8. Številka. V LJubljani, v Četrta 10. Januarja »01. XL I6t0. lzhnja vsak daa »veeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po po*ti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 20 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lat« 24 K, za pol lete 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 Kf za Četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje d.iele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se me vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadsir., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Jfesetna priloga: , Slovenski Tehnik1'. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 89. 0 težnjah takozvanih „katoličkih modernistov". O gibanja med češkimi duhovniki na M i ravskem in Češkem, naperjenem v prvi vrsti proti terorizmu in absolutizmu episkopata, smo te dni že pisali ter označili glavne faz* v tem boju, ki bo morda zgodovinske važnosti za stališče katoliške cerkve med Slovani in v slovanskih deželah. V dotičnem članku smo se nakratko dotaknili tudi načel, za katere se bori struja takozvanih Bkatoliških modernistov" in radi katerih se je začel med episkopatom in duhovščino, pripadajočo tej struji, ljut boj, ki je dosegel sedaj svojo kulminacijo v prepovedi „Bilega Prapora", glasila č šie ^katoliške moderne". Da se zde ta načela episkopatu skrajna nevarna, dokazuje to, da so škofje po daljšem laviranju sklenili, z železno pestjo udariti četo reni-tentnih modernistov in proti njim porabiti vsa sredstva, ki jih ima v toliki obilici na razpolago katoliška cerkev, ako je treba uničiti nepokorne elemente, ki bi lahko postali nevarni njenemu obstoju- In škofje se ne motijo, ako vidijo v gibanju katoliške moderne silno nevarnost za katoliško cerkev v sedanji njeni obliki, zakaj ideje, ki jih zastopa ta struja, so tako zdrave in odgovarjajoče duhu moderne dobe, da morajo biti simpatične tudi vsakemu lajiku in naj si je še tako ravnodušen napram vprašanjem, tičocim se cerkve in nje notranjega življeLJa. Modernisti zahtevajo predvsem, naj se katoliška cerkev med Slovani postavi na zdravo narodno podlago in naj se Slovanom vrne starosloven-sko bogoslužje, ki sta je uvedla in Slovanom v Rimu priborila slovanska apostola Ciril in Metod. Katoliška moderna zre v slovanskem bogoslužju nele starodavno pravico, ki se j* dala Slovanom, nego tudi uspešno obrambno sredstvo proti grozečemu potujČevanju. Ztd glavno zapreko, da se cerkev brani, dati Slovanom njihovo starodavno, od raznih papežev jim zajamčeno pravo, smatra struja modernistov škofe, ki jih označuje kot novodobne Vihinge in vladne služabnike in agente. Zato zahteva, naj' bodo višji duhovni pastirji v slovanskih deželah zgolj domači sinovi, kijih pa najneimenujevlada, marveč jih naj voli ljudstvo in duhovščina. Kdor ima količkaj vpogleda v javno življenje med Slovani, pripadajočimi katoliški cerkvi, moia priznati, da je stališče, ki so ga zavzeli češki modernisti nasproti Škofom in višji duhovščini, docela pravilno in umestno. Nepobiten fakt je namreč, da so glavni vir vsega zla in najljutejših političnih bojev v vseh katoliških slovanskih deželah škofje in njihova najbližja okolica, ki niso ničesar drugega kakor slepo orodje Slovanom sovražne vlade in Rima in ki se dado pokorno izrabljati v svojem brezmejnem servilizmu za najhujša lopovstva proti Slovanom in njihovim težnjam. V tem oziru so si vsi slovanski škofje enaki od našega Buna ven ture pa gori do praškega nadškofa kardinala Skrbenskega: ponižni sluge v prvi vrsti seveda vladi, ki jih je imenovala, in Rimu. V takšnih razmerah je pač umevno, ako se čuje v krogih katoliške inteligence, v kolikor je še pristopna modernim idejam, vedno glasneje zahteva, naj cerkvene dostojanstvenike voli ljudstvo in duhovščina, zakaj ^dokler jih imenuje vlada", kakor pripominja „ Urezan y Jazyk", ^jih moramo smatrati za politične zaupnike in agente vsakokratne vlade." Ker torej škofje niso toliko višji dušni pastirji, kakor poslušni agenti Slovanom sovražnih vlad, zato je po mnenju modernistov neizprosen boj proti tem novodobnim Vihingom v interesa ne samo katoliške, nego tudi dobre slovanske stvari ne le neizogiben, nego naravnost potreben. Zato je struja, zbrana okoli „Bi-lega Praporja" započela odkrit boj proti tem škofom. „Pazite na kardinala Skrbenskega, ker je rojen Nemec in tuj plemič, pazite na brnskega Škofa Huyna, ker je Nemec, tuj plemič, odgojenec jezuitov in generalski sin, pazite tudi na nadškofa Bauerja, ki je duša avstrijskega episkopata in provzročitelj vseh persekucij," te stavke čitamo v ^Urezanem Jazvku" in jih navajamo kot veleznačilne, ker so iz njih razvidne glavne tendence, ki so gonilna sila v modernem gibanja češke nižje duhovščine. Zgradba katoliške cerkve kaže sumljive razpokline, a t e se ne dado zalepiti morda s pastirskimi listi, ampak le z razumnimi, času primernimi reformami, sicer je neizogibno, da se poruši kos te zgradbe; pri tem se pa prav lahko zgodi, da bo marsikateremu izmed mogočnikov, ki se sedaj poslužujejo zgolj inkvizicije in biča, pošteno zmečkana njihova mitra." Tako pišejo v „Urezanem Jazvku" modernisti, ki so ^."h škofje prokleli in jih proglasili za „kacire" (krivo-verce). Reformujte cerkev, sicer se poruši njena zgradba, tako kliče češka duhovščina svojim škofom. Da se prepreči grozeči propad, je treba v prvi vrsti odpreti tudi notranja vrata lajikom, zakaj cerkev ni nobena kasta, nobeno tajno društvo in njeni člani so tudi lajiki, pred katerimi cerkev ne sme imeti nobenih tajnosti, ker se vse tiče tudi njih, kar se godi v cerkvi. Lajikom se mora dati prilika, da razpravljajo in govore tudi o notranjih cerkvenih zadevah in da se široko odpro vrata vsaki upravičeni kritiki. Zato se mora enkrat za vselej napraviti konec nasil-stvu škofov, ki ne prenašajo nobene še tako upravičene kritike in ki segajo takoj po terorističnih sredstvih, da bi kritikom zamašili usta, nagla-šajoč, da se morajo notranje cerkvene zadeve razpravljati znotraj v cerkvi sami. Roko v roki s temi preosnovami pa je treba stremiti za tem, da se čimnaj preje odpravi eden izmed glavnih virov vsega zla v katoliški cerkvi — celibat. Celibat je po mnenju katoliških modernistov najbolj nemoralna in najbolj protinaravna ustanova na svetu. Celibat kot tak se mora odpraviti, ker je izključeno, da bi obstal drugače, kakor zgolj po imenu. De facto tudi ne obstoji in ne more obstati, kar zlasti dokazuje dan na dan duhovščina sama, ki daje na ta ali drugi način duška svojim nagnenjem, katerim se ne more ustaviti iz enostavnega vzroka, ker izvirajo iz narave, a da se naravi ni mogoče protiviti, to je že stara dokazana stvar. Celibat mora pasti, to je torej eden izmed bistvenih postulatov češke katoliške moderne. Ako se bo modernistom posrečilo, pripomoči svojim brez dvoma zdravim idejam do zmage, se sedaj še ne more reči. A če jih tudi za sedaj še uduši katoliška inkvizicija, to je gotovo, da njihove ideje v ugodnem Času zopet vzniknejo iz tal in prično odločilen boj z zastopniki starega okostenelega in preživelega katolicizma, Čigar reprezentant je sedanji episkopat Državni zbor D u n a j, 9. januarja. Brambovski minister je predložil rekrutni zakon, finančni minister pa zakon o zvišanju plač državnim uradnikom in slugam. — Posl. S c h w e g e 1 je interpeliral ministra notranjih zadev in železniškega ministra zaradi električne železnice Opatij a -Volosk o. — Posl. Noske je interpeliral trg. ministra zaradi zvišanja poštnih pristojbin. Posl. Gessmann je nujno predlagal, naj se takoj začne razpravljati o poročilu volilnega odseka o v a r-stvo volilne svobode. — Potem se je začelo razpravljati za nujnem predlogu glede hmeljarskega zakona. Po daljši debati je bil zakon tudi v tretjem branju sprejet. — Nato je naznanil predsednik, da so se vsi nujni predlogi umaknili, razen dr. FerjanČiČevega o konventiranju hipotekami h dolgov, Schrottovega o zakonu proti ponarejanju vina, G e s s m a n-novega o numerus clausus in varstvu volilne svobode. V razpravo se je takoj vzel Gessmannov nujni predlog glede numerus clausus. Končno so bile brez prvega branja sledeče vladne predloge izročene pristojnim odsekom: predloga o vojaških kreditih (proračunskemu odseku), zakon o vojaških norincih in vojaških taksah (brambovskemu odseku), zakon o regulaciji plač drž. uradnikom in slugam (proračunskemu odseku) in kroš-njarski zakon (obrtnemu odseku). Prihodnja seja bo jutri ob 11. dopoldne. Konferenca klubovi h načelnikov. Dunaj, 9. januarja. Ministrski predsednik je priporočal, naj zbornica reši do konca januarja vseh 33 predlog. Začela se je debata, katerim predlogam se naj da prednost. — Ministrski predsednik je v teku debate povedal, da bo vlada v eni prihodnjih sej podala programatično izjavo o draginji mesa in o sredstvih, kako bi se temu odpomoglo. Nadalje je predlagal, naj bi se seje klubovih načelnikov vršile vsak teden. Prihodnja taka seja bo v petek 11. t. m. Do tedaj se bodo poedini parlamentarni klubi bavili s programom za zadnje državnozborsko zasedanje. Ta program obsega za sedaj 3:» točk. K tem točkam pa pridejo: kot 34. nujni predlog posl. G r o s s a glede reforme kontrolne komisije o državnih dolgovih, 35. nujni predlog posl. Paoherja o umazani konkurenci, 36. nujni predlog posl. dr. Adlerja, naj dobe gradbeni rokodelci prvo pravico pri rubežu, 37. nujni predlog dr Adlerja za prosto kolportažo in 38. nujni predlog posl. Kaftana o lokalnih železnicah. Vlada upa, da se ves ta program s podvojeno naglico dožene, le glede kolportaže ni upanja, da bi se v tem kratkem zasedanju rešila, temue po- LISTEK. Boja na Veliki Klek. (Konec.) Človek, ki si ne ve razlagati naravnih čudes, se poslužuje pravljice. Tako se pripoveduje, da se bivali tu nekdaj »rečni ljudje, da so bile gore obraščene z drevjem, v znožju se je pasla živina, polje je bilo rodovitno. Semenj na nedeljo je zbral prebivalce celega okraja, ki so se zabavali s petjem in plesom. Na molitev so popolnoma pozabili. Kar nastane hud vihar, grom in blisk, od vrha Velikega Kleka se ulije silna ploha, uničen je bil človek in njegova okolica. Po dežju je zapihal veter, nastal je oster mraz, zmrznilo je vodovje, gore je pa pobelil sneg kot spomin na strašno kazen. Se dandanes se prikazuje Človeško okostje izpod ledenih razvalin. Odtrnimo se od pravljic in obr-nimo se dalje. V skali je vdolbljeno znamenje v spomin na Karla Hoff-mana, ki je prvi prišel dne f>. avgu- sta 1869 na vrh Kleka. Pokojnik je padel v boju pri Sedanu kot 231etni mladenič, njegovi prijatelji so mu pa postavili spomenik. Ozrimo se še enkrat na to neizmerno ledeno morje, obkroženo od snežnih velikanov, treba bo prekoračiti sneženo ravan, katera se tu valovito vzdiguje. Vodniki nas opominjajo k previdnosti, naj stopamo po odkazanih stopinjah, naj pazimo, da se ne spotaknemo nad ledenimi razpoklinami. Nataknemo si naočnike, pregledamo pot, katero bomo nastopili : vodnik pred nami, mi za njim. Po 1 uri 35 m smo prekoračili ledenik in občudovali silne razpoke; ali ni še prestana nevarnost, najhujše pride. Pred sabo zazreš sklade ledu, navpične pomole gladke ostrine v raznih oblikah. Mrzel sever brije, lahko pihljajoč sneženi prah nam prši v oči. Vodniki pripravijo vrvi, prive-žejo nas okoli pasu; sedaj pride strmina. Lezli bomo po hrbtu onega velikana, kateri nas je očaral s svojim vitkim vrhom. Vodniki nas zopet svare pred nevarnostjo, katera nam žuga; le en napačen korak in pogoltne te ledeno žrelo. Pogumno korakamo dalje, Čim višje, tem lepši prizori se kažejo, ne strašijo nas ledene razpoke, privadilo se je oko gledati ta brezdna, blesteča v solnČnem svitu z več metrov dolgimi ledenci. Opazujemo zanimivo ledeno jamo z veličastnimi ledenimi kapniki, zvitimi v vseh mogočih oblikah. Spominjajo te Postojnske jame. Hitro mine čas in nevede prideš do visočine; pokaže se dolga strma pot, katero smo prekoračili in gazili sneg do kolen. Ako si stopil v stran, bil si do pasu v snegu. Previdnost nam znova velevajo vodniki. Prekoračili bomo ledeni most, en vodnik je odšel naprej s cepinom poskusit, ako je dovolj trden, da nas obdrži. Na lahko krenemo čez zmrzli sneg. Na straneh zija globoko žrelo, 30 do 40 metrov globoko. Strah je minil. Zopet stojimo trdno in gazimo sneg dalje. Radostni klici odmevajo po sneženi puščavi; gledamo kvišku, snel je svojo čepico in prikazal seje v vsej krasoti vrh Zvonarjev. Višje prihajamo; med nami se razpenja jasno nebo, zvezda večernica vzhaja na obzorju, poslednji solnčni žarki rdeče gorske obronke. Oster sever piha v obraz, obleke se prijemlje sneg in zmrzuje, z urno hojo si grejemo otrple ude. Nasproti gledamo slikovite tirolske gore, Dolomite, iz daljave pozdravljamo lahke obrise naših Alp. Pod nami se razgrinjajo neizmerne doline z zelenimi gozdi, strme gore kipe k vrhu s svojimi raz dr a-panimi stenami, snežniki, kriti z večnim snegom, ledeniki, ki jih ne od-tojajo vroči solnčni žarki. Dospeli smo na Adlersruhe v nadvojvode Janeza kočo, 3455 metrov visoko. (KoČa je bila povečana leta 1898, in zopet letos se izdatno razširi. Med turisti, ki so prvi dospeli na vrh leta 1880, beremo tudi ime Valentina Staniča ) Hitro se preoblečemo v suho obleko, vzamemo gor-kega Čaja, da si nekoliko ogrejemo otrple ude. Precejšnje število nas je bilo zbranin planincev iz raznih krajev. Skupno smo se radovali krasnega večera in pozdravljali prihodnji dan. Predno gremo k počitku, pogledamo na okrog, mrak je objel dolino in noč začenja svoje vladarstvo; divje štrle strme pečine kvišku, veličast-neje izgledajo v jasne noči, krite s snegom. Nad nami se razpenja jasno nebo, posejano z neštevilnimi zvezdami,okoli koče pa buči mrzel veter. Hrup v koči nas je zbudil dmgi dan, hiteli smo na prosto, ah' bili smo razočarani nad prevarljivim vremenom, nad naglo spremembo, uničene so bile naše nade. Po solnčnem vzhodu je zapihal veter, gosta megla je nastopila, snežilo je kot v najhujši zimi. Vihar je tu il, da je odmevalo okoli koče, tema nas je objela, da se ni videlo nikamor. Potrti smo posedali okoli mize, z upanjem, da se naposled vihra ooleže in nam omogoči priti na vrh, od katerega nas je ločilo samo še 100 m. Prihajali so novi gostje, pobeljeni s snegom. Koča se je napolnila docela. Okna so zrnrzo-vala, toplomer je kazal 5 stopinj pod ničlo, dasi je bila peč dobro zakurjena. Veter je našel dovolj špranj, da je pripihal noter. Prisopihal je nov gost in pozdravili smo ga; vzbujal je sočutje čaka vsa tiskovna reforma skoraj gotovo na novi parlament. Obrtna novela Dunaj, 9. januarja. Na povabilo poslanca fi ii h e i m a so se zbrali danes obrti prijazni poslanci vseh. kronovin na dogovor o stališču, ki ga je zavzela gosposka zbornica napram novemu obrtnemu zakonu. Ostro so se kritizirale spremembe, ki jih je sklenila gosposka zbornica o tem zakonu. Soglasno se je sklenilo, da je zastaviti vse sile, da prodre načrt vsaj tak, kakršnega je sklenil stalni obrtni odsek dogovorno z vlado. Bodoče državnozborske volitve. Dunaj, 9. januarja. Tirolski deželni glavar dr. K a t h r e i n je obvestil vodstvo konzervativne stranke, da ne misli več kandidirati v državni zbor. Ltov, 9. januarja. rKurjev Lvovski" razširja vest, da namestnik grof Potočki v najkrašem Času odstopi, ker ne mara voditi državno-zborskih volitev na podlagi splošne in enake volilne pravice. Nagodba z Ogrsko Budapešta, 9. januarja. Časopisje ugiba, kaj se zgodi, ker ni upanja, da bi se doseglo sporazum-Ijenje med avstrijsko in ogrsko vlado. — Z merodajne strani pa se zatrjuje, da položaj še nikakor ni obupen. Oba ministrska predsednika se sestaneta v najkrajšem času, da. pretreseta gradivo obeh nagodbenih komisij. Tudi cesar je baje pri zadnjem delega-cijskem obedu izjavil napram raznim politikom, da je trdno uverjen, da se bo končno le posrečilo odstraniti ovire pri nagodbi. Prctisrbske demonstracije v Sofij'. Sofija, 9. januarja. Danes so bile velike demonstracije pred srbskim poslaništvom. Demonstrantje so metali v poslopje kamenje ter strgali in sežgali srbsko zastavo. Srbski diplomatični zastopnik se je pritožil pri vladi, ki je obljubila zločince kaznovati. Dogodki na Ruskem. Petrograd 9. januarja. Ko je danes vojaški vrhovni prokurator general Pavlov stopil na dvorišče vojaškega sodišča, stopil je predenj mlad mož v vojaški uniformi ter zaporedoma streljal na Pavlova. Po drugem strelu se je general zgrudil mrtev. Atentator je zbežal ter ustrelil dva preganjajoča ga policaja in nekega dečka, preden so ga mogli prijeti. Atentator je baje v vojaka preoblečen dijak. V bližini je bilo še šest v vojake preoblečenih rev oluci j onarje v, da bi bili priskočili, ako bi se prvemu ne bil napad posrečil. Umorjeni general je bil glavna opora reakcije. Revolucijo-narji so ga že lani obsodili na smrt, ker je vojaškim sodiščem zapovedal, naj sploh izrekajo le smrtne obsodbe ter jih tudi izvršujejo. Tudi v dumi so in smeh. Njegova gola kolena so bila obdana okoli in okoli z zmrznjenimi ledenci, kateri so štrleli kafeor zvonci. Snežena glava, obleka vsa snežena, izmučen od hoje, popolnoma onemogel, je bil kakor prikazen. Svetli se, smo vzkliknili. Hiteli smo na prosto, ali bilo je le za hip. Takoj se je zopet stemnilo, da bi šli na vrh, je bilo zaman. Tolažili smo se, da bo že boljše, ali bilo je vedno hujše; naposled smo sprevideli, da ni mogoče, zato smo se vdali. Izgubljen je bil dan, in kdo ve, kaj nam prinese prihodnji. Opravila so nas klicala domov; po dolgem posvetovanju smo se odločili, da odrinemo navzdol. Težka je bila ločitev, naš cilj ni bil dosežen. Proti enajsti uri smo oprtali prtljago, se zavili v gorko obleko, vodniki so nam pritrdili vrvi in najdi navzdol proti vetru, ki nam je kazal svojo moč, da nas je sukal in ds se jo bilo treba krepko ustavljati, da nas ni telebnil ob tla. Vračajoč se, amo vzeli drugo pot. Korakali smo čez ledenik, ki nima tako nevarnih ranpoklin. vendar se je ponesrečil ga sprejeli, ko je prišel odgovarjat na neko interpelacijo, s klici: »Ven z morilcem!" Bivši vrhovni prokurator sv. sinoda, Pobjednoscev, je za pljučnico nevarno zbolel. Moskva, 9. januarja. Mestni poglavar in ministrski predsednik S t o 1 y p i n sta dobila grozilna pisma. Perzijski šah Muzuffer-eddin f. London, 9. januarja. V Teheranu je umrl včeraj po dolgem bole-hanju šah Muzaffer-eddin, 54 let star. Pokojni je imel mnogo lastnosti dobrega vladarja. Zbliževal se je ljudstvu in evropski kulturi, uvedel je versko tolerančnost med raznimi sektami, ustanovil je več šol, odpravil davek na kruh in meso ter dal končno deželi ustavo. — Naslednik mu je 34letni sin Mohamed Ali, ki pa ni sin princezinje, kakor se je dosedaj zahtevalo za vsakega prestolonaslednika. Dopisi. Z Vranskega« Naš okrajni načelnik znani župnik Zdolšek kaže svojo pristno ljubezen do napredka s tem, da da šoli brco, kjer le more. Kot duša okrajnega šolskega sveta je imenoval za kraj nega šolskega nadzornika na šestrazredui šoli na Vranskem svojega pisarja K., dasi sta bila predlagana za to važno in vele-odgovorno mesto dva napredna in akademično izobražena narodnjaka. Ravno krajni šolski nadzornik moral bi biti vsestransko neodvisen značaj, ker ima važen posel predlagati med drugim zanikarne starše okrajnemu šolskemu svetu v kaznovanje. K. je tudi občinski uslužbenec in je primoran kot takšen delati nasprotno, namreč prizive proti kaznim. Ko je n. pr. tudi občinski uslužbenec nočni Čuvaj P. naznanil posestnika B. zaradi varnostnega prestopka na glavarstvo, maščeval se je ta občan in dosegel kot občinski odbornik nemoralni Čin, da je občina P. samo vsled tega službo odpovedala!! če bi hotel torej sedaj K. kakšno zanikamo stranko predlagati v kaznovanje, zadela bi njega, kakor P., enaka usoda. Na ta način se bode uničil s trudom pridobljeni obisk šole, kar pa bode seve le v prid samopašnim nenasitnim bi-sagam. Zdolšek posnema torej tudi glede šole izrek generala, kateri je rekel, da je ona prokletstvo za ljudstvo. Pa tudi svoje narodno srce je razkril Zdolšek s tem imenovanjem. Medtem, ko sta bila zato mesto predlagana gospoda odločna narodnjaka, je K. isti mož, kateri pri državno-zborski volitvi vkljub vsem prošnjam ni hotel dati svoj glas slovenskemu kandidatu dr. Dečku. — No, posledice tega imenovanja kažejo se tudi v tem oziru. Dokler smo imeli odločne in neodvisne krajne šolske nadzornike, bil je red in so bile. kakor povsod, tudi na Vranskem dovoljene različne društvene vaje v šoli. Ker sedaj potrebne zavednosti in odločnosti manjka, razkoračil se je nem-škutarski šolski sluga nad tambura-škimi vajami in dosegel, da je sedanji krajni šolski svet vsako na-daljno vajo v šoli prepovedal. — Tako skrbijo župnik Zdolšek in njegovi trabanti za napredek slovenskega naroda S pred kratkim nosač, katerega je pogoltnilo ledeno žrelo. Prišli smo v Stiidlovo kočo. Našli smo turiste, katerim je bila usoda mila, da so našli zavetja v njej. Od koče nadalje se vije pot vedno navzdol. Ozirali smo se nazaj, ali megla je ovijala obronke gor, le tuintam se je pokazal vrh in zopet izginil. Dospeli smo v Kais (1222 m), in se poslovili od vodnikov. Mudilo se nam je dalje, do Hnbena smo imeli tri ure hoda. Oprtali smo nahrbtnike in hiteli dalje. Pot vodi skozi gozde; v znožju žubori Kalski potok. Bila je že noč, ko smo dospeli do prenočišča. Večerja in ležišče sta se nam silno prilegli. Drugi dan ob šestik je bil pripravljen voz, da nas popelje skozi Kalsertal in I sel tal proti Lienzn (660 m). Lepo jutro je bilo, svež gorski zrak, bujni gozdi, pašniki, čedni kmetski domovi, vse to vpliva prijetno na planinca, da se mu po trudapolni gorski poti priljubi dolina. Poslovili smo se od gorskih krajev, žurili smo se in kmalu iskreno pozdravili dragi slovenski dom. Antonija Sadiim. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. januarja. — Škaf je »Staljen in razžalil ga je neki kranjski župnik, kakor je to raz videti iz [uradnega spisa Škofovega o pastoralnih konferencah leta 1906. Škof je duhovnikom naroČil, da morajo napraviti poročila o potrebi klerikalnih izobraževalnih in podobnih društev. Ker vedo duhovniki, da Škof kar nori za taka društva, so se večinoma izrekli za taka društva in le prav malo jih je bilo, ki so imeli toliko poguma, da so v previdni obliki povedali svoje pravo mnenje. Eden pa se je v#endar našel, ki je povedal brez ovinkov svoje mnenje. Pisal je škofu: „Tako društvo na kmetih nima niti sledu one veljave, kakršna se mu pripisuje od preširne ljubljanske gospode, ki je kruha pijana.1* Ta npreširna ljubljanska gospoda, ki je kruha pijana", so seveda ljubljanski duhovniki s škofom vred. Škof pravi v svojem uradnem spisu, da je razžaljen, ker je omenjeni župnik — pošteno povedal svojo misel, ker je brez ovinkov odgovoril na to, kar je bil vprašan. Škof pač ne prenese resnice in je jezen, če se kak duhovnik ne vnema za njegove norosti. — „Slovenceva" nevednost je ravno tako velika, kakor njegova ši-rokou8tnost. Vedno se baha, kaj vse zna in kako vse zna, v resnici pa je tako neveden, da se človeku kar tema dela pred očmi, če bere ta list. Tako piše včeraj, da so na Španskem ujeli dva ogleduha, enega v Manili, drugega v Lingayu. Vsak dijaček mora vsaj to vedeti, da je Manila največje mesto na Filipinih in da so Filipine dandanes last Združenih držav ameriških in ne več last Španske — samo v „Slovenčevem" uredništvu še takih elementarnih stvari ne vedo. A nikar misliti, da je to slučaj. „Slovenec" strelja take kozle prav pogo-stoma. Naj navedemo samo Še en izgled. Dne 22. decembra je priobčil konfuzen članek „Bosanska kriza". Članek je datiran iz Sarajeva, a je seveda spisan v Ljubljani, zakaj to je čisto izključeno, da bi v Sarajevu živeč človek zamenjal Kal-laya s — Kalnokyjem. To se je pa zgodilo v „ Slo vencu". V omenjenem članku je pisano: n. . . . v Bosni, kjer nesrečne roke, ki delajo v duhu Kalnokvj evem, delajo zgolj lastnim sovražnikom v prid." Žurnalist, ki ne ve, da je bil Kalnoky jako malo sposoben minister zunanjih del, ki ni imel nikdar nič opraviti z Bosno, in daje bil Kallay upravitelj Bosne, v čigar duhu so še danes vodi bosanska uprava, tak žurnalist naj gre za peč. ^Slovencu" naj bo to v svarilo. Oe se bo preveč repenČil s svojo učenostjo, bomo v prihodnje še večkrat pokazali, da je v resnici le neskončno neveden. — „Stranka vseh strank", tako naj bi se imenovala tista „ vseslovenska" stranka, katero vzbuja k Strahovala dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) IV. Plavaj, plavaj, mladi junak, Plavaj in na kraj priplavaj. Narodna. Ves zamaknen je gledal Andrej plemič Kržan krasno, komaj kakih osemnajst let staro dekle, ki je stisnjena ob očeta, sedela pred njim na krovu. Prvikrat ga je obšlo spoznanje, koliko je že zamudil s tem, da se ni mogel ločiti od svojega gradiča na skalnatem obrežju Liburnije in prvikrat se mu je zazdelo, da utegne življenje vendarle lepo biti. Niti za tre-notek ni maknil očesa od mlade dame, prav kakor bi dvomil, ima li pred sabo živo bitje ali čeznaraven pojav. Mlada dama je imela toliko opravka s svojim očetom, da Krža-nove pozornosti ni zapazila. Starega gospoda so popadale slabosti in nekajkrat mu je klonila glava, kakor bi izgubljal zavest. Naposled se je kar naenkrat nagnil vznak in obležal brez zavesti na roki mlade dame. življenju tržaški »Novi list", glasilo nemškega škofa Nagla. Seveda bi morala ta „stranka vseh strank" priseči slepo pokorščino rimskemu papežu, vsem neoDŠkutarskim našim škofom, dunajski vladi in se odpovedati enkrat za vselej svojim narodnim zahtevam. »Slovenec" je tako stranko že večkrat klical na dan, a vkljub temu, da stoji za njim vseslovensko ljudstvo", je še danes ni. Kdo pa verjame hinavcem! — Zboljšanje položaja državnih uradnikov. Kakor smo poročali v včerajšnji brzojavki, je finančni minister predložil včeraj poslanski zbornici dva zakonska načrta, ki obsegata od vlade nameravano zboljšanje državnih uradnikov. Prva predloga zahteva 20 milijonov kron, ki naj bi se razdelile kot enkratna izredna podpora med uradnike leta 1907. Ta znesek se pokrije z blagajničnim premoženjem, oziroma preostanki v gospodarjenju. Druga predloga obsega obsežne končne določbe, ki jih namerava ukreniti vlada v aktualnih uradniških vprašanjih in ki stopijo v veljavo z letom 1908 Po teh določbah se namerava za državne uradnike troje: zvišajo se aktivitetne doklade, da se odpomore vsakemu posamezniku napram težjim življenskim pogojem; pomnože se plačilne stopnje od HI. do XI. Čin. razreda v zvezi s skrajšanjem plačilnih pomaknitvenih terminov v najnižjih treh činovnih razredih, da se po možnosti da jamstvo za večkratno časovno določeno in hitrejšo dosego višjih plačilnih dohodkov; končno se skrajša v dosego polne penzije potrebna službena doba od 40 do 35 let. Zvišanje aktivitetnih doklad se izvrši tako, 1.) da se sedanje postavke v vseh krajevnih razredih zvišajo v V. Čin. razredu za 10%, v VI., VII. in VHI. za 15% in v IX., X. in XI. za 20%, 2.) da se krajevni razredi v svojem razmerju z Dunajem zboljšajo, in sicer tako, da se sedanji zneski po 60%, 50IJ in 40% dunajskih aktivitetnih doklad zvišajo na 70%, 60»/0 in 50^ 0 zvišane dunajske doklade, za mesta z več nego 80.000 prebivalci se pa ustanovi nov krajevni razred z 80% zvišane dunajske doklade. Pomnoži-tev plačilnih stopenj obsega v vseh činovnih razredih od III. nazaj razen IX. po eno stopnjo, v zadnjem pa dve stopnji. Višina novih plačilnih stopenj odgovarja sedanji napetosti med posameznimi plačilnimi stopnjami vsakega činovnega razreda. Vobče se bo v prihodnje največja plačilna stopnja vsakega činovnega razreda krila z najnižjo stopnjo prvega višjega Činovnega razreda. Uradniki stari nad 60 let so izključeni od pomaknitve v nove plačilne stopnje. Pomaknitvena doba v najnižjih treh činovnih razredih se zmanjša od štirih na tri leta. Zmanjšanje službene dobe se raztez a le na one uradnike, ki bodo imeli zato plačevati nadaljnji pokojninski donesek V2°/0, od slug pa na osobje jetniških paznikov, policijske stražnike, policijske agente in kategorije, ki vsled izrednega napora službe navadno ne Andrej je instinktivno izpustil krmilo iz rok, da bi pomagal staremu gospodu, a še predno je vstal s svojega sedeža, je zaklical kupčevalec s konji: — Ne zamerite, gospod, a življenje nas vseh je vendar nekaj važnejša stvar, kot starega gospoda hipna slabost vsled zaužite morske vode. Andrej je malo zardel in zgrabil zopet krmilo. Odgovoril ni nič, dasi je bilo tujčevo opozorjenje precej robato. — OČe, ljubi oče, je zdihovala deklica in stiskala starega gospoda k sebi. Jaz sem, ki te kličem, jaz, tvoja Asunta. Oče — saj bodemo kmalu rešeni. In ker vse to klicanje ni vzbudilo gospoda i7 nezavesti, se je deklica obrnila do Andreja. — Prosim Tas, pomagajte mu. Morda oče še ni izgubljen. Ah, če mi umrje. Pomagajte! Moj oče je bogat, neizmerno bogat in Vas bo bogato poplačal. Andreja Kržana je spreletela jeza. — Ne bojte se, je odgovoril dosežejo 40 službene dobe. Istočasno z zvišanjem aktivitetnih doklad uradnikov se izvrši to tudi za sluge, in sicer na 55% na Dunaju, 40% v I, 35% v II., 30% v IH. in IV. krajevnem razredu. Za te spremembe je proraČunanih 15% milijona kron, k čemur je pa še privzeti večjo potrebščino v znesku 13 milijonov kron, ki bo nastala vsled raztegnitve v načrtu nameravane akcije na druge državne uslužbence, katerih prejemki se bodo regulirali naredbenim potom. Sem spadajo posamezne skupine poštnih uslužbencev, pisarniško pomožno osobje in pomožni slnge, moštvo finančne straže in gozdarsko osobje, uradniki državnih železnic in sluge. Za državno učno osobje, ki bo tudi deležno zvišanja aktivitetnih doklad, se nameravajo odrediti posebne specialne določbe, kakor enakost srednješolskih profesorjev z učitelji državnih obrtnih šol, gotovo vračunanje sup-lentskih let, enakost vsek dunajskih vseučiliščnih profesorjev glede takozvane dunajske doklade itd. — Na naslov c. kr. finančnega ministrstva. Pred nekaj časa je bila razpisana služba c. kr. evid. nadzornika v Šleziji. Prosilci morajo med drugim dokazati znanje deželnih jezikov. Tudi na Štajerskem je bila enaka služba razpisana, toda znanje slovenskega jezika se ne zahteva. V deželi, kjer stanuje tretjina Slovencev, je to skrajno poniževalno in mi zahtevamo, da se služba še enkrat razpiše ali pa odda takemu prosilcu, kateri je obeh jezikov zmožen. Oaveant državni poslanci . . . — Odbor »Slovenskega društva11 v Mariboru je v seji dne 8. prosinca sklenil, da skliče zaupni shod, na katerem se bo razpravljalo o sestavitvi centralnega volilnega odbora in ustanovitvi narodnega sveta za Spodnje Štajersko, na dan 7. svečana ob 10. uri predpoldne v „Nar. domu" v Mariboru, in je imenoval za ta zaupni shod 20 zaupnikov. V isti seji je sklenil odbor „blnvenskega društva" v Mariboru povodom razširjenja vesti, da namerava vlada odpraviti slovenski gimnazij iz Celja, izjaviti, da štajerski Slovenci naj odločnejše odklanjajo vsako namero vlade, odstraniti na katerikoli način slovenski gimnazij iz Celja. — Štajersko ljudsko učitelj-stvo priredi na Svečnico, dne ž. februarja t. 1. v Gradcu splošni učiteljski Shod v prilog pri bori tve ugodnejšega materialnega stanja. — Uči-teljstvo se ima vobče zahvaliti boljšim dohodkom lastnemu svojemu trudu. Tudi pred zadnjo regulacijo pUč je vesoljno štajersko ljudsko učiteijstvo v Gradcu priredilo sestanek, ki je bil od vseh strani zelene Štajerske dobro posečen ; in ravno ta sestanek je prav mnogo pripomogel v to, da so se uči-teljstvu plače vendar nekaj zvišale. — Izza zadnje regulacije, ki se je vršila leta 1899 , pa so se vsa živila podražila ter drugi življenjski pogoji tako poostrili, da učiteljstvu ob sedanjih prejemkih absolutno ni več mogoče stanu primerno živeti in shajati ter se posvetiti le delu v šoli tako, osorno. Slabost Vašega očeta mine kmalu. Jaz pa ne smem ispustiti krmila iz rok. Kupčevalec s konji ni kil tako prizanesljiv, kakor Andrej Kržan. — Človek postavlja svoje življenje v nevarnost in žanje tako hvaležnost! Mar bi jih bili pestili na ladji, da bi se bili potopili. Pa to leži latinskemn plemenu že v krvi. Samo v zlato verjame in ne pojmi več ne požrtvovalnosti, ne velikodušnosti. Andrej Kržan je namenoma preslišal to zabavljanje. A ko je videl, da prihaja stari gospod zopet k zavesti in da se je Asunta, nekoliko pomirila, je sodil, da ne sme odlašati z opomnjo, ki mu je ležala na jeziku. — Dovolite mi, gospodična, malo pojasnilo. Vidim, da ste v zmoti glede naših oseb. Kar se tiče mene, Vam moram povedati, da sem plemskega stanu. Moja spremljevalca pa sta šla z menoj v smrtno nevarnost iz samega Človekoljubja, ne da bi pričakovala plačila. Po obleki nas ao smete soditi. Tomo je slutil, da se nanese j o kakor ao aahteva njega dobro. — Zato pa, slovenski učitelji na Štajerskem, po kani te, da ste solidarni vsi, kadar se gre ra vaš interes ter mnogoštevilno pridite dne 2. februarja v prestolnico svoje dežele! Kdor le količkaj more, naj pride! Čim večje bode število zbranega učiteljstva, tem mogočnejši bode njega glas ter temvečji bode tudi splošni efekt ... Le z združenimi močmi moremo kaj doseči: zato pa opustimo vsak separatizem ter jasno pokažimo, da v stanovskih zadevah ne poznamo nobene razlike! Zato pa še enkrat: mnogobrojno v Gradec dne 2. febrnarja t. L Slovenski učitelj. — Is politične službe. Kakor rimo ae poročali, pride v Celje za okrajnega glavarja plem. Miiller-Hbrnstein, doslej glavar v Slovenjem Gradcu. Baje je zmožen slovenščine. Pl. Prahl, nadkomisar v Celju, gTe za okrajnega glavarja v Ptuj. V Slovenji Gradec pride kot okrajni glavar okrajni višji komisar dr. Ernst Poigor, eočim gre v Brežice višji skrajni komisar Valter grof Attem s. — Is davčne službe na Štajerskem. Premeščeni so davčni pristavi Anton Kune j iz Slovenske Bistrice v Šmarje pri Jelšah, Gustav -Schwarschnig iz Radgone v Šoštanj in Ladislav Jerše iz Voits-berga v Konje :^ nadalje sta preme-ieena davzarja Anton Grejan iz Ormoža v Št. Lenart v Slovenskih gork*ah, J. Stermscheg iz Schlad-minga v Ormož : nadalje davčna kontrolorja Josip Masten iz Pollau v Slovensko Bistrico in Rud. Sigi iz Kirchbacha v Neumarkt. Končno je premeščen davčni oficijal Ivan Škofih k in Kozjega v Ptuj. — Is SOdne Službe. Gospod [van Hrast, sodni kancelist na Brdm, je imenovan oncijalom v X. 5inovnem razredu. — Is pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (nepar) se poje drugič v sezoni velika ^Vagnerjeva romantična opera „L o h e n gri n". Naslovno vlogo igra g. pl. Rezunov, Elzo gospa Skalo va, Ortrudo gdč. Reissova, Telramunda gosp. Ourednik, kralja Henrika g. Betetto, kraljevega glasnika g. Ranek. — Y soboto (par) se vprizori prvič aa slovenskem odru zanimiva Štolbova veseloigra „Na letovišču". — Veliki ljudski koncert „Giaa-bene Matice11 pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada v nedeljo, dne 13. januarja t. 1. ob polu osmi uri zvečer v veliki dvorani hotela „Union*. Sodelujejo: gdč. J o sipina Šuiteršič (sopran), gdč. Angela MaliČ (alt), g. Ernesto vit. "ainmarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), g. Julij Betetto, operni pevec (bas), pevski zbor ^Glasbene Matice" in orkester c. in kr. peipolka št. 27., pomnožen z nekaterimi člani r Glasbene Matice". Spored: 1. Anton Foerster: „Turki na Slevici". Besede spisal Josip Stritar. Za samospeve, mešani zbor in orkester. Op. 75. (Nova slovenska izvirna skladba, prvikrat izvajana.) Tenor-«olo g Krnesto vitez Camma-rota, bas-solo g. Julij Betetto, sopran-solo gdč. Josipina Susteršič, alt-solo gdč. Angela MaliČ. 2. a) Orefice: Arija; b) Orefice: „Smrt Chopinov a* iz opere „Chopin" ; c) Anton vse te besede na obljubljeno bogato plačilo, a ni jih prav razumel, ker ni pojmil, kako se more človek braniti denarja. Rad bi se bil oglasil in povedal, da bi sprejel z največjim veseljem čim izdatnejšo nagrado, ali zdelo se mu je, da bi morda prišel v navskrižje 8 svojim gospodarjem in zato je molčal, toliko laglje, ker je bil trdno prepričan, da njemu plačilo ue aide na noben način. Asunta je čutila, da je užalila svojega resilca in skoro ponižno je prosila. — Odpustite mi, gospod. Nisem vedela, kaj govorim. Kar ste storili za mojega očeta in zame, tega ni mogoče poplačati. Ali upate, da pridemo srečno na breg? — Tihar pojema in burja brije od morja proti bregu. Ni torej dvoma, da pridemo srečno na kopno. — Vse življenje Vam bom iz srca hvaležna za vse, kar ste storili za nas, je dihnila Asunta in s svojimi velikimi temnimi očmi pogledala Kržan a tako milo, da mu je postalo teene pri srcu. (Dalje arih.) Nedvčd: „Pogled v nedolžno oko", poje g. Ernesto vitez Camma-rota. 3. a) Ludo vik Hudovernik: „V celici", basovski samospev s sprem-ljevanjem klavirja in mali moški zbor, bas-solo poje g. Julij Betetto; b) Stanko Premrl: nL i 1 i j eu, mešan zbor ; o) Anton Nedvšd: „Nanaj v planinski raj", mešan zbor. 4. Karel Bendl: „Švanda dudak", narodna pravljica, besede spesnil Jaroslav Vroh-licky, za soli, mešan zbor in orkester. Švanda-dudak (tenor solo) g Ernesto vitez Cammarota, tujec (bas) g. Julij Betetto, Marinka (sopran) gdč. Josi-pina susteršič. NB. „Pogled v nedolžno oko", „V celici" in „Nazaj v planinski raj" se pojo v spomin Simon Gregorčiča. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 1, 2, 3 in 4 K, stojišča po HO h, za dijake po 40 h se dobivajo v trafiki gospe češarkove v Šelen-burgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. — Besedilo se dobiva istotam brezplačno — Veliki ljudski koncert „Olasbene Mati00u. V lažje orijentiranje naj povemo nekaj o razdelitvi sedežev v dvorani hotela „Union". Sedeži so parterni, balkonski in galerijski. Parterni in balkonski se dele na desno in levo. V parterju je 23 vrst, ki so ob straneh označene od vrste I. — XII. z rimskimi številkami, od vrste 13 do 23 z arabskimi številkami Pri prvih 12 vrstah gredo v vsaki vrsti Številke na desni od 1. do 11., na levi od 12— 22 V vrstah od 13. do 23. so samo vrste označene, ne pa tudi posamezni sedeži. V vsaki izmed teh vrst na desni ali na levi je po 13 sedežev in vsakdo naj pazi samo na svojo vrsto in pa ali je leva ali desna, v vrsti sami pa se lahko usede na katerikoli prostor. Vhodi na parterne sedeže so ali skozi glavna vrata ali iz garderob, ki so ob desni in levi strani. Balkonski sedeži gredo na desni od 1.—40. in na levi tudi od 1,—40. Vhod je po stopnicah. Galerijskih sedežev so štiri vrste, katerih sedeži gredo, začenši na desni strani, v vsaki vrsti od 1.—20. Vhod po istih stopnicah. Stojišča so v parterju pod galerijo in balkonom, na balkonu in galerijo za sedeži. — Družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani 177. vodstvena seja se je vršila dne 14. novembra 1906 v družbimh prostorih ^Narodnega doma". Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran v r na troj, Gregor Ein-spieler, Aleksander Hudovernik (blagajnik), Anton Svetek, dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivan Šubic in Ivan Vrhovnik. Navzočevala sta tudi druž-bin svetovalec Oroslav Dolenec in nadzornik dr. Fran IlešiČ. Po § 18. je na to sejo prvomestnik povabil tudi župnika Fran Treibra. Prvomest-nik je otvoril to sejo ob 3. uri posebno pozdravljajoč zastopnika Koroške, prosta Gregorija Einspielerja, in na to sejo povabljenega župnika Treibra iz Velikovca. Po dolgi in temeljiti debati, katere so se udeležili vsi navzoči, so se začasno uredile učne razmere naše velikovške šole. Konec ob 1/27. zvečer. — V 178 seji 19. decembra 1906 pa so bili navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol vitez Blei'vveis-Ti'steniški, Fran Crnagoj. Aleksander Hudovernik (blagajnik), Luka Svetec (nam. prvomestnik), dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivao Šubic in Ivan Vrhovnik. Svojo odsotnost so oprostili: Dr. Ivan Merhar, Ivan Murnik in Anton Svetek. Potem ko je prvomestnik odgovoril posmrtnico pesniku Simonu Gregorčiču — kojo so vsi stoje poslušali — se je podelilo več podpor v svrho prireditev božičnic na obmejnih šolah. Izrekla se je zahvala akademičnemu društvu „Prosveta", ki je družbi nasvetovala božične in novoletne razglednice in jej sploh bila na tej akciji v veliko pomoč. Imenovala se je za novoustanovljeni otroški vrtec v Hrastniku gdč. Justina Grilčeva iz Vač. Koneo seje je bil ob 7,5. uri. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda ni položila v mesecih oktobru, novembru in decembru 1906 javnih časniških računov o svojih dohodkih. Neprijetne razmere so to provzročile. Ker dobro ve, kaj je tuj denar in kako ravnati s prejetim denarjem, odzove se prejkoprej svoji dolžnosti za imenovane mesece. Vodstveni sklep pa je, da se stori to zanaprej koncem vsakega prihodnjih mesecev. Ko bi bila kje hiba le za eden vinar, prosimo oglasite se vselej in takoj. To cenjenim podpornicam in podpornikom, ki se vam iskreno priporočamo, na znanje. — Odborova seja „Društva slovenskih kojiiovnlkov ta časnikarjev" bo jutri, v petek 11. t. m. ob šestih zvečer v uredništvn „Slovenskega Naroda". Gospodje odborniki se vljudno vabijo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve. — Društvo sv. Jeronima v Zagrebu« ki stremi med Hrvati za istovetno svrho, kot pri nas Družba sv. Mohorja, me je naprosilo, de prevzamem zanje poverjeništvo. Društvo izda za svoje Slane vsako leto po pet knjig razne vsebine. Društve-nina svetojeroninska je jako nizka: dosmrtni Člani plačajo enkrat za vselej 10 K, letniki pa 1 K na leto, za kateri neznatni prispevek dobe vse letno izdane knjige. Vljudno se s tem poživljajo naša p. n. bralna in druga društva, knjižnice in gospodje rodoljubi k obilnemu pristopu. Pokažimo dejanski, da nam je mar pospeševanje hrvatsko-slo venskega edinstve! Narodna Čast naša zahteva, da se med nami Slovenci pomnoži število Sveto-jeronimeev. članarino sprejemam do 15. februarja t. 1. Na poznejša oglasila nikakor ne morem jemati ozira. Fran PodkrajŠek, juž. železnice oficijal v Ljubljani, Resljeva cesta št. 24. — Venćek" „Narodne čitalnice V Ljubljani. Zanimanje za Čitalnični „plesni venček" v soboto, dne 12 januarja t. 1. v mali dvorani „Narod-nega doma" narašča. Številnejša udeležba gospodov je zagotovljena, zato prosi odbor, da bi bil tem številnejše zastopan na venČku tudi lepi spol. — tenako telovadno društvo V LJubljani naznanja, da bo občni zbor v Četrtek, 17. t. m. ob šestih zvečer v damski sobi „Narodnega doma" s sledečim sporedom: Pozdrav starostke, poročilo tajnice, blagajni-Čarke in načelnice, volitev odbora in slučajnosti. Vabijo se vse p. t. članice, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. — Fantovski plOS. Zadnji stavek včerajšnje notice pod tem naslovom, v katerega se je vrinila pomota, naj slove pravilno: da so člani „Narodne čitalnice v Ljubljani" vabljeni eoipso na „fantovski ples" dne 16 t. m., tudi če so morda pomotoma izostala nekatera dotična vabila, kar se naj pripravljalnemu odboru vsled truda-polnih priprav blagohotno odpusti. — Sklepna seja prirediteljev „fantov-skega plesa" je v soboto, 12 t. m., točno ob 6. uri zvečer v kavarni „Union", h kateri naj se blagovoli potruditi vsak prireditelj. — Uspeh oglasa v „Slovenskem Narodu". rGoriška tiskarna" A Gabr-šček v Gorici je priobčila v našem listu kratek oglas, da sprejme dve knjigo-vodki in korespondentki. Nato je dobila v par dneh 32 ponudb. Gospod Gabršček nam poroča, da je med prosilkami veliko jako sposobnih sil. Skoro vse pa so absolventke trgovskih tečajev, kar je lep znak napredka. „Goriška tiskarna" si je izbrala dve gospodični, ki sta se sklicevali na oglas v „Slovenskem Narodu". — To na znanje vsem prosilkam. — Streljanje proti toči. Iz poročila kaj odličnega slovenskega profesorja prirodoslovja, kateri je tudi strokovnjak v meteorologiji, smo izvedeli, da je prinesla neka revija, ki poroča o napredkih prirodoslovja in tehnike, v številki z januarja t. 1. o streljanju proti toči tale zaključek: „V Italiji in Franciji so se vrši'e v letih od 1902. do 1906. sistematične, pod nadzorstvom znanstvenih mož stoječe poskušnje glede zabranjenja toče s pomočjo streljanja. To streljanje se je izkazalo tako brezuspešno, da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti." — Zagoneten slučaj. K notici, priobčeni včeraj pod tem naslovom, se poroča, da je 13. decembra iz blejskega jezera potegnjena ženska identična z Dolenčevo Lizo iz Križ pri Kranju. Skočila je sama v vodo. — Prostovoljno gasilno društvo cerkniško priredi dne 13. januarja t. 1. predpustno veselico v prostorih g. Zalarja (De Schiava), in sicer s petjem, igro „Krčmar pri zvitem rogu", šaljivo loterijo s plesom in prosto zabavo. Svirala bo godba na lok. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Postojnski salonski orkester priredi na željo šentpetrskih rodoljubov dne 12. januarja v kolodvorski restavraciji koncert z jako bogatim in raznovrstnim sporedom. — Tat Is navade. V Podragi so prijeli 48letnega Lovrenca Sever j a iz Studenca pri Postojni, ker je ukradel dva noža. Sever je tat is navade in je bil že Škrat kaznovan. — iS Košane Na dan sv. Treh kraljev je priredilo košansko učitelj-stvo tamošnji mladini prekrcano božićnico, pri kateri je ono nad 330 otrok obdarovanih s pecivom, slad-čicami in 54 tudi z oblekam*. «-»-žičnico so posebno prispe vuii: g£ *^a grofica Hohen\vart, gospa } klevova, gosp. Ambrožič. g-Hladnik, g. M od v ed , g. Ko vuč itd. Hvala jim! — Umor. Na K -lku pri Ajdovščini je J. Pel j L \n nabodel soseda Franca Vidmarja. Vzrok umora je ljubosumnost. Oba sta bila oženjena. Peljhan se je sam javil sodišču. — Konkurs. Deželno sodišče razglaša konkurs nad premoženjem Adolfa Baumanna, gostilniškega najemnika v Kranjski gori. Začasni upravitelj konkurzne mase je Ivin Hudovernik, notar v Kranjski gori. — Nov vla'< mm progi Zidani meet-Zagreb. S 1. majem t. 1. se nvede na železniški progi Zidani most-Zagreb v promet nov vlak, ki bo odhajal zvečer z Zidanega mosta. — Maribor aka čitaluioa priredi v letošnji zimi dva plesa; prvega dne 19. prosinca, drugega dne 2. svečana. Vabila se razpošljejo. Oba plesa se priredita v manjši dvorani. Čitalnica odstopi ob teh plesih svoje prostore gostilni in kadilcem, da se ohrani ovorana samo za ples. V postu priredi „ Čitalnica" Gregorčičev večer z umetniškim programom. — Slovensko pevsko društvo „Franaka Vila" na Vranskem si je izvolilo na izrednem občnem zboru dne 6. januvarja sledeči odbor : Predsednik g. Luka Stobec, podpredsednik g. Ernest Brezov-š e k, pevovodja g. Ivan Kramar, tajnik g. Ivan Brinov c, blagajnik g Anton Cizaj, zastavonoša in gospodar g. Frane Jung e r. Odborniki in namestniki gg. Matija Sevnik, Ivan Golob in Kari Košenina. — Is Šoštanja se nam poroča: Pri XXV. občnem zboru šaleške Čitalnice v Šoštanju dne 6 t. m. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: g. dr. Fran Maver, podpredsednik: g. Vinko Kolšek, blagajnik: g. Anton Kocuvan, tajnik: g. Rudolf Vodeb, ostali odborniki: gg. Alojzij Trobej, Ivan Šoln in Ivan Zupane. V odborovi seji isti dan se je sklenilo, da se priredite v tem kratkem predpustu dve veselici, in sicer dne 20. prosinca veliki koncert polnoštevilne šoštanjske narodne godbe na lok in na pustno nedeljo, dne 10. svečana koncert, maškarada in ples ter v postnem času dva koncerta. Želeti bi bilo, da nam p. n. dame in gospodje diletanti prirede kako gledališko predstavo vsaj v postnem Času. Vabila za veselice izidejo pravočasno; kdor vabila po pomoti ne bi dobil, naj nam blagovoli oprostiti in se veselice tem sigurneje udeležiti, katera mu bode nudila gotovo vsestranski užitek. Društva v Šaleški in Savinjski dolini so prošena, da vsaj 20. prosinca ne bi priredila kake veselice, da se zamorejo člani vseh društev naše veselice udeležiti. Vse veselice se bodo vršile v veiiki dvorani hotela „Avstrija" s sodelovanjem polnoštevilne šoštanjske narodne godbe na lok, katera bode proizvajala najnovejše, fine in okusne točke. — Poskusen samomor. V Trstu se je 201etna tiskarska uslužbenka Marija D o s t a r hotela zastrupiti in izpiti steklenico karbolove kisline. Neka ženska je pa to preprečila s tem, da je zgrabila za steklenico. Pri tem se je karbolova kislina razlila in Dostar je bila,hudo opečena po obrazu, ženska pa po roki. — Prihodnja javna vinska po- kuŠnja v tukajšnji dež. vinski k eti bo v soboto od po) 8. do pol 10. ure zvečer. — Zakopan saklad. Lansko leto je prišlo policiji na uho, da je spomladi leta 18S7. v Ljubljani rojeni in semkaj pristojni urarski pomočnik Ivan Habič, kateremu se sicer, ker je večinoma brez dela, ne godi posebno dobro, naenkrat začel dobro živeti, si napravil novo obleko, nosil zlato urno verižico, poleg tega pa je imel v žepu še vedno dovolj cvenka. Uro in zlato verižico je dal potem nekemu vojaku, drugo zlato verižico je pa zastavil v tukajšnji zastavnici. Odkod da vse to izvira, je pozneje zaupal svojemu prijatelju. Ko je umrl lanskega leta v Streliških ulicah pokojni kanonik Pogačar, je Habič porabil priliko ter pokradel v njegovem stanovanju zlatnino in baje tudi dvoje hranilutouiu knjižic, s katerima je dvignil, kakor je pravil, v hranilnici 400 K obresti, knjižice pa potem zakopal v neki kleti. Habic je sicer odločno vse tajil, in rekel, da se je le Šalil, a ker so se pa dobile priče, ki so zlatnino poznale, da je bila Pogačarjeva, je bila njegova izpoved napram svojemu prijatelju le verjetna. Le-tega je Habič tudi nagovarjal, da bi vlomila v dotično klet, kjer so zakopane hranilnične knjižice, česar mu pa ta ni hotel pomagati. Proti Habiču je bila včeraj obravnava pri tukajšnjem deželnem sodišču, katero je dobilo glede zlatnine pravomočne dokaze in ga obsodilo radi hudodelstva tatvine na 6 mesecev zapora. Bodo li prišle svoj ^ae na dan tudi knjižice, je še taj-.. st bodočnosti. — Nesaveatnega so našli danes ob polu 1. uri ponoči na Dolenjski cesti ležati nekega neznanega moža, katerega so prenesli v tamoŠnjo policijsko stražnico. Ker še do danes ni prišel k sebi, so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Neznanec je najbrže epileptičen. — aVrotovan je bil danes črev-ljarski pomočnik Jožef V., ker je hudo žalil javno nravnost. Oddali so ga sodišča. — Pobegnil je te dni v jami, kjer kopljejo pesek, poleg prisilne delavnice, 21 letni prisiljenec Fran Bauer, rodom iz Ausfeldna pri Linou. — Is Ameriko se je včeraj pripeljalo 15 Bolgarov. — Izgubljene reči. Vdova ga. Ana VrhovČeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj Čez 24 kron denarja. — Gospod Vinko Stegnar, uradnik pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, je izgubil na Tivolskem drsališču ali na poti do tja denarnico z večjo vsoto denarja. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. -7- Primerno stanovanje, obstoječe iz treh sob odnosno dveh sob in predsobe v pritličju ali visokem parterju se išče W sredini mesta za Simon Gregorčičevo javno ljudsko knjižnico in Čitalnico. * Najnovejšo novico, češko narodno delo. « ehi so sklenili, da ustanove v Z noj m u privatno gimnazijo, v I glavi pa privatno realko. — 801etni rojstni dan obhaja te dni nadvojvoda Rainer. — Umrla je hanovranska kraljica Marija v starosti 88 let. — Obsojen major. Vojno sodišče v Draždanih je obsodilo majorja pl. Zeschwitza v 8tedensko ječo, ker je svojega slugo klofutal. — Zblaznilje v cerkvi sv. Petra v Rimu mlad duhovnik ter začel med mašo peti in plesati, končno pa je napadel duhovnika pred altarjem. — Štraj kuj očim železničarjem na Bolgarskem so se sedaj pridružili Še uslužbenci paro-brodne družbe v Varni. — Na zahtevo praškega občinskega sveta, naj se odpravi matura na srednjih šolah razglaša naučno ministrstvo, da je izdana naredba, naj se pri maturi postopa z vso mogočo popustljivostjo, a odpraviti mature ni mogoče. — Železnico iz doline Zennatt na Mattershorn nameravajo zgraditi nekateri švicarski inženirji. Železnica bi se gradila 4 leta ter veljala 10 milijonov frankov. — Kardinal P u z y n a baje rezignira na lvovsko nadskefijo ter se preseli v Rim. Nadomestoval ga bo kanonik Sapi eha. — Bog in denar. Francosko finančno ministrstvo je odredilo, da se na denarju odpravi napis „Dieu protege la France" (Bo^ čuvaj Francijo) ter se nadomesti z napisom „Liberte, egalite, fraternite". — Bivšemu predsedniku drž. zbora dr. Smolki postavijo v Lvovu spomenik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10 jotiuarja. Poslan ska zbornica jd danes prazna kakor malokdaj, dasi je d evnem redu važna stvaj: numtrusclau us za gospodsko zbjrnico. Z »četkom seje je domobranski miru -t r La tseher pr dložil :akcns-u načrt o zb:ljšaoju prejemkov vojaškim vdovam in sirctam, kcj petem pa s* je začela razprava o G ssman-novem predlogu, naj se nu ne ras clausus nujno reši. Debata t^če gladko, ker ni skoro mć poslušal cev. Za to zadevo pride na vrst:) zaboa o varstvu volilne svebode. Prihodoja seia bo jutri Dunaj 10 januarja Gospodska zbornica bo jutri sklepala o obrtni reformi. Viada se trudi, da deseža kompromis med gospodsko zbornico in med poslansko zbornico. V tej seji reši gospo iska zb rrrci tudi tisti del volilne reforme, čigar sprejete j3 odložila za tolifco časa, dokler ni v poslanski zbornici spreiet numerus clausus. Dunaj 10 januirja. Vlada namerava v nedeljo razglasiti sankcijonirano volilno reformo Dunaj 10 januarja. Finančni minister se je izrekel, da nima nič proti temu, če se sklene, da predlagamo zboljšanje uradniških prejemkov velja že od 1.januarja 1907 Dunaj 10 januarja. Uradna wWitn^r Zjitung* prijavlja sankcionirani zakon o lekarnah m pa vladao izvršilno naredbo k temu zakonu. Dunaj 10 januarja Vsled smrti hanoversfce kraljice se vrne osar že jutri iz Budimpešte na Dunaj. Heteorolosično poročna, B»d nor}«« M'f. Hrtd&jl mtal • «■*> S _c o a. da. •pašo- Stanja baro-metri ▼ mm ti a -H B Neba 9. 9. sv. 7*2 7 -U9 breevetrno oblačnu ia ?■ «J. 741 9 —09 si. sever oblasno 9. ooft 74 ro 2 0 si. jvahod oblačno SrednJ* veerajSnta tamperatura. l*lu nor-male: —27« — Padavin •mm 00 Leopold in M i ci Zore naznanjata vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, *da je umrl danes popoldne preljubljeni.sinček Slavko po kratki. F mučni bolezni v nežni starosti 2. mesecev. 114 Javornik, dne 9. januarja 1907. (Brez posebnega oznanila.) Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepoz bne matere ozir. sestre tete in svakinje, gospe -114 Pavline Urabec roj. Bfegar c. kr. finančnega računskega svetnika vdove izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje dar valcem lepih vencev in spremljevalcem na poslednje počivališče najpret>rčnejšo in najtoplejšo^zahvalo. V Ljubljani. 10.januarja 1907. Žalujoči ostali. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge oboke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvana Dunaju. Wipplingerstrasse 25. 31 —z S za deklico 15. in dečka ki pohajata ljnbljausko 8 klavirjem prednost Ponndhe pod „Zmerno", poste restante, LJubljana. 10. let stara, ljudsko Šolo. 1*9— 1 Sani in mmi za eno in dvonprego, ado labke in pripravne, popolnoma novega siatema ima izvršene in j»b Kam izvršuje po Želji in znižam ceni Andrej Kapus, kovaški mojster v Lescah (Gorenjsko). .01—2 Zaradi preselitve odda se nekaj dobro ohranjene pc nizki ceni. 78 3 Naslov pove upravništvo „Sloveu skega Naroda" Iimrjoma prodajalka v manufakturni in ftpeoerijski strt k , teli alatko premeni ti. Kje, — pove upravniAtvo „Slov. Naroda-. 12-1 srrv - (Ls Ustanovljeno leta 1842. U ^RKOSLIKARJA. SLI&AKJA\J NdPISOV SN QRBGV ^ BRATA EBEKL H zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, penaionate, graščine, mline, (»pekarnice, hotele, gojilnice, kmeNka posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad najel nanja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne Da prve vrate strokovno strogo reelno in največje podjetje Mednarodni kupčijski kurir (internaz. Geschafts-Courir) u Gradcu, Elisabethstrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik ačntakoj na mestu in Če je treba brez-Ojpaiega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestdo. 63 3 fenllno ponudio. Mladenič, star 32 let, ki je začel samostojno izvrševati črevljarsko obrt, jako varčen in trezen, se želi seznaniti z gospodično staro od 26-30 let in s premoženjem od 400-600 kron. Šivilje imajo prednost. ajfc* Dopisi pod „J. Š.u posto rasta* to kadeča pri Udarnem most«. m i U3 Dvorski trs SL 3 pod ..narodno kavarno". Od 7. januarja do 13. januarja 1907 Velezanlmlvo potovanje po Štajerskem. V petek, II. januarja pokušnja staro prei zkuSenih tuffiijBTil izdeKoT: L Maggiieve zabele za lahko juhe itd. 35-7 2 Maggijeve bonillonske pusice. 3. Maggiieve tabL sa juhu. Vsakdo je prav vljudno povabljen. Leskovic & Meden Oes. kr. avstrijske {§1 državne Železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod Iz Ljubit ase jut. teh: T«io afutroj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec. Glandorf, Salcburg, Inomost Line, Budejevice, Pra^a. Tm\7 4iutrHj Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. .ISO u-s'o <2n-. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Frnnzensieste, Celovec, Salcburg, Inomost, Brcgeac i-05 oopoidr>M Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 oo pop d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r*08 rvtjot-r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. o-23 pono6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano j ni. teL: /■oo zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II 13 produoidn©. Osebni vlak iz Gorici c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popolne Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. Ž 8-35 z*« čer. Osebni vlak iz Straže-Topllc Novega mesta, Kočevja. 845 i«ce■-. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. dri. že! n 34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice.c. kr. d. 1 Odhod Is Izubijane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoći Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.} Dohod v Ljubljano ari. kolodvori «■49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 99 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika O-iO zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih., (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravTjateijsttfč državnih železnic ▼ Trstn. PozorI Trgovci! Novost! 76 raalic. ali »osamea na. peciva po S v 1 K, H| * • • » • m d 9 .1 K raspela IIJ a v lepili kartenlh E. BRANDT i2~* I kr njska t» oca fin. pXo«tneiTi trgu 11. J Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Za kašelj hripavostl.i zaslezenje sopil rabite II 4386 2 salmiakove pastilje P i c c o 1 i j a v Ljubljani. ftkaUjica 20 vin., 11 škatljic 2 kroni. Naroč'la izvrAnje to^no in po po vsetjfl lekarnar PICCOLI v Ljubljani, na Dunajski cesti. Uitf Brofoi/ž !v. Jakoba nabrežje 25 priporoča cenj. občinstvu Iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam s ojo vfcliko zJogo r.zno- »ist-nega pohištva po najnižjih cenah. St. 919 18- 1 V svrho oddaje za novo stavbo mestne višje dekliške šole v Ljubljani, «e ho vrftiia pri podpisanem meatrjem magistrata v prostorih Ntavtne^a u^da dne 26. januarja 1907 <>b io. uri dopoldue javna plamena ponudbena razprava. Ponadbe, ki j>h je opremiti g 5° y. ua podlagi proracaoj n b p um. lienih sknpmh 8vot doloČeoim vadjeno ia o katerih morajo biti posamezne eeue in skopni stroški navedeni v številkah in he8e