SLOVENSKA BESEDA
Kulturna dejavnost v emigraciji ni enostavna stvar, a vendar lahko rečemo, da ta dejavnost v deželah, kjer žive Slovenci v večjih skupinah, kot n.pr. v Ar= gentini in Združenih državah, lepo cvete in se razvija. Ohranitev materinskega je zika, zlasti v svoji nepokvarjeni obliki, je težavna, a v leposlovju še dvakrat bolj. Kljub temu, da je preteklo od našega odhoda iz domovine že dobrih deset let, je naša pisana slovenska beseda ostala skoro docela nedotaknjena in samo v časopisih naletimo sem pa tja na kako poslovenjeno tujko. Ohranitev te čistoče bo seveda postajala iz leta v leto bolj težavna, zlasti pri doraščajoči mladini. Za to je toliko bolj važno, da sedaj, ko je- še čas, podpremo dejavnost naših kultur aikov' in pripravimo doraščajočim rodovom osnovo za njihovo lastno izpopolnjeva = nje. Poleg pisane besede je nedvomno važna tudi živa govorica, kjer je težava še ftorda hujša, a to zlasti pri Slovencih, ki žive daleč od velikih slovenskih na -selbin. Za te je pisana in govorjena slovenska beseda edini stik z narodom,iz ka terega so izšli.
KLIC TEIGLAVA objavlja te dni oglas za novo slovensko ploščo, ki.jo je po= snel slovenski pevski zbor' KOROTAN v Clevelandu v Združenih državah. Sedaj je na še uredništvo to ploščo tudi prejelo in jo pr<: xz,kusilo ter z veseljem ugotovilo, da smo prvič v emigraciji dobili zares kvalitetno izvedbo nekaterih slovenskih narodnih in umetnih pesmi v obliki, ki je dostopna vsakomur neglede na razdalje. Pevski zbor KOROTAN šteje 64 glasov: 19 sopranov, 11 altov, 15 tenorjev in 19 ba sov. Poleg tega ima še nekaj zelo dobrih solistov, kot baritonista Jožeta'Dovja= in sopranistki Malko Povirk-Gregorčevo in Mimi Veiderjevo. Začetek zbora sega nazaj v leto 19511 ko so ga tvorili samo moški glasovi, katerim pa so se že ne = kaj mesecev za tem pridružili tudi ženski. Največ koncertov je bilo prire enih v domačem-Clevelandu, a v septembru 1955« je bil prirejen koncert tudi v Torontu,v Kanadi. Januarja 1954. je zbor predvajal enourni slovenski pevski in drugi kul = turni in prosvetni program na clevelandski televizijski postaji, od jeseni 1953* dalje pa sodeluje pri polurni slovenski oddaji na clevelandskem radiu WERE. Juli Ja in avgusta 1953» je zbor sodeloval tudi pri prvem jugoslovanskem folklornem filmu, ki so ga v Clevelandu predvajali prvič koncem januarja 1954. Nemalo zaslu So za to bogato preteklost nosi konservatorist Metod MILAČ, ki je zborov pevovo= dja, kakor tudi zaporedni predsedniki Marijan Strancar, dr.Stane Šušteršič in Jo že Likar, da seveda ne omenimo požrtvovalnosti in navdušenosti članov zbora same ga.
Plošča obsega skoro tričetrt urni program za moški, ženski in mešani zbor ter solo točke, kar na žalost mine prehitro, da bi človek bil zares zadovoljen, t normalnih prilikah bi bilo tri četrt ure prepevanja kar dovolj, toda koncert ta J Le vrste bi človek lahko poslušal dolge ure. Predvajanje pesmi je izbrušeno do po tankosti in nam nudi tudi s tega vidika pravi umetniški užitek. Vseeno, plošča šc vedno ostane plošča in jo lahko ponavljamo kolikorkrat in kadarkoli nas je želja. ^ tem je neprecenljiva vrednost tega podviga. Težavo sicer predstavlja dejstvo, du je to "počasna plošča" (long-playing' record), kajti v mnogih deželah izven A= ^trike le malo ljudi, ki imajo radiograme ali gramofone z napravo za predvaja dje teh plošč. Stvar je prav za prav amerikanska zamisel, ki šele prodira navzven tu bo trajalo še nekaj časa predno bo postala enako udomačena kot navaden gramo= fon ali radio. Toda kljub tej trenutni težavi ni vrednost plošče prav nič zmanj= tuna. Naši ljudje jo še vedno morejo poslušati pri kakem znancu ali v kakem klu= bu, ki to napravo poseduje, a nakup plošče same bo predstavljal še en doprinos k ^uporom, da se naša slovenska beseda ohrani za nas in naše otroke. Uredništvo
Gtev.208.
TUDI JUGOSLOVANSKA MOŽNOST?
Lani v avgustu je tisk, ki zastopa idejo samostojne slovenske države, ooja= vil izid volitev v glavni odbor "Slovenskega državnega gibanja". Te volitve, ki so bile tajne, so potekale nekako tri mesece in pol; kot sodim, v prvi vrsti med podpisniki svoječasne Izjave, predložene tedanjemu N.C.F.E. v New Yorku, in ka = snejšimi novopridobljenirni pristaši. Po, časopisnem obvestilu so bili izvoljeni v tričlanski izvršilni odbor gg.dr.Ciril Žebot, Jože Goršič in Miro Krek (odnosno dr.Ludve Leskovar, ker sta poslednja dva dobila enako število glasov.) Poleg teh pa bi naj v glavnem odboru sedela še gg.dr.Mate Resman in bivši narodni poslanec Jože Špindler kofzastopnika neorganiziranih pripadnikov slovenskega državnega gi banja", kakor je bilo rečeno v sporočilu, ter sedem zastopnikov drugih društev in organizacij, ki to idejo zagovarjajo. Imena teh niso doslej sporočena in tudi "po drobnejše poročilo" o celi zadevi doslej še nisem nikjer zasledil, čeprav je to bilo 15.avgusta lani obljubljeno. Zaradi čakanja na to "poročilo" sern tudi pozen s tem člankom.
V kratkem obvestilu o izidu volitev, podpisanem od "člana volilne komisije" g.Ludvika Jamnika, nekoliko presenetita dve stvari. Da so volitve potekale pisme no in tajno, v to ne dvomim, ker je to možno izpeljati, čeprav zahteva precej ca sa. ("Slovenska Pravda" na primer že leta sem voli svoj odbor na tak način.) To= da s časom mi ne gre v račun to, da bi bilo v tem roku treh mesecev in pol isto= časno tudi mogoče vzpostaviti zvezo med "neorganiziranimi" in od njih doseči, da bi postavili svoje kandidate za volitve in da bi končno tudi imenovana dva izvolili. Ker pač ni na razpolago "podrobnejšega poročila", morem zato domnevati, da so bili taki neorganizirani več ali manj postavljeni pred izvršeno dejstvo,da so dobili kandidate že določene. (Morda celo samo dva in je torej bilo kaj malo vo= liti.) To bi sklepal tudi na podlagi vesti, da je bilo sprva ponujeno mesto v od boru g.dr.Pavlovčiču, ki pa ga je odklonil, češ da vendar ne more zastopati "ne= organiziranih" iz enostavnega razloga, ker niso organizirani in ga torej ne more jo kandidirati ali pooblastiti kot svojega zastopnika. Pa to končno ni tako važ= no. Ge so s tem zadovoljni "neorganizirani" volilci, zakaj bi ne bili tudi drugi?
bolj sem presenečen nad kandidaturo in izvolitvijo dr.Mateja Resmana, ki je obenem predsednik clevelandskega kulturnega društva "Krog", čeprav je jasno,da v gibanju on ne predstavlja "Kroga" niti nima "Krog" kaj skupnega z gibanjem. Koli kor mi je znano, je dr.Resman preudaren človek, daleč od vsake skrajnosti. Rekel bi, da je jugoslovansko usmerjen, čeprav to dejstvo čisto nič ne zmanjšuje njego ve privrženosti slovenski državni ideji. Kolikor morem od daleč sklepati, jemlje dr.Resman slovensko državo kot osnovo in kot dejstvo; torej nekaj, kar je. Iz te ga vidika torej zanj ne bi bilo debate, ali je za slovensko državo ali ni. Je,ker ta država obstoja in ker bi bilo - če nič drugega - nesmisel, nekaj podirati,kar je bilo pridobljeno s toliKO krvjo. Toda po drugi strani sklepam, da dr.Resman u= pošteva tudi vse geopolitične činitelje, ki dopovedujejo, da sama slovenska drža va ne more obstati. S Trstom morda še kako; brez njega gotovo ne. Toda to končno dopuščajo tudi prvaki gibanja, ker ne izključujejo višje vezave. Razliko med nji mi in dr.Resmanom vidim v tem, da prvi s stalno in enostransko kritiko Jugoslavi je to možnost praktično izključujejo, dočim realistični dr.Resman predvideva, da je vezava slovenske države v demokratično jugoslovansko skupnost najlažja in tu= di realistična kombinacija, ker vendar Jugoslavija že obstoja. Treba ji je le da ti polno svobodo.
Dvomim, da ne bi bili prvaki samoslovenskega gibanja vedeli za takšno ali vsaj podobno dr.Resmanovo stališče. Toda ker posledic tega znanja doslej še ni -sem mogel zaznati, morem pač le ugibati. Vidim dve možnosti: ali gre za propagan dno potezo, češ da so celo jugoslovansko orientirani Slovenci - 1 la dr.Resman -za slovensko državo ali pa gre za dejansko, praktično spremembo politične takti= ke ali celo smeri. V prvem primeru bi bil dr.Resman pač le žalostna lutka. V dru gem primeru pa bi mogel v glavnem odboru blažiti skrajnosti in vplivati, da bi njegovi kolegi na vso zadevo gledali manj sentimentalno, pa zato bolj realistič= no, politično; naj že bo to iz jugoslovanskih notranjepolitičnih ali pa mednarod nih vidikov.	P.
+ ADAM PR IB 10 EV IC
12.februarja t.l. je umrl v Kanadi Adam Pribičevicf, znani publicist, politik in član izvršnega odbora Samostojne De= mokratske stranke.
BEOGRAJSKA OPERA V PARIZU
. Beograjski operni in Laletni ansambel bosta gostovala v Parizu od 27. do 30. marca. Poleg baletov bo prikazana opera "Don Kihot".
RAZGLEDI :
NOVI LJUDJEI- časopis RAVNOGORSKI BORAC je objavil v svoji novemberski številki uvodnik pod naslovom "Novo poglavje". Uvodnik je zanimiv in predstavlja rezultat dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Med drugim pravi, da je trošila emigracija v poslednjih desetih letih svoje sile predvsem za neplodna razpravljanja in da ni bila sposobna, da bi se vživela v proces, ki se je medtem razvijal v domovini. "Samo majhen del te emigracije, mladi odnosno mlajši ljudje so uspeli, da se od= daljijo od balasta preteklosti, ki je at.al napoti vsaki skupni in pozitivni akci ji"... "Vse do pred mesecem dni je bilo med emigrantskimi politiki in nekateri= mi bivšimi četniškimi starešinami skoro nemogoče braniti tezo, da: oni..ne_.bodp ti,_ ki bodo igrali kako važno vlogo pri osvoboditvi domovine in da jih dežela kot ta ke ne želi." Uvodnik nadalje pojasnjuje, da bo "revolucija" v Jugoslaviji izvede ! na- ha isti način kot na Poljskem in Madžarskem, brez sodelovanja emigracije. "Baš te sile odpora v domovini, katere naša emigracija ni jemala v obzir ob priliki svojih državnih kombinacij odnosno jih je podcenjevala, bodo glavni in odločujo= či činitelji pri osvoboditvi domovine. Ako politični modrijani in samozvani vodi telji v emigraciji mislijo, da se bodo lahko ob svojem povratku v že osvobojeno d&želo priporočili ljudem s kompleti časopisov, ki so tu izhajali, skrbno sestav njenimi govori ob priliki nacionalnih svečanosti in komemoracij, ter s publikaci jami, ki se bavijo z njihovo preteklostjo, se kruto varajo... To novo poglavje,
I ki označuje začetek revolucijonarnih svobodoljubnih pokretov v deželah, ki se na 1 bajajo v komunističnem robstvu, zahteva izpremembo tudi v emigraciji; zahteva no Ve ljudi, ki bi pomagali revoluciji doma s tem, da bi tu, v tujini, v svobodnem svetu, postali verni tolmači resničnega razpoloženja, narodovega razpoloženja v domovini, ne pa onega, ki je prevladovalo pred desetimi ali petnajstimi leti. Ti haši stari politiki, ako hočejo napraviti stvari svobode največjo uslugo, bi sto rili hajboljše, ako bi se umaknili in odstopili svoja mesta mlajšim, živahnejšim silam, ki gledajo na stvari bolj realistično... Ako pa bodo to izpremembo ovira= j-ii bodo današnjo negativno oceno samo pojačali,a pri tem ne bodo mogli zaustavi | ti tok dogodkov in časa, ki jih bo tako ali tako potisnil ob stran in vrgel na površje novo ekipo..."
Ako ne bi človek vedel, da gre tu za demagogijo in za neznanje uvodničarja, j bi rekel, da je ta uvodnik plod kakih fašistov - totalitärcev. Kaj namreč skuša 1 Pisec uvodnika, zavestno ali podzavestno, napraviti? Najti skuša "žrtvenega ko = 21&" med starci in prepričati ljudi v domovini, češ: "Starci so krivi, da še ni= ste svobodni!"
Uvodnik je obenem tudi otročji, medtem ko pisec uvodnika izkazuje mentalite t° trinajst do štirinajst letnega dečka, ki ooicajno ve mnogo bolje, kako je po= trebno' urediti svet, voditi politiko, osvoboditi domovino itd. Nekateri fizično ^s.li, ljudje se ne morejo znebiti te mentalitete vse svoje življenje. Mladost' sa ma po sebi ni nobena kvalifikacija"za upravljanje države, kakor ni tudi starost.
1 5 so mnogi starci reakcionarni, je dobro poznana stvar, s katero je treba ra=
: cuhati, Toda mladi ali stari, vsak poedinec ima pravico do svojega mišljenja.Te ne smejo osporiti niti mladi starim niti stari mladim. A pisec uvodnika ospo= ■^va, starim baš to pravico, da mislijo za sebe in zahteva, da usvojijo njegovemi
To je neploden način, po katerem naj bi prišlo do sodelovanja med starimi in ■'‘ladimi. Stari imajo gotov ugled, a mladi voljo za delo. Oboje skupaj bi lahko da ■^0 pozitivne rezultate.
Pisec govori o "balastu preteklosti", a pri tem pozabij-a, da je tudi sam pro ■^vod te preteklosti. Enako je posrečeno, ko pisec trdi, da starci odnosno emi = tlaciju nasplošno ne bo igrala nobene "vloge pri osvoboditvi domovine", kot dane Po "osvoboditvi" (bogsigavedi, kaj si pod tem predstavlja) nobene možnosti a= v1 Potrebe, da mnogi emigranti, stari in mladi, dajo svoj doprinos k ureditvi dr 2ave. Naravno, pisec uvodnika smatra, da imajo na to pravico samo takozvani "za= ■bužni", med katere šteje nedvomno tudi sebe. A poleg tega si upa všteti tudi ^obe rned one, ki naj bi bili v svobodnem svetu "verni tolmači svobodoljubnih po= 1'etov v domovini" ter morda zaupno ve celo to, koga in kaj narod doma želi. Do=
sem slišal že na stotine raznih verzij o tem, kaj si narod doma želi (kot da ^arod ni sestavljen iz milijonov poedincev, od katerih ima vsak posebne želje).
‘ °harhisti govorijo celemu svetu, da je narod doma Zc. kralja Petra in verujejo,
1 se bo po osvoboditvi vrnil domov na belem konju. Ravnogorci trdijo, da je ves u:rod organiziran v nekakšnem "Narodnem ruvnogorskem pokretu", itd.itd. Te pesmi pojejo enako Srbi kot Hrvati in Slovenci. Vsak od nas vse, kaj narod misli!
Novi ljudje? Nove ekipe? Nikakor ne, ako naj nam služi pisec tega uvodnika
za model. Ne novi ljudje, ne nove ekipe, ki naj bi zamenjale "starce", marveč novi duh, demokratski duh - to je ono, kar je potrebno. Mi verjetno ne bomo mogli so= delovat.i pri "osvoboditvi domovine" (niti ne vemo, kako bo do tega prišlo - Ma = džarska in Poljska nista svobodni kljub revoluciji), toda lahko bomo prenesli v domovino demokratski duh, ako že danes v emigraciji delamo v tem duhu.
B. SIMONIČ
PISMA UREDNIKU
Ustavna vprašanja,- KLIC TRIGLAVA je ob= javil članek g.F.Lovrenca "Jugoslovanska ustavna vprašanja" in članek g.S.Jereba "Misli na 'ustavna vprašanja'". Zelo tež ko je dati mišljenje k enemu ali drugemu članku, ker oba vsebujeta gomilo raznih stvari, o katerih bi bilo potrebno raz= pravijati na dolgo in široko posamič.
Vsi oni, ki smatrajo, da je Jugoslavi= ja potrebna, se strinjajo, da je lahko samo federativna. Federalizem ne pomeni "razbijanja jugoslovanske misli", kot ne kateri trdijo, marveč predstavlja en na= čin (nekateri celo smatrajo, da je to e= dini način), na katerega se lahko najde rešitev problemov politične organizacije v Jugoslaviji. Odnosno, da navedem citat iz knjige profesorja texaške univerze Williama S.Livingstona (Oxford, 1956):
"Skoro vsaka razprava o federalni vla= di in njenih problemih se pričenja s pred postavko, da gre za vprašanje, ki se ti= če legalnega formalizma in formalnega pravnega sistema. Analiza tega vprašanja je običajno pravna analiza in politična vprašanja so običajno podre jena.princi= pom ustavnega zakona,
"To je gotovo najprimernejši način, na katerega se da razpravljati to vprašanje in v mnogih slučajih je tudi edini možni način. Toda ni edini. Ce se pojavi neko vprašanje, ki zahteva legalen odgovor,ga je rnožno rešiti samo na pravni način...
Legalni odgovori imajo svojo vrednost sa mo za rešitev pravnih problemov. Federa= ližem pa je povezan tudi z mnogimi drugi mi problemi, ki niso pravne narave. Bi= stveno naravo federalizma je treba pois= kati v gospodarskih, socialnih, politič= nih in kulturnih silah, ki nakazujejo po trebo za usvojitev federalnih oblik, in ne samo v duhu legalne in ustavne termi= nologije. Federalizem je podobno kot ve= čina odrejenih oblik rešitev odnosno po= skus rešitve nekega določenega problema politične organizacije. Federalne vlade in federalne ustave... nastajajo na po= dlagi gotovih podžigajočih elementov in federalni sistem se zavestno uporablja nosti ali prireditve, toda noben urednik kot sredstvo za rešitev problemov, kijih ne sme spremeniti smisla katerekoli tr= predstavljajo ti elementi."	ditve, dokler ni preje prepričal pisca,
Mislim, da bi bilo mnogo boljše, ako da je prvotna trditev zmotna.Vse spremem bi gg.Lovrenc in Jereb razčistila mnoge b® v dejstvih ali okoliščinah in,kolikoi druge stvari predno se upuščata v razpra je možno,vse spremembe v rokopisu naj bo ^♦^♦^♦♦ + $**i(Esl< + ***^**^ + ********>. + ***ii‘*****do predložene piscu v odobritev."
vo legalne strani. Posebno g.Lovrenc bi' moral najpreje razčistiti gotove pojme z demokratske točke gledišča, da bi nje govi argumenti lahko postali močni. M.
G.urednik! - Zanima me, s kakšnim pot= nim listom potujejo člani Karadjordje= viđeve družine. Ali ima kralj Peter pot no listino izdano na podlagi mednarod= nega sporazuma o beguncih brez držav= Ijanstva od 15.oktobra 19^6, s katero rabi vizo za vsako državo, kamor se na meni? Ali pa so si on in njegova brata omislili angleške potne liste, s kate= rimi je toliko manj sitnosti na potova njih?	B.P.
G.urednik! - Ali Vam je pohvala g.M.T. (KT 206) toliko ugajala, da se Vam ni zdelo vredno postaviti v obrambo lista, ki ga urejate? Ce namreč "Klic Trigla= va" - poleg prinašanja vesti - ne izha ja tudi zato, da bralci oh njegovih član kih ne razmišljajo in se z argumenti ne udeležujejo razprave, potem ni nobene razlike med njim in ostalimi slovenski mi listi. V takem primeru bi. zaradi me ne "Klic Triglava" lahko danes prene = hal izhajati, da.ne bo "motil zbrano = sti na sodni dan".	D.,P.
Op.ur. : "Pohvala", ki jo omenja g.D,P. ni veljala meni, marveč gg*P« in B.Si= moniču.'Zvest načelu, da imajo čitate ' Iji pravico, 'da povedo, kaj o člankih in razpravah, ki tem člankom sledijo, menijo, sem objavil tudi pismo g.M.T., ki ne rabi nobenega pojasnila. G.M.Tui pač ne morem prisiliti, da/mu razprava med g.P. in g.Simoničem ugajala.
Urednik
Torontska "Slovenska država" je iz "E= tičnega kodeksa Združenja piscev za re= vije" ponatisnila naslednji memento ured nikom:
"Uredniki smejo popraviti ali črtati rokopis zaradi sloga, slovnice, zgošče=
ŠOLA V HIŠI ZAROTNIKOV
Mednarodni biro FABIAN SOCIETY , o kateri je v KLICU TRIGLAVA pisal že S.L. v štev.200, je priredil od 15» do 17.februarja t.l. poseben seminar pod našlo = vom "The new look in Eastern Europe" (Nova smer v vzhodni Evropi), na katerem so predavali Paul IGNOTUS, povojni madžarski tiskovni ataše v Londonu; Lucjan BLIT, predvojni socialistični odbornik mestnega sveta Varšave; prof.Hugh SET0N-WATS0N, arigleški univ.profesor za rusko zgodovino; in Richard LOWNETHAL, diplomatski do= Pisnik angleškega tednika OBSERVER. Seminar se je vršil v "Hiši zarotnikov",Bea= trice VVebb House, blizu Dorkinga, Surrey, kjer so se nekdaj sestajali prvi vodi= telji angleških socialistov. Predsedoval je Kenneth Y0UNGER, državni podtajnik 2a zunanje zadeve v zadnji laburistični vladi in narodni poslanec v sedanjem par iamentu. Omenil bi še, da je okrog sto laburističnih narodnih poslancev včlanje= flih v FABIAN SOCIETY, kar gotovo predstavlja "možganski trust" laburističnega po kreta.
Toda neglede na to, kdo je priredil ta seminar, zame so bila omenjena imena dovoljno zagotovilo, da bo seminar na visoki stopnji in da se mu izplača priso = stvovati ter o njem poročati čitateljem KLICA TRIGLAVA. Zaradi pomanjkanja prosto ra bom moral razdeliti vso snov na dva dela: Topot Dom obdelal predavanja gg. 1= ßflotusa in Blita, prihodnjič pa predavanja prof.Seton-Watsona■in g.Lowenthalä.
Upor na Madžarskem
PAUL IGNOTUS, madžarski socialist, je bil tiskovni ataše v Londcmu po, zadnji sVetovni vojni. Ko je prišlo na Madžarskem do združitve komunistov in socialnih demokratov v eno stranko, so ga obtožili vohunstva v korist britanskega Intelligence Service-a in ročno zaprli. Podobna usoda je doletela tudi druge madžarske s°cialistične voditelje. Izpustili so ga šele po 20.kongresu sovjetske komparti= de) ko se je pričel proces "rehabilitacije". Doživel je vstajo v Budimpešti in njenem propadu pobegnil na Zapad.
Ignotus se je v svojem predavanju omejil samo na.dva vprašanja: l) Ali je Predstavljal upor na Madžarskem'revolucijo ali proti-revolucijo? 2) Kateri druž= deni razred je bil v uporu najbolj aktiven? Na vsa ostala vprašanja, ki so zani= !nula slušatelje, 'je odgovoril v razpravi.
Kadarkoli pride do uporov, se je potrebno predvsem vprašati, proti komu ali ^emu so se ljudje uprli? V madžarskem slučaju so se ljudje dvignili proti tuji Nadvladi in vmešavanju, ne ‘pa proti osnovnim reformam, ki. so se izvršile po osvo doditvi izpod nacizmu. Priznati je treba, da so Rusi osvobodili Madžarsko izpod P^cizma in da so pomagali razbiti semi-feudalno ureditev, ki je tam še vedno ob= sdojala. Romagali so razbiti veleposestva in podržaviti gotove osnovne industri= za kar jim’ je bilo madžarsko ljudstvo hvaležno. Tudi po združitvi socialno de, •Ilokratske in komunistične stranke je bil režim še vedno dokaj svobodoljuben. To= po letu 1948. so se pričeli "glajhšaltunga", diktatura in hvalospevi "vodite=
... Kadarkoli se je na nekem sestanku omenilo Rakosijevo ime, so morali udele ^enci vstati in ploskati po taktu. Hlapčevska uslužnost-se je razvijala kot nik=
dar
poprej. Potegovanje civilov za vojaške čine, ki so pomenili oblast, je preše
Salo vse meje. Vsi Madžari, ki so kdajkoli v preteklosti potovali na Zapad,so bi 1 osumljeni zvez z Zapadom in automatično obtoženi kot "vohuni". Propaganda pro 1 preprečevanju materinstva je bila podobna propagandi v nacistični Nemčiji. Ve ^ki plakati so oznanjali: "Materinstvo za poročene žene je dolžnost - za neporo 'efle slava!" Vse to je vodilo ljudi do prepričanja, da je režim nele despotski, ürnpak tudi reakcionarni. Toda ko so njihove proteste zadušili ne 1c Rakosi, Gero n drugi, marveč tudi Rusi, so se ljudje uprli, da bi jim tujci diktirali v last dč državi.
Kateri razred je bil najbolj aktiven v vstaji? Vsi razredi brez razlike.Kon !j“ervativni elementi so bili prav za prav že izza vojne tako potlačeni in oslab = d6ni, da niso igrali nobene aktivne vloge, čeprav so podpirali vsako potezo u = ^Ornikov. Kmetje so stali solidno za uporniki in jih podprli s hrano. Najaktiv = ^“OŠi od vseh so bili dejansko mladi ljudje - študentje in oficirji - ki so jih Vsega početka vzgajali v komunističnem in pro-ruskem duhu.' Tem so se nato pri družili delavci.
L V razpravi, ki je sledila tem kratkim ugotovitvam, je Ignotus podal še sle= .e°e odgovore na številna vprašanja: Vstaja ni bila pripravljena. Edini dokaz,da diia pripravljena, ki si ga jo novi predsednik Kadar lahko omislil, je bila ne u4lesova izjava, da je "vedel, da bo do tega prišlo". Dejansko pa se je začelo
Štev.208.
— — — ■ — — — —
tako, da je tajna policija streljala na demonstrirajoče študente, ki so se nato v sveti jezi zatekli k svojim kolegom med oficirji in dobili od njih orožje. Ma= džarska je izdelovala veliko orožja, ker so Rusi smatrali, da lahko satelitom za upajo in da jim bodo sateliti služili kot najemniki. To je tudi razlog, da sedaj nihče razen tajne policije in varnostnih odredov ni več oborožen. Vstaja se niza čela kot posledica dogodkov na Poljskem, čeprav so protesti gotovo bili posledi= ca procesa "destalinizacije". Vzrok je bil predvsem v krutosti tajne policije.Ma džarska žal ni imela kakega Gomulke, medtem ko je bil Nagy slabič.
Po osvoboditvi Madžarske so Rusi podpirali predvsem komuniste, ki so bili na začetku dobri organizatorji. To je bil tudi vzrok, da so si pridobili precej pri stašev. Toda podpiranje režima je bilo predvsem oportunistične narave. Na režim= ski voz so planili tudi nekdanji madžarski nacisti in sploh vse, kar je Marx obe ležil kot "lumpen-proletariat", pri čemer ni ideologija igrala nobene vloge.. Ko= munizem kot tak ni naletel na noben odmev, niti ne pri delavcih. Šolski program ni imel velikega vpliva na mladino v marksističnem smislu. Dejstvo, da so otro = kom in študentom stalno ponavljali herojske štorije, kako so se komunisti v Rusi ji obrnili proti zatiralcem ljudskih množic, je spričo slabega življenja, ki so ga ti mladi ljudje lahko opazovali v lastnih družinah in okrog sebe, delovalo baš v nasprotni smeri, kot pa si je režim želel. Mladi ljudje so se vzgajali v duhu herojstva in obrambe ljudskih pravic - in nekako smatrali za svojo dolžnost, da® bore proti zatiralcem. Akcije tajne policije in podpora, ki jo je policija dobi vala od vlade, je pritisnila na režim pečat zatiralca, s katerim so ti mladi lju dje želeli končno obračunati. Ce bi se upor posrečil in bi prišlo do svobodnihvo litev, je težko reči, kak bi bil rezultat ravno zaradi mladine. Ni pa dvoma, in v tem so si bili socialistični in konservativni elementi edini, da bi se gotove stvari ne dale več izbrisati, n.pr. podržavljanje velikih industrijskih podjetij, razdelitev veleposestev, kmetijske zadruge itd. Pri tem dejstvo, da je 70% Madža rov katolikov, ne bi igralo nobene vloge, ker bi si kakršnakoli katoliška stran= ka, ki bi propagirala povratek na staro, nakopala na glavo skrajno nepopularnost. Kardinal Mindszenty je bil v tem pogledu sila previden, ko je govoril na radiu. Omenil je sicer ponovno upostavitev nekaterih cerkvenih ustanov in posestev, to= da na splošno je njegov govor izpadel pomirljivo. Kardinal se gotovo ni izkazal kot kak politik.
Titov primer je imel nekaj vpliva na mišljenje komunistov, kar se tiče de = centralizacije v gospodarstvu, delavskih svetov itd. Njegov primer je prišel prav nekaterim komunistom, ki so sovražili Ruse, da so dokazovali ljudem, da so možni tudi dobri "nacionalni komunisti". Toda, kar se tiče širokih ljudskih množic, za nje je Tito samo "mali Gbring".
Vzrok velikemu številu beguncev je predvsem strah zaradi negotove bodočnostL Ljudje smatrajo, da jih bodo Rusi odpeljali ali pa ubili, Če ne bodo delali za režim ~,a če bodo delali, jih bodo morda ubili borci za svobodo. Madžarski Odbor v izgnanstvu ima samo simbolično vrednost in lahko igra vlogo nekakega posredo = valca,'■ pa še to zavisi od stališča zapadnih sil. Ako bi Madžarska bila osvoboje= na, bi bil ta‘odbor sicer doma lepo sprejet, toda to bi bilo tudi vse.
Ali bi ruske intervencije ne bilo, ako se Anglija in Francija ne bi zaplet= le v sueško afero je težko reči. Rusi na začetku gotovo niso vedeli, kaj naj sto re - toda ako bi zapadne sile izdale izjavo, v kateri bi jasno povedale, da n.pr. smatrajo Madžarsko za del svojega varnostnega pasu ali kaj podobnega, potem bi se Rusi morda premislili odn. vsaj dvakrat pomislili. Tako pa so zapadne sile zav žele nekakšno nevtralno stališče in pustile Rusom docela proste roke. Bodočnost Kadarjevega režima je sedaj težko prerokovati. Eno je gotovo: ljudje mu ne zaupa jo, zlasti ne dokler bodo ruske čete na Madžarskem.
Izpremembe na Poljskem
LUCJAN BLIT je obiskal Varšavo .za tri tedne v decembru in ob tej priliki razgovarjal z mnogimi znanci, ki se sedaj nahajajo na visokih upravnih položajih. Svoje vtise, analize in zaključke je objavil tudi v nekaterih angleških časopi = sih. V svojem predavanju nam je prikazal kolosalno zmedo, ki vlada danes na Polj skem kot rezultat nenadnega vetra svobode. Gomulka je ljubljenec ljudstva, toda vse zavisi od tega, kakšen bo gospodarski položaj. Neka sopotnica na vlaku se je dobro izrazila, ko je rekla: "Kakšna škoda, da je Gomulkino ime Vladislav. Ge bi bil Mojzes, bi nas popeljal čez baltiško morje!"
Plače so tako nizke, da morajo ljudje imeti po dve - tri službe, da se lah= ko preživljajo. Delajo od zgodnjega jutra do poznega večera. Stanovanjske prili=
ke sc, nevzdržne in primeri, kjer po pet ali šest ljudi spi v isti sobi, neglede na ^pol, so zelo pogosti. Tatvina je nekako moralno priznano sredstvo v tej bor= bi za samoohranitev in ljudje se pri tem niti ne opravičujejo. Nasprotno, javno Priznavajo, da kradejo. Lahko si je zato predstavljati težave, na katere bo re = zim naletel, ko bo skušal izgraditi nek nov gospodarski sistem in solidno gospo=
Carstvo.
Kot v ostalih satelitih, tako je tudi na Poljskem igrala tajna policija naj večjo vlogo. Pri tem je najvažnejše to, da je bila ta tajna policija pod nepo = srečnim nadzorstvom sovjetske NKVD. Ko je NKVD-ju načeloval Beria, je zagotovil, da so na vrhovne položaje prišli njegovi ljudje nele v Rusiji marveč tudi na Polj skem. Po padcu Berie, ko jt njegove dokumente dobil v roke Hruščev, se je priče= 1° veliko čiščenje. Agenti Berie so bili poklicani v Moskvo eden za drugim in iz Sinili brez sledu. Eden izmed njih, Bvjatlov, pa je raje pobegnil na Zapad in pod okriljem Amerikancev izdal knjigo o poljski tajni policiji, kateri je bil s tem zadan smrtni udarec. Gomulka je spregovoril pred partijskimi aktivisti in razkril, kar je še bilo treba razkriti. Rezultat je bil, da je tajna policija docela izgu bila svojo moč in da so se Poljaki naenkrat počutili osvobojene strahu.
Ta svoboda se ni ustavila samo pri navadnih ljudeh, marveč je tudi globoko Načela same komuniste. Medtem ko jim je bilo dotlej dovoljeno govoriti in pisati zS°lj to, kar je kdaj izustil Marx, Lenin ali Stalin (podobno kot komunisti v Ru Giji za časa Stalina), - in kar so študentje nazivali "iz imperija citatov" - so sedaj naenkrat začeli objavljati dela vseh mogočih komunističnih piscev, pravo = Vernih in heretikov (kot n.pr.Buharina in Roze Luxemburg, ki je opozarjala Leni= na» da obstoja nevarnost, da bo prišlo do diktature partije nad delavskim razre= bom), s pojasnilom, da hočejo vedeti vse o socializmu in komunizmu. Odnosno kot Je rekel urednik varšavskega mladinskega časopisa: "Izgovor, da je bil za vse od govoren Beria, more zadovoljiti ruske otroke; izgovor, da je bil za vse odgovo = Stalin, more zadovoljiti samo poljske bedake; a kar je potrebno raziskati, je vprašanje, kaj je napačnega s sistemom, ki ga je upostavil Lenin."
19.oktober 1956. se smatra za dan "poljske revolucije". Gomulka se ni hotel “Prijeti nobenega posla v partiji, dokler ga partija ni sprejela za voditelja.To u omahovanju partijcev je bilo na mah konec, ko se je tik pred zasedanjem cen = ralnega komiteja razvedelo, da so Hruščev in drugi sovjetski voditelji na poti z Moskve v Varšavo, da preprečijo event. izvolitev Gomulke na čelo partije. Ko Jo Hruščev prispel na varšavsko letališče, ga je sprejela delegacija na čelu z °mulko, kar je Hruščeva tako razkačilo, da je zavpil nad Gomulko: "Ti si se pro 'j-L.Amerikancem in Zionistom! P in se .sploh ni hotel rokovati z njim. Toda Polja=
' -1 niso odpeljali ruske goste na sedež partije k zasedanju CK, marveč v hotel Bel Veder, ki je bil obkrožen s poljskimi tanki. Tako se je odločila usoda Poljske.
°ljski tanki okrog Belvedera in ruski tanki okrog Varšave. Gomulka je jasno dal ^Usčevu na znanje, da je Varšava že enkrat leta 19^+. bila porušena do tal in da Poljaki ne bodo obotavljali ta dogodek ponoviti. Naslednje jutro so Rusi od = domov praznih rok.
Gomulkinemu režimu grozi več nevarnosti. Prva je nedvomno slab gospodarski P°ložaj, ki se ga ne bo dalo popr.aviti brez pomoči od zunaj. Druga nevarnost je ^“^“vanje pro-sovjetskih grup v partiji, ki imajo podporo sovjetske ambasade v ^savi. Tretja nevarnost gi ozi s strani tisocev ljudi, ki so jih izločili iz taj e P°licije in ki imajo interes na tem, da se povrnejo stari časi. četrta nevar= tl°®^ Predstavlja nezaposlenost deset tisočev ljudi, ki so izgubili službe z uki= •' vijo 10 partijskih oddelkov, ki so nadzorovali vladne ustanove in državne u = J(nike. Ostali so samo A- partijski uradi, tako za propagando, organizacijo in Podobno. 90)ä sekretarjev lokalnih partijskih komitejev v državi je bilo odstav =
Vri V razpravi je g.Blit izjavil, da bi morala Britanija, kakor tudi druge za = n^)ae Velesile, ki to premorejo, pojačati trgovinske stike s Poljsko, kakor tudi; iti ekonomsko pomoč in kredite. V nasprotnem slučaju bo Poljska padla pod sov &ko dominacijo, ker bodo "stalinistični" elementi hujskali ljudi proti Gomul=
^ • Poljska potrebuje predvsem predmete široke potrošnje, rudarske stroje in po= r-deljsko orodje. Izgleda, da bo Amerika to potrebo do neke mere razumela. t m Podporo, ki jo zaenkrat Gomulka uživa s strani Cerkve, je g.Blit razložil s
eh, • da kardinal Wyszynski izhaja iz delavske družine in da se je vedno smatralo, n' “toji na levem krilu katoliške stranke. Nekakšen delovni sporazum med njim in
-eni,
Qo
^ulko je bil ustvarjen brez neposrednega stika. Centralna mladinska organizaci Oe bila prva, ki je izmenjala svojo vodstvo. Njej so sledili sindikati, ki so v°lili docela nove ljudi v svoj centralni odbor. Kot na Madžarskem, so tudi na
Poljskem dobili Rusi isto lekcijo, kar se tiče oborožitve - satelitov. Vojska je proti-ruska in na strani Gomulke, zlasti še odkar so morali Rusi odpoklic ati svo je oficirje.
Teza, da so Poljaki hooeš-noceš navezani na Ruse zaradi Nemcev, od katerih so dobili Vzhodno Prusijo, olezijo itd. po zadnji svetovni vojni, drži samo do neke mere, kajti vsi znaki kažejo, da zapadni Nemci vse bolj razumejo poljsko stališče. Dejstvo je celo, da so Poljaki sedaj začeli dobivati zahodno-nemške kredite v trgovinski izmenjavi. Poljaki sami ne menijo, da predstavlja Nemčija zanje resno nevarnost. (0 tem je več govoril g.Lowenthal, kar bom poročal priho dnjič.) Poleg tega so odnosi med poljskimi in vzhodno-nemškimi komunisti zelo slabi.
Poljski komunisti menijo, da se jim ni treba kaj naučiti od Tita. Gomulka je sicer dal prijateljske izjave dopisniku BORBE, toda to samo zato, da pokaže, da mu je na koncu koncev Tito vendar ljubši kot pa kak konservativen buržuj. Toda aretacija Milovana Djilasa je napravila na Poljskem zelo slab vtis - saj ima da nes Poljska polno Djilasov...
_________________________________I. Stanič
JUGOSLOVANSKA KRONIKA
Kot je poznano bo Vel.Britanija zmanj= šala število svojih čet v Nemčiji. Pri= zadeta bo tuditem tudi "podporna armada" kakih 80.000 civilov, od katerih jih je okrog 21.000 Poljakov, Jugoslovanov in Ukrajincev.
Marilyn Monroe in njen mož Arthur MiL= ler sta odklonila povabilo, da se udele= žita predstav Millerjevih iger v Beogra du.
Jugoslovanski Aerotransport in British European Airways sta sklenila pogodbo o zračnem prometu med Beogradom in Londo= nom za dobo tekočega leta.
Titov rojstni dan, 25.maj, so progla= sili za Dan Mladosti. Mladinske tekme bo do prirejene vsako leto med 19« in 25. majem.
Do 1.februarja t.l. je pribežalo v ^u goslavijo 15.321 madžarskih beguncev.Na zaj se jih je vrnilo 976* Za emigracijo v Združene države se jih je priglasilo 4.593, za Kanado 2.113, za Avstralijo 2.236, in nekaj malega za druge države. Doslej jih je dejansko emigriralo samo 214.
Volitve v novo jugoslovansko narodno skupščino se bodo verjetno vršile en = krat med 23. februar jem in 23.marcem 1958.
V Kairu je začela izhajati revija "Ju goslavija" v arabščini, ki jo urejuje titovski Informacijski center v Kairu.
Spomladi se bo Jugoslavija udeležila velesejmov v Leipzigu, Frankfurtu n/M.,
New Yorku, Milanu, Casablanci in Pozna= nju.
400 jugoslovanskih gradbenih delavcev bo odšlo letos na specializacijo v tuji no. Največ v Nemčijo in v Švico.
PLOŠČA PEVSKEGA ZBORA KOROTAN
Omenjeno ploščo lahko nabavite pri u= pravi KLICA TRIGLAVA za 25/- odn. nepo= sredno pri Pevskem Zboru Korotan, 1032 East 74th Street , Cleveland 3, Ohio,USA, za 3 in pol dolarja.
UMETNIŠKA LOTERIJA
Slovenska kulturna akcija v Buenos Ai resu prireja umetniško loterijo pod ge= slom: V VSAKO SLOVENSKO STANOVANJE -014	;
VEČ SLOVENSKIH UMETNIN! Med dobitki je več kot 20 kipov in slik slovenskih iz= seljenskih umetnikov, poleg tega še pet kompletnih zbirk vseh dosedanjih izdanj SKA.
Srečke po 5 šilingov kupite v Sloven= ski pisarni, Slovenski Dom, 62 Offley Road, London, S.W.9. * V
SLOVENSKO DRUŠTVO "SLOGA"
Kot smo že poročali,,se je v Kanadi ustanovilo novo slovensko društvo SLOGA, katere naslov je: 198 Balsam Ave.,S. -Hamilton, Ontario.
V tričlanski odbor so bili izvoljeni: .Dušan Horvat, predsednik; Aloj Pekošek, tajnik, in Janko Surina, blagajnik. Dru -štvo želi pomagati članom in nečlanom v neprilikah in sklepati prijateljske vezi.
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri spevki, ki so podpisani od Izvršnega odbora.- Naslov časopisa je: BM/TRIGLAV,Lon don, W.C.I.- Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu.Naročnina: 24/- letno.-