18. številka. Izdanje za tore\c XI. febpuvapja 1896 (v Trata, v torek zjutraj dne 11 februvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" uhaja po trikrat na teden v fteatili ia-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob K. uri zjutraj, tečemo pa ob 7. uri večer. -- Obojno izdanje stane : ta jedRii menpu . t. 1.—, Izven Avutrije f. 1.50 ia tri mflBBC ... 3 — . » „ 4,50 za po] leta . . , 6.— , , < i« VSe Isto . . 12,— . n „1«.— Naročnino je plačevati naprej nt naročbe brez piiložene naročnine se uprava n« •ztra. Posamične štovilke »e dobivajo v pjo-dajalnicali tobaka v lrfitn po 3 nvč„ izven Tr«ta po S nvč. EDINOST Oglasi račune po tnrifn v petitu; za naslov z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega avadnih »rutic. Poslana, osmrtnice in javn« zahvale, do« mači oglasi itd. so računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae poSiljajo uredniAtvu: ulica Caserina f*. 13. Vsako pi*ra< mora biti frankovano. ker nefrankov»ion ho ne »pr«|3inajo. Rokopisi so no vr»'ajo. Naročnino, reklamacija in o^la* sprejema u/»ritvniitvo ulica \lnlirv pic-coln hit 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati ioco Trst, Odprin •■>■ •«» C*.je to proattt poštnine Glasilo slovenskega političnega druitvi za Primorsko. „T «Mno*H j« m»(i". Iz verifikacijske razprave«deželnem zboru istrskem. (Konec govora posl. Junka), C. kr. komisar je na to konstatoval, da bi bilo od 26 navzočih takih volilcev 25 volilo z narodno in samo jeden s sarenjaško listo. To se je vse zapisalo, a še ni bila volitev končana. Kajti zahteval sem, da se dopuste k glasovanju tudi one zadruge soposestnikov, katere so pravilno konstituirane. Vsled te zahteve nastala je cel6 preoirka med menoj in c. k. komisarjem, kateri je izjavil, da mu je od okrajnega glavarja posebno naloženo, da zadrug ne sme pustiti glasovati. Gledć zadrug treba je konstatovati, da je vlada, odnosno od nje podpirana šarenjaška stranka z gotovostjo računala, da jih pridobi za-se, a smo jim spodbili to nakano. Zato zadruge niso smele voliti. To, kar sem jaz trdil v dan volitve, a je c. kr. komisar zanikal, potrdilo je pozneje c. kr. namestništvo (odlok c. kr* okr. glavarstva od dne 25, junija 1895 št. 4965), pripoznavši vse po narodni stranki konstituirane z< (druge za pravilno konstituirane. Nasprotno pa ni potrdilo konstituiranj, pri katerih so sodelovali šaren jaki! In sedaj hoče deželni odbor dokazati iz protesta Frančeško Marottija, da so šarenjaki zahtevali, naj bi se zadruge dopustile k volitvi. Še le po končani prepirki je c. k. komisar ponovno vprašal, je-li še kdo navzoč, kateri ni volil. In ker se nobeden ni oglasil, sklenila se je volitev. Pozneje prišel je Frančeško Marotti in naznanil komisarju, da ima še volilcev za seboj. A bilo je prekasno. Sicer pa ni bilo res, ni bilo mogoče, da bi jih imel. Dokažem nepobitno, da je bil to prosti „švin-del\ Frančeško Marotti navaja v svojem protestu jed«mkrat 17, drugikrat 30 volilcev. Poglejmo, kje so bili ti. V volilno listo je bilo vpisanih volilcev 386 Od teh jih je volilo 286 torej jih je izostalo 100 Med temi 100 vpisanih volilcev bilo je, kar lahko z imeni dokažem: PODL1STFK. Pastrka „Naturalistična" slika iz domačega življenja. Spisal Ivan Fnjdigu. (Dalje). Odprla je potem shrambo jestvin, vzela iz iste skledo z na pol obranim mesovjem svinjine ter sedla k oknu, pričenša lukulično delovanje. V svoji temni zamišljenosti niti opazila ni, kako je stari maček Hudavs jel sodelovati pri obiranju dubteoe gnjati in ki je pri tem prekosil o napredovanju celć njo samo. Le jedenkrat se j'j ozrla po njem, a pri tej priliki tako buvno tresnila z debelo kostjo po njegovi glavi, da se je takoj zgrudil po oboknici in raztegnil svoj život. V raz-trešenosti je potem pograbila mačka s kostmi vred v skledo in zaprla zopet v omaro. „Ako pa se mu ne posreči", rekla je potem in potegnila z mastnima rokama preko svojega tolstega lica in kuštravih laseh, „pa jej napravim zvečer gostijo, kakoršne si ne misli i njeni oblizani, sladki Matijček! Ha, ha! Ta lizun zaljubljeni pač 1. mrtvih .............. 21 2. soposestnikov, ki niso soglašali in torej tudi voliti niso mogli........ 8 3. nedoleten............. i 4. slaboumen............. l 6. jeden, kateremu je bilo prodano posestvo 1 6. zaradi tatvine kaznovan....... 1 7. napačno vpisanih.......... 3 8. odsotnih (na Češkem, v Trstu in spodnji Istri)............... 4 9. izven občine bivajočih ........ 3 10. po obč, upravitelju Pircu v Račicah z vinom pridobljenih, kateri so na dan volitve prišli sicer v Podgrad, a zopet odšli in sicer še predpoludne, ne da bi bili glasovali.............. 4 11. Na nasprotni strani so mešetarji kar divjali in podkupavali. Frančeško Marotti imel je celo gardo teh mešetarjev, ki so zaseli vse bližnje gostilne. Tam se je pilo in jelo brezplačno. Za posamezne glase dajali so po 5 in 10 gld. Mnogim narodnim volilcem plačalo se je samo zato, da so odšli in niso glasovali. Videlo se je, da je bil Frančeško Marotti v dobri šoli za šaranje. Imel je tudi več vozov in kočij na razpolaganje. Takih razgovor jeni h in pa tudi zastrašenih, ker so bili dolžni šarenjakom in vsled tega večinoma niti v Podgrad niso prišli, bilo je 15 narodnih in 4 dvomljivih .... 19 12. zadrug, od katerih jih spada 6 v veliko posestvo, 11 ni bilo konstituiranih in 8 konstituiranih........... 25 13. c. k. uradnikov, c. k. notar in c. k. poštar 9 Od prvih 2 premeščena, 1 brez volilne pravice, ostali nevtralni, izvzemši 2, ki bi bila v skrajni potrebi glaslovala za šarenjake. Vkupno 100 Odkod bi bil torej Frančeško Marotti kasno zvečer vzel onih 30 volileev ? Niti 17 jih ni mogel imeti, ker je že prej do skrajnosti uporabil svoja sredstva. K večemu je mogel računati na ona 2 navedena pod št. 13. O razmerju glasov navajam sledeče : meni, da se bode mastil z dekletovimi stotaki, a se ne bo — primeruha, da se ne bo!" Udarila je z nogo ob trhla tla, da se je ondi vdrla deska in se je pokadil rumeni prah črvovine iz tal in odšla je na polje. Med tem vozila sta se Selan in Marjanica proti mestu in prvi je podil konja s tako silo, da je dekletu jemalo sapo in so se ljudje sumljivo ozirali za vozom. „Danes dvigneva tvoj denar, Marjanica, iz hranilnice in v treh, štirih tednih je lahko poroka. Med tem pripraviš in nakupiš kar treba za „b£low in Matijček uredi si doma, kar je njemu potreba", kričal je Selan in udrihal pri tem po hrbtišču poteče se živali. „No, saj jaz nič ne rečem", nadaljeval je; „dečak je priden in zdrav in rada se imata —bij! Kaj misliš, da ne vem, kako se imata rada! Ho, ho! Pod oknom tvoje Čumnate ne raste nobena zćl več in še d&vi sem videl od Matijčeve noge strtega polža, ki je legel čez nevarno pot. Pa naj bo, jaz in moja žena se veseliva vajine združitve in gotovo ti še nekaj »primakneva" iz — svo- Deželni odbor računa 147 narodnih in 122 šarenjaških, torej večino 25 glasov pri 2H9 volil-cih, molči pa o onih šarenjaških, proti katerim se je opravičeno protestovalo. V resuici se je volitve udeležilo 286 prvotnih v listo vpisanih volilcev, od katerih je glasovalo za narodno stranko 162 a za sarenjaško 124. Prva je imela torej 38 glasov večine. Vrhu tega došlo je 26 volilcev, katere je c. kr. okr. glavarstvo izpustilo iz volilne liste, dasi jih je reklamovalo. Ti so glasovali na zapisnik in sicer 25 za narodno in jeden sam za šarenjaško listo. Ako se vračuna teh 26 glasov, dobila je torej narodna stranka 187, nasprotna 125 in je torej bilo 62 narodnih glasov večine. Ali volilna komisija bila je skrajno nasprotna narodni stranki in je samovoljno, brez razlogov, zavrgla 16 narodnih glasov, ne pa šarenjaških, proti katerim se je utemeljeno protestovalo. Ako se vzame v poštev tudi to, imela je narodna stranka 187 in nasprotna 101 glas in je znašala veČina narodne stranke 86, oziroma, doštevši 8 zadrug, katere c. k. komisar ni dopustil k glasovanju, 94 glasov. Proti volitvi volilnih mož uložil je Frančeško Marotti pritožbo, katera je mrgolela napadov na c. k. vladnega komisarja tako, da bi bil zapal kazenskemu zakonu ali pa kakemu policijskemu paragrafu cesarske naredbe iz leta 1854. Ali c. k. okrajno glavarstvo, odbivše pritožbo, vrnilo mu jo je v originalu in tako rešilo svojega ljubljenca vsake nezgode! Prosto zavijanje je, ako trdi deželni odbor in za njim tudi odbor za verifikacije, da pri volitvi poslancev jaz ne bi imel večine, ako se odbije 14 Podgrajskih glasov. Dokazal sem, da se jih odbijati ne more in ne sme. Ako pa se tudi to poskusi, bilo bi odbiti 13 in ne 14 glasov. Čudim se deželnemu in posebnemu odboru, ki sta vendar tako natančno pregledavala ves volilni akt, da nista hotela zapaziti, da sem bil tudi jaz volilni mož in da nisem sam za se glasoval. Od 80 volilnih mož udeležilo se je volitve jega, da boš imela zadosti, ker si tako pridno delala". Marjanica je molčala, ker so se jej zdele Selanove besede malo odkritosrčne in celo nepotrebne, saj je po/nala sporočilo svojih neznanih roditeljev in je znala, da, kar je njej ljubo, mora biti tudi Selanovima, naj bi bilo tudi drugače. Selan se je v mestu z Marjanico vred napotil do hranilnice, dvignil ondi okroglih tri tisoč in se podal potem z denarjem in t. dekletom vred v gostilno, kjer sta „pila" skoro do mraka. „Zdaj bo pa čas, da odrineva, dekle", dejal je naposled Selan, kar nič pijan, vk!jub temu, da ga je skoro sam popil dobre tri litre ; „mrak se je storil in samotno je doli okoli nas; če bi kdo znal, da imava denar---w. Marjanica je tudi sedaj molčala in tako ves čas mej vožnjo po samotni cesti. A tudi Selan je obmolknil, kajti pečal se je zdaj z drugimi mislimi. Na mostu stoprav, ki vodi čez globoki vodni jarek pol ure pred Selom, spregovoril je zopet. „Marjanica", je dejal iti glas se mu je skoro tresel, „Hekaj pa bi ti vendar še imel povedati, predno prideva domov". (Dalje prih.) 66. Zame je bilo oddanih 52 glasov. Odbivši od gospodarske potrebe južnih kronovin", oživele so teh prej omenjenih 13, ostane jih se vedno 39, j še bolj dolgoletne želje. A nade in želje ostale so torej 6 nad polovico glasujočih, j do danes le toliko. Nižava kronovine goriške dosegla Vse, kar sem navel, velja še toliko bolj za , jo za njo ugodno zvezo med Trstom in Italijo, posl. Mandic, ki je bil izvoljen jednoglasno. • vselej zvesti slovenski podaniki, ki so cesto in Na vse najnesraranejše napade, posebno pa često prelivali kri za dom in cesarja, ki zaupno na one, ki so se dotikali mojega osebnega poštenja, ne bodem tu odgovarjal. Ali gledć svojega poštenja sem tudi jaz občutljiv in zato izrekam napadalcem in njih pomočnikom iz tega mesta svoje zaničevanje, v prvi vrsti onemu sovražniku Hrvatov in Slovencev, katerega je pred kratkim imenoval neki dunajski list „Vicekouig von Italien* (podkralj Italije) a bi mu jaz dal naslov „ vojvoda iredente* ! Zagotovljam ga in prosim g. zastopnika c. k. vlade, naj mu to še posebno sporoči, da tudi pri dopolni volitvi ne bode vspeval s svojimi gnjusnimi spletkami. (Odobravanje na klopeh manjšine). 0 našem železniškem vprašanju. Interpelacija poslanca dr. Henrika T u m a in drugo v v dež. zboru goriškem na Njega Prevzvi-šenost c. kr. ministra za železnice radi zveze Gorice z notranjimi deželami po Soški in Vipavski dolini. Dne 30. januarja 1894, interpeloval je poslanec Alfred grof Coronini visoko c. kr. vlado: „Ali je voljna železniški zvezi po Vipavski dolini nakloniti svojo podporo ter rešiti to vele-važno zadevo". Izvajal je pred svojim vprašanjem, da je : poknežena grofovina goriška gradiška mej krono- ! vinami avstrijske monarhije prava pasterka, da je ) Štle po preteku 33 let dobila novo železniško zvezo I Tržič-Červinjan, da je deželni zbor poleg ravno j imenovane zveze dovolil 100.000 gold. za nakup glavnih delnic in gold. 6000 za potrebne načrte druge železniške proge Gorica-Ajdovščina, ter da je glavno nadzorništvo c. kr. državnih železnic prirejene načrte pretresovalo. Vladni komisar obečal je interpelacijo predložiti visoki vladi. Dne 2B. januarja 1895. stavil je poslanec dr. Aleksij Rojic na c. kr. ministerstvo trgovine vprašanje. „Ali je upati, da se visoka c. kr. vlada v kratkem odloči za ozki ali široki tir železnice po Vipavski dolini, in ali hoče visoka vlada izdatno pripomoči, da se zgradi ta železnica?* Izvajal je v svoji interpelaciji, da se razpravlja o železniški zvezi po Vipavski dolini že od leta 1888., da je visoka c. kr. vlada z odlokom 4. nov. 1891. št. 22.985 izrekla, da bode podpirala tako podjetje, ako se prizadeti krogi zanjo oglasijo, da je ravno vsled te izjave deželni zbor odločil 100.000 gld. prispevka, da se je dne 4. do 6. julija 1893. vršil ogled predlagane črte, da se je vlada opominjala naposled in ponovno na to vprašanje, da pa na vse to ni dala od sebe ni-kakega glasu. Vladni komisar je predložil tudi to interpelacijo visoki vladi. Brezštevilnokrat obračali so se deželni in državni poslanci goriški, občine in deželni zbori goriški in koroški v zadevi predelske železnice na isto visoko vlado. Dotične peticije, interpelacije in resolucije dospele so na odmenjeno mesto, vlada dajala je povoljne in nepovoljne odgovore, obete in ugovore, vprašanje o železniški zvezi po Soški dolini čez Predel pa je ostalo le porno pereče vprašanje, klic vpijočih v puščavi. »Vienna deli-berante Vipava periit", očital je poslanec dr. Rojic obotavljajoči se vladi, in to očitanje danes po preteku novega leta bolj in bolj postaja utemeljeno. Od leta 1850. naprej stoji vprašanje preme zveze severnih kronovin avstrijskih z jugom čez Ture in Predel na dnevnem redu, vlada sama predlagala je načrte leta 1870., 1872. in 1875. — vse brez vspeha in plodu. Novo upanje navdajalo je zapuščeno prebivalstvo Soške doline preteklega leta, ko je pod vodstvom Njega Prevzvišenosti deželnega glavarja goriškega Franca grofa Coronini-ja deputacija čula iz ust Veličanstva samega tolažbo in zagotovilo naklonjenosti. Ko je ob koncu preteklega leta prevzel vrhovno oblast ministerski predsednik grof Badeni ter v svoj program sprejel „posebno oziranje na gledajo edino le središče Avstrije, ostali so pa do danes osamljeni v svojih gorskih kotih, odkazani na borni obrodek mi zlih planinskih pokrajin, po nezgodah skoro opnstošečih dolin, zanemarjanj stoletja in stoletja v borbi za vsakdanji kruh in obstoj svojega rodu. Po milosti ljubljenega svojega vladarja dobili so avstrijski narodi za svoje gospodarske težnje novo oporišče v osrednii oblasti v minister-stvu za železnice. Ako kateri, vzradostil se je nad tem slovenski rod po Goriškem, trdno nadejajoč se, da pričenjajo tudi zanj boljše gospodarske razmere, katerih temelj ima biti železniška zveza pokrajin, kjer bivajo, z notranjimi avstrijskimi deželami. Gledć na nujno potrebo te zveze; gledć na ogromno važnost in korist te zveze ne le za kronovino goriško, ampak za celo Avstrijo ; glede na brezštevilne prošnje, interpelacije in resolucije, zadane v tej zadevi; glede na obljube, stoijene na najvišjih mestih, — usojajo si podpisani vnovič prašati visoko c. kr. vlado: 1. V kakem stanju nahaja se zadeva železniške zveze Gorica-Predel in Gorica*Vipava ? 2. Ali misli c. kr. ministerstvo za železnice storiti resen korak, da se prično priprave za zgradbo imenovanih železniških prog? V Gorici, dne 31. januvarija 1896. DOPISI. Izpod Nanos« 8. februvarja. (Izv. dopis.) Zima letos nima sreče. Naši domači vremenski proroki so se letos prav pošteno všteli. Bog jim odpusti, mi jim prav radi in poleg tega želimo, da bi se tako pomotili še prav mnogokrat. Pri nas „debela zima", kakor pravimo, pa tudi ni brez različnih koristi. Res, da gaženje po snegu ni posebna zabava, ali ljudje mnogo zaslužijo s snaženjem cest, in letos tega ni. Zato je tudi predpust bolj dolgočasen kakor po navadi. Zdi se nam v lepih, toplih popoldnevih, kakor da je že minol. Lepa zima, mrtva zima, miren predpust. Dne 6. t. m. bi bili kmalu imeli požar na Razdrtem. Vsled neprevidnosti se je užgal voz sena tukajšnjemu posestniku in trgovcu g. H. D. na javni cesti. Naložen je bil menda za v Lipico. O, to je vrelo in grmelo skupaj 1 Domača briz-galnica, ono žalostno zvonenje, klici na pomoč ... vse je drlo skupaj. Hvala Bogu, da ni bilo skoro nikakoršnega vetra. Ko so prepeljali goreči voz iz vasi na piano ter ga prevrnili, da so rešili, kar se je sploh še dalo, so bili že gasilci iz bližnje vasi z brizgalnico na pomoč. Prihiteli so tudi že s Ubelskega pomagat, misleči, daje veča nesreča. V dobri pol uri je bilo zopet vse mirno. Naši ljudje — takih nesreč vajeni — so o požarih zel6 složni in požrtvovalni. Tu ni razlike: prijatelj ali sovražnik, somišljenik ali politični nasprotnik — nesrečnik si, če je tvoje pohištvo v oblasti vse uničujočega elementa. Prav tako! Skoda, da se razumni možje ne združijo v pravo gasilno društvo kakor se je to zgodilo v Senožečah vsled nagovarjanja in podpore gosp. Fr. pl. Garzarolli-ja. Lansko leto ustanovljeno društvo priredi dne 9. t m. za napravo gasilnega orodja veselico v pivarni. Mlademu društvu želimo prav mnogo vspeha. Ker sem že omenil gosp. pl. G., pod čegar županovanjem je zadobil senožeški ti g v marsikakem pogledu milejše in lepše lice, moram pripomniti, da so se tudi v lirenoviški občini že vršile nove občinske volitve. Hrenoviška občina je precej obsežna (do 5000 duš) in kat se tiče narodne pro-bujenosti ni zadnja na Notranjskem. Zato bi nekateri menda radi videli, da tudi v to občino vrže svojo senco tisti nesrečni kranjski prepir. V Hrenovicah je bil včasih hud hren, in ker ne more sedanjemu g. županu, ki je res vrl mož in narodnjak od pet do temena, nihče očitati krivice ali pa morda«-. samo za las pristranosti, upamo, da ostane vse na starem. Pri nas namreč znani kranjski prepir ni dobil ugodnih tal, zato mislimo, da ni baš zapovedano, da mora brat brata dreti zastran nesrečne politike. Radi damo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, volimo pa najraje po svoji zdravi pameti. Oni dan smo se posvetovali zastran vodovoda, o katerem misli menda si. vlada, da bi bilo najbolje, ko bi ga napravili malone na svoje stroške. No, pa to ne pojde t«.ko lahko. Naša vas ni zadnja na Kranjskem, tudi vode imamo doslej dovolj, a z a-s e. Ako bodo hoteli vode o poletnem času celi polki vojakov, ki marširajo tod skozi; ako bodo hoteli c. in kr. kanonirji in dragonci napojiti svoje konje; ako bodo zahtevali trgovci z živino, ki žend po sto in sto glav na dan skozi vas, ako bodo ti vsi zahtevali o suši vode, zmanjka je najprej njim, potem še-le nam. Ondaj menda uvidi marsikdo, da ne gre kratiti podpore za vodnjake po vaseh ob veliki cesti. Dixi. Iz Koželj pri Sežani, 9. februv. 1896. V 16. štev. letošnje »Edinosti* bilo je že objavljeno, daje umrl v Kazljnh duhovnik, Franjo Tomšič. Kako priljubljen je bil pokojni, ne le svojim ovčicam, temveč — rekel bi — vsemu Krasti, kot najstarejši duhovnik v tem okraju, pokazalo se je uprav sijajno v dan pogreba t. j. 6. t. m. Že par ur pred določenim časom prihajalo je kar trumoma ljudstvo iz sosednjih, pa tudi iz oddaljenih krajev, da se udeleži tužne slavnosti ter tako skaže umršemu poslednjo čast. Okolo 10. ure predpoludne zbrala se je čč. duhovščina, pevci in mnogo drugih v stanovanju mrliča, da ga spremijo v cerkev. Pevci so pred odhodom v cerkev kaj ginljivo zapeli „Blagor mu". Zunaj na cerkvenem trgu pa je bila zbrana ogromna množica ljudstva in šolski otroci v špalirju z učiteljem. — Ko so pevci odpeli, jel se je premikati sprevod proti cerkvi. Vodil ga je č. g. dekan tomajski z asistenco sedmih duhovnikov. Bilo je tudi videti mnogo vencev iz svežih in narejenih cvetlic, katere so podarili pokojnemu večinoma domačini v znamenje otroške ljubezni. Sploh bilo je vse primerno odičeno. Ljudstva se je pa kar trlo, osobito je pohvaliti domačine, ki so vse tako lepo uredili ter s tem pokazali, kako znajo ceniti svoje dušne pastirje. Poleg domačih bilo je največ ljudstva iz Koprive, kjer je pokojni služboval popred. Veliko so pripomogli tudi Koprivci, da se je pogreb vršil tako dostojno in veličastno. Ganljivo je bilo videti starčke, ki so prilezli ob palici, vsi se tresoči, iz Koprive, da vidijo po-slednjikrat truplo njim toli priljubljenega bivšega pastirja. Med cerkvenim opravilom bila je cerkev natlačena do zadnjega kotiča in mnogo ljudstva moralo je stati zunaj. Med sv. mašo so dotični pevci peli kaj ganljivo in slavnosti primerno. Po sv. maši imel je govor veleč g. dekan Matija Sila, ter navel s kratkimi, a jedrnatimi besedami bistvene stvari o pokojnem. Povdarjal je posebno njegovo (pokojnikovo) gorečnost v svojem poklicu, zasluge njegove in skrb za hišo božjo, katero je imel vedno pred očmi. Povdarjal je tudi njega ponižnost in skromnost, primerjaje ga duhteči vijolici, cvetoči na skrivnem. Občudoval je njega bistri razum in trden spomin. Ko je slednjič govornik v imenu pokojnega Tomšiča jemal slovo od ljudstva ter podajal istemu lepih naukov, kakor skrben oče svojim otrokom, zaplakala je množica silne žalosti. Ko so potem na grobu zapeli pevci še »Jamica tiha", bila je tužna slavnost dovršena v čast vsem domačincem, kajti enakih pogrebov se vidi na deželi le malo. To je bila splošna govorica vseh, ki so bili navzoči. — Blag bodi spomin moža, ki si je znal pridobiti srca njemu izročenih ovčic. Političke vesti. V TRSTU, dne 10. februvarja. 189«. Deželni zbori. Deželni zbor istrski imel e minole sobote svojo zaključno sejo. Predno pa sporočimo o tej zadnji seji, v kolikor nam je možno 1 posneti iz lakoniški sestavljenega poročila kores-pondenčnega urada, spregovorili bi radi še par besed o prejšnji seji. Že pri predlogu posl. Chersicha, ki je pozval vlado, naj poskrbi, da bodo cesarske oblasti v bodoče postopale pri volitvah jednomerno po vsej pokrajini zmajevali, smo z glavo in mali-cijozen nasmeh silil nam je na ustnice. Ne da bi hoteli trditi, da so oblasti postopala kakor bi morale, torej jednakomerno po vsej pokrajini, kakor so tudi zakonska določila jednakoveljavna za vse ljudi in vse kraje ; ne, na to stran je bil predlog posl. Chersica povsem opravičen in umesten. Ali smeha se vendar nismo mogli vzdržati, doznavši o tem predlogu, kajti v živih barvah nam je stopilo pred oči, kako so postopali Italijani sami, oziroma njih volilne komisije. Tu vam jo bila nejednako-mernost uprav kričeča. Skoro v vsakem okraju je imela volilna komisija drugačno prakso in drugačna načela. Pač, jedno načelo je bilo lastno vsem: da je treba namreč z vsemi sredstvi boljšati šance za srečen izid volitev — za italijansko stranko komisije. V tem zmislu so postopale italijanske kakor je ravno potreba nanesla. Vzrok, radi katerega so n. pr. tu odklonili kojega našega vo-lilca, veljal je drugod jasnim dokazom, da dotični italijanski volilec Ima volilno pravo. Zato pa menimo, da zahteva, da bi oblasti postopale pri volitvah jednakomerno po vsej pokrajini je sicer umevna sama ob sebi, ali v ustih vsem, tudi naj-drznišim volilskim spletkarijam priučene in nika-kega sredstva plaSeče se gospode italijanske je taka zahteva naravnost — smešna. To je komedija in komediji se mora človek smejati. Komedija, kajti mi ne moremo verjeti, da so gospdda zaresne mislili se svojim predlogom, saj vemo, da bi bile volitve končale dokaj drugače, da so oblasti postopale povsodi jednakomerno, kakor določa volilni red. Italijanska stranka gotovo ni imela škode od nejednakomernega postopanja oblasti. Zato pa De verujemo v zaresnost tega predloga. Nekoliko peska v oči onim, ki ne poznajo te gospode, in ki ne vedo, da nobena stvar na svetu ni ljubša italijanski stranki — ker je pogoj njenemu vla-darstvu — nego nepravilnost volitev. Iz nepravilnosti volitev crpijo svojo moč; z nepravilnostjo pri volitvah stoje in — padejo ! Toliko o predlogu posl. Chersicha, Toda bilo je še drugih znamenitostij v tej seji- Posebno znamenitost značila je zatrditev poslanca Bartolija in Rizzija, da slovanska manjšina ni imela letos nikakega vzroka tirati abstinenčno politiko, zbežati iz zbornice. Ko smo prečkali to zatrdilo, prijeli smo se za glavo in vskliknili smo: Ne, gospoda so nedo-sežnl v kolikor se dostaje — poguma v svojih t r d i t v a h 1 Le v par črticah hočemo ponoviti dogodke, ki so uprav primorili naše poslance k abstinenci. V prvo so gosp6da hoteli — v zasmeh parlamentarnim običajem in politički morali — popolnoma izključiti manjšino iz predsedništva. In daje prišlo drugače, zahvaliti se moramo Onemu, ki je tudi naš vladar. Potem so stavili glede imenovanja dež. glavarja iz njihove srede take pogoje, ki so značili ne le odrekanje sleh-rne mrvice pravice večini prebivalstva v pokrajini, ampak tudi drzno zanikanje avstrijske ustave in temeljnih zakonov avstrijskih. Z Dunaja doli, z najvišega mesta, so dobili sicer na ta vnebovpijoča zahtevanja odgovor, kakoršnega so zaslužili, ali storili so potem, o čemer bi človek menil, da je nemogoče: prezirali so najvišo voljo in izvajali so neizprosno in srdito oni in isti sklep, ki je bil označen nezakonitim z najkompetentnijega mesta. Ukljub zakonom so drzno prezirali prava slovanskega življa v deželi: podili so naš jezik iz zbornice. Predlogi in interpelacije, sestavljene v hrvatskem in slovenskem jeziku, zavračale so se železno dosleduostjo, svoboda govora na hrvatsko-slovenski strani se je rušila huronskim kričanjem; hrvatskega stenografa, najetega od vlade, spodili so iz zbornice med divjajočo druhal na galeriji, naše poslance so popolnoma izključili iz vseh odsekov in slednjič so — dobri genius človečnosti in civilizacije zakrij si svoje oči! — v javnem zboru, na slovesnem mestu odobravali oni divjaški napad na naše poslance v Piranu ter z vskliki, izvirajočimi iz neverjetne narodne strasti, celo vzpodbujali ljudstvo k še hujšim korakom, češ, premalo so dobili ti slovanski baibari. In še vedno so vztrajali naši poslanci v zbornici. Ali ko so uničili tri naše volitve, ne da bi imeli v to niti sence kake opravičenosti, spomniti so se morali naši poslanci solidarnosti med seboj in toli globoko užaljene pravice: ostaviti so morali zbornico v sijajen protest proti takemu nagemu nasilju. To so dejstva in ne prazne fraze, dejstva iz najnovejših dni. In v očigled takim notoriškim istinam imela sta posl. Bartoli in Rizzi toliko — poguma, da sta zatrdila, d a Slovani letos niso imeli nikacega povoda za abstinencijo. Pred takim — pogumom smo obnemogli, kajti brezvspešna je vsaka polemika. Poštena in dobrohotna polemika se mora opirati na dejstva, zato pa se mora nehati polemika z ljudmi, ki prezirajo dejstva. Ne smemo pa pozabiti, daje „Triester Tagblatt" z razprtimi črkami in brez kake opazke prijavil označeno izjavo posl. Bar t o lij a in Rizzija, opravičeno je torej domnevanje, da nemški list soglaša s to izjavo. Našli so se torej, a mi — ne čestitamo „Triester Tagblattu". Poklonivši se tej družbi poslavljamo se tudi od predzadnje seje deželnega zbora istrskega. V zadnji seji se je vsprejel predlog, s katerim so naložili deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete za dostojno proslavo vladarskega jubileja Njeg. Veličanstva. Vladni zastopnik je odgovoril v zanika-jočem zmislu na interpelacijo dr. Stangerja, da-li vlada odgovori na interpelacije, stavljene v prejšnji perijodi deželnega zbora. Poročilo o delovanju deželnega kulturnega sveta vzeli so zadovoljstvom na znanje. Tudi mi ne dvomimo, da so gospoda jako zadovoljni z delovanjem deželnega kulturnega sveta, saj služi ta zavod le — njim samim. Ustanovljen sicer za gospodarske potrebe vse pokrajine, torej tudi za slovansko večino, posluje samo v italijanskem jeziku, je torej njega korist za naše ljudstvo jednaka — ničli 1 Po dejstvu torej, da tudi v tem gospodarskem zavodu uplivajo politiški in narodni prepiri, uničena je vsa dobra vol ja, ako je je res kaj. Večina deželnega zbora je vzela poročilo zadovoljstvom na znanje, večina prebivalstva gotovo ne! Slednjič so oni in isti ljudje, ki odrekajo kredit za zidanje krvavo potrebnih šol za onih nesrečnih nad 20.000 otro-čičev, ki rasejo brez pouka na sramoto sedanjemu veku, sklenili resolucijo za osnutje italijanskega vseučilišča, ali vsaj juridiške fakultete v Trstu. Potem, ko je še prespretni gospod predsednik — pa ne da bi se kdo smejal temu — primerno pohvalil pridno in vrlo večino, zaključil je t<» zasedanje s trikratnim „živio" presvetlemu cesarju. V seji dne 6. februvarja bavil se je deželni zbor kranjski velevažnim, zares perečim vprašanjem — z obnovljenjem pogodbe z Ogersko. Razpravljali so namreč o samostalnom predlogu dra. Tavčarja, naj se odpove carinska pogodba z Ogersko. Razprava je dokazala, da ob tem vprašanju soglašajo vse stranke. Zanimiv je bil nastopni odstavek iz govora posl. Sclnvegla: „Kranjska sme posebne obzire zahtevati, ker leži za Trstom. Če je naš eksport potreben, potem se morajo pota otvoriti. Mi smo poklicani uživati posebne obzire od države. Kaj se stori v nas za indmtrijo ? Nič! De!oma smo sami krivi. Zahteva j m o k o m u n i k a c i j s Trstom. I d e liti f i k u j m o se s Trstom, ki propada, dočim procvita Reka. BLIoyni imeli zabeležiti le najmanjši vspeh, odmevala bi vsa Evropa o njih kričanju: „Gran vittoria in Africa!" Javno raenenje pa slepi premetena italijanska vlada s tem, da razglasnje svojo prebisano taktiko, s katero hoče „ugonobiti" Abesince in Šoancekar hkrati. Kaktr namreč javljajo iz Rima, pošilja Italija vojake v Asab le pod pretvezo, da hoče ščititi sultanat Aussa pred maščevanjem Šoancev. Pravi namen te ekspedicije da pa je ta, da zasedejo italijanski vojaki deželo Harrar, od koder bi bilo najiaglje planiti na Abesince in na Šoance. O da, na papirju da se izvršiti marsikoji predrzni vojni načrt! Različne vesti* Slovo ftkofa msg. dr. Glavine. Prijatelj našega lista nam piše: Odstopivši škof, msgr. dr. Glavina vsprejel je minoli toret v Škofiji čč. gg. kanonike katedralnega kapitla, župnike in razne druge duhovnike iz Trsta in okolice. Ta preč. duhovščina zbrala se je pri odhajajočem svojem pastirju, da se pri njem poslovi in da mu izroči v imenu duhovščine vse škofije adreso udanosti. To adreso je prečital v prisotnosti vse mnogoštevilne deputacije kanonik msgr. Rnttignoni. Kapitularni vikar msgr. dr. Šust je zatem izročil škofu krasno vezano adreso. Ganjen se je zahvalil Škof na tem dokazu ljubezni in udanosti; v svojem odgovoru skliceval se je škof na zadnji svoj pastirski list, s katerim se poslavlja od svojih ovčic. — Miuolo nedeljo vsprejel je mil. škof dr. Glavina predstojnike tukajšnjih katoliških društev in bratovščin. Tudi te deputacije izročile so Škotu skupno adreso v znak udanosti. Velika maškarada .Tržaškega Sokola". Slavnemu slovenskemu občinstvu v Trstu in na deželi javljamo, da odbor „Tržaškega Sokola* že razpošilja lična vabila k .veliki maškaradi', ki jo priredi v nedeljo dne 16. t. m. v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti*. Ako po pomoti koji naših rodoljubov ne bi dobil vabila, izvoli naj je reklamovati. Zajedno priobčujemo, da bode na pustni torek zvečer .Sokolova" ,.m a 1 a maska-r a d au v društveni telovadnici. O tem pa prihodnjič kaj več. Vabilo na maskarado, katero priredi „Vipavska Čitalnica* v torek dnć 18. februvarja v svojih prostorih. Svira godba na lok, sekstet Stitz. Začetek ob ^8. uri zvečer. Vstopnina za maske 30 nč., za nemaskirane 50 nč. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila. Trostrok poskušen samomor. Poštni službenik Nikola Goratto iz Vodnjana stanoval je poslednji čas s svojo ženo in taščo v pritličju hiše št. 1 v ulici Kandler. Možu je bilo 56 let, ženi 46, {njeni materi, Antoniji udovi Popassi pa 78. Ta mala obitelj zabredla je v dolgove, ker je — tako govore ljudje — trosila preko mere. Vsled tega pojavila se je neizogibna beda. A ta nesrečna trojica ni marala živeti v mizeriji: rajše bi umrla. Ta svoj sklep izvršili so mmolo soboto popoludne. Vsi trije so se zaprli v sobo, postavili v isto posodo z žarečim ogljem, dobro zamašili okna in legli na postelje, pričakovaje zaželjene smrti. Smrad ogljenčevega kislenika pa je opozoril sosede na to, kar se je dogajalo pri Goratto vi h. Pozvali so pomoči in ulomili vrata. Vsi trije ležali so že v nezavesti, bili so na pol mrtvi. Kmalu je bil tudi zdravnik na licu mesta. Po kratkem naporu je obudil isti vse tri nesrečneže in jih ukazal prevesti v bolnišnico. Goratto in njegova žena sta menda že izven vse nevarnosti, stara Popassi pa se bori s smrtjo. Stanovanje Gorattovo so zaprli in ključe hrani policija. Kužno bolezni v Trotu. V tednu od 1. do 8. t. m. bilo je prija vi jeni h v tržaški občini: 1 slučaj 6špic, 12 si. škrlatice, 27 si. davice in 1 si. logarja. Umrl je jeden otrok za škrlatico, trije pa za d&vico. Poneverjanje Tukajšnjemu polic, ravnateljstvu došla je iz Budimpešte brzojavna ovadba, da je tam 171etni trgovski pomočnik Rikard Mangold poneveril svojemu gospodarju, trgovcu Alojziju Lichtersdorfeiju, svoto 500 gl. ter pobegnil bržkone v Trst. Sodnijoko. 47 letni brezposelni trgovski pomočnik Avgust Kalbbruner iz Treviza (Italija) dobil je v petek zaradi nesramnega obnašanja v javnosti in zaradi žaljenja stražarjev šest tednov strogega zapora. 25letni kmet Ivan Sturman in n egov 20letni brat Josip, oba iz Pomjaua, stala sta v četrtek pred tukajšnjim sodiščem : prvi obtožen javnega nasil-stva in telesnega poškodovanja, drugi teškega telesnega poškodovanja. Oba sta dnć 26. decembra min. leta napadla kmeta Blaža Vilerja ter ga pretepla, ker sta imela Vilerja na sumu, da je isti ovadil Ivana Sturmana finančni oblasti zaradi nekega prestopka, vsled česar je moral ovadeni plačati izdatno globo. Sodišče obsodilo je Ivana Sturmana na 8 mesecev, Josipa pa na 6 mesecev ječe. 271etni kmet Josip Cerkvenik iz Trsta sestal se je dnč 25decembra min. leta pri Sv. Mar. Magd. Spodnji s težakom Jurijem Kokalom, ki je nesel vrečo koruznega listja. Ker je Cerkvenik spoznal, da je to listje bilo ukradeno njegovemu očetu, zahteval je, da naj je Kokal odloži. Le - ta tega ni hotel storiti in vsled tega sta se sprla. Kokal je ranil Cerkvenika na lahko z nožem, Cerkvenik je na to potegnil svoj nož in ranil svojega nasprotnika sedemkrat, toda nijedna rana ni bila nevarna. Vendar pa se je moral Cerkvenik v petek zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi teškega telesnega poškodovanja z ozirom na dejstvo, ker je bil ranil Kokala s takim orodjem, s kojim bi ga bil lahko tudi nehotš ranil smrtno. Sudišče ga je obsodilo, upoštevši razne olajliščujoče okolnosti, na šest tednov ječe. Koledar. Dne (11): Željko (Deziderij), škof; Adolf škof. — Jutri (12): Evlalija, devica; Me-lecij, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 16 min., zatoni ob 5. uri 13. min. — Top-leta včeraj : ob 7. uri zjutraj 6'5 stop., ob 2. pop. 13 stop. C. Loterjske itevlko, izžrebane dne 8. t. m. : Dunaj 35, 62, 2, 63, 37. Gradec 8, 89, 73, 82, 34 Inomost 58, 53, 21, 74, 35. Najnovejše vesti* Rim 9. Agencija „Štefani" poroča: Šoanci so oddaljeni kakih 6 kilometrov od straž italijanskega taborja. (Glej vest .Italija v Afriki". Uredn.) Število sovražnika cenijo na kakih 40 000 dobro oboroženih mož. Par kilometrov zadej je drugo taborišče Šoancev. Vse kaže na to, .da sovražnik ne misli napasti. Rim 10. Listu „Tribuna■* poročajo iz Masave, da ima orožje Šoancev /namke francozkih tovarn. Polovica Makonnenovega možtva da ima puške-repetirke. Carjigrad 10. Stojlov odpotuje jutri. Sultan je dovolil bolgarskemu eksarhu, da sme odpotovati. Eksarh se je Sultanu zahvalil na dovoljenju. Odpotuje jutri. Zahvala. Rodbina M e r c i n a, učitelja na Gočah, izreka najtoplejo zahvalo sorodnikom in vsem onim, ki so povodom prerane smrti nepozabnega sina, oziroma brata izrazili svoje sožalje in spremili pokojnega danes k večnemu počitku. Posebno pa gg. učiteljiščnikom ljubljanskim, tovarišem pokojnega, na sožalju izraženem brzojavnim potem ; čast. učiteljstvu vipavskem, katero se je korporativno udeležilo pogreba, kakor tudi g. učitelju Smerdelju iz Planine, ki je drage volje prevzel vodstvo petja z goškimi pevci. — Srčna hvala vsem! Na Gočah, dne 8. svečana 1896. Žalujoči ostali. Ubeljsko p. Razdrto. Blagorodni gospod Franjo Žitko, posestnik, ud mnogih dobrodelnih društev itd. v Trstu, poslal je tukajšnjim ubogim šolarjem mnogo šolskega blagi. Za ta plemeniti čin se g. dobrotniku v imenu šolske mladine prav prisrčno zahvaljujeta : Fran Z a m & n, Anton Petrovčič, šolski voditelj. načelnik kraj. šol. sveta. Trriovlnnke hr«o(nvhe. Budimpešta. Pienioa -a jesen 7.19 -7.21 Piani o« za spomlad 1898 7 03 -.— do 7.05. Oves za spomlad «.03—6.04 --iti za spomlad ti.60 6.52 Koruza za oktober —.— - .— maj-juni 1896 4.36-4.3 7 PAeniea nova od kil. f. 710 -7 20 od 79 kil. 7-20 - 7.30., od 80 kil. f. 7.95-7 85 od 81.kil. r. 7 35 -7-40, .vi sa kil. for. 7.40—7.45. — lečioeii 5*40-7.80 proso 6 00—fl-40. Pšenica in rž mirna; prodaja 25.000 mt. st. Vreme : lepo. Fr*?a. Neranmram sladkor f. 16.37. —.—., za maj 15.67. Oktober-deoember 14.35. Stalno. Prag«. Centrifuga! nori, postavljen * Trst h4 carino ?red odpoŠiljatev preoej f, 331---.— Conoasse 33.75—34-- Četvorni 86--35.25. V glavah (sodih) 3550 36.— jako stalno Havre. Kn«>t Mantos good average za februvar 82*25, za juni 7925. mlačno. Hamburg. Santoa gond average za mare 66.— za maj 65.—. za september 62.—. Dnn^Jak« bo Državni dolg v papirja „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akoije . . , London 10 Lat. . . Napoleoni ... . 20 mark 100 italj. lir IO. februvarja »O danes predvčeraj 101.10 101 15 122.50 101.80 382 50 120.95 9.69'/, 11.82 43.90 101.10 101.20 122.40 101.80 382.25 121 05 «•617, 11.83 44— Trino oan« (Cen« se razumejo na debelo In s oarlno vred.) Domaći pridelki. Fftol: Koks..... Mandotoni . . . svetlorudeči . . temnorudeči . . kanarček . . . bobinjaki . . . beli veliki . . . „ mali . . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski n štajerski Kaalo fino štajersko Ječmen št. 10 .... „ 9 . . . . » 8 . . . . Zelje kranjsko .... Bepa . .... Krompir, »tujorski . . Proto kranjsko .... Leća, kranjska .... 3ceh ogerski..... Kast ogerska..... Kava Mocea..... Cejlon Plant. fina . Perl . . . Java Malaiit; . . Portorioco . . Cena od for. do for. 100 K. 12.50 12.75 n ■ 11.- 11.25 n 11.— 11.25 n n 12.— 12.50 n 10.50 10.76 n 10.-- 10.'25 ■ 10 - 1050 N n 8.— 8.25 n 8.50 8.76 ■ 72- 74.- n 9.75 — • 10.75 —. — „ 12.25 11.- 100 K. 7.— 7.25 n 5.75 6.- » 3.40 3.50 M 9.25 9.60 n n 57.- 58.— n 59.- 61.— ■ 170. 171.- it 178.-- 180,- n 186,- 188.— N 162.- 164.— M 184.— 186.— Guatemala....... San Domingo...... Malabar Plant...... „ native...... Laguajra Plant ..... „ native..... Santos najfiniji..... „ srednje fini .... „ srednji...... , ordinar ...... Rio oprani ....... „ najfiniji....... „ srednji . . ..... Slfdkor Centrifuga! I. vrste . . Concassć....... v glavah ....... razkosani ...... Sli italijanski fini...... „ srednji..... Japan fini AAX...... „ srednji...... flaugoon eztrn....... I........ II. . . . ... Petrolej luski t sodih..... ▼ zabojih od 29 kil. . Olj« italijanako najfineji .... „ srednjefino . . . bombažno, amerik..... dalmatinsko ....... Limoni Mesinski ...... Pomaranče „ ...... Mandeljni Dalmatinski I___„ „ Bari ..}noye flnjoli ........... Roftičl Dalmatinski novi .... , PuljeŠki........ čuokve Puljoike ...... „ Grške v vencih novi . . S.-.;tanine nove........ V im perli .......... OiV-fct ........... Polenovke srednje velikosti . . „ Toliko ...... m malo ....... Ilanlkt v velikih sodih .... - T •/,...... 158— 160 — 160.-162-— —.— —.— 142! 143— 138— 139— 132,- 133— 122— 124— 143— 144!- 13.^.— 137— 33— _._ 34.— 34.25 zaboj 100 K. 3G.25 35.75 19.50 18.50 16— 15— 12— 11 -9,— 20.5-1 6.30 59.-54.-30— 31.-3.50 4.50 73— 100.— 10.25 12.25 13— 34.-24 — 29— 42— 42.-44 — 13.50 36.50 36— 20— 18.75 Bi — 56— 32— 32"-4.50 5.50 75— 102.- 10.50 12.50 13.50 38 — 25.-31.— 43.— 43,-45.- pi Slovenska gostilna Podpisani vsoja so opetovano javiti slavnemu občinstvu, da je njegova krima ALLE DUE PORTE v ulici delle Acque hšt. 12 vedao preskrbljena s pristnim istrskim vinom črno po 40, belo po 44 nč. liter ter s svežim piroin iz Puntigamske pivovarne. Izborna domača kuhinja. Can« nizka. Priporoča se obilnjmu obiska udani Jakob Posega i IM I iz Puntigamske pivovarne. Izborna domača kuhinja, k Cana nlaka. J ^B Priporoča se obilnjmu obiska udani U Jakob Posega 'I Josip Pimrello izvršuje vsakorfine poprave Šivalnih strojev in dvokolos. Prodaja nove in rablj > ie šivalne stroje in dvnkolesa. Via Madonna ie I mir« itev. 4, M via Fontanone, vitrio 2. h t. 1 l i 4 JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caeerma itev. 16 uhod plana della Caserma- (nm*pr»ti v»Uki *qjmi*M>, prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška KOLESA (bioykle) §t&bi Zastopstvo koles „Ralaltfh* is tovarne „Raloigh Cjcle C* L.td. Nottingham Angleško" in koles „Adlav" iz tovarne H. Klejer Frankfurt. Kolesa NRaleighM in Adler so svetovno znana, poslednja rabijo se v nemški vojski. Kolina pošilja se na deželo in na v«e kraje brez vseh stroškov. Sprejema se po p r a v a vsakovrstnih no* vih in starih koles in šivalnih strojev. V zalogi nahajajo ae vsakovrstna orodja in pri-prave za kolesa. Zahtevajo naj •• oanikl! IO l I 9 I I I I » I I I » I I I R lohtarj mir | LIN IME NT S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. - 1 Š kašlja! Balzamski petora lak i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvrfujojo neutegoma. Lastnik politično druatvo „Edinosti*, izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Ti.Hkarna Dolenc v Trstu.