TRGOVSK kn/'*n; 'C* IST Časopis za trgovino, industrijo in o- L Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. *— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. M/. Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta j četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 14. julija 1923. ŠTEV. 81. Gospodje naročniki, ki niso še poravnali naročnine za prvo polletje, se prosijo, da to storijo takoj, ker se jim bo drugače ustavilo do-poSiljanje lista. Upravništtf0 _______________TRGOVSKEGA LISTA. Kuluk v Sloveniji. S sprejetjem zakona o proračunskih dvanajstinah je postalo tudi za naše gospodarske kroge v Sloveniji vprašanje cestne tlake ali takozva-nega kuluka aktueino. Zakon o proračunskih dvanajstinah pooblašča v c‘- 25 ministrski svet, da sme na Predlog ministra za javne zgradbe odrediti, da se vse javne kategorične poli popravljajo na ta način, da se uporabi moči naroda za zemeljska dela in nasipanja. Za drž. 'n državnim cestam podobna pota velja lo samo za primer, ako in v kolikor bi se neodložljiva nujna popravila na njih ne dala zadostno hitro izvršili iz kreditov državnega Proračuna. Za poprave cest se sme prebivalstvo pritegniti največ dvakrat na le-Jo in sicer maksimalno do 7 dni na pomlad in do 7 dni na jesen in sicer po odredbi politične oblasti na predlog stavbene oblasti. K cestni tlaki so obvezani vsi državljani med 18 in 50 letom, izvzemši dijake, vojake in državne nameščence, in sicer se obveznost nanaša na telesno delo, kakor tudi delo z vozom in priprego. Dalje so izvzete siromaš-n eosebe, ki niso sposobne za to delo. Vsak obvezanec ima pravico, da namesto sebe pošlje na delo namestnika, odnosno da plača odkupnino, ki se določa sorazmerno po premoženjskem stanju posameznika. To so v kratkem predpisi sedanjega zakona glede kuluka. V Sloveniji je položaj glede cest sledeč: Državnih cest imamo 686-545 km, dalje na bivšem Kranjskem okroglo 2.400 km deželnih cest in na Štajerskem pa okroglo 1800 km okrajnih cest. Deželnih cest na Štajerskem nimamo in na Kranjskem pa sedaj nimamo nikakih okrajnih cest, marveč se bivše okrajne ceste imenujejo deželne ceste drugega reda. Glede občinskih cest nimamo statističnih podatkov. Popravil je potrebna najmanj polovica vseh navedenih cest, kljub temu se kuluk v Sloveniji ne namerava po naših informacijah izvajati, ako ministrstvo tega ne bo izrecno odredilo in zahtevalo. Kakor čuje-mo, so tudi naši inženirji iz praktičnih razlogov proti uporabi kuluka v Sloveniji, katerega izvedba bi povzročala velike neprilike in odijoz-nost, ker bi večina obvezancev v poslih vzdrževanja cest in pripravljanja gramoza ne bila praktično izvežbana. Kakor vidimo iz zakona, so državne ceste normalno itak od tega izvzete, za občinske ceste pa nudi pri nas veliavni občinski red, n. pr. na Kranjskem v čl. 73, točka 2 že obveznost kuluka izza starih časov na ta način, da uvaja in predvideva za občinska dela in potrebe tlako. Za državne ceste je bilo v proračunu za leto 1923 določenih kot državni prispevek za vzdrževanje državnih potov in mostov 800.000 Din, za nabavo gramoza 600.000 Din ter kot prispevek za nedržavno gradbo -Potov in mostov 100.000 Din. Poleg tega pridejo še manjši zneski za vzdrževanje cestarskih hiš in skladišč, orodja, rekvizit in mehaničnih naprav v znesku 50.000 Din. Za državno podporo okrajnim odborom za vrdrževanje potov in mostov je bilo določenih 1,250.000 Din, za dovozne ceste k železniškim postajam 10.000 Din ter na račun neizplačanega državnega prispevka za lelo 1920 za okrajne ceste sto tisoč dinarjev. Za izredne izdatke je bilo določenih 750.000 Din, za izredne gradbe in za državne prispevke nedržavnim gradbam in za nabavo mehaničnih priprav. Dalje 225.000 Din za gradbo polov, mostov, bivših deželnih cest in za dovršitev cest v krajih, ki so bili v sestavi proračuna še okupirani 575.000 Din. Priznati moramo, da so bile te vsote, ki jih je predvideval proračun, z ozirom na velik promet na naših cestah, kakor tudi na razseg-lost cesine mreže in z ozirom na današnje draginjske razmere ter z ozirom na dejsfvo, da je večina cest še od vojne dobe v zelo slabem sianju in še po vojni ni bila vsled pomanjkanja kreditov nikdar temeljito popravljena, zelo nezadostne. Kljub temu pa se po naših informacijah ne namerava uporabiti ku-luka za nedržavne ceste, marveč v onih krajih, kjer se da brez posebne škode povišati avtonomne doklade, povišati doklade, da se krijejo vzdrževalni stroški, v drugih krajih pa pritegniti v izdatnejši meri v zmislu določb cestnega zakona za bivšo Kranjsko iz leta 1913, čl. 22, odnosno analognih določb za Štajersko one osebe in podjetja, ki izredno uporabljajo ceste. Tak prispevek se ima v zmislu navedenega člena določiti po dogovoru, upoštevaje vse okol-nosii, tako, da so s tem prispevkom posebni stroški, ki jih povzroča izredna uporaba ceste, celotno ali vsaj deloma pokriti. Kakor vidimo, ni torej kuluk ali cestna tlaka, na rovaš katerega se je toliko kričalo in uganjalo demagogije, v Sloveniji prav nič novega, ker ga predvideva že občinski red, je pa za ostale pokrajine naše države skrajno potreben ukrep, ker je stanje cest v teh krajih katastrofal- ! no in prebivalstvo pa razpolaga v veliki meri le z energijo, ki se da uporabiti za izboljšanje prometnih sredstev. XXX Marka in pomožna akcija države. Mesece in mesece se je borila nemška državna banka za pozicijo marke in sicer prav resno in stvarno. Seveda, kdor je imel odprto oko za notranje in zunanje politične razmere, ta je moral kaj kmalu videti, da bo boj zastonj in da se bo končno končal s porazom. Sedaj pa, kg so nasprotniki marke branilno pozicijo državne banke predrli, uvidi tudi vsak nestrokovnjak, da je bil boj brezuspešen in da dosedanja državna pomoč ni zadovoljiva; država mora ubrati druga pota. Kdor le količkaj pozna mišljenje nemškega naroda v teh dneh, je moral ugotoviti, da je nezaupanje v marko po poskusnih tednih stabilizacije izbruhnilo s tako elementarno silo, da ga ne bo mogoče premagati. Sredstva namreč, s katerimi so hoteli marko rešiti, so tako zastarela in so se v dosedanji praksi tako malo obnesla, da jim nobeden gospodarsko pametno misleč človek ne more zaupati. Tako industrija kakor financa, tako velika kakor mala obrt izjavljajo dosledno isto mnenje: Nekaj moramo napraviti, da zajezimo špekulacijo, uspeha bo pa ravnotoliko kakor v Avstriji. In vsi ti ljudje imajo prav . Dosedaj je nemška vlada s svojimi strokovnjaki in parlamentarnimi strankami predlagala samo ona pomožna sredstva, ki so jih svoje-dobno uporabljali že v Avstriji : prijavo deviz, devizno centralo, oviranje uvoza in postopanje oderuškega urada proti navijanju cen. Če vse to v Avstriji ni pomagalo in je šla krona neprestano nazaj, cene pa venomer gor, kako naj to pomaga na Nemškem? Pa so vrhu tega razmere v Nemčiji še bolj neugodne kakor so bile pa v Avstriji. V prvi vrsti že zato, ker je uporaba teh pomožnih sredstev ravno v najbolj industrijalnih okrajih — namreč v Porenju in Poruhrju — zaenkrat izključena. V drugi vrsti bi bilo pa v teh sredstvih vsebovano oviranje mednarodne trgovine za nemško gospodarstvo z njegovimi na široko razpredenimi mednarodnimi zvezami še veliko bolj ugodno kakor je bilo za gospodarstvo Avstrije. Če bi bili takoj po prevratu začeli tako, kakor so delali na Češkoslovaškem, potem bi se bilo nemško gospodarstvo brez dvoma temu sistemu polagoma prilagodilo. Delali so pa štiri leta z inflacijo in poslabšanjem marke, in sedaj naj bo potom nasilnih sredstev naenkrat drugače? Trgovina bi bila kraiko-malo uničena. Kar se tiče oviranja importa, je to mogoče le v gotovih mejah, nikakor pa vsled tega trgovska bilanca ne more postati aktivna, kakor je na primer na Češkoslovaškem. Nemčija mora brezpogojno uvažati, ne samo velik del potrebnih ji živil, temveč tudi surovine za industrijo in tudi premog, vsaj zaenkrat. Popolnoma brezpomembno pa bo zažugano sredstvo prijave deviz, pa najsi bi tudi devize zaplenili. Saj ve ves svet, da imajo pravi veliki devizni imejitelji na Nemškem — težka industrija in visoka financa — placi-ran glavni del svoje devizne zaloge v inozemstvu, ne pa doma. In zato vsa imenovana sredstva na Nemškem ne morejo nič koristiti, čeprav bi jih morebiti drugod z uspehom uporabljali. Vladni zastopniki so v svojih govorih odkrito priznali, da mora dajati državna banka indu-strijcem Porenja in Poruhrja vsak dan milijardne kredite na razpolago, da jim omogoči nadaljevanje pasivnega odpora. Vrhu tega mora tudi državna vlada žrtvovati vsak dan velike svote za pasivni odpor; in zato ni mogoče zabraniti te ogromne inflacije. S tem je eden od faktorjev v pojavu padca marke že dan kot konstanten, zaenkrat namreč. Recimo, da je že samoobsebi izredno težko vzdržati napram tej ogromni inflaciji kurz marke stabilen; pride pa zraven še drug činitelj: vsa težka industrija in vse velike banke, ki so zainteresirane v industriji Porenja in Poruhrja, in ki so odgovorne za one omenjene kredite, morajo naravno biti nasprotnice zboljšanja marke. Razumljivo je, da se kapitalistična industrija ne bo dala trajno voditi od idealnih motivov in se tudi ne sme; temveč od motivov dobička, sicer mora prav kmalu poginiti. Zato je umljivo, da interesentje renske in ruhrske indu- strije teh, pri državni banki kontra-hiranih dolgov ne bi radi plačali v isti marčni vrednosti ali še celo v boljši; kajti to bi bila za večino od njih poguba. Državna vlada in nemška državnozborska večina se ne marata boriti proti temu notranjemu sovražniku, socijalna demokracija se pa ne more, ni dosti močna. Poleg tega ima pa tudi mednarodna špekulacija na baisse v marki izboren predmet in si ne bo dala kvariti tega dobička po nobeni državni naredbi. Naj naredi nemška vlada kar hoče; dokler se ne spremeni internacijo-nalno mišljenje, bodo špekulanti na baisse v Novem Vorku in na drugih denarnih trgih delali naprej. Poznavalci pravijo, da sredstva državne banke v obrambo tokih zunanjih napadov kmalu ne bodo zadostovala; v financi ga ni žilavejšega napadalca, kakor so špekulanti na baisse, in ti bodo že poskrbeli, da bodo zlate rezerve državne banke kmalu skopnele, tako da bodo imeli potem popolnoma prosto pot. Kaj torej? Veliko je projektov in bomo govorili o njih. Eden je tale: Če hoče nemška državna vlada marko zboljšati ali jo stabilizirati, mora napraviti to, kar je naredila Avstrija. Zainteresirati mora mednarodni kapital z najetjem mednarodnega posojila. Ker je pa to mogoče le v zvezi z ureditvijo repa-racijskega problema, postane navidez čisto gospodarsko vprašanje prav izredno važno politično vprašanje. Za zboljšanje in stabilizacijo marke ni treba gospodarskotehni-čnih in gospodarskopolitičnih odredb, temveč edinole dobre zunanje politike. »Homo«, ki daje ta nasvet, pravi: »Na Nemškem vodijo politiko možje predvojnih dni, imajo isto ideologijo in isto prakso. Vidijo samo svoje dežele, slišijo samo lastne besede, za stvari onostran nemških mej pa nimajo ne zanimanja, ne oči in ne ušes. To njih mišljenje je v čudnem nasprotju s sicer treznim čutom za stvarnost, ki je v Nemčiji doma«. — Šele, ko nemške zunanje politike ne bo narekovala samo nemška mentaliteta, temveč se bo prilagodila mentaliteti drugih narodov, šele tedaj se bo mogla stabilizacija marke uspešno izvesti. Tako pa zapravljata državna banka in državna vlada svoj denar prav-tako brezuspešno, kakor je nemško armadno vodstvo med vojsko brezuspešno zapravljalo smodnik in vojni materijah Rudarstvo v Sloveniji. (Konec.) Ako reasumiramo v kratkem uspeh produkcije v preteklem letu, vidimo, da je skupna vrednost rudniške produkcije porastla napram letu 1921 za ca 100%, vrednost produkcije topilnic in tovarn pa za 338%. V splošnem beležimo tudi glede množine produciranih rud odnosno premoga vseskozi zadovoljive rezultate. Produkcija rujavega premoga je napram predletu napredovala za 20%, medtem, ko je vrednost porastla napram letu 1921 za 32.6%. Nasprotno pa je število zaposlenih delavcev v rudnikih za rja- vi premog padlo za 656 delavcev, a povprečna produkcija posameznega delavca je narastla za 296 g ali povprečno ca 1 g na delavni dan. To dejstvo je pa deloma tudi v zvezi z zboljšanjem strojnih in obratnih naprav v rudnikih. Skupna vsota rnezd jamskih delavcev pri rudnikih za rjavi prernog, katerih povprečno število je znašalo v preteklem letu 5613, znaša 60,113.284 Din in torej odpade na enega delavca povprečno 10.707 Din celoletnega čistega zaslužka, poleg drugih dajatev, ki jih prejema od podietja. Na šiht odpade povprečna mezda 36.92 Din. Pri nad-dnevnih delavcih, katerih število je znašalo v premogovnikih 4635, znašajo celoletne mezde 45,405.501 Din ter odpade na delavca povprečni celoletni čisti zaslužek 9.796 Din ali na • .ut 31.10 Din. V produkciji svinčene rude smo v preteklem letu malo nazadovali in sicer za 0.11%, medtem ko jc vrednost dobljene rude porastla za 222%. Produkcija svinca v topilnici v Žerjavu je narasla za 75% napram letu 1921, vrednost pa se je povišala za 415%. Rekord pa je dosegla produkcija cinka, dasi rudnika za cink nista bila v obratu. V Mežici je napredovala produkcija cinkovc rude napram predletu za 222%, njena vrednost pa se jc povišala za 590%. Vrednost produciranega cinka ni napredovala v isti meri, marveč se je povečala produkcija cinka le za 176%, medtem ko je povprečna vrednost za surovi cink nazadovala. Letos imamo v tem oziru še slabša poročila in se naša cinkarna v Celju pritožuje nad silno inozemsko konkurenco, ki ji direktno ogroža obrat. Produkcija modre galice v cinkarni v Celju je nazadovala v množini za 78%, v vrednosti pa za 64%. Položaj obrata za izdelavo rnodrc galice je zelo težaven, ker podjetje vsled previsokih cen surovin ni v stanju konkurirati z inozemskimi tovarnami. * * * Ako pregledamo imenik lastnikov rudnikov, vidimo na prvi pogled, da je še večina v izključni odnosno v pretežni posesti inozemcev, Avstrijcev, Nemcev deloma tudi Francozov in Švicarjev ter Angežev. Velik uspeh nacijonalizacije jc bil, da smo si zasigurali vsaj delno udeležbo na kapitalu in znatno udeležbo v upravi našega največjega inontanističnega podjetja to je Irbo-veljske premogokopne družbe in želeti bi bilo, da bi nova emisija povečala udeležbo naših državljanov na tej družbi. Popolnoma zaigrali pa smo svojo pozicijo v velevažni svinčeni industriji, ki so jo dobili od Avstrijcev Angleži po ugodnih pogojih. Ta industrija je izhodišče cele vrste drugih važnih obratov, ki podeluieio svinec v svinčene izdelke in litine in ki bodo v bodoče odvisne od inozemcev. Lignitovi rudniki, ki so v obratu države, so pasivni in se že dalje časa razmotriva vprašanje preureditve teh obratov in zgradbe hidro-električne centrale v svrho kokira-nja lignitov. Toda zdi sc, da je vsled splošne stagnacije tudi ta projekt prišel sedaj na mrtvo točko. Cinkarna v Celju je prišla z letošnjim letom v privatni najem, ki ji bo omogočil potrebne investicije in rn-cijonelnejše obratovanje po trgovskih načelih, ko ni več vezana na nemogoče predpise državnega računovodstva. Toda v tem momentu jo je pričela močno pobijati inozemska konkurenca, proti kateri ji ministrstva nočejo nuditi potrebne zaščite. V zadnjem poldrugem desetletju so začeli domačini posvečati mon-tanističnemu in tehničnemu študiju večjo pažnjo, tako da se obrati v tem oziru polagoma nacijonalizirajo. , Vendar se uvaža še precejšnjo število inozemskih tehnikov in monta-nistov. Tudi rudarska šola je za nadaljevanje tega dela velevažnega pomena. Želeti bi bilo le, da na-daljni nacionalizaciji posvetijo naši denarni zavodi vso pažnjo in da domačini pokaž-ejo več zanimanja za prostoslede, da sc vsaj v bodoče obvarujemo v tej stroki pritoka inozemcev. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) 11. V prizrenskem okrožju raste trska pri mestu Orahovac ob jezeru, ki se imenuje »Blato« na 6 hektarih, nadalje tudi pri vasi Zrza v podrinskem okraju, poleg Drima na močvirju, ki obsega 15 hektarov, raste trsje in ličje, od katerega po-žanjejo trsje za pokrivanje poslopij po vaseh, ličje pa za izdelavo plaht, ki se prodajajo v Rahovcu in Prizrenu. 12. V tetovskem okrožju raste ličje v malih množinah v šemševaški občini v dolnjopološkem okraju ter v vaseh Prelubišče, Treboš in Šem-šov in izdelujejo iz njega kmetje asure. 13. V skopeljskem okrožju rase trstje in ličje pri Katlanovskem jezeru v Ognjancih, Belimbegovem begovskem jezeru. S trstjem krijejo hiše in staje, iz ličja pa izdelujejo asure, ki jih nosijo v Kumanovo, Veles in Skoplje. 14. V bregalniškem okrožju v občini Povlešenski v ovčjepoljskem okraju raste trsta na 6 hektarih in se uporablja za kritje zgradb, v vasi Moljanci in Doljna Podloga v oble-šovski občini v kočanskem okraju raste okoli 10 hektarov ličja, ki se uporablja za izdelavo plaht. 15. V tikveškem okr. raste ličje na Monospitovskem blatu v strumiškem okraju v obsegu 1.000 hektarov v velikih množinah in izdelujejo kmetje Monospitova, Borijeva in okoliš-nih vasi iz njih preko cele zime plahte, trake, ličje za strope in zide, ki jih prodajajo v strumiškem okraju in po bližnjih drugih okrajih. Na Dojranskem jezeru raste trstje in ličje, ki ga uporabljajo kmetje za izdelavo plaht. 16. V bitoljskem okrožju raste ličje in trstje v vaseh Logovardi, Pa-jaševu, Obtičarju, Mogili in Kara-moni, poleg Črne reke. Trsje se nabira in uporablja za kurjavo, pletenje. stropov in se vozi na prodai na trge Obitelje, Skoplje in Niše. Ličje se žanje in se porablja za tkanje plaht, ki jih prodajajo na bitoljskem trgu. V Prespanskem okraju raste poleg jezera v vaseh Stenju, Perovu, Šurlenci, Vukoder, jezera-na in Grnčara trstje, ki se uporablja dokler je zeleno za živalsko krmo, suho pa za pletenje stropov in pokrivanje plevja, staj in zemunic. Od ličja, ki ga je le malo, izdelujejo kmetje asure. V Morihovskem okraji) raste irstje in ličje v vaseh Novači in Kemali ob Črni reki. Kmetje uporabljajo trstje za pletenje stropov, kritje streh in ga prodajajo tudi v druge vasi. Iz ličja pletejo rogoznice in jih prodajajo v Bitolju. 17. V Ohridskem okrožju rase trstje sitje in ličje v velikih množinah v ohridski in pečanski občini v ohridskem okraju in braslovački, radoždanski ter struški občini. Trstje in sitje kosijo, dokler je mlado, zn krmljenje živine, ko pa zastari, pletejo iz trstja lese za polaganje stropov pri hišah na nekak način domače industrije in jih prodajajo v Ohridu in Strugi. Ličje se žanje in sc iz njega izdelujejo asure, ki se prodajajo v Strugi in izvažajo v Debar. Poleg navedene domače industrije obstojajo izdelovalci plaht, srbsko imenovani »asurdjije«, in sicer v Beogradu 5, v Paračinu 10, v Šap-cu 2 in nadalje po eden, v Negotinu, Leskovcu, Nišu in Kragujevcu. V Črni gori trstje, sitje in ličje v andrijeviškem, beranskem in podgo-riškem okrožju ne rase v večjih množinah. V ostali Črni gori rase trstje: 1. v cetinjskem okrožju v močvirjih in vlagah okrog Skadarskega jezera v večjjh množinah in ličje v manjših množinah okrog Vranjinc, Odrinske gore, I.ipovita in Crnoje-viča - reke. Irstje se, dokler je mlado, reže za krmo govedini. Majhen del prebivalstva plete iz trstja strope in iz ličja plahte za potrebo okoliša; 2. v kolašinskem okrožju raste ličje v vasi Crkveni pri Blatskem je- zeru, v moraškorovaškem okraju, sitje se nahaja v vasi Lipovo, v vasi Mišoviča-reka z. m. »jezerine«, v kolašinsko - rečinski občini ter se eno kot drugo uporablja za krmljenje konj in polnjenje slamaric. 3. v nikšiškem okrožju se uporablja v vasi Krupac za krmo živine in za izdelavo plaht; 4. v barskem okrožju rase trstje in ličje v krajih Donja Klezna, Šasko jezero, v bojanski občini, zagorsko-jezerovaški in štajsko-zagorski v ulčinskem okraju. Trstje se uporab Ija za kritje hiš, pletenje košev in se v manjših količinah tudi izvaža v Italijo. Ličje se uporablja za izdelavo rogoznic, ki jih prodajajo v Ulcinju. V Dalmaciji trstje in ličje v okrajih Dubrovnik, Imotski, Hvar, Korčula, Šupetir, Split, Makarska in Benko-vac sploh, ne raste ali pa v zelo mai-hnih količinah. V ostali Dalrnacni raste trstje: 1. v kotorskem okraju, na polju Kuti v Frzegnovski občini in na polju Krtoli ter Buljarniei na polju občine Petrovac, ki se pa ne izkorišča v nikako svrho. Ličje raste na polju Krtoli v manjši množini in se uporablja samo za vezivanje sodov in posod; 2. v metkoviškem srezu raste trstje, sitje in botur (ličje) povsod vzdolž Neretve po močvirnatih tleh v velikih množinah. Ponajveč se kosi, dokler je zeleno, in se porabi za živalsko hrano. Trstje se žanje in porablja za izdelovanje stropov in sicer v okraju Sam ter se tudi izvaža v okolišne kraje okrog dva vagona. Trstje pletejo kmetje in sicer Nikola Vujevič Jerkin, Ivan Dugančič Niko-lin, i Toma Vujevič iz vasi Kolina in Ante Jože Barbira iz Pline pri Mo-drovski. Sitje se kosi za hrano živini, ličje (botur - mekič) se izvaža v manjših količinah v sodarske svrhe; 3. v Sinjskem okraju rase barsko trstje (perinaš) po Sinjskem polju pri vasi Turjak, kjer se ga pridela letno okrog 50 vagonov in dva vagona ličja. Trstje se uporablja za kritje delavskih hiš in staj, medtem ko se sitje uporablja /a pletenje sedal, plaht in vez.il. V vasi Vojniču izdelujejo kmetje v okrog 100 hišah v domači industriji letno okrog 20.000 komadov rogoznic in jih izvažajo v Solun in Spiit; 4. v kninskem okraju rase v manjših množinah šaš ali (ševar) (močvirna trava) ob reki Krki v Slapu, Matasim v kninski okolici, ki se uporablja za pokrivanje hiš; 5. v šibeniškem okraju se nahaja ličje in trstje v večjih količinah v delu vasi Rupe (Visovaca - Raški slap), v Dubrovnici, (čulišič) občina Skra-din, v Krki, občina Skradin in Šibenik v Madrovi del Vranjskega jezera, kar pripada tijašnjanski občini. Iz tega ličja se izdelujejo asure za šušenje fig, trsje pa se uporablja za kritje hiš, staj in hlevov. (Dalje sledi.) Izvoz in uvoz. Uvoz konserviranega mesa v Italijo. lialijansko finančno minislrslvo je z okrožnico z dne 10. junija 1. 1. pooblastilo carinarnice, da smejo v lasinem delokrogu dovolili uvoz konserviranega mesa. Za uvoz. konserviranega mesa v škatljah ni ledaj več polrebno posebno dovoljenje ministrstva. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Za trgovino s suhimi slivami. Minister poljoprivrede in minister financ sta sklenila, da se v finančni zakon uvede posebna odredba, na podlagi katere se pooblaščata minister poljoprivrede in minister trgovine in induslrije, da izda-sta pravilnik za trgovino s suhimi slivami. V pooblastilu bo luni predviden kredit, ki je potreben zo organizacijo predelovanja sliv za izvoz. V ministrstvu sc že redigirajo predpis:, ki bodo vneseni v finančni zakon. Hmeljarji pozor! Hmeljarsko dru-šlvo prosi svoje zaupnike, da vse hmeljarje resno svarijo - pred predprodajo hmelja. V Zatecu ČSR samem ponujajo kupci hmeljarjem po 50 čK, to je 580 jK za 1 kg hmelja. Seznam importnih in eksporlnih Ivrdk iz okraja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kateri obsega vso Slovenijo z delom Prekmurja, bo izšel za časa lil. ljubljanskega velesejma. Ta seznam bo dobrodošel vsemu trgovskemu svetu, zalo bo tudi razširjen ne le po Sloveniji in po drugih delih naše države, marveč tudi v inozemstvu. --Razposlan bo konzulatom vseh tujih držav ter trgovinskim agencijam kraljevine SHS v inozemstvo, kakor tudi drugim korporacijam in gospodarskim organizacijam v naši kraljevini. Zato je inseriranje v njem priporočljivo, ker bo to najboljše reklamno sredstvo zlasti tudi za špedicijske tvrdke in banke. Naročila inseratov — ne manje od pol strani — se sprejema med uradnimi urami v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani do 31. julija 1923. Odstotki prodajalcem tobaka na drobno. Upravni odbor monopolske uprave je sklenil, da se od leta 1924 naprej izenači odstotek za prodajalce tobaka na drobno, lo je da bo 5 odstotkov od brutto vrednosti, kakor tudi da imajo prednost za dosego trafik invalidi in revni svojci v vojni padlih in pa umrlih. Revizija obrtovnic in sejmskih dovoljenj v področju zbornice v Osjeku. — Predsedništvo Trgovske in obrtniške zbornice v Osjeku jc predalo mestni upravi kot obrtni oblasti prošnjo, da izvrši revizijo obrtnih listov in dovoljenj za trgovanje na tedenskih sejmih. Isto akcijo sta tudi izvršili Trgovski in obrtniški zbornici v Sarajevu in Splitu Italijansko-avstrijska trgovinska pogodba. Dne 10. t. m. se je v palači Chigi med Musollinijem in avstrijskim poskokom izvršila izmenjava ratifikacijskih listin trgovinske pogodbe, ki se je že sklenila dne 28. aprila t. I. Pogodba stopi v veljavo dne 15. t. m Zunanja trgovina Rusije. Berlinski dopisnik »Exchangc Telegraf«-a poroča, da je Rusija tekom meseca marca izvozila 2,999.000 pudov v skupni vrednosti 8,381.000 rubljev v zlatu. — Izvoz je v istem času dosegel 7,479.000 pudov v skupni vrednosti 8,189.000 rubljev v zlatu. Industrija. Nove industrijske gradbe ob Ljubljanici. Bregovi Ljubljanice, katere vodna sila se že nad sto let izkorišča v obrtne odnosno industrijske namene, so v teku minolega leta in tega leta obogateli za velike moderno urejene naprave, ki jih grade Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Na Fužinah se je postavil krovni jez po patentu Huber-Lutz, katerega poscbriosl je, da se avtomatično dviga in pada, ne da bi bilo zato treba mehanične sile. )e to peta naprava tc vrste v celi Evropi. Velikanske vodne množine, ki jih jez zadržuje služijo za pogon dveh električnih central imenovanega podjetja, izmed katerih je ona na levem bregu že v obratu, ona na desnem bregu pa še v gradbi. Ukoriščena moč v obeh centralah na Fužinah znaša 2.600 k. s., torej še enkrat toliko, s kolikor razpolaga meslna elektrarna ljubljanska, ter je določena, da se porabi, pretvorjena v električno silo, kot gonilna moč za novo papirno tovarno Janezija pri Vevčah, ki se je dogradila in slavila v obral koncem minolega leta, in za novo tovarno lesovine v Vevčah, ki je še v gradbi. Nova papirnica je v stanu producirati nadaljnih 3,600.000 kg papirja na leto, ivornica lesovine pa do 700 vagonov lesovine letno, tako da bodo v bodoče družbi-na podjetja v pogledu lega polfabri-kata povsem nezavisne od inozemstva. Uvažcvanja vredno je, da je vse te naprave zgradila družba iz lastnih sredstev ter da hoče s sedanjim zvišanjem delniške glavnice na dvajset milijonov dinarjev prilagoditi le svoj obratni kapital povečani obsežnosti njenih obratov. Zato je naravno, da je dosedanji potek subskripcije na novo emisijo delnic Združenih papirnic, ki se konča dne 25. julija, zelo zadovoljiv. Pet novih tovarn sladkorja v Italiji. V Italiji gradijo pet novih sladkornih tovarn, ki bodo do konca leta 1924 že končane. Z novimi tovarnami bo Italija v stanu, da uvozi toliko manj sladkorja iz Čehoslovaške. Pri tem je zanimivo to, da dobiva Italija stroje za te tovarne iz delavnic škoda, tedaj iz države, kateri hoče Italija odvzeti sladkorno tržišče. Denarstvo. kamenjava kron v tretji coni. — Gospodarsko finančni komitei je sklenil, se zamenjavo kronskih novčanic v 1 e,!‘ coni, katera bi se morala kmalu zvrsiti, odloži za golovo vreme, dokler sc ne prouči izcrpnejše to vprašanje, ker izcjleda, da se je v lo cono utiho— iapilo znatno množino kron iz Madžarske. Ureditev našiti kronskih dolgov na-Pram italijanskim tvrdkam. Miinslrslvo financ je zbralo statistične podatke o kronskih dolgovih naših figovcev na-pram iialijanskirn trgovskim in industrij-' skim fvrdkam. V kratkem se bo sestala komisija, ki bo v sporazumu z italijanskimi delegati določila relacijo za pla-čanje dolgov v kronah. Falzifikati lOOOlirskih bankovcev. Zagrebška finančna delegacija opozarja v Narodnih Novinah, da se je pojavilo zadnjem času v prometu več falzifika-•°v 1000 lirskih bankovcev. Falzifikat je izborno posrečen. Italijanska vlada namerava zaradi lega 1000 lirske bankovce vzeti iz prometa. Umestno je, da smo iudi v Sloveniji oprezni pri sprejemanju teh bankovcev. Kovinasti denar v Rusiji. Komisar zn ■ inance je predložil svetu ljudskih komisarjev načrt, po katerem naj se uvede bakreni, zlati in srebrni denar. Zlati denar za 10 rubljev bo tehtal 7.7423 viramov, srebrni 17.9962 gramov. Sovjefi nameravajo odpraviti tudi nafuralni davek v žitu in ga nadomestiti z denarnim. Carina. Potrdila o izvoru. Z razpisom C. šlev. z dne 18. junija t. I. se je določilo, Ljubljana Kralja Pelra tr.j 8. Telefon št. 220. Iz naših organizacij. Gremij Maribor okolica. Trgovski gremij mariborske okolice opozarja vse člane, kateri še niso poravnali zvezno doklado za leto 1921 in 1922, da lo nemudoma poravnajo. Načelstvo. Razno. Nova morska solarna. Uprava državnih monopolov je sklenila da se zgradi v Ulcinju nova, velika in moderna solarna, ki bo opremljena z najmodernejšimi pripravami za prepariranje soli. V vsej okolici Ulcinja vsebuje namreč morska voda zelo velike količine soli, ki se bo na ta način izkoriščevala. Dobava granita iz Italije. Naša -.Narodna t>anka« je sklenila v Italiji kupno pogodbo za večjo količino granita za izvršitev svoje nove zgradbe v Beogradu, Kralja Petra ulici. Kakor poročajo beograjski listi, je predmetna kupna pogodba izzvala v tamkajšnjih industrijskih krogih veliko nezadovoljstva, ker sloji naša industrija kamna na tako visoki stopnji, da more zadostiti vsem domačim potrebam i glede kakovosti i glede količine. Mislimo, da je Dalmacija s svojim svetovnoznanim kamnom zaslužila, da bi se jemalo na njo več obzira. Kajli, ako dobavlja Amerika naš kamen iz oioka Brača in Korčule, mislimo, da bi si lahko tudi naša »Narodna banka« naročila potrebni kamen doma. Veliki internacijonalni šumarski sejem v Lvonu. Od dne 6. do 21. oktobra I. I. se bode vršil v Lvoriu eden največ-jih in najznamenitejših šumarskih sejmov, na katerem se bo moglo videli vse gozdne proizvode v najpopolnejši in najvestnejši izgotovitvi ter vse vrste strojev in orodij za njih predelavo. — Ta petnajstdnevni šumarski sejm se vrši pod pokroviteljstvom ministrov Irgovine in industrije, poljedelstva in kolonij. — Naše poslaništvo v Parizu je dopostalo poseben poziv vsem našim trgovsko-obrtniškim zbornicam, naj zainteresirajo naše industrijske kroge, da bi se udeležili te razstave. — Velikega pomena in zelo potrebno je, da vsa naša večja gozdna industrijska podjetja s čim vidnejšo udeležbo na razstavi manifestirajo šumsko bogastvo naše države in visoki razvoj naše lesne industrije. Za natančnejša obvestila se je obrnili na: Agence Commer-ciale Privilegiee du Rovaume des Ser-bes, Croates et Slovenes 27, Rue Sala, 27. Lyon (France). Italijanski ministrski svet proti draginji. Na seji ministrskega sveta dne 7. 1. m. je minister za trgovino in obrt poročal o ukrepih proti draginji. Na podlagi njegovega referata je ministrski svet sklenil nadaljevati boj proli draginji, in sicer z naslednjimi sklepi: 1. znižanje carine na živila, kakor olje, riž, mast itd., 2. izpopolnitev železniškega in pomorskega prometa, 3. reorganizacija trgov, 4. rešitev dovoljenj za prodajo živil in točenja vina in likerjev, 5. pospeševanje ribolova, 6. pomnožilev rokodelskih preizkuševališč, 7. uvedba kruha iz turščice in pšenice, 8. izdaja posebnih priznanj za zasluge proti draginji. Tržna poročila. Zagrebški žilni trg. 12. julija. Cene v dinarjih za 100 kg postavno baška, odnosno vojvodinska poslaja, notirajo: Pšenica (76-77 kg) 420-430, žolta koruza 295-305, rž (71-72 kg) 350-355, novi ječmen za pivovarne 275—285, za krmo novi 260-270, oves 300-310, pšenična moka »0« 650 - 675, »2« 625—650, »4« 625-640, za krmo 200 - 205, ržena 275—600, drobni otrobi 140—150,. debeli 170— 200. Tendenca mirna, čvrsta. živinski sejem v Mariboru. Zadnji živinski sejem dne 10. t. m. je vnovič pokazal pravilnost naše prognoze in nasvetov štajerskim živinorejcem, naj; ne pretiravajo cen. Sejem je bil izredno dobro obiskan po številu živine, toda zelo slabo po številu merodajnih kupcev. Ti polagoma, toda vidno zapuščajo mariborski sejem, ne samo ker jim sosedne države nudijo cenejše in boljše blago, ampak, ker tudi na raznih drugih sejmih v naši državi na Urvat-skem in v Banatu dobavljajo cenejšo in boljšo živino.. Zato se je prodaja omejila bolj na domačo vporabo. Tako so bili ponudniki primorani reducirati svoje visoke cene, vsled česar je bila ludi kupčija tem primerno manj živahna, kakor se je pričakovalo. Prignalo se je 8 bikov, 155 volov, 357 krav in 13 lelet, skupaj 533 glav. Cene v dinarski veljavi. Za kontrolo prejšnje cene v oklepajih: debeli voli kg žive teže 12.75 do 13.50 (12.50-15), poldebeli voli 12 do 12.50 (11.75—12.50), plemenski voli 11.25-12 (9.25-11.50), biki za klanje 8.75—10.50 (10—14), klavne krave debele 12-13.75 (11.25-12.50), krave zo klobasarje 7.75—9.50 (8.75—10), molzne krave 9.50-12.50 (10-12.50), breje krave 9.50-12.50 (10—12.50), mlada živina 11.75 — 13.75 (12—13), teleta 15 do 15.75 (14.25-16.50). ZALOGA PRI t ■ • ■ va i tovorne or E O N E Rabu ene JCOREC PALACA L3*KRED‘3* AVTO bencin, pnevmatiko, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi }ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani Veletrgovina fl.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pračama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na ‘razpolago. J TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA ST. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve. I. C. KOTAR, liubliana. Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzncr, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islolam igle, olj« tar vse posamezne dele za vse sisteme. Na velika in malo! Mata Mata Delniška družba TRIGLAV tovarna hranil ŠMARCA PRI KAMNIKU Zahtevajte cenike! :i mm I Vse trgovske tiskovine E 00000000°OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO izvršuje točno in solidno s oooooooocooooooooooooooooooooooooooooo | Tiskarna „Merkur“ v Ljublfani 1 Simon GrajcrJičeva ulica štev. 13. ',il'iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir' I UounntJiL, bratje Čerftttt Tcorntca scmcvezmc tn drugih mednih pretfmetvv. gnnnmtnnnncnnnnnnnnnn« f» Mar Ljubljana '■ 1 ' ul. 25 //£ J7. Tečna pesrrežba. / | t.~/_____________£\pc/'/. Zaloga KLAVIRJEV in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, C/apka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. 1 eri c a Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. rBm S S T ss S 5 I S i 1 Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, S koks za kovače ier livarne, bencin in ■ amerikanski petrolej vedno v zalogi. » Čilski soliter, * žveplo in modra galica. fi.l V v m Mii Ie stavbono mizarstva, gn im in lesna inlslrija. Telefon št. 415. Pošt. Jek. zavod št. 11.428. Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih ulic, balkonov, verand, stopnic, vrst, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stavbe, za večje raz-petine od 12 do 40 metrov po mojem sistemu. mmnnrnmrcmiiumnnftnniul Na veliko in malo! Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. JUG & ZUPANČIČ CELJE, Narodni dom. Manufaktura en-gros. Manufaktur en-gros. Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn FRANC M. RHOMBERG v Dornbirnu in J. G. ULMER v Dornbirnu. V-ČUCEIUC1 pnciE Vf HI NT/E PTUJ' la amerikanska pensilvanska različna strojna olja Tovotna mast Kemični in tehnični predmeti Lahki la amerikanski bencin Pipan & Cie družba z o. z. Ljubljana za ZA PRODATI je staro renomirano frgovsko poslopje Jurca v Ptuju, kjer se že od leta 1860 nepretrgoma vodi špecerijska in kolonialna trgovina na debelo in drobno s prav dobrim uspehom. Reflektanti se naj obrnejo na lastnika Anion Jurca, Ptuj, Prešernova ulica 38. Portland-cement KSeS? Trgovci dobijo primeren popust. — Zastopniki se iščejo. Mi m! hMskni ttitih, Lini«," ' Rafinirani in gorljivi (denet.) špirit, vino, likerje in žganje prodaja po najnižjili cenali ii veletrgovina z vinom, špirituoznimi produkti * 1 Telefon inter. 518 Ljubljana-Rudnik > z B ra o ra z ra VELIKO SKLADIŠČE ŠPIRITA NA DEBELO! ja NA DROBNO! amen kanski pisalni stroj sedanjosti! Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rcx Co. Ljubljana, Gradišče 10« Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev. Gradsko poglavarstvo u D o b o j u. Broj : 928. Natječaj. Gradsko poglavarstvo u Doboju na lemelju zaključka opč. viječa od 9. jula t. g., daje ovijem, putem javnog natječaja \mm I tnMi za i raji u Oohojii. Uvjete u iome predmetu, daje opč. ured za vrijeme ure-dovnih sati. Opčina si pridržaje pravo od prispjelih ponuda izabrati najpodesniju, a ova je ovisna od odobrenja opč. viječa te Pokrajinske uprave za B. i H. Za stavljene ponude, i načrte nema natjecatelj pravo tražiti odštete. Ponude moraju biti propisno biljegovane po T. br. 25 zakona o taksama i pristojbama a imaju biti kod potpisanog ureda najkasnije do 31. augusta t. g. Doboj, dne 10. jula 1923. Gradonačelnik : Hadimujagič. .! ^ tovarna U vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi 1 : najfinejši in najokusnejši : | namizni kis iz pristnega vina. | ZAHTEVAJTE PONUDBO! | Tehnično in higijenično najmoder-| neje urejena kisarna v Jugoslaviji. H Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. lnTrgo^tici #s|a5aile * »Trgovskem listu“! Lestnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljane. _ Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d