maše bral. Ta burka te je naj bol. i zabavalu, in res take bi nikdo ražen tebe ne izmisli!- — Kaj ti hoćem še povedati, car? Kako te hočem zabavati V Mari naj ti povenu: odkar ti s svojiini opričniki v mašknrah pleSeš, k jutr>>n;i božji službi zvoniš iu se s krvjo napajaš, napada te z zapadji Žigimond, s polunoćae Btraui Nemci in Čudi, a poludauske strani in z vzhoda pa h;*n. Ko bodo Tatarji napali Moskvo, pa ne bode vojskovodij, ki bi branili svetinje Gonpodove! Požgali bodo božje brume i ostanki svi'tnikov, prišli bodo Batijevi fasi. In ti, car vse Rusije, priklanja! ae bodeš do tal hanu iu kleće na kolenu bodeš poljuboval jermena njegovih ćevljev! Morozov je umolknil. Nikdo ni pretrgal njegovega govora; vsem je zaprlo dihanje. Car ga je posluSal, nagibajoć s« na prej, bled, z žarećimi oćmi in s penami v ustih. Krčevito je utiskal roćice naslonjača, podobno je bilo, kakor bi se bal preslišati kako Morozovljevo be-sedo, slednjo si je dobro utisnil v spomio, da bode vsako poplaćal s posebno muko. Vsi opričniki so bili bledi, nikdo se ni pre-drznil pogledati carja. Godunov je poves:l oči in se ni upai dihati, da ne bi obroil na se pozornosti. ^e ćelo Maljuti se je težko zdelo, Kar Grjaznoj zgrabi nož, skoči k Ivp**u *n mxx reče, pokazavši na Morozova: — Dovoli, da mu zamašim usta' — Nibar, — rckel je car akoro SepetajoČ in težko dihiijot od razburjenosti, — naj njega milost do konca dopove! Morozov je ponobno ozrl se okrog. — Ali še hoćeš šal, car? Dovoli, da te zaba-vam! — Odtal je tebi še jeden verui sluga Btarega, vati, zapomnil aein si nekatera njihova imena. Ti eo: Svetee, Jsibcc, JeUčič, Feder, TomSi6 in še mnogo druzih. In ti „junaki« z „rude^imi krava-tami" in z .rudećimi pasovi", ao sinovi slovenskih roditeljev! Iz Hrastnlka 1. julija. [Izv. dop ] Stari možje 80 verfeževali. d* tnkrat bocio sUbi čaši, ko bode zelezn* kafta zvijala ae od vaši do vaši, ko bodo kure po poldnevu jajce znesle, ljudje p* take frevlje nosili, dn bode solnce skozi sijalo. No. zdaj 8e Ze ua kmetib vidijo črevlji s Uko visocimi na-petniki, da bi labko solnce pod stopalom skozi sijalo, Ico bi veduo ne deževalo in bilo toliko blata. Kmetje Salostni gledajo prihodnjosti na*prot> in kaj bi ne, saj ne raorejo posušiti krme, strneno žito sta dež in vibar položila na tla, drugi pridelki pn slabo obe tajo, ker je prevelika raoća tare. Pretečeni teden mi prinese kmetic opomin od davkarije pokazat. Ti-kano je bilo na jednej strani slovenski, na jedntj pa ntmSki, & izpnlnena je bila samo nemška stran. Kmet me za božjo voljo prosi, naj mu (lovem, ali mora res 84 gld. davka plaćati, kakor mu je iztuhtal iz „mahuzeitelua" njegov dečko, kateremu že štiri leta učitelj neinSčino v glavu utepa. Pravil mi je, da se vsi otroci kaj hitro citati nauče, a da nobeden niti besedice ne razume, te kaj čita. To bo sijajni uspehi ueuninega nemškovanja in ■Judeževih grošev! Dalje mi je kmetić tožil, da je imel kimo že suuo in da bi jo bil dotnov pod streho zapeljal, da ga in smet t uerazumljenim opominom tiiko zbegal, da je krmo na travniku pustil in šel iskat tolmafa najprej k g. učitelju, po tem k trafikantu, katerih pa nobenegu doma ni bilo, zdaj pa pa k intui. Mej tem mu je pa dež krmo zopet smo&il, iu kdo ve, kduj bode zopet suba. Kaj po-magajo vae muiisterHke naredbe, ako neinajo toliko moči, da bi prodrle v uradne prostore? TukajSoje tovarne na pr, steklarna, tovarna za ki'tnične izdelke (žvepleno, bolno in solitarjevo ki-slino) so iz Trboveljskt! v Dolsko zupnijo ularjene, kar je dosti bliže iu bolj pri robah. V spomin tega dogodku sta bmta viteza Goslet nad 200 poštuo-hruniluib kujižic kupila in ntzdelila mej svoje de-lavue. Tuđi druge delavca prigovurjata, uaj Štedi jo, namesto da vnu v neuređeni žgunji zupijo. Pat po Buemnnja vreden vzgle<1 drugim gospodom, ki imajo osodo svojih deUvcev v rokah iti vedno priliko olaj£ati delavcu tužno stanje, 6« an drugače, v.saj s prijazno hesedo. Domaće stvari. — (Včerajš nj u veselica na kaziuskera vrtu) ua koi ht ni'm 4 u em u „Schulvereiuu" izvršila se je kakor vsaka nasadim kazin^lta gudbu, sumo xla su vsi službe prosti polieaji šetuli okolu ka/in-skegu vrtu, da bi se gospodi uein.*kutarBki n 6 im zgodilo, k»r pa jo bilo piav nepotrebnu skrb, uajti kdo v Ljubljani s« briga z\ burki' kntere ugaujujo nekateri nemšl.i fantasti v zve/i iu oboževuns od nemšMh turuarčkev. Po poluuoćt ko bta c. kr, ]irofe§orja lluulor iu Ulodveđ in dulci ju-bilo govorila svoje velikonemške uapituice iu ae je v ue baš gladttih gla.sih zakrožila „Wucht am Rheiu'', da v obližji ku^inskega vrta nihče spati ni muge!, bilo bi pol ic'jsko nadzoratvo gotovo umeBtneje, nego ob 8. uri zvecer. Pa kaj bočemo, v nekaterih krogih prevladujpjo 8e vedno stare za ruj a vele misli in naši Veliko-germaui imajo Se vedoo posebne predpravice in furor teutomcus se pridno goji. — (ZbirališĆe za doSle goste in prijatelje) „Bralnega in podpomega druStva v Gorici" bode pri Catterini-ji in ne v društvenih prostorih na Travniku. — (GraSks Jagespoat") usiljuje se po poSti raznim tukajšujim prebivalcem in posebno narodnjakom. Niti ženske nemajo miru pred tem židovskim, Slovence neprestano sramotećim listom. Oe je danes tuđi po^lješ rretouru, dopošlje ae takoj zopet drugi dan, kakor oni Židovi, o katerih se govori, da, ako ga pri vratih vtrn vržeš, ti priđe zopet skozi okno nazaj. — (Glasbene Matice) odbor sklenil je v svoji zadnji seji, da se z oz'rom na nekstere pre-membe v učiteljskem osobji poletni tečaj glasbene sole konca v nedeljo 6. dne t. m. Šol-ski sklep se bode vršil ob ll*ll. dopoludne v Cital-nićni dvorani z razdeljevanjem šolskih naznauil gojencem. — Ob jednem se je ukrenilo, da se bode glede na to, da ju mnogim roditeljem ustreženo, ako se otroci tuili v prostem času bavijo z resnim delom, pouče va nje mi glasovir uadaljevalo tuđi o šolskih počituicah. Vsprejemajo se pa učenci in ufenke tuđi na novo; fiolnina 1 gld. na mesec. Ogla^ati se je ali pri g. V. V a lenti, ali p» pri uftitelji g. pl. Ohmu Janušovskem vsak delavnik od 6—7. ure zvečer v zafa^ni šolski sobi (v ČJitalnid.) — (Gadova peč) na Dolenjskera ježe tuđi okužena po trsnej uši, kakor je preiakava v 27. dan m m. kotiKtatovttla. Vinogradi v Gudovej peci so sluli po vaej dež^li in vsiik vinski trgovec bil je vesel, c« se mu je posrećilo, neitoliko v Gadovej nakupili. Ker je trsna uš že tiiko dalec se znplo-dila, ne preoataje veliko upanja, da bi se ustavila. Ubogej Dok-njskej preti grozen ujar in za časa treba misliti, kako omejiti iu olajšati zlo nasledke te ka-tustrofe in prepreciti nepopisno bedo, ki mora na-vstati, ako trsna UŠ zavaame vse vinograde. — (Naš rojak g. F. S. Vilbar) uglasbil je nedavno „Bojnu pjpsrou", katero so žh vsa hrvatska dru4tva pela in katera je povsod furore napravila. Snd»i.i pa jo uglasbil tu hrvatskemu pev skemu društvu „Kolu" posvetil pesen „Leti pjesmo". Obe peani sti proizvod poznateg.i mlađega pesnika brvatBkega Josipu Milaković-a. — (Vabilo:) V nedeljo 6. t. m. dopoludne ob 10. uri bode v tukajAnjet mestnej dvorani sbod ii roj lirike zadruge z uasleduitni dnevnim redom. 1. Po-HvetovHuje iu potrlitev pravil; II. PosamiĆui nasveti. K ttmu shodu v»bi vse krojačke pomoćnike in mojstte nsijuljudneje odbor zadruge krojaškth pomočnikov. — („Vrtecu) Časopis s podobami zn slovensko Uiladino, priuHŠa v 7. štev. tiatilednjo vsebino; Bog Te vaprejmi. Peatu F. Krnk. — Prijatelja. (Izvirna povest.) — Zveličnr in av. Peter, ml- tica. (Narodnu legenda, znpisal Tone Kosi.) — Ptuj. — Starih Slovauov bog Triglav. — Iz stare knjige. (Spisal Ksaverij.) — Potovanje cesarjevića Rudolfa in cesaričinje Štefanije v jutrove dežele. (Konec.) — Prirodopisuo-natoroznanako polje. Slavec. — Čmrljevo gnezdo. — Razne stvari. — .Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za »/a teta 1 gld. 30 kr. — (Nova slovenska knjiga.; Prav veseli smo bili, ko nam je danes prišla v roke knjiga z naslovom; „Odkntje Amerike. Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delib: I. O Kolumbu, II. o Kortesu, III. o Pisaru. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. v. Kleiumavr & Fed. Bamberg. 1884." Prvi del 162 str., drugi 141 str., tretji 133 str. Vkupe 436 straoij. Ceua trdo in lično vezanej kojigi 1 gld. 60 kr. Take knjige pogrešamo le dolgo, to bodu zabavno in primerno berilo za mladino našo, katerej skoro da aičesar nemamo dati v roke. Gg. pisatelj in založnika od pomogla sta veli-kemu nedostatku. Knjiga pisana je v obliki dvo-govora, Če se ne motimo, po CUmpe-ja nemSkem izvirniku, v prav gladkem in priprostom jeziku in popisuje jako živo romantično delovanje španjske junačke trojice, ki je s peščico Ijudij, s skromni ini sredstvi, a z izrednu smelostjo in hrabrostjo osvojila si nov kontinent. Priporoćamo to knjigo prav topio slovenskemu občinstvu. Mladina bode jo slastno čitala, a tuđi kdo starejiih bode, prelistavši jo, oživel 8i spomiue na nekdanjo mladostno dobo, ko je te dogodbe v goreće/ domišljiji in z neuavadnim zani-mauiein čitul. Dostavimo še, da je tuđi vnaoja oblika prav lepa, tisk čist in razločen, iu da se je s tem proizvodom kaj umestno obogatila književnost slovenska. — (V kranjsko hrauilnico) je meseca junija 1638 strank uložilo 303.523 gld., izplačalo pa se jo 1734 Htraiikam 289.981 gld. 44 kr, 61 prosilcem dovolilu se je 136.820 gld. posojila, 10 prosenj za posojila pa je bilo od bi tih. — (Pohojilnica v Mariboru) imela je junija meseca 27.743 gl. 23 kr. dohodkov, 24.276 gl. 83 kr. pa izdutkov. V prvih šestih inesecih t. 1. i ilo je vseh dohodkov 125.326 gl. 63 kr., 121.860 gl. 18 kr. pa izdatkov, tedaj 247.186 gld. 81 kr. prometa. — (Izpred porotnega sodišča.) Jako zavržen človeU st«l je 1. t. in. pr<;d poro^aiki. Bil jo to Gašpar Požar, po domačo Snjevčev, 33 let stari kamuosek, ki je bil že dvanajstktat kaznovan zarad poboju, tatviue io goljurije. l;i. o&tobta i. j. pridružit se ju zatoženi na cesti proti CjIu nad Vi-pavo, blizu sela Kravje Doline posestniku Jakobu Požeuel-u iz ć'ruega Vrha pri Idriji, o katerem je zual, da je prodal na sejtnu v Seuožečah prejšujt duu domučega sukna zr kakih sto goldinurjev. Po-uavljaje ytt je vubil, nuj bi šel ž njim s potn ua stran, da mu pokaže iu proda potiarejeuih bankov-cev. Pužuuel se ua vah zvita iu prilizljiva prigovar-jauja Požara ni udt«l i ti da bi se otresel zapeljivca, kfiteremu ni ničesar zaupai, ukreoil je iti v Kravji Dolini v gostiluico, dasi mu ni bilo zato, da bi ,'^asil žejo. A hu ii duh in sovmžnik v po do bi zatuženca Gašperja Požaru i;akal ga je na ce^ti. Prisiljeno pridruži! se je Požeael-u in mu hotel pokazati izvi štur iionarejt'ui deuar. Po/.;ir segue v žep, da bi pukuzal ponurejeuu baukovcj, katerih su je Požinel še zdaj biauil, a ln.'ato bankovcev izvleče Požar, samokres takoj uategne petelina in sproži nab to pi.stolo proti glavi Poženel-u. K areči je slvduji n«guil glavo nekoliko ua strau, in z zajćarji nabasani strel, prestre-lil je le klobuk. A d:vji elovek še ni uebal. S samokresom začuti Uiibijati na glavo Poženel-a. Z iajci se pričue Poženel, ko je videl, du gro ?,n življenje uli smrt, braniti, poprime zatoženc^ i'ožara in ga vrže ua tla. A knrilu jo Požar nadvladala izvleče iz žepa v ruto zavit ili'bel kamen in pri« ne tolči Po-ž nela po glavi, tuko da mu je pnzadejal SfcO ran. Ko je Požeuel po udarcih bil jiopolnem omvrnljen, oropal ga j.: l\»ž.ir za tistih 103 s?ld.. katere j* sku-pil Požeuei v Senožečfch za sukno. Šo ie 16. feoru-varja so žandarji Požara ujali iu izročili deželui sodniji v Ljubljani. V zaporu zakrivil je Požar Ae hudodelstvo razžaljeuja Veličanstva in hudodelstvo bogokletstva, katera zloćiua obravnavala sta se v tajni obruvunvi. Zitož^ni Požar je jako u.tratimo tajil io tnlil, da je bil tišti Čas ko se je puskusil roparski umor iu izvršil rop n tešku telesua poškudba, v Karlovci na Hrvatskom. A priče iz kraj:;, kjer se je izvršil rop, mu z guevu polnimi besedutni tJuki»zu-jejo, da nikdo drugi, kot oti, ni izvršil hudodelstva. Jedna priču, jako razdražeu pošten kmetovulec i/. Kravje Doline skoči jezno proti zatožencu kakor In ga hotel udariti iu reče: „Falot, da bi te ne biii bojarskega rodu; njega si od lasa I k;znovati ali zato, ker si ae bal božje jeze, uli pa zato, ker se nesi izmislil dostojne kazni. Živel je duteč od tebe, v tvojej nemilosti in mogel bi bil pozabiti nanj; pa ti, car, nikogar ne pozabi4! Poslal si k njemu svojega prokletega hudobnežu, Vja/emskega. požgut mu hišo in odpeljat mu ženo. Ko je priSel k tebi prosit božje sodbe, ukazal si jima biti se tebi v veselje, in pričakovai, da Vjazemski ubije tvojega vernega elugo. Pa Bog ni hotel njegove pogube, pokazal je njegovo pravico. — Ktj si ti naredil tedaj, cnr? — nadaljeval je Morozov, njegov glas se je strese' iu zvonci po »»jegovej obleki so zazveueli, — ko se ti ju zdelo, da Se ni dovolj osramoten tvoj sluga, skleuil si navaliti nanj nečuveno sramoto. — Tedaj, — vskliknil je Morozov, pahnil od sebe uvzo in ustal s svojega menta, — tedaj si ti, car, oble^l ga v norčevski plaš^ in velel njemu, ki je otel Talo iu Moskvo, zabuvati te s tvojimi prokletimi hudoVmeži! Grozeu biljevideti stari vojskovodja sredi molče-Čih opričuikov. Pomen ujegove uorčevske obleke je izginil. Izpod gostih obrvij žarile so se mu oči kakor blisk. Btla brada je veličastno padala mu na prsi, ki so nekedaj dobile mnogo udarov, a sedaj bile vse opisane s svitlobarvunimi ztiplatami; a v njegovem pogledu bilo je toliko dostojanstva iu plemenitosti, da se je Ivan Vus:ljevic videl mnjhen v primeri ž njim. — Čir, — nadatjeval je z močnejšim glasom Morozov, — uovi tvoj norec je pred teboj. Poslušaj njegovo poslednjo šalo! Dokler si ti živ, so usta ruskegu naroda zapečateua s strahom; a ko miue tvoje zversko carovanje, iu ostuoe na zemlji samo spomin na tvoja dela, prehajalo bode tvoje ime od potomcev k potomcem v večno prokletstvo, dokler ne priđe strašna Gospodova sodba! In tedaj bodo vse stotine in tisoči, kutere si pomoril, vse trope mož in žen, otrok in sturcev, vsi kntere si mučil in pogubil, stopili pred Gospoda in Le tožili! In oni strašni dan stopim tuđi jaz pred večnega soduiku, stopim predenj v ravno tej obleki io zahteval bodem nazHJ svojo čast, katero si mi odvzel na zemlji! Tvoji hudobneži ne bodo zumačili ut>t upijočim, njih pntožbe bode slišal večni sodoik iu puhneu bodeš v većni ogenj, ki je pripruvljen hudiču in njegovim angeljem. Morozov je utnolkail, zaničljivo pogledal po carjevih ljubiiucih, obruil vsem hrbet iu počasi od-daljil se. (Dalja prih) uieli, vea sum bi bil letel na nas prebivalce vaši, kjer si zvršit rop, ker smo veliki reveži Tuđi hu-đodelutvi razžaljenja Njega Veličanstva in bogoklet-ntva, kateri je atortl zatoženi v zaporu na Žabjeku taji in pravi, da se bote priče, ki ao tuđi zaprte Da Žabjeku, le prikupiti »gospodom" zato proti njemu govore. Porotniki (načelnik Anton Klein) potrditi so jednoglasno vseb Šest vprašaoj, vsako glasuče se nu posebno hudodelstvo, namreč poskušeoi ro-parski umor, rop, teSko telesoo poškodbo, razžalje-nje cesiirja, zazžaljenje člauov cesarske niše iu bo-gokletatvo in Gašpar Požar, bilje obuojen na teško ječo na vae svoje žive dni, poojstrero s postom vaaki mesec 13. oktobra vsacega leta pa 8 tamnico in trdim leJišČem. Ko zatoženernu objavi •' predsednik g. Ravnihar Hodbo, zakrifti: „Hudič naj vzame vae porotniko !w — (Za potovanje.) Da bi se laglje popo-tovalo in zlasti z mali mi stroški tuđi v tuje in od-daljene kr«je, ukrenile 80 železnice skoro po vboj Evropi, za vrčje ali manjše svoje proge izdajati karte, ki se bodo tako za več dežeia zložile in kot jedna karta veljale 35, oziroma 60 dnij za katero koli vožnjo, samo da se vožnja tum neha, kjer se jo je nastopilo. Cene ho jako nizke, tako da jib bode lahko zmagati tuđi za veCje daljave. Čitamo n. pr. da bi tako zložena vofcuja iz Berlina na Dun»j »em in tja b kurirnim vlakom v II. razredu velja'.a ne prav 43 gld.t mimo tega da je treba mimo za v Berlin navadno plaćati 52 mark. Kjer se dado io znajo zložiti rake knrte, iznaša dobićek več nego 3373 procentov pravilne vozne cene. Samo |e pri tem ta težava, da je treba nekoliko ntrokov:»ih vednoatij, pridobiti si takih kart. Da torej obtinstvo more do te dobrote, zato ne je na Dunaji (Sounenfelsgaase štv. 19) ustanovila pisarnica, ki bode pod vodstvom strokovuih inočij obftinstvu prcskrbovala in zlagala take vozne karte. — (Novo zvezdo promičnico) našla i Dunajska zve?darnica v noći od 27. ne 28. dan junija po svojem pristavu Pulisi. Smatra se jo za zvezdo 125. vehkoati z redovno Stevilko '237; profesor Oppolzer jej je ———————— | iUi^ 3. julija t. 1. .iTivvmr u;.eirnuifcjio ;>-.; Srebrna renta ... . 81 , 40 Zlstta ron........ 102 „ 50 fi°/0 uiarena rentu, ... . . 1)5 , 70 Akcije narodne hankf .... 852 . — p K,ro«iitne ..kciji; ..... 299 , 40 f.ondon . ..... 121 , 80 Siftbro ......... — - , N»poi............. '.* n B71/! rt (J. kr. cekini . . . ... . „77 ,, Nomško uiarkf ..... . '-9 „ 55 4°/0 državno „refike iz 1. 1854 250 tjhl. 124 , 50 „ Državne srećko, iz 1. tS«4. 100 gld. 168 , — 4n/0 avstr. alata renta, davka prostrt. . 102 , 45 r O^rska slata renta 6°/u...... 121 , 95 r n b ■ - .„ . . . . »i „ IU r, „ papirna renta T>°/0..... 87 „ 20 5°/0 štajersko zemljiSe. od/ez. oblig. . . 104 „ 50 „ Dunava re«. srećke 5°;0 . . 100 gld. 115 . 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/»°/,, zlati zaBt. listi . 121 „ 50 Prior. obli^. Elizabetine zapad. žele«uice 107 „ 40 „ Prior, oblig. Ferdiimudovii bov. železtaue J05 n 75 „ Kreditne srećko......100 gld. 174 ,75 „ Kudolfove srećke .... 10 „ 18 „ 75 „ Akcije un^lo-avstr. banke . . 120 „ 107 „75 n Trauuuway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 216 ,50 „ Zahvala. Za mnogo dokazov srtneg* aočutja ob priliki smrti naSega preljubtjenega in nepuzabljiveira stnćka OTOSTJL. in tndi za darovane Upe w»< e iu Bpremljevanje h kraju počitka izrečeta iskreno zahvalo 426) Alojzij in Josipina Gregorin. Izgubila se je Hlvo«rna «IoKw z mednim ovratnikom, ki ćuje na ime „Satari". Odda naj bo v IioU'Iu ,,Pri Nlonn"' t I^lub-'I""1-______________________________ (424-2) Vsak dan svezi n3i a 1. oktobrom 1884. Plnfiilo ju namenjeno za brezjflnčno ziiravljenje ubozih gori omenjen^ga okraja. Piosilci usij ulože svoje prošnja pri podpisanem urndu do 15. avgusta t. I. V proAnjith imajo doka/ati, da *o zaiiobili od katnr^ga avatrijakega vaeu^iSiSt-a iliploin zdravnika, kirurgu in porodnega pomočnika (oziroma diplom obounga zdravilstva), Hvojo starost, dosuilauju službovanie in pa znanje slovenskoga j*'/ika. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dno 1. juliiM. 1884 Št. 459. (423-2) Javna dražba. V e. kr gozdnem okruju lokva (TrnovBki gozd) se bode dne1 8. Julija 1884 ot> O. uri dopoludnc na jftvnej dražbi oddajalo izdelovanje 2620 metrov dolge go/.dne ceste. Delo je cenjeno na 7700 gld. in si lahko ORleda vsakdo natančen nafrt, proračun stroškov ter draž-bene pogoje v pisarni c. kr. gozdnega oskrbnika na Lokvah. PorokSCine se ne zahteva, a podvzetniku se bode od vsncpga predplafilu do konetnega obračuna tretjina za^iuika odtegnila. C. kr. gozđno oskrbništvo na Lokvah, dne* 29. junija 1884. „NARODNA TISKABNA" v Ljubljani priporoča po nizkej ceni vozne liste slovensko-nemške in nemške. Od visoke vlade švedskega BOTilejiraiii Njeg. Veličanstva ftr. Pr. Lengiel-OT Brezov fealzam, ' Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno del»lo, je od , patntiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpis" izumi- ■ telja pripravi kemičnim potom kut balzain, zadobi pa čudovit učinpk- Ako se namaze zveCer ž njitn obraz ali drugi doli polti, 1««*|» B« *e dragi dan neznatne lusltin© od polti, ki postane valed tega Cisto Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozavđ pike ter mu daje mla-dostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvratost; odatram kaj naglo pege, žoltavoat, oKerce, hobdo rudećino, zajedce iu druge neauažnoBti na polti. oena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zalog* v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji-, glavna **l°t£ na Dunajl pri W. Henn-u. (tćl—J, lzdatelj ia odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiak „Narodne Tlakarob"'