1'ošinma p.ačana , got^ Leto LXI_Y Ljubljani, v sredo 4. januarja 1933_štev. 3_Cena 1 Dir, Naročnina mesečno _ _ _ ___ * , ... ^^ TT 1 M * m, / M *^^ ^I^Bk flv JB t Mfam KM •== MJKJ ms m2*\_j> ^p Kopitarjevi ul.6/11! ^^^^ ——- M ^^^^ ^ Uprava: kopitar- v ■ . , .... . ... jeva 6, telefon 2098 telefoni uredništva: daevna služba 205« - Bočna 29%, 2994 ia «05» --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nameravana reorganizacija jugoslovanskih univerz Belgrad, 3. jan. 1. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo izdelalo načrt o reorganizaciji jugoslovanskih univerz. Ta načrt predvideva, kakor so nekateri listi že omenili, ukinitev medicinske fakultete v Ljubljani, juridične fakultete v Subotici in filozofske fakultete v Skoplju. Istočasno pa naj bi se tehnične fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu odcepile od univerz in osamosvojile kot samostojne tehnične visoke šole. Prav tako naj bi se od univerz odcepile tudi ostale nehistorične fakultete, kakor kmetijske in gospodarske v Zagrebu j nastalem položaju in Belgradu. • Prosvetni minister dr. Radenko Stan-kovič je !ogoj priznanja enakopravnosti. Toda vse te žrtve, ki jih je doslej zahtevala nemška revizijonistična akcija, so bile ali gospodarskega značaja ali jih radi kasnejše daaorelosti njihovih učinkov javnost nii tako čutila. Kaj pa revizija meja? Saj vendar ne gre več za mrtev denar — čeprav ga v tej stiski grejejo srage našega ljudstva — temveč za zemljo gre, vir telesnega življenja in ne samo za zemljo, za kri gre, za živo telo slovanskih narodov. Zaenkrat so na vrsti Poljaki, za njimi bi prišli drugi. Nemci, ki jim zadnja leta pomaga tudi fašistična Italija, so vsaj zunanje organizirali revizionl-stično kampanjo res brezhibno. Njihova diplomacija, njihov tisk, njihove poročevalske agencije in malodane vsa njihova znanost je v službi te misli. In koliko slane propaganda za njihovo stvar v svetovnem tisku! Da bi bila njihova akcija uspešnejša, so jo nekako poenostavili, -zavili so jo v enostavna gesla, ki se j:ih povprečni človek dvajsetega stoletja, kateremu se vedno mudi in ki ne more nobenemu problemu do jedra, laže oprime. »Pogodbe ne morejo biti večne, toliko manj diktatik Za ozemlje, Ki meri 16 386 kvadratnih kilometrov in na katerem prebiva 1,070.000 ljudi, so si izmislili označbo »'koridor«. Za vsakega Angleža, posebno Američana in morda tu/ti Francoza, ki ima sicer več priložnosti brali o tem vprašanju, je torej Pomor je navaden »koridor^ ozek pas zemlje, takšen na primer, kakor ga je zahtevalo germanstvo za spoj s Trstom od Beljaka čez Jesenice in Gorico. Da ni v nobeni vojvodini na Poljskem prebivalstvo tako čisto poljsko kakor prav v Pomorju (8.)%). seveda Nemci ne omenjajo. Računati moramo z dejstvom, da je nemška propaganda tudi za revizijo meja zelo napredovala v anglosaških državah. Nemci so doslej sijajno operirali s krizo; reparacij so se rešili prav s tem, da so jih krivili gospodarske sliske in da so Američanom dopovedati, da so njihovi dolarji »zmrznili« v Nemčiji prav radi reparacij. Pomorje zahtevajo tudi v imenu krize, v katero so zašli nemški grofi v Vzhodni Prusiji. ki jo loči Pomorje od ostale Nemčije. Anglosasi so za argumente gospodarskega značaja silno dostopni. Tudi v Franciji 9e najdejo posebno med socialisti politiki, ki bi bili pripravljeni žrtvovati Pomorje za nemško prijateljstvo; celo pomočnik ministrskega predsednika Paul-Boncourja, Pierre Oot, v katerega imajo Nemci zaupanje. je zagovarjal odstranitev »koridorja-, dokler se ni nedavno sami prepričal, da gre vendar za ozemlje, ki je v vsakem pogledu poljsko. Pri vsem tem ima nemška propaganda več prav organskih hib. Verzajski mir je človeško delo In kot takšno nepojKilno. Nepopolno bi tudi bilo, ako bi bil v Versailit-su zmagal demokrat in človek Wil-son in ne vojak v civilu, »zmagovalec« Clemeuceau, ter angleški »imperialist« Llovd George. Verzajski mir je bil takšen, kakor so ga mogli skleniti ljudje, ki so z eno nogo skoraj še tičali v mlakah krvi, za katero so delali po pravici ali krivici odgovorno Nemčijo, oziroma nemški imperializem. Ako hočejo Nemci objektivno soliti o Versaillesu, naj i>on»iali-jo, kakšen bi bil mir, ki bi ga oni vsilili sovražniku, ako bi bili oni zmagali! In kdo more danes trditi, da bi uila Evropa zmožna danes, to je 14. leto po strašni preizkušnji, po morebitnem novem konfliktu spraviti na noge kaj boljšega, kakor je bil Versailles? Okoli 26 milijonov ljudi je bilo prej v Evropi pod tujim gospostvom, v Versaillesu so nastale tri nove slovanske države in število tju*.*. ki so ostali izven narodnih držav, je mnogo manjše kakor je bilo pred vojno. Mirovne pogodbe niso večne. Tudi verzajska je potrebna revizije in ta je že davno v teku. Pravične revizije meja ni mogoče v načelu odklanjati in Slovanom se je tudi ni treba bati; marsikatera korektura bi bila potrebna nam v prid. Toda revizija, kakor si jo mislijo Nemci in Italijani, ni pravična, ker bi jo radi izvedli po zastarelih bajkah o priviligi,ranih narodih in rasah. Italijani so zasužnlli nad 800.000 Slovanov in Nemcev, zato da bi odrešili okoli 300.0(0 ljudi lastne narodnosti. Ncmci imajo že davno močno manjšino Poljakov, a bi jih radi spravili pod se še en milijon zato, da ne bi ostal noben Nemec na Poljskem. Fašisti vpijejo o potrebi revizije, istočasno pa zahtevajo poleg ogromnih narodnih manjšin, ki jih že imajo, še Dalmacijo! In zakaj ni še noben Nemec predlagal korekture koroške meje? V tej neskladnosti tiči najhujša hiba revieionistične kampanje Nemcev in njihovih slabih zaveznikov Italijanov in prav zato jo moramo z vso odločnostjo odkloniti. Po našem mnenju je treba iskati zdravila za mednarodno pomirjenje predvsem v jiospeševanjii smisla za mednarodno solidarnost in narodno strpnost, kakor danes razburjati svet s »ličnimi propagandami. —siki. Pred plenarno sejo izvršilnega odbora SSSR Generalno čiščenje ruske komunistične stranke Moskva, 31. dec. (privatno). 20. januarja se zbere na zasedanje plenum izvršilnega odbora SSSR (Sojuz sovjetskih so-cinlističeskih respuhlik). katerega je smatrati za vrhovni parlament sovjetske Rusije V ospredju diskusije bo državni proračun za leto 1933 in financiranje druge petletke. Govori se tudi, dn bo na vrsti vprašanje odstopa Stalina, ki naj bi se nadomestil s tovarišem Kirovim, vendar je treba čakati dejanskega rezultata zasedanja izvršilnega odboru, ker v ruskih zadevah se nikdar ne ve, ali so take napovedi, kakor je napoved o odstopu Stalina, resnične ali pa gole kombinacije, kojih izvor je navadno v emigrantskih krogih Evrope. Amerikanshi tempo industrializacije Izvršilni odbor bo seveda najprej sprejel poročilo o uspehih petletke na industrijalnem polju, o katerih mora tudi največji nasprotnik sov jetov, ako je objektiven, priznati, da so zelo veliki. Vprnv fanatično, rekel bi, religiozno oboževanje materialne in tehnične kulture, ki je boljševikom svojsko, je v mnogih ozirih rodilo naravnost čudeže, lin primer tako zvnni Dnjeprostroj in pa razne industrijske kombinate, kakor temu v Rusiji v sovjetski terminologiji pravijo. Tako n« primer se je osnoval ogromni Uralsko-kuznecki kombinat rudnikov, topilnic, kemičnih fabrik itd., ki je posejan nn prostoru f> milijonov kvadratnih kilometrov. Industrijsko mesto Mngnitogorsk je še enkrat tako veliko, kakor je bila vsn urnlska topil-niškn in rudniška industrija sploh pred vojno. Sovjeti so vložili samo v uralski del llralokuz-neekegn kombinata (torej niso všteti Baškirijn, zapndnn Sibirija in Kaznkistan, ki tudi spadajo k temu kombinatu) 3675 milijonov riihliev, v znpndnosibirski kombinat pa 2^00 milijonov rubljev. če primerjamo te številke z. osnovnim kapitalom, ki je bil v teh rajonih naložen, preden se je začela izvajati petletka, potem ,je treba na vsak nnčin priznati, da gre tu za ogromen napredek. Seveda ni vse čisto zlato, kar se sveti, toda to je iz težav ruske psihologije in zgodovine umevno — napor p« je velik. V Baškiristanu se v glavnem mestu Ufa gradi inotorskn fahrika za 100.000 motorjev in sovjeti upajo, da bodo mogli kmalu pristopiti k grndbi ogromne severno-siblrske transverznlke, ki bi tekla iz Sverdlovska (bivšega Jeknlerin-burga) do Tihega Oceana do pristanišča, ki leži med Vladivostokom in Kamčatko. Agrarni kolektivizem pa ni dal povoljnih rezultatov Cisto drugačni pa so rezultati tako zvane poljedelske petletke. Tukaj je fanatizem sov. jetov dosegel ravno nasprotne rezultate nogo nn polju industrializacije. Prezirajoč menta-liteto kmeta in naravno osobitost kmetskeg« dela so sovjeti pod Stalinom napravili napako. katere Ljeiiin kljub temu, da se njegova ideologija ml Stalinove v ničemer ni razliko-vala. gotovo ne bi napravil. Prisilna in do skrajne meje izvedena kolektiviznrija, kj je vzela kmetu vsako individualno pravico razpolaganja z zemljo, omejujoč njegovo osebno svobodo samo nn štiri stene doma. vrta in nekaj drobnice, je rodila kmetu skrajno nevoljo in namesto, dn bi se njegova delavnost dvignila, knkor so pričakovali sovjetski teoretiki, je le pndln. Natančne številke niso znane in se bržčas tudi ne bodo objavile, toda iz pisnnja sovjetskih organov je jasno razvidno, dn so doživeli z ozirom na pričakovano količino poljedelske produkcije precej veliko rnzočornnje. Citiramo snmo sovjetske liste, ako ugotovimo, dn je na primer nek ji' na površini 26.000 hektarjev poginilo vse žito že na klasu, ker so kmetje iz nevolje nad socializacijo enostavno odšli nn delo v mesto in posev prepustili usodi. Nekje drugod je nn površini 7000 hektarjev že pož.eto žito enostavno ostalo ležatj pod snegom. Ponekod so enostavno gol jufali s tem. dn so traktorji z mnšinnmi za seinnje tekli po nepose-inni zemlji, knkor da bi se bila obdelala, med tem ko sc v resnici ni. Kl ub temu ostane stara linifa Značilno je tudi. dn se sovjetski listi pritožujejo nad slabimi rezultati ne samo v mnogih kolhozih ampak tudi v sovhozih. Sovhozi so v nasprotju s kolhozi, ki predstavljajo ko-lektivizirana bivša zasebna gospodarstva, vzorna državna gospodarstvu, ki se obdelujejo direktno od robotnikov države, da se tako izrazimo. Tudi državne ekonomije, ki jih je v celi Uniji 224 z 12 milijoni hektarji zemlje, kljub svoji tehnični popolnosti in zadostnim inventarjem niso dali toliko žito. kolikor ga je treba za normalno prehrano vsega gospodarstva. Od začetka so sovjetski funkcionarji nn teh gospodarstvih delali po sistemu in v smislu stranke, so se pa potem prilagodili kmet-skemu prebivalstvu in njegovim potrebam, to se pravi, da niso oddali državi toliko žita. ko-likar je predpisano, ampak so velik del prodali v svobodni trgovini. Dočim zdrava pamet ua podlagi teh rezultatov tirjn, dn bi sc kolektivizacijo omejila in v gotovem obsegu dala prostor zasebnemu gospodarstvu, pa sovjeti nočejo izvajati posledic. knkor bi bilo treba v očigled slabemu prehrambenemu stanju ruskega kmeta, pn tudi delavca, ki, povprečno vzeto, živj pod dostojnim življenjskim standardom, ampak so fanatično prepričani, dn ti nedostatki izvirajo iz še ne- zadostno izvedene kolektivlzncfje in pomanj. kanja »kolektivistične morale«. Zato so sklenili izvesti generalno čistko (čiščenje) stranke in so že sedaj sklenili, da izključijo iz stranke 26 sovjetskih funkcionarjev sovhozov, ki bodo potem predani sodišču. Čiščenje se bo v prvi vrsti vršilo nn vasi med vaškimi sovjeti in vn-škimj sovjetskimi funkcionarji. Nova petletka bo šla sicer za povečanjem odstotka produkcije velike industrije na vsej črti — tako naprimer hočejo avtomobilsko pro-dukcijo povečati za celih 60% — ho pa posvetila večjo pažnjo domači industriji, ki proizvaja predmete dnevne potrebe. Sovjeti hočejo doseči, da bi vrednost te produkcije že koncem leta 1933 znašala 5 in pol milijona rubljev. V nrvi vrsti se ho pa v bodoče gledalo na znižanje administrativnih stroškov in na štednjo državnih dotacij in se bo vsako razsinnvanje smatralo kot zločin in strogo kaznovalo. Ker je med prvo petletko ostalo mnogo stavb nedo-vršenih, se bo naložilo komunalnim organom, da stanovanjske stavbe dogradijo. V teh ukrepih se vidijo mnogi nedostatki prve petletke, ki jih hočejo popraviti. To bo torej letos glavni predmet razprav izvršilnega odbora SSSR. —x— Albanca zopet na dnevnem reda Italijanski načrti ogrožalo mir Pariz, 3. jan. tg. Desničarski in levičarski opo-zicionalni listi živahno sekundiraio jugoslovanskim protestom proti poskusu Italije, da bi razširila svojo moč v Albaniji. »Echo de Pariš« in »Populaire« zahtevata, da morata Anglija in Francija skupno energično nastopiti proti nameram Italije, ki motijo mir. »Popnlnire« trdi. da namerava Italija Albanijo vojaško zasesti. »Krha de Pariš« pa zahteva preiskavo s strani Zveze narodov, ker trianonska pogodba Italiji nikakor ne dovoljuje, da bi postopala t- Albaniji po svoji volji brez ozira na tretje države, ter da Jugoslavija in Mula antanta nikdar ne bi mogle dopustiti razširjenja italijanskega vpliva v Albaniji. V I/ondonu niso nič kaj z veseljem doznali za načrt italijansko-albanske carinske unije. Albanska vlada je namreč angleški sporočila, da je tako ponudbo od Italije sprejela. Londonski krogi so zadovoljni, da ta načrt se ni zakon in so dali Albaniji razumeti, da bi Anglija za (ako zvezo ne bila nič kaj navdušena, Anglija se sicer noče preveč vmešavati v evropske in balkanske zadeve, tudi zavzema do Italije dosti prijazno stališče, je pa odločno proti vsaki stvari, ki bi mogla na Ralknnu povzročiti nemir. Z zadoščenjem izjavljajo v Londonu tudi, da je nedavno potovanje dr. Beneša r Belgrad najboljše jamstvo, da bodo tamkaj mirno in spravljivo (rlednli nn položaj, tako da ne bo prišlo do komplikacij. j ?' ,isti ponavljajo z flcbcriin tWom vesti o vznemirjenju francoskega tisk« radi priprav za italijansko-albansko carinsko unijo. Zaenkrat so objavili o trm lasten komenio* samo »Narodni Uaty«, ki pišejo: »Če se potrdijo vesti o italijnnsko-albonski carinski uniji, bodo saino še povečale že itak obstoječe nezaupanje med Italijo in Jugoslavijo. Izpremeniti Albanijo v italijansko provinco, bi pomenilo bistveno poostritev državne pozicije Jugoslavije in je jasno, da bo Jugoslavija s podporo svojih zaveznikov storila vse, da odvrne to nevarnost.« Senzacija: Turati pobegnil Pariz, 3. jam. i Semkaj je prispel bivši ta.inik fašistične stranke in bivša desna Mussolinijeva roka, Tura ti. Turati je bil nad leto dni interniran v nekem siinatoriju oh (Jardskeni jezeru, ko so ga po sporu z Mussolinijcm proglasili za umobolnega. Fašistične oblasti so držale internacijo Turatija v največji tajnosti, kar pa je sedaj preprečil sam Tiirati. V' začetku so namreč mislili, da se Tiirati nahaja pri svojih prijateljih v Italiji, sedaj pa so ugotovili, da je pobegnil v inozemstvo. Po zadnjih vesteh iz antifašističnih krogov se je Tuniti sestal v Parizu z antifnsisti, kjer pripravlja veliko akcij« proti Mu.ssoliniju in njegovemu režimu. Turati je bil svoj čas glavni tajnik fašistične stranke kol predstavnik rimskega drušiva, ki pred tem ni bilo naklonjeno Mussoliniju in brutalnosti fašističnega režima. Turati je v stranko uvedel Knliuo nv,n!iy, ...t,,........ ., .,.. ..: - . i. 1—JL-.. I..M-, — .j- v. uv.. vmiiu, ni pa iiaj'iiuj.-n/ innoMJU. nvii-jr cijo. Olb času, ko je bil glavni fašistični tajnik, se ie namreč korupcija tako razvila, da je zolo škodila ugledu fafirjauia. O tem priča tudi pitano Tura- tija neki prijateljici v Milanu, v katerem ji piše. da je sam M.ussolini zapleten v konuijicijsko afern. Prav radi tega očitka je prišlo med obema do razkola. Maissolimi je bil ljubosumen na Turatija, ker si je znal pridobiti ugled in utreti pot naprej. Do zaslugi Turatija. Mmssolini fi zaihteval odstranitev plošče in kmalu nato je bil Turati odstavljen s svojega mesta generalnega tajnika. Ker pa je še naprej intrigiral proti Mussoii-i»iju, ga je interniral kot svoj Ca« d'Amnuinzia. V fašističnih krogih je povzročila vest o be^u Turatija vznenrirjenije, ker smatrajo, da p.:>meaii u> alabo>A fašizma, ki mu bo mala škodovati. Stran 2. /SLOVENEC«, dne 4, januarja 1933. fitev. 3. Ob japonski ofenzivi na Peking Amerika silno vznemirjena New York, 3. jan. Odbor »devetnajstorice« v Ženevi še zmiraj ni našel rešitve japonsko-kitajskemu konfliktu v Mandžuriji. Iz Mukdena pa prihajajo semkaj vesti, da se japonska oblast v Mandžuriji zmiraj bolj uveljavlja. Zadnji čas Japonci ne mislijo samo, da oja-iijo položaj vladarja Mandžurije, kitajskega princa llerryja Pu-ji, ampak žele celo, da bi razširili njegovo oblast še na vso severno Kitajsko. Vse te vesti, dasi v dobršni meri najbrž izvirajo tudi iz kitajskih nacionalističnih krogov, v ameriškem javnem mnenju le še večajo nerazpoloženje napram japonskim političnim ciljem. Razpadanje Kitaja grozi vsemu političnemu ravnotežju v Pacifiku. Japonski krogi se dobro zavedajo, da jim v Združenih državah ameriških raste vedno nevarnejši nasprotnik. Vprašanje japonskega protekto-rata nad Mandžurijo je po vešči fašistični propagandi vojaške nacionalistične stranke na Japonskem danes vprašanje obstoja in bodočega razvoja japonske države. Ker je zato pri današnjem nape-i«m razmerju med Združenimi državami ameriškimi in Japonsko zmiraj računati s konfliktom, 6e v japonski admiraliteti zmiraj bolj in bolj računa, da se revidirajo vse postavke londonskega mornariškega dogovora o razorožitvi v Pacifiku. Londonski dogovor namreč točno določa razmerje ameriške, angleške iu japonske mornarice, to tem ključu japonska mornarica v gotovih kategorijah vojnih ladij ne bi smela prekoračiti razmerja 5 proti 10. Japonci bi predvsem radi videli, da Združene države ameriške odpravijo velike vojne ladje, nosilke avijonov. Ameriška rdmiraliteta pa o tem noče ničesar slišali in japonsko in ameriško javno mnenje prepričuje zmiraj bolj in bolj mnenje, da stojimo pred novo tekmo za pomorsko oboroževanje v Pacifiku, ki bo neizogibno zrušilo vse politično ravnotežje, ki se je v zadnjih letih po svetovni vojni tako težko zvarilo na treh diplomatičnih konferencah. Kd0 bo izkoristil rusko prijateljstvo? Izgleda, da se usoda kitajske republike nagiba h kraju in jo zato zapuščajo najradikalnejši njeni advokati. Vlogi ruske diplomacije v delitvi Kitaja se tukaj pripisuje velika važnost in danes je sigurno, da bo Roosevelt takoj de iure priznal Sovjetsko Rusijo in vstopil v diplomatske odnošaje z Moskvo. Sicer je tudi nankinška vlada odposlala nedavno v Moskvo svojega najsposobnejšega diplomata dr. Chena kot poslanika, ki je letos v Ženevi tako uspešno odločil šanghajski konflikt Kitajski v prid. Vendar se zdi, da je moskovska vlada že zdavnaj tvegala vso načelno interesantnost kitajskih načel o krivici in pravici iu da se v tihem sporazumu z Japonsko pripravlja, da iz kitajskega požara odnese toliko plena, kolikor ga more dopustiti najneposrednejša politična objektivnost. Mongolija je že od nekdaj torišče ruskega upliva na Daljnem Vzhodu, kakor ie danes Mandžurija torišče japonskega. Za ceno znosnega sporazuma za delež v Mandžuriji Japonska sigurno ne bi protestirala, da si Rusija prilasti najzapadnejši del Mongolije, provinco Hsin-Čian, ki je podaljšek Turke-stana pod altajskira pogorjem. Amerika prisiljena, da ojači svoj Imperij r Pacifika. Ta razvoj dogodkov Združene države ameriške sili, da se izrabijo vsi momenti, ki bi mogli zasi-gurati odstranitev ameriško-japonskega vojnega konflikta. Japonci so dozdaj v Mandžuriji prelomili že določbe »pakta devetorice«, pakt Zveze narodov in Kellog-Briandov pakt V Ženevi je sedaj poro- čilo Lyttonove komisije o značaju japonske okupacije Mandžurije. Gotovo je, da bo ameriška diplomacija z vsenn razpoložljivimi sredstvi podprla ženevsko institucijo, da izsili od Japonske priznanje vseh zahtev določil mednarodnega prava in morale, na katere bo morala in edino mogla opozoriti Japonce ženevska Zveza narodov. Ker pa bodo ti zaključki najbrž le zelo platonske narave, morajo Združene države ameriške same gledati na to, da v Pacifiku ničesar ne store, kar bi moglo imeti silne posledice za prestiž ameriškega vpliva v Pacifiku in na Daljnem Vzhodu. Ameriški senat in parlament sta nedavno sprejela »Indepeudence-Bilu o Filipinih. Predsednik severnih držav Amerike pa se nikakor še ne more odločiti, da bi ta zakon o samostojnosti Filipinov podpisal. Filipinski otoki so namreč prevažna vojaška baza vseh operacij v Pacifiku, ki v neizbežnosti eventuelnega konflikta z Japonsko za ameriško admiraliteto le preveč pomeni. Sicer bo ameriškemu poljedelstvu dovoz filipinskih produktov na ameriški trg le še bolj škodoval in se doselje-vanje Filipincev v Ameriko še ne bo ustavilo. Politični razlogi pa so danes za ameriško vlado važnejši od gospodarskih in socialnih. Senca ameriško-japonskega konflikta mora zaenkrat tudi še zadušiti stremljenje Filipincev po svobodi in demokraciji. Japonci zavzeli Šanghajkvan London, 3. jan. ž. Spopad pri Sanghaj-Kva-nu ie začetek novih japonskih operacij v Mandžuriji. Mesto Šangliaj-Kvan leži na meji južne Mandžurije poleg velikega kitajskega zidu in odpira pot v Peking. V soboto je prišlo do prvih spopadov med kitajskimi in japonskimi četami, v nedeljo in ponedeljek pa so japonske opazovalne čete bombardirale mesto. Snoči, to je ob 10 v ponedeljek, so Japonci izvršili napad nu mestno trdnjavo, ki je po parurnem kr-va>.:in boju padla in so jo zasedle japonske čete. Po japonskih poročilih so kitajske izgube velike, med tem ko izgube laponcev znašajo 10 mrtvih in 50 ranjenih vojakov. V napada je sodelovalo tudi japonsko topništvo. Japonska letala so že od sobote ponoči do danes trikrat bombardirala mesto. Schleicher Ugledna francoska revija »La Revue de Deu* Mondes« prinaša v »voji številki od 1. januarja seuiimivo studijo o nemškem kanclerju Schleicher- 1u. Članek je izšel • podpisom Verax, pseudonim, ii navadno zakriva najvišj« francoske osebnosti iz | diplomacije aH pa generalnega štaba, Za osebnost Schleicherjevo najde pisec te-le izrazito francoske stavke politične psihologije: »Zadnja dva meseca smo često slišali, da sta v Schleicherju dve osebij najprej oseba pruskega oficirja, ki izhaja iz aristokratske pruske vojaške rodbine in pa 06eba modernega človeka, ki je dober sociolog in psiholog, sposoben, da razume potrebe ljudstva in je pripravljen jim tudi zadostiti, Toda danes moramo priznati, da sta se ti dve osebnosti spretno združili vsled dolge preizkušnje in pod pritiskom močne volje. Vojak in politik, aristokrat in prijatelj naroda sta eno v oportunistu, ali če hočete v realistu, kakršen je Schleicher. Samo poslušajte ga, kako odgovarja ideologom, ki zahtevajo od njega predvsem preureditev nemške države: »Reformirati ustavo in preurediti državo je res da zelo lepo. Toda najprej je treba, da tisti, ki gladujejo, imajo kaj djati v trebuh. To je'še danes za mene edino bistveno.« Schleicherjev skepticizem in njegova ironija že dolgo vznemirjata berlinsko družabno kroniko. Nedavno ga je eden njegovih tovarišev iz vele-aristokratskega »Herrenkluba« v neki reviji proglasil za cinika. V resnici pa se je temu prijaznemu generalu posrečilo, da si je v vseh odnosih z zunanjim svetom ohranil svežost mladostnega kadeta. Zato zanj ni nobena zadeva brezupna, je pa zato zelo resna. O dolžnosti si je sam ustvaril edinstveno naziranje, ki ga najbrž ne bi bilo mogoče tehtati z nobenim merilom obče morale. Odličen je v ustvarjanju okoliščin, ki lahko kompromitirajo druge. Zna pa tudi prenašati vso odgovornost, četudi je zvezana s silnimi nevarnostmi. Svojemu delu se vda kot pravi jetnik in pri-i haja v urad pred vsemi drugimi in ga zapušča po- Vse kaže, da spopad pri Sanghnj-Kvanu ne i ,J. •• , £ ■ - , VSemi ,ttnl i™lirm, » l.n.ln ..ri^l« 1 slednji. Javno izraza svo|e zaničevanje naa vsemi bo ostal izoliran, temveč se bodo pričele nove sovražnosti, kajti Japonci nameravnjo izvršiti projektirano ofenzivo, ki ima namen, da severne kitajske pokrajine priključi Mandžuriji in tako ustvari novo kitajsko monarhijo. Južna Kitajska pa bi ostala pod oblastjo republikanske vlade v Nankingu. Iz Nankingn javljajo, da bo kitajska vlada zahtevala, dn se še pred določenim rokom sestane skupščine Zveze narodov v Ženevi in da resno razmotriva incident pri t^anghaj-Kvanu ter prepreči nove spopade na Daljnem vzhodn. rski parlament razpuščen Za ločitev ali za skupnost Anglijo London,' 3. jan. tg. Danes dopoldne je irsiki državni predsednik de Valera objavil razpust irskega Daila. Nove volitve so razpisane že 4. januarja, prva seja parlamenta pa bo 8. februarja. Usoda de Valere se je zdela že zapečatena, če bi ga bili v parlamentu zapustili delavski pristaši, kar se je uidelo neizogibno radi rigorozinega varčevalnega -programa vlade. S tem, da je razpisal nove volitve, S}>H se je njegov položaj izboljšal. Doslej je štela njegova stranka 72 poslancev, stranka Cosgravca 55 poslancem, neodvisni 15 In delavska stranka 7 mandatov. Nore volitve bodo jake hnde. Nasprotniki de Valere pod Cosgravejem »e se združiti, da ga porazijo pod geslom gospodarske sanacije dežele, koje gospodarstvo je de Valera spravil t največjo teiave s carinsko vojno t Anglijo. De Valera bo nasproti temu razvil geslo popolne ločitve od Anglije, pri čemer ga bo podpirala republikanska prostovoljska armada. Skrajna francoska levica za revizijo Pariz, 3. jan. ž. V uvodniku objavlja radikalna »Republique< željo, da se v 1. 1033 izvrši revizija onih pogodb, ki onemogočajo zbližanje med narodi in ne zagotavljajo splošnega miru v Evropi. Nemčiji je priznan princip oborožitvene enakopravnosti, zdaj pa se dela na tem, da se ta enakopravnost organizira tako, da se omogoči znižanje splošnega oboroževanja. Nemčiji se, morajo vrniti neupravičeno odvzele kolonije in razčistiti se, mora tudi vprašanje poljskega koridorja. List poziva levičarske stranke, da pridejo tudi one čimprej s tem vprašanjem na dnevni red, da ne bi bile pozneje na to prisiljene. Revolucionarji v Španiji ne da'O miru Madrid, 3. jan. ž. Kljub najostrejšim ukrepom od strani državnih oblasti je prišlo skoraj'po vsej državi do novih večjih prevratnih poskusov. V rudarskem področju Stilguara so vrgli 15 bomb. ki so napravile ogromno škodo. Uničene so vse električne naprave, tako da je bil promet v industrijskih obratih ustavljen. V Realu v seviljski pokrajini so anarhisti zažgali katoliško cerkev. Tudi v Barccloni je eksplodiralo več bomb. Materialna škoda je zelo velika. Vojni minister jc izdal nared-bo o najstrožjem nadzoru v Madridu, Barceloni in Siracuzi. Oblasti so našle nova skladišča municijo in orožja. Koniinirani španshi monarhisti pobegnili Madrid, 3. jan. AA. Iz Vilic Cisnerosa, kamor so jih dcportirali zaradi monarhistične vstaje 10. avgusta 1032, jo pobegnilo 29 političnih kaznenccv na francosko jadrnico, ki jo zdaj zasledujeta dve Španki vojni ladji. Med njimi sta Alfonz Burbonski, nečak bivšega španskega kralja, in don Jaime Artca--a. sin vojvode Infantada. Španska vlada je zato odstavila guvernerja pokrajine Rio del Oro in poveljnika rtiča Juby. Uro-i.ivilo se je, da je bilo tcč beguncev v zvezi z domačini, ki bo jim obljubili velike denarne nagrade, r? jim pripomorejo k begn. Doznava se, da straže niso streljale za begunci. Iz tega sklepajo, da so bilo v dogovorih z njimi. Poveljnik topničarke, ki jo imel nalog« paziti na obalo del Oro, pride pred vojn« sodišč«. Aretaciie komunistov v Romuniji Bukarešta, 3. jan. AA. V vsej državi so aretirali veliko število komunistov. Samo v prestolnici so v zadnjih dveh dneh prijeli 100 komunistov, okoli 100 pa na deželi. T^tin n relr n iranmnnolr ■ »» nn>tiin>l . C„ ! . * „ ' __ — l^uaiuj.jau ♦ i CiliviiSnu IIU|IV * VU t 110 - čaj vremena se še ne bo bistveno izpremenil. Ponehali po bodo južno-vzhodni vetrovi. Tudi Francija začela varčevati Pariz. 3. jan. 1. Med ukrepi, la jih je izdala vlada radi varčevanja, je sedaj objavljena tudi uredba, ki sta jo predložila v podpis predsedniku republike predsednik vlade Paul Boncour in finančni minister in po kateri se do konca tega leta ne bo smel sprejeti v državno službo noben nov uradnik. Izjeme bodo dopuščene v zares nujnih slučajih, tako postavitev pa bosta morala podpisali dva ministra. Nujen apel na Roosevetta Newyork, 3. jan. ž. Okrog 20 najuglednejših ameriških gospodarstvenikov jc poslalo apel novemu predsedniku Roose-vcltu, da nemudoma prične reševati vprašanje vojnih dolgov, ker bo samo na ti način mogoče vpostaviti zlati standard. V vseh državah morajo carinsko meje izginiti. Ameriške Združen© države morajo z ukinitvijo carin omogočiti uvoz blaga v Ameriko, kajti le na ta način sc bodo lahko dolžniki izncbili dolgov. Konferenca i časnikarji naše države Belgrad, 3. januarja. L Po Iniciativi centralnega presblroja se je danes dopoldne in popoldne vriila v finančnem ministrstvu konferenca med finančnim ministrom dr. Gjorgjevičcm in šefi najbolj razširjenih časopisov v naši državL Popoldanski konierenci je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Srskič. Poštna hranilnica pofasniuie Belgrad, 3. jan. AA. Ker se zadnje izpremembe v navodilih o poslovanju Poštne hranilnice pri izplačevanju vlog, ki jih lastniki čekovniih računov pošiljajo po čekovnih nakaznicah, napačno tolmačijo v javnosti, izjavlja Poštna hranilnica: da te izpremembo niso v nobeni zvezi z izplačevanjem vlog pri Poštni hranilnici, temveč se le nanašajo na izplačevanje Mstib vlog, ki so na razpolago na čekovnih računih n. pr. za izplačilo pokojnin, invalidnin, podpor itd. Poštna hranilnica izplačuje vse vloge kakor doslej oajkulantncjšc. Berlinske izmišljotine Belgrad, 3. jan. AA. Vest berlinskega lista >Borsen-Zeitung«, da se 12. t. m. sestanejo na konferenco zastopniki generalnih štabov držav Male antante, je povsem brez podlage in vrhu tega še tendenčna. Prav tako je neutemeljena trditev drugih berlinskih listov, da se med Češkoslovaško in Jugoslavijo sestavlja konvencija o prehodu njunih čet čez avstrijsko ozemlje v Slučaju potrebe. Belgrad, 3. januarja. 1. Za božične praznike je izdal Senat za siromake v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Subotici in Belgradu ter Skoplju podporo 14.C00 Din, za siromašne dijake na ljubljanski, zagrebški in belgrajski univerzi ter na juri-dični fakulteti v Subotici in filozofski fakulteti v Skoplju 31.000 Din. Zagrebška vremenska napoved: Povečini oblačno, megleno in zmerno vreme. K imenovan'u Jouvenela Jako težavno zbliževanje Pariz, 3. jan. A A. Havas poroča: Agreman, ki ga je dal italijanski kralj za imenovanje Jouvenela za francoskega poslanika v Rimu, pomeni novo fazo razmerja med Francijo in Italijo. To razmerje sc jc navzlic časopisnim člankom, ki so bili včasih dokaj ostri, v zadnjih treh mcsc-cih stalno obračalo na bolje. Ob otvoritvi italijanske parlamentarne sezije je v zvezi s tem predsednik italijanskega senata Federz.oni izjavil, da Italija pričakuje od Francije konkretnih predlogov. Po drugi strani pa so razgovori, ki jih je imel senator Berenger, ko se je mudil v Rimu na Vol-lovcm kongresu, in izjave, ki jih je dal predsednik francoskega senatnega zunanjepolitičnega odbora zastopnikom listov, dokazali, da v Franciji želja po zbližanju z Italijo pridobiva terena. Vrhu tega so v Italiji ugodno sprejeli Boncourja kot novega francoskega premijerja in njegovo vlado, v kateri jo več članov, kakor n. pr. Pierre Cot in drugi, znanih po svojem stremljenju, da se doseže sporazum med evropskimi državami, na kar najširšem temelju. Naposled bo imenovanje Jouvenela, ki je član francoskega senata, kjer se opaža mnogo izrazitejše stremljenje po zbližanju med obema državama, olajšalo razgovore med palačo GMgi in francoskim poslaništvom; kljub temu pa ti razgovori ne bodo potekli brez težkoč. Francija nima ničesar zahtevati od Ilalije in zato tudi ne more prva ničesar ponuditi. Zakaj vsaka ponudba s francoske strani bi pomenila toliko, kakor francosko priznanje kakoršnekoli pra- vice in krivice, ki naj bi jo bila doslej storila Italiji. Italija s svoje strani pa se tudi ne more vživeti v vlogo prosilke, ker ravno upa, da bo naposled le Francija prišla s predlogi, in se zato boji, da ne bi oslabila svojih postojank pri morebitnih pogajanjih. Pogreb Eitimova Sofija, 3. jan. 1. Danes dopoldne je ob veliki udeležbi mihajlovcev bil pogreb pokojnega glavnega urednika »Maccdonije« Simona Ef-timova. Pri pogrebu od ceikve sv. Sofije do že-lizniške postaje je prišlo na več mestih do ostrili protestov proti protogerovistoi.il, in sicer zlasti pred vojnim ministrstvom, pred stanovanjem predsednika sobranja Mnlinova, pred zunanjim ministrstvom in pred poslopjem nacionalnega komiteju A'MRO. Ker je policija pravočasno ukrenila vse potrebno, ni prišlo do s|>o-padov in pretepov. Na pogreb Simona Kftii.nova so morale vse inaecdonske organizacijo poslati svoje delegate. 5 mil onov sužnjev na s etu ' Frankfurt, 3. januarja. AA Lady Simon, žena ministra Johna Simona, je napisala v »Frankfur-| ter Zeitungf članek, v katerem s ■ toplo zavzema i za odpravo suženjstva Lady Simon opozarja na to, da je danes še zmerom 5 milijonov ljudi v osrčju Afrike, v Abesiiliji in iia Daljnem Vzi'odu. ukie-njenih v suženjske verige (Najbrž jih bo še enkrat i toliko. — Opomba uredništva.) tistimi, ki niso znali, kot on pravi, »v sebi premagati ,den inneren Schweinehund' (svojo prašičjo leno naravo) in se boje, da bodo kmalu dosegli višek svojih moči.« Se bolj pa zaničuje malenkostne in obotavljajoče sc značaje, »Tisti, ki mi odgovarjajo, da je nekaj nemogoče in da se to ne da ustvariti, za mene nimajo nobene vrednosti.« Nasprotno pa ljubi vse odločne in drzne ljudi. Hitler mu je zelo ugajal, predno se ni pokazal tako malenkostnega v reševanju nemških vladnih problemov Ugajajo mu pa še zmiraj Feder, Gohring in Georg Strasser in ni več daleč čas, da se bo s temi hitlerjevci sporazumel. Tako je bil tudi ves srečen, ko je v socialno-demokratskem vodilnem glasilu »Vorwartsu« čital o sebi tole sodbo: »Možno je, da bodo socialni demokrati enkrat prisiljeni, da odsekajo glavo generalu Schleicherju; možno pa je tudi, da bo on tisti, ki jo bo njim odsekal.« Toda general Schleicher je gotovo odločen, da ne žrtvuje niti svoje glave niti glav drugih.« Mušanov dobil zaupnico Sofija, 3. jan. tg. Tretji Mušanov kabinet se jo danes predstavil sobranju. Mušanov je prečital kratko izjavo, v kateri napoveduje, da bo nadaljeval dosedanjo politiko in vložil zakonski predlog, s katerim se bo na podlagi splošne amnestije omogočila vrnitev v Bolgarijo vsem kmetskim emigrantom. Po kratki debati je sobranje izreklo vladi 'zk-lipnico, ker so se narodni liberalci v zadnji inintffi razcepili in je večina glasovala za vlado. Drobne vest i Berlin, 3. jan. tg. Jugoslovanska vlada jft imenovala znanega berlinskega kazenskega zu-zagovornika justičnega svetnika dr. Ivana Wei t-haucrja, za jugoslovanskega konzula honoris causa za Berlin. Draždane, 3. januarja. AA. Današnjega pogreba nacionalnega socialista Hentscha, ki so ga umorili njegovi strankarski tovariši, se je udeležila ogromna množica. Policija je izdala izredno stroge ukrepe, da prepreči nerede. Pogreb je potekel brez incidentov. London, 3. jan. AA. Kompenzacijski urad objavlja podatke o menjalnih poslih v Angliji leta 1932. Obseg teh poslov je v tem letu močno padeL j Urad pripisuje to dejstvo splošni gospodarski depresiji, nedelavnosti borz in pa slabosti kratkoročnega trga. Vsi ti menjalni posli so znašali 1. 1932 funtov 32.lll.959.OOO, 1. 1931 pa 36.325,300.000. Obseg teh poslov je torej padel v enem ictn za nad 4 milijarde, Berlin, 3. jan. A A. Bivši kancler Cuno jo umrl, star 57 let. Bi lje ravnatelj paroplovne^druž-be Hamburg-Amerika in postal leta 1922. nemški kancler. Njegova ]>olitika neizvajanja versajske mirovne pogodbe je imela za posledico zasedbo Po-rurja po francoskih in belgijskih četah Kot kan-ier je uvedel politiko pasivre ruzlstence in subvencioniranja porurskih industrijcev, kar je dovedlo do katastrofe marke. Ker ne je njegova politika pasivne rezistence izjalovila, je moral avgusta 1923 odstopiti kot kancler. Na njegovo mesto je priJcl Stre-semann. Cuno je nalo spet prevzel vodstvo družbe Hamburg-Amerika. Bil je v oakih političnih zvezah s skrajno desnico in je zlasti podpiral z denarjem hitlerjevo gibanje. Rim, 3. januarja, tg. Dne 1. januarja so stopile v veljavo nove določbe o vstopu v Vatikan. Tujci morajo za obisk vatikanskih zbirk porabljati nove stopnice pri severnem stolpu va ikanskega obzidja, ki vodijo naravnost v zbirke, dočim so morali tujci do sedaj iti okoli cerkve sv. Petra. Na ta način postane cerkvena dizava zaprta. Papeški podaniki bodo dobili posebne potne licte. Dostop k papeškim sobanam ostane dovoljen slekoprej pri bronastih vratih. Svoboden pa je pristop v 1:j-spital sv. Ane in v poštne urade, kaleri se naiia-jajo ob meji, kar je posebne važnosti v raitopaio-čem svetem letu za filateliste radi novih poštnih znamk. London, 3. januarja. AA. Hudi vilurji so včeraj divjali nad Rokavskim zalivom, južno Anglijo in Irsko. V Tipperaryju v Južni Irski je bila škoda prav posebno velika. Vihar je ruval drevesa, odkrival strehe, prevračal avtomobile in povzročil velike prometne nezgode. V Severni Irski pa je morje preplavilo bregove in poškodovalo Železnike proge. Vihar je mestoma divjal z brzino 60 na uro. Newyork. 3. jan. A A V neki tuka jšn ji k'ub Je vdrlo 7 oboroženih razbojnikov, ki so opl«nili 30 članov kluba, čeprav se jim ni nihče p stavil po robu, so vendar streljali in več ljudi ranili. Belgrad, 3. januarja. 1. Na Kolarčevi ljudski univerzi je nocoj preiaval Niko Bartulovič o poeziji Giuna Župančiča. Predavanju je prisostvovalo vefe število tukajšnjih kulturnih delavcev ia akademska mladini«. Stev. 3. »SLOVENECk, da« 4 januarja 183». Stran 3. Kitajska misijonska razstava Delavski shodi na Jesenicah Mijfl Jesenice, 31. decemibr«. Včeraj se je vršilo zopet zborovanje vsega delavstva IvII). Poročano je bilo o končnem sklepu razsodišča in o odgovoru KIIJ. Razsodišče, kakor je Slovenec žc poročal, je odločilo v prilog delavstva, da je odpoved pogodbe upravičena. Dne 22. dec.' je bil na KID poslan dopis, naj tovarna do 29. dec. ugodi zahtevam delavstva in tako stvar likvidira. KID pa je odgovorila, da obžaluje, ker se ne more vršiti razprava, vodilni funkcionarji so namreč odpotovali in se vrnejo v začetku januarja. Na zborovanju je bilo sklenjeno, du se pošlje na vodstvo tovarne o;l vseh treh strokovnih organizacij podpisana resolucija, s katero se zahteva, da poda KID do 5. januarja konkreten odgovor. Delavci martinarne pa so na svojem sestanku in nu shodu vnovič sklenili, če do 5. januarja s strani KID ne bo konkretnega odgovora, da martinarna 6. januarju od 6 do 22 ne obratuje, delavstvo pa se posvetuje o nadaljnjih ukrepih. O stvari je bila obve. ščena Delavska zbornica. Marti nar ji so poslali nn zborovanje štiri zastopnike z izmene, ki je bila v tegi času zaposlena, dn s tem pokažejo svojo skupnost in enotnost. Delavstvo tega obrata je pri zopetni upostnvitvi dela spomladi prišlo med zadnjimi do zaposlitve, zato nastopa sedaj najradikaiU ne je. Slovenski glas iz za slovenske rojake v Srbiji II. berlinsko pismo Kitajske umetnine na misijonski razstavi Oo. lazaristi so priredili v beli dvorani hotela Uniona misijonsko propagandno razstavo, ki zasluži vso pozornost. Posvečena je izključno Kitajski in omogoča obiskovalcu zanimiv pogled v kitajsko življenje, kulturo in verstvo. Sredi dvorane stoji dober primer kitajskega pohištva, miza in dva stola iz posesti univ. prol. dr. L. Ehrlicha, za njo pa oltarček z rezbarsko dobrim, izborilo pozlačenim Budo. Na mizi okrog tega oltarčka so razvrščeni kipi kitajskih bogov, boncev in drugih predmetov iz lesa, gline in brona. Posebno pozornost vzbuja skupina srednje velikih kipctv raznih božanstev iz lesa, ki so odlična dela priznano izvrstne kitajske rezbarske obrti. Mojstrsko so komplicirane te figure, ki so nenavadno živahno razgibane, v strogo osnovno obliko valja, drevesnega debla. Odlična je figura sedečega, do ušes v širok plašč zavitega Bude pod širokim klobukom: mikavne so figure otrok, ki jezdijo na bivolih. Dekorativno dobre so tudi vse figure iz gline; mnoge od njih so glazirane. Koncem mize je skupina papirnatih svečk in raznih besedil, ki jih rabijo pri mrličih. V ozadju dvorane je cela miza zastavljena s keramično posodo, ki pa razen redkih izjem ne vzbuja posebnega zanimanja, ker dokazuje, kakor marsikaj drugega na tej razstavi, kako neugodno se vrivajo evropski načini v kitajske oblike in jim jemljejo prvotno resnost, monumentalnost in vrednost. Na sosednji mizi so primeri kitajskih oblek, ki so značilne po svoji barvi in vezeni orna-mentiki, ki pa tudi že rahlo kažejo razkrajajoči vpliv evropskega okusa. Etnografsko zanimiv je v kotu plašč iz lubja in slamnik. Na sosednji mizi na desno vidimo razna orodja in dele kitajske obleke, razne male predmete, značilne svilene bogce, razglednice s podobami iz pisemskih znamk in sličice na riževem papirju, ki so zelo priljubljene. Na sprednjih mizah sredi dvorane je predstavljena kitajska pisava, verska propagandna literatura v kitajskem jeziku, besednjaki, v bližini pa časopisje itd. Na tej vzporedni mizi pa je predstavljeno kitajsko življenje v deloma prav posrečenih majhnih rezbarijah iz lesa. Vidimo tudi modele ladij in značilnih nositnic. Na sosednji mizi (pod oknom) je zbran kitajski denar raznih časov in pogosto občudovanja vredne prav majhne figurice raznih živali in ljudi. Ena miza je posvečena zbirki slovenskih misijonskih spominov, fotografij, pisem itd. Na stenah vise zemljevidi, ki predstavljajo misijone na svetu in posebej na Kitajskem, in razne značilne kitajske slike. Dragocenega ali posebno starega gradiva ni med njimi, vendar je to, kar tu vidimo, za sedanjo kitajsko kulturo in nje stanje zelo značilno. Tako vidimo značilne podolgovate viseče slike slikane s tušem ali tiskane na papir. Par izmed njih nam kaže značilno spretnost kitajskih risarjev s tušem. Predstavljajo dekorativno razvrščene veje, ptice ali druge živali pa tudi ljudi. Slabše po kakovosti so tiskane slike te vrste, posebno mnoge iz zadnjega časa, tiskane po evropskem načinu, ki uničuje priznano dekorativno vrednost tudi najpriprostejšega pristno kitajskega barvastega tiska. Mnogo vidimo tudi tiskanih barvastih slik starejšega, boljšega in mlajšega, po evropski modi pokvarjenega načina, ki v skupinah predstavljajo razne legendarne in po-vestne dogodke. Par je dekorativno dobrih slik fantastično oblečenih gledaliških prizorov, največ pa je čisto nekitajskih spominskih barvanih tiskov z raznimi zgodovinskimi dogrdki. posebno iz revolucije in vojske. Isti propad tradicionalnih solidnih kitajskih oblik kažejo razni stenski koledarji in še bolj plakatne slike, ki vise okrog vhoda v dvorano. Izmed versko propagandnih tiskov pa vzbuja največjo pozornost večji tekst, ki ima na vrhu izredno fino, a pri tem v pristni kitajski grafični tradiciji stilizirano ime Jesus. Predno razstavo zapustimo, ne smemo prezreti prenosnega misijonskega oltarja, ki se prenaša v priročnem kovčegu. kateri služi obenem odprt za portatilni oltar in vsebuje vse najpotrebnejše za službo božjo: Sveče in križ, mašno knjigo, ličen kelih. celo monštranco in drugo. Razstava seve nima namena nuditi gledavcu kulturno, zgodovinsko ali sistematično zbrano etnografsko gradivo, njen namen je i prvi vrsti vzbuditi zanimanje za kitajski narod in njega posebnosti, posebno pa na tiste strani kitajskega življenja, ki so za misijonstvo kakorkoli važne. Kljub temu pa je ta razstava glede sodobne slike kitajskega življena toliko popolna, da jo moremo priporočiti vsakemu izobražencu. Nas je v prvi vrsti zanimalo opazovanje, kako vpliva na tradicionalne kitajske oblike prodiranje evropskih oblik. Prepričani smo. da v isti meri kakor na teh skromnih primerih sodobne kitajske likovne kulture propada pod evroskimi vplivi duh kitajske tradicije, tudi v drugih panogah življenja in kulture. Mi namreč na teh primerih vidimo, da ne nastopajo kot kulturni kolonizator mogoče kvali" tetne oblike resne evropske kulture, ampak v prvi vrsti najplehkejše. ki so v Evropi že zdavnaj do neokusnosti prežvečene. Ob vhoau razvrščeni plakati s svojim tingltanglskim načinom izborno ilustrirajo destruktivni vpliv evropske trgovske kulture. Za evropske kulturonosce je slika, ki se pači s kitajskih plakatov zadnjega časa, spričevalo zelo dvomljive vrednosti. Za vsakega mislečega evropejakega izobraženca je ta misijonska razstava po ti strani tudi strašno izpraševanje vesti. Ali se ne bo rumena rasa enkrat vendarle opravičeno maščevala nad nosivci te tako očividno destruktivne »kulture«, ki je tako malo krščanska, tako strašno plitvo posvetnjaška, resnemu delu misijonarjev pa mogoče nevarnejši nasprotnik kakor zagrizena, v starih solidnih življenjskih šegah vkoreninjena kitajska tradicija. Načrt obe• zakona in ljudstvo Št. Lovrenc, 1. januarja. « Na poziv okr. načelništva v Novem mestu, naj §e izreče o komasaciji občin in novih občinskih do- ' movih, je sklical župnik v Št. Lovrencu na novega ! leta dan farane v šolo in jim razložil vladni načrt, j Komasacija občin je nujno potrebna. Vzroki so ! znani: male občine ne zmagujejo bremem, poslovanje je včasih pomanjkljivo, številna uradna pota zelo obtežujejo proračun občine. Prometne zveze v zadnjih desetletjih so pokazale druga pota za komunikacijo, kakor je bila prej. Zato z veseljem sprejmemo vladni načrt v celoti, kolikor se nas tiče. Ljudje so jasno spoznali, da gre za nujno potrebno reformo. To je že odločeno, pomagal ne bo noben ugovor. Drugače je z osnutikom novega občinskega zakona, ki določa občinske domove, ki bi imeli dvorano za sejo, pisarne, ječe in stanovanje za vse uslužbence, t. j. tajnika, posebnega organa, vso davkarijo, katero občina prevzame, stražnike in sluge. Letni stroški bi znašali najmanj 200.000 Din. Nekaj podobnega so osnovali fašisti. Mala občina je Imela prej 8000 lir stroškov, danes 80.000 lir. V ljudstvu je kar zabelo, ko se je zvedelo za novi načrt. Napravili so se med velikim navdušenjem soglasni sklopi prav od vseh. Te sklepe pri-občujemo, ker natančno izražajo razpoloženje ljudstva vseh orientacij. Ljudstvo je govorilo. Sklenilo se je med drugim to-le: Z veseljem pozdravljamo načrt kamasirati občine, jih prilagoditi sedanjim prometnim in gospodarskim razmeram, da bodo imele večjo življenjsko moč in lako svoje dolžnosti boljše izpolnjevale. Ne ugovarjamo izločitvi d. obč. Sv. Štefan, če so ti sami zadovoljni. Z veseljem sprejmemo Stehanjo vas in obč. Prapreče v obč. Veliko Loko. Toda neizpeljiv je pri nas osnutek obč. zakona, ki zahteva občinske domove z dvorano, stanovanjem, pisarnami in ječami. Naša občina ne bo nikdar mogla imeti vse našteto uradno osebje, ne stražnikov in slug. Nikdar ne bomo mogii na občino prevzeti poslov finančne uprave in drugih voj. evid. dolžnosti. Ne potrebujemo in ne zmagamo novih obč. domov. Doslej so se vsi posli občine dobro in pošteno opravljali v hišah naših županov Za vse naše potrebe so te hišo popolnoma zadostovale. Kdor hoče kaj boljšega. naj 6i sam toke hiše zida. Ne zmagamo takih stroškov. Najbolj?! gospodarji ne morejo več shajati. Živijo tako borno, da ne morejo svojim domačim nabaviti niti obleke in obutve, ie morejo nlačoti posle ' Slovenski kmet je davke redno plačeval. Če je zdaj večkrat in vedno večkrat rubežni treba, je , to dokaz, dn so na koncu svoje moči. Novi domovi I z vsem osebjem bi pomnožili obč. stroške za 2 do I 3 Din pri vsakem dinarju direktnega davka. Kdor • preveč šari z zidanjem, vselej sebe konča. Tako j l>i prišle na kant vse naše občine, v • . , . «. — Naši župani so preprosto, pa vedno po- [ šteno opravljali svoje težke dolžnosti. Uprava je j bila ljudska, poštena in zato poceni. Če so bili i včasih res nedostatki v reševanju uradnih aktov, I se da z izšolanjem naših ljudi, ki imajo talko lepe j zmožnosti, prav lahko odpraviti. Potrebni pouk bi ; manj stal kot ena taka uradna oseba v pol leta. 1 Dobro nam je znano, koliko slabega uradovanja in j očitih poneverb je danes po svetu. Mi zaupamo I našim ljudem. Čim bolj priprosto je uradovanje, j boljše je. Ko bi nam zdai drugi nastavljali obč. uslužbence. bi bila v sedanjih demokratičnih časih, ko i se po vsem svetu zahteva za ljudstvo več pravic, uničena avtonomija občine, te prve celice prave prostosti. ' v Finančne posle naj država sama opravlja. Občine jih ne morejo in nočejo prevzeti, ker ne morejo davkarjev plačati. Ječ ne potrebujemo. Saj ne 1 bomo hudodelcev sami sodili. Občinskih stražnikov j ne potrebujemo, ko ima država orožnike, ki mo- j rajo opravljati vso policijsko službo. Vsaka pametna reforma mora porabiti dano podlaigo in na tem temelju z dano močjo in sredstvi zidati novo v splošno ljudsko korist. Tu se pa ! vse dosedanje popolnoma uniči, napravi se nevaren. 1 zelo drag poskus, Sklepi so se danies poslali okr. lineelnistvu v Novem mestu, ki jih predloži banski lmfavi in ta ministrstvu, ■ • Anton Oblak. Selca Drama »Zlatopol jenu«, ki jo je uprizorilo Prosvetno društvo v .Selcih na praznik sv. Štefana in Novo leto. je prav dobro uspeJa. Igral- ' ri so svoje vloge odlif.no rešili. Med odmori je igral tamburaški zbor »Prosvetac, ki ga vodi g. organist Alojz Šmid. Vstopnice so bile raz-onndane in dvorana nabito ooln«. Božič smo tudi v Berlinu praznovali malo po krščansko, malo po pogansko, kakor povsod po krščanskem svetu: s petjem, lučicami in seveda božičnimi drevesci, katerih je bilo po raznih krajih mesta cele gozdove. Celo nelke vrste poprtnjak smo jedli, — samo kadili in škropili nismo. Pa saj tudi pri vas ne daste več veliko na ta lepi slovensko-božični običaj in ga opuščale od leta do leta vedno bolj, kakor da to ni več za naše prosvetljene čase. Prekunštni ste postali! Preproste vere pastircev nimate več.. Po nekaterih cerkvah berlinskih je polnočnica, [x> drugih pa je »polnočno« opravilo ob štirih ali petih zjutraj. Jaz sem imel polnočnico v eno uro oddaljeni katoliški koloniji z imenom Finkenkrug. To je krasna kolonija: sredi lepega gozda vile in hišice razvrščene v lepem redu. Ceste (z napisi) imajo imena po samih tičih, ki po gozdu bivajo in prepevajo. V tej koloniji je majhna katoliška sirotišnica in v njej kapela — nad hlevom, v katerem stanujejo pohlevne kravice, ki zalagajo otroke siro-tišča z mlekom. V kratkem nagovoru, ki sem ga imel med sv. mašo, nisem mogel, da bi ne omenil, kako podobna je naša kapela betlehemskeinu hlev-cu: tam voliček in osliček, tu pod nami pa kravice ... Bog je res s skromnim bivališčem zadovoljeni — To, dragi moji, to je diasporal Blizu okoli lepe vile, — tu pa Bogek ne-ravno v hlevu, pač pa nad hlevom!... Ponudili so mi avto, da bi me tja potegnili. Pa kdo bi se na Rveti večer z avtom vozil, in k polnočnici! Kje pa je poezija svetega večera!- Šel sem seveda — s precejšnim spremstvom — peš. Lepo je bilo! No, za nazaj se pa avta že nisem branil, ker doma smo imeli polnočnico ob petih. Saj nisem mogel poslušati krasnega pritrkavanja zvonov, ki bi mi donelo pa ušesa od vseh cerkva po okolici, kakor sem ga poslušal doma na sveto jutro vsako leto, dokler niso od-doneli zadnji zvonovi. To je nebeška muzika, lo je slava Bogu na višavah po slovenskih gričih in planjavah. Zvoniti in pritrkavati znate, da vse zvonarje po širnem svetu v žakelj denete, — a v petju vas pa mi na Nemškem posekamo! — Kako? Kaj?! Kakor v zvonenju, tako ga tudi v petju nam Slovencem na svetu ni para! — Da, pojete, pojete lepo! 0, da, pogrešal sem jih, pogrešal krasnih božičnih pesmi slovenskih. Lepe so! A — kdo jih poje? Komaj en odstotek ljudi; drugi jih poslušate in samo poslušate. Na Nemškem jth pa res rojemo, — pojemo vsi. Na Nemškem je pesem judska last. Pri vas pa ni. Tega vam manjka, odločno manjka. Na Nemškem igra pesem vse drugačno vlogo kakor na Slovenskem. Na Nemškem je petje ljudstva važen in velik del bogoslužja. Pojejo ob vsaki priliki; skoraj vselej, kadar molijo, tudi pojejo Kakor Nemec ne je nikoli suhega kruha, biti mora vedno dobro namazan, tako tudi nikoli Boga ne časti brez petja. Skupno večerno molitev zaključijo s pesmijo: In dieser Nacht sei du mir Schiid und Wacht... Pri moji maši pojejo vsak dan, in to sami moški. Nemški duhovniki, ki so bili pred nekaj leti na Slovenskem, so se čudili, kako da je pri poldvanajsti maši v ljubljanski stolnici kar tiho, da nič ne'pojejo. Da bi ti, ki so ob pol dvanajstih v Šenklavžu pri maši, po cerkvi peli?! Kaj pa mislite?! Kdo pa zna pri nas v cerkvi usta odpreti, ako ni na koru? Pri Nemcih je pa to samo po sebi uniljivo, da se poje. Neverjetno je, koliko pesmi znajo. Seveda vprašanje je — kako pojejo. Imajo tudi tukaj cerkve mogočne pevske zbore, ki prepevajo krasno. Ljudstvo pa ni tako natančno v tem oziru. Prvič pojejo vedno enoglasno, kar za naša ušesa ni. Napevi so pa večinoma tudi zelo enolični. In tako jo žagajo, žagajo, žagajo, da me skoraj ušesa bole. In vendar hvalim njih dobro voljo! Ne gledajo toliko na lepoto, marveč pevajoč hočejo le moliti. Da, na Slovenskem je petje bolj umetnost, okrasek božje službe, na Nemškem je pa bolj molitev .. Rad bi združil to dvoje: Lepoto slovenske pesmi pa nemško vnemo za petje. Da bi Nemce seznanil z našim petjem, sem prinesel s seboj Pre-mrlovo »Ljudsko pesmarico«-. Na svoti dan pa smo prvič peli lepe >semeniške« litanije z latinskim besedilom. Seveda so zelo ugajale. Skušal jih bom vpeljati v berlinske cerkve. — Kdaj bo pa na Slovenskem kaj z ljudskim petjem? Čakamo, čakamo, čakamo... Oh, kako gre to težko! Pn počasi morda vendar kaj bo. Kaj bi ne? O Lutru pravijo, da je s petjem več ljudi v svojo cerkev spravil (hi-neingesungen) kakor s pridigami. Če ima ljudsko petje tako moč, zakaj bi čakali!... Tako se učimo drug od drugega I Kar ima ena dežela lepega, to naj povzame od nje druga, ki tega nima! Zato pa moja trditev, ki jo poudarjam in ponavljam na mednarodnih shodih: Mi katoličani raznih narodov se ne poznamo med seboj, ali se poznamo le od slabih strani; zato se tudi med seboj ne cenimo, ljubimo pa celo ne. Obiskujmo se. spoznavajmo se, bodrimo se, učimo se drug od drugega! — Da bi vsi, ki ste name hudi, češ, da Slovencem preveč očitam njih napake, ker bi jih rad (te napake: pijančevanje i. dr.) odpravil, — da bi me vi slišali, kako jaz predstavim Slovenijo Nemcem! V cerkvi, v pridigi. Že večkrat sem imel to pridigo. Tukaj tudi. drugo nedeljo, ko sem prišel. V Bottropu, kjer sem to govoril, mi je rekel župnik: Vso župnijo ste očarali (die ganze Gemeln-de war entztickt). Nič ne lažem, nič ne pretiravam, povem pa samo lepe reči, slabe zamolčim. Pred tujci molčimo o svojih napakah, ker jih nič ne brigajo; doma jih pa moramo povedati, sicer jih pa odpraviti ne moremo! No, kaj pravite: ali je tako prav ali ni? A vrniti se moram 5e k diaspori ! Saj živim sredi nje. Kakor v Berlinu samem, je tudi v okolici raztresenih in med protestante pomešanih vse polno katoličanov. In to so sami priseljenci; prej je bilo vse protestantsko. NemSka diaspora je ogromna; po vsej Nemčiji so katoličani razlreseri. Nemški katoličani storijo za svojo diasporo mnogo, povsod nastajajo nove cerkve in kapele; a še ne zmorejo vseh potreb. V Jugoslaviji je katoliška diasuor* nekaj novega; čes noč je nastala- In zdai kolika je že tudi! Ker katoličani zelo radi pridem>> prepozno, ko je že veliko zamujenega, zato vam i kličem: V •» V 'v i - v ' <* -y ' ~ - . j , t » 4 4 Kolikokrat so moje nnsli v srbskih rudnikih, ki sem jih spomladi obiskal! Včasih me skoraj ve6t zapeče, zakaj nisem šel namesto v Nemčijo raje v Senjski Rudnik, ' „ . Obljubil sem jim, da booo doDili rt Slovenije uubovnika, ki jim bo sezidal cerkvico. Mladega. Čvrstega, podjetnega! Tam (vzhodno od mesta Čuprije) je namreč pet rudnikov: Ravna Reka, Bare, Sisevac in še eden, čegar ime mi je ušlo, katerih središče je Senjski Rudnik. In tam bi bil krvavo potreben duhovnik. Saj ljudje živijo in umirajo brez njega \ •> v " s i... In zdaj ni nobenega! G. .vu,xnK rorewU. ^re y Zaječar, kjer je drugo tako središče rudnikov, kar je tudi prav, tembolj ker je, žal prezgodaj, umrl g. PavliČ. A za Senjski Rudnik ni nobenega. Nai bi se opogumil za to kak mlajši gospod! Kdor želi kaj posebno lepega narediti, naj se odloči za tol Zdaj, ko je po drugih deželah za naše rojake že vsaj nekoliko preskrbljeno, nikar ne pozabite na I rojake v domači državi, " . x , , «• ^ ' Ne pozabite na ihasporo. ue pozaoite ^ sbono Senjski Rudnik, dokler no dobi duhovnik«! I Večje potrebe ni nikjer. To je moi glas iz nemške ' diaspore — . . f tvan Husjak Žalostni smol Po težki bolezni, dne 29. decembra ob 7 zvečer, previden s sv. zakramenti, je nehal trpeti po 63 letnem zemeljskem življenju, nai prvi in veliki tovariš viničar Ivan Husjak. Skromen, nadvse dober in pošten, požrtvovalen, v stanovski zavesti neuklonljiv je bil. Njegov značaj (Ja je storil velikega med viničarji, s katerim si je pridobil ne samo avtoritete, da je bil od ustanovitve »Strokovne zveze viničarjev« sem celih dvanajst let njen neumorni načelnik, marveč s svojo dosledno poštenostjo in odločnostjo je imel tudi velik ugled pri vinogradnikih. Samo radi težke bolezni, je bil primoran spustiti krmilo »Strokovne zveze viničarjev« kot načelnik, katere pokret je vodil vedno z največjim prezirom na razne ovire in težave, neustrašeno v največjih in najbolj odločilnih trenutkih. Kakor ga je bilo v pokretu »Strokovne zveze viničarjev« povsod le čutiti, ,yi-j deti pa bolj redko, tako je tiho in naglo odšel iz I naše sredine. Pogreb dne 31. decembra, je bil posebnost za tako velikega delavca, kakor je bil tov. Ivan Husjak. Nič ni bilo ceremonij, nič govoranc, nobenih korporacij ali društvenih vencev. Izraz naše velike žalosti je bil ravno v vsej tej tihoti in molčečnosti povdarjen na poseben način. Taka je bila njegova oporoka strokovni organizaciji. »Kadar bo vstajenje, naj pridemo zopet vsi skupaj tako, kot smo bili tukaj«, tako mi je naročil. Kot skrben oče številne družine, je bil tudi kot viničar na svojem mestu. Samo enkrat v življenju se je preselil k drugemu gospodarju in to pred tremi leti. Povsod mu je bilo celo od inozemcev zaupano odgovorno nadviničarsko mesto v gospodarstvu. Njegova osebnost Ln vrline, bi morale svetiti kot goreča baklja vzgleda, viničarjem samim, še bolj pa vsem, ki stoje na vodilnem mestu današnjega viničarskega stanovskega pokreta. Nepozabni tovariš! Odšel si, zmučen in utrujen. Odpočij se sedaj v miru božjem. Tvoja borba za ta svet je končana, zasluge, ki jih imaš pri tem za naš bedni viničarski rod, ostanejo. Zemlja, ki si jo v trudu in znoju prekopaval vse svoje življenje, hrani sedaj Tvoje telo. Duša je šla k Bogu po svoje plačilo. Za nas moli in prosi blagoslova, ki smo Tvoji in ki nas je toliko. Zato nam nisi umrli Živel boš med viničarskim ljudstvom, vedno kot veliki vzornik. Tvoji ideji ostanemo zvesti. Ti si nas učil vztrajati in bodril v borbi — zatorej od tisočev Tvojih — hvaležnost, nevenljiv spomin Tebi naš veliki tovariš. — Slava! P. Rozman. Zborovanje lesne domače obrti Ribnica, 2. januarja. Na semanji dan po novem letu se vrši redne tudi občni zbor Zveze lesnih domačih obrti, v kateri 6o včlanjeni naši rešetarji. Letos je bila udeležba izredno velika, tako da je bila dvorana Hranilnice in posojilnice docela zasedena od članov zadruge. Načelnik g. ftkulj je poročal o delovanju zadruge v 1. 1932. Delo načelstva se je raztegnilo na intervencije za odstranitev raznih zaprek pri carinarnah v Avstriji, za dosego obrtnih pravic pri domačih oblasteh, ker so se stare pravice mnogim članom I okrnjevale itd. V tem pogledu je bila deputacija zadruge tudi pri banu. Posredovanj«* glede "".rin je ! bilo ugodno, • ..u Načelnik je poudarjal ugleo svetovni vojni. V njih živi vse polno nasprotij: med vero in nevero, razumom in čuvstvom, telesom in duhom, konkretnostjo in svetom lepote in sanj, med njimi samimi in meščansko, lagodno družbo. »Ti ljudje... so gola sitvarnosl. Brez prividov. V teh ljudeh ni hrepenenja in hrepenenje se ne more vžgali ob njih. To je svet, kjer se zalagajo z moko in živili in z ženini.« Ti mladi pa so vsi različni. Ta mladi rod osemnajstletnikov in dvajsetlet-nikov, kolikor jih niso vzeli k vojakom, ni poznal nekdanjih dijaških krožkov in društev, v katerih so se vzgajali Omladinci in Krekovci (predvojna mladina. Op. p.). Razdejanje in onečaščenje vseh vrednot, vladanje nasilja, zvijač in kaosa, jim je bil prvi vtis vuanjega sveta, človek, ne kol pripadnik določene države, ne kot delec naroda, samo človek kot telesno-duhovno bitie, je zanje postal edini predmet, vreden zanimanja in opazovanja. Nemir užaljenega srca, odpor vesli, nagon oskrunjenega etosa no se v mladem človeku silovito uprli svetu očetov. Ta svet je kazal samo spačemo podobo, strašno nasprotno enotni sanji doraščajočih. Nadvladati ia grdi svet, zanikati ga ali pa žbeaatš iz n jogi — edino izhodiSče.« Tri etopnie r iskanju uovega človoka nam ua- slika pisatelj v romanu: umetnost, etos. religijo. Nosivec in podoba le rasti je glavni junak Bohorič. Najprej je vse samo iskanje lepote, v naravi, v po-duliovljeni erotiki, v pesmi. Nato zavpije najgloblja, zatajena bolečna za ponižane in razžaljene, za krotke in preproste. Najvidnejša podoba etično-socialne vez.i: dom. To je obenem tudi povratek v življenjsko realnost iz sveta oinot čilih sanj in blodenj pod slapom iskanja. Dokler se mladi, dozorevajoči človek ne zave: od vekov je določeno, da bodi človek več kakor prst, rastlina ali žival... služabnik Tistega, ki ga je poslal po svoji volji budit življenje. Kogar zanimajo pota in duševnost povojne mladine — današnjih tridesetletnikov —, naj čita »Novo mesto«. Iz njega bo spoznal in razumel marsikatero potezo »mladinskega g;banja«. Ako primerjamo Jarčev roman s Kreftovim »Človekom mrtvaških lobanj* ter Magajnovim »Gornjim mestom«, ki sta tudi podobna dokumenta, moramo vendarle »Novemu mestu« dati prvenstvo ne le v umetniško-slilnem pogledu, marveč tudi z ozirom na pomembnost duhovnih problemov ter svetovnonazorskega iskanja. ^ France Vodnik. Kraljestvo božje, glasilo apostolstva in bratovščine sv. Cirila in Metoda Prva številka novega leta prinaša sledeče sestavke: Luč siie nad nami; Duhovna pravila; Slomšek na gori Oljki (Kovačič); Življenje sv .Antona (spisal sv. Atana-zij!); Apostoli zajemajo moč iz presv. evharLstije; Slike iz ruskega samostana; Beg iz rdečega raja (Z. Kossak-Szcucka); Mali apostoli; Razgled po krščanskem vzhodu; Vesti s katoliškega sveta; Razgled po domovini. — Lepo urejevaui list toplo priporočamo. »Črnogorci n pričama i nnegnotama«. S predgovorom dr. Nikft Zupaniča zbral Mičun Pavi-č e v i i. — Vsekakor se mora priznati marljivemu črnogorskemu pisatelju in zbiralcu etnografsko-duhovne kulture, da je s svojimi dvanajstimi knjigami črnogorskih anekdot mnogo storil za svoje rojake. Saj se ravno v podobnih zgodbah zrcali duša naroda bolj ko v vseh ostalih vejah ljudske folklore. Vso dvanajsto knjigo je razdelil' pisatelj v sledeča široka poglavja: »Etika«, »Junačke i osvet-ljive« (anekdote), »Ženske« ter »Šala i humor«, v katera je nanizal lepo število mičnih anekdot svojega naroda. Vsekakor je moral položiti ta neumorni folklorist mnogo truda v svoje vel ke zbirke, a pri vsem tem se nam vsiljuje misel: ali .je Pavičevič, ki je znan črnogorski književnik, v resnici dal dušo naroda v svoje anekdote! Saj se prečeši okrat zgodi, da tak zbiralec narodnega blaga nehote poleži svojo duševnost v nabrane pravljice, a skupno narodovo dušo potisne ob stran. O tem bo govorila pač črnogorska etnografska družba. Pa-vičeviču pa bo njegov narod hvaležen za plemenito ohranitev vedno bolj zgubljajočega se narodnega blaga. Dr. Ivan Esih: »Gradiščanski Hrvati«. Izdanjo Društva Gradiščansklh Hrvata u Zagrebu, sv. 1. — Marljivi tajnik Akademije znanosti in umetnosti, dr Ivan Esih, odličen prijatelj Slovencev, je dal jedrnat pregled življenja Gradiščanskih Hrvatov, ki 90 se pred stoletji preselili v Gradišče (Burgen-land) pa še do danes niso pozabili zemlje, kjer jim je zibel tekla. Posamezna poglavja nam osvetljujejo vsebino Esihove razprave: Hrvati izven domovine; Statistika; Viri za selitve Hrvatov; Zemljepisne karte; Jezik grad. Hrvatov; Hrvatsko kulturno društvo; Akcija za nabiranje narodopisnega bogastva; »Hrvatske novine«. Književnost grad. Hrvatov. G. II. v luči mednarodne publikacije ... Kako tesne vezi znajo imeti Hrvatje s svojimi raztresenimi narodnimi edinicami, naj bo nam Slovencem .. l l,.nn KVJl, rxr. ,»,,3«, tnkih nnr.wtnrw » ...... p.. JV. ----------------- sinih gibanj in podjetij. Dnevna kronika Koledar Sreda, 4. jan. Tit, škof; Angela Folinjska, vdova. Novi grobovi -f- Biseromašnik Jurij Rozman. Na novega leta dan je umrl v Trbojah pri Kranju bivajoči biseromašnik in župnik v pokoju Jurij Rozman, star 86 let. Pokojni ie bil rojen v Trbojah dne 18. aprila 1846 in bil v inušnika posvečen dne 31. julija 1871. Naslednje leto je bil nameščen kot kaplan v Kočevju, kier je bil skoro eno leto, naslednji dobri dve leti je bil kaplan na Igu. L. 1876 je prišel nato kot župnik v Rakitno, kjer je služboval polnih 25 let. V oktobru 1901 pa je bil umeščen na župnijo Kovor pri Tržiču, kjer je župnikoval 28 let, do svoje upokojitve, ko se je leta 1929 naselil na svojem domu v Trbojah. — Pogreb je danes dopoldne ob 10 v Trbojah. Naj v miru počiva. •j- Dr. Franc Zupane. Včeraj popoldne so pri Sv. Križu v Ljubljani pokopali g. dr. Franca Z u -p a nc a , odvetnika v Tržiču. Blag mu spomin! Žalujočim naše islkreno sožalje! -J- V Laškem je umrl g. Anton Braz, že- i lesni čar v pokoju. Dočakal je 78 let. Pokopali ga ] bodo danes ob 16. Naj v miru počiva! Preostalim i naše sožalje! V Ljubljani je umrla gospa Amalija j Costa, vdova računskega ravnatelja. Pokopati jo bodo danes ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočemu gospodu sinu naše iskreno sožalje! -j- Smrtna kosa v višnjegorski župniji. Umrl je Janez Nosljan iz ugledne rodbine Mencalove v Starem trgu pri Višnji gori, kjer pridno bero »Slovenca«. To je bil zadnji mrlič starega leta. — Prvi mrlič v novem letu pa je mladenka Ana Z a v i r -š e k, stara 23 let, hčerka bivšega dolgoletnega župana Petra Zavirška iz Za vrtače. Mnogoštevilna udeležba občinstva pri pogrebu kaže, kako je bila rajnka kakor tudi Zavirškova hiša priljubljena. — Naj sveti obema večna luč! Osebne uesl* — Poročila sta se v Ljubljani gdč. Štefanija Kresnik, hčerka upokojenega železniškega ti-radnika in carinski uradnik g. Rihard Klodič, sin ravnatelja državnih železnic v Ljubljani. Iskreno čestitamo! Ljudsko gibanle v I. 1932 Cerklje na Gorenjskem. V letu 1932 je bilo v naši župniji rojenih 107, umrlo jih je 73, poročenih pa je bilo 18 parov. Domžale. V minulem letu je bilo pri nas rojenih 68 otrok, od teh 33 dečkov in 35 deklic, kar je za naš kraj gotovo zdrav pojav, saj znaša povprečno 23 rojstev na tisoč prebivalcev. Umrlo pa je 32 oseb in sicer 21 odrastkih in 11 otrok; presežek rojstev je torej nadpolovičen. Pri porokah se je pa občutno poznala kriza, saj je bilo oklicanih le 26 parov, poročenih doima pa le 12 parov, kar je znamenje, da so imela domžalska dekleta lani več sreče pri jadranju v pristan sv. zakona kot pa fantje. Duhovno življenje je bilo vseskozi na dostojni višini. Ljudje so v težkih stiskah življenja iskali utehe tam, kjer jo najbolj gotovo dobijo, to je pri obliajilni mizi, kjer je bilo lani obhajanih 23.700 oseb. " Konjice. Življenjska bilanca konjiške nadžupnije ra preteklo leto je sledeča: rojenih je bilo 132, od teh 64 moških in 68 ženskih; nezakonskih 20. Novorojencev je umrlo 26, živi jih torej še 106. Vseh jurličev je bilo 115, in sicer 58 moških in 57 žensk. Zanimivo je, da je bila preteklo leto zelo velika umrljivost otrok. Tako jih je umrlo v starosti do 5. leta 46. od 5 do 10 let pa 11. Od celokupnega Števila mrličev tvorijo otroci do 10. leta skoraj polovico, to je 57. Najstarejši umrli mož je bil Sire Franc iz Spodnje Pristave, star 88 let; najstarejša umrla ženska pa Brglez Marija iz Brega, stara 90 let. Poročenih je bilo 29 parov. Ostale vesti — Proračune krčijo. Letos bodo menda vsi proračuni samouprav in samostojnih uradov znatno skrčeni. Ta nevarnost grozi tudi državni bolnišnici v Ljubljani, ki ima lastno knjigovodstvo. Proračun za 1. 1932 je že v Belgradu in je manjši, kakor je { bil lani. Kakor kaže, pa bo ministrstvo ta prora- i čun še Skrčilo, pravijo, da za približno dva milijona I dinarjev. V pregledani in korigirani obliki se proračun vrne v Ljubljano sredi januarja. Letos bodo inorai pač odpasti razna investicijska dela v bolnišnici. — Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po čl. 42 II. skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1.000 Din (čl. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celotnem iznosu po 1000, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v iznosu 500 Din (člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih). Če se potujoči agent ali trgovski potnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omenjenega zakona). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v čl. 148, toč. II. 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti, plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. — Da včna uprava Ljubljana mesto. — Izpremcnjcne pristojbine za vizume v Avstrijo. Od 1. januarja 1933 dalje se bodo pobirale za vizume v in skozi Avstrijo sledeče pristojbine: za eno potovanje 80 Din, za eno potovanje skoz Avstrijo 17 Din, za trajni vizum enega leta 160 Din in za izletni vizum, veljaven 7 dni za Štajersko In Koroško, 18 Din. — Za pomožno akcijo za brezposelne so zbrali uradniki in zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev od svojih prejemkov za januar znesek 6.129.60 Din. Od tega zneska je bilo nakazano mestnemu načelstvu v Ljubljani 4.800.25 Din. v Mariboru 900.85, v Celju 428.50 Din ter občini Vič 500 Din. — Zveza blagajniških 7drnvniknv ie zn pomožno akcijo darovala v imenu svojih članov mesek 1000 Din. — Razpis cestarskih služb. Ranska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi $ 31 zakona o bauski upravi v območju sreskega cestnega odbora v Ljutomeru tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1. mesto na ba-novinski cesti II reda št. 155 Ljutomer-Pristava-Sv. Martin-Mursiko Središče-Hodošan-Dolj. Kra-ljevec-Draškovec, od km lt.320 do km 12.322, potem na banovinski cesti II reda št. 156 Bu-kovje-Štrigova-Sv. Helena od km 0.000 do km 3.250 in na banovinski cesti II reda št. 44 Sre-dišče-Stanetinci-Štrigova od km 10.956 do km 13.540 v skupni dolžini km 6.836. 2. mesto na banovinski cesti II reda št 153 Ljutomer-Pri-stava-Sv. Martin-Mursko Središče-Hodošan-Dolj. Kraljevec-Draškovec od km 1.195 do 3.820 in na banovinski cesti II reda št. 23 Ivanjikovci-Ra-domerščak-Ljutomer od km 3.685 do 7.930 v skupni dolžini km 6.870. 3. mesto na banovinski cesti II reda št. 44 Središče-Stanetinci-štri-gova od km 4.(06 do 10.956 v skupni dolžini km 6.850. Prosilci za ta mesta morajo izmenjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 dinarjev kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravnostno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kazujivih dejanj iz ko-ristoljublja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 3t. januarja 1933 pri sreskem cestnem odboru v Lj utomeru. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josei« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josei« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. — Vol ga je z rogom. Na čuden način se je v ponedeljek ponesrečil 51 letni gonjač Ivan Jernič. Iz Kranja je gnal hudega vola proti L/jubljani. Vol je spotoma pobesnel in zabodel Jerniča z rogom v levo oko. Jernič bo najbrž ob oko. — V Dobrunjah je med prepirom nekdo z nožem oklal v glavo 24 letnega delavca Jožeta Mlakarja. — Mestni magistrat v Vel. Bečkereku v disciplinarni preiskavi Na zadnji seji občinskega sveta v Velikem Bečkereku je bilo sklenjeno, da se uvede proti mestnemu magistratu disciplinarna pre-iskava.Predlog je bil dvakrat stavljen in obakrat sprejet. Gre za zlorabe, ki so se izvršile, ko so oddali v najem električno centralo in pa ob priliki plačila električnega toka električni družbi »Vojvodini«. — Fond za opremo mladih deklet. Pred poldrugim letom je v Čupriji umrl bogat meščan Dra-gomir Brzakovič. Te dni so odprli njegovo oporoko. Pokojni je volil večje vsote raznim dobrodelnim ustanovam, za glavno dedinjo pa je postavil svojo ženo Danico in sicer s pogojem, da mora vsako leto popolnoma opremiti po eno mlado nevesto. Po smrti vdove Brzakovič, pa se mora vse premoženje vporabiti za ustanovitev fonda, čigar obresti se bodo porabljale za opreme mladih nevest. — Prosvetnim društvom, ki želijo vprizoriti igro: »Carski sel«, in se glede iste obračajo na Godbeno društvo v Domžalah, sporočamo, naj se glede iste obračajo naravnost na autorja te igre. (Ivan Redenšek, Domžale.) Krasno igro: »Carski sel«, ki je prav lahko uprizorljiva tudi na manjših podeželskih odrih, prosvetnim društvom prav toplo priporočamo. — »Franz Josef« grenčica odstranjuje tf-šča-nje želodca, slab duh ust in bledoto obraza. — Raztreseno klasje. Govori, ki jih je imel dr. M. Opeka, stolni kanonik, v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni in v Prodajalni H. Ničman v Ljubljani. Do sedaj je izšel I. zvezek teh govorov. Cena broš. knjigi je Din 24. vez v polplatno Din 32, v celo platno Din 40. — To raztreseno klasje pa ni brez zrnja, marveč je polno klenega semena, ki bo rodilo bogatih sadov. Morda bo ta zbirka cerkvenih govorov vlekla še prav posebno neduhovske kroge, saj je v njih obilica raznovrstnega, zdravega nauka sestavljenega v lepi slovstveni in govj.nvški obliki. Nekateri resnejši govori te zbirke človeka kar pretresejo in zresne, če jih samo prečita, kaj šele. če bi jih poslušal v cerkvi. Ako te zaoiblje govor z naslovom »Smrt je blizu« (str. 24 sq.) v resno razmišljanje, ti daje pa pogum razmišljanje »Zaupanje v Boga« (str. 58 sq.) itd. Dr. Opekova zbirka temeljitih cerkveni!) govorov. vzornih po jedru in jeziku, je dobila v tej knjigi vredno tovarišico in .potrebno dopolnilo (do sedaj je izdal dr. Opeka 23 zvezikov svojih govorov). Natančen seenani teh govorov (knjig) je vsakomur brezplačno na razpolago. Sledil bo še drugi zvezek »Raztresenega klasja* — vsega skupaj 31 govorov. — JJeset mašnih pesmi za mešani zbor z oogla-mi. zložil Josip ZrimšeJt. Samozaložbo. Cena izvodu 12 Din. — Mašnih pesmi najbolj potrebujemo izmed vseh drugiih cerkvenih napevov. ker jiih pojemo v vseh cerkvenih dobah skozii vse leto. Pričujoče mašne pesmi so zložene na najnovejša besedila naših novejših pesnikov kalkor: Gregor Mali, F. Ter-čelj in št. Tonkli. Slog napevov je vseskozi cerkven, napevi zelo pevni in zanimivi. Glasovi ee namreč v nekaterih vrstijo tako, da prično enoglasno ali dvo-glasno z orgla.mi, nato zopet štiriglasno, nastopijo samo ženski ali 6amo moški glasovi in s tem načinom nudijo lepo in peetro glasbeno sliko. Te mašne pesmi priporočamo vsem »borom, večjim in manjšim, ker se jih bodo pevci radi učili in peli. Dobivajo se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Za masiranje pri prehlajenjn, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah, se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodi-šeči Flsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 58 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, EIsatrg 134. Savska banovina. — Kino doma? To lahko iznsjddS sam! Citat roman Satan in Iškarjot Zahtevaj Donudbe pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. Celje 0 Konte dr. Lnjo Vojn o v ič zopet v Celju. Konte dr. Vojnovič, o katerem smo pred kratkim poročali, da se je mudil dalje časa v Celju, se je po krajši odsotnosti zopet vrnil v naše lepo mesto, kjer ostane toliko časa, da bo dovršil svoje večje literarno delo o Dubrovniku. Pozdravljamo odličnega gosta, ki se mu je naše mesto tako priljubilo, da izrabi vsako priliko, da prebije svoj prosti čas pri nas. 0 Slikarska razstava v Obrtnem domu je bila včeraj zaključena. Obisk pri razstavi je. bil za Celje zelo slab. Vse se izgovarja na go-sjKvdarsko krizo, tako da je ta beseda postala že čisto navadna fraza. Prav v vrstah tiste gospode, ki ima to krilatico vedno na jeziku, kadar je treba knj žrtvovati v kak dober namen, mislimo, da ni krize. Dokaz temu so vprav zadnji dnevi, ko se je zapravljalo kar na debelo, ko so po kavarnah razbijali steklenice in ko; /arce in ko so pepelniki leteli po zraku in tedaj ko je bil kino stalno popolnoma razprodan. Obisk na tej razstavi je bil tako malenkosten, da bi zardel sramu vsak pravi Celjan, če bi slišal pravo številko. Že v prvem poročilu o slikarsiki razstavi pred božičem smo priporočali obisk razstave tudi celjsikim šolam — odzvala se je samo ena. Želeti bi bilo, da bi se Celjani v tem oziru v prihodnje malo poboljšali 0 Vincenci.ieva konferenca ponovno opozarja vse one, ki se obračajo nanjo za podporo. da letos ne more ustreči mnogoštevilnim prosilcem, ker je bilo v jeseni, ko se je snovala pomožna akcija, sklenjeno, da posamezna ka-ritativna društva letošnjo zimo ne bodo pobirala vsaka v svojem delokrogu, zarodi tega je tudi blagajna Vincencijeve konference prazna in je vsaka prošnja naprej brezuspešna. 0 Seja Vincencijeve konference bo drevi ob 8 v Domu. Pridite nolnoštevilno. 0 Sestanek dekliškega odseka KPD bo drevi ob pol 8 v Domu. 0 Umrl je na Ostrožnem 23 Matevž Glin-šeik, posestnik, star 73 let. Naj v mini počiva. 0 Razglasitev poravnalnega postopanja. Razglašeno je poravnalno postopanje o imovini Prve južnoštnjerRke vinarske zadruge v Celju r. z. z o. z. Narok za sklemanje poravnave pred okrožnim sodiščem v Celju bo dne 14. februarja 1933 ob 9 Prijavni rok je do 30. januarja 1933. Poravnalna kvota znaša 40%. Pfttf Jubilej 25 letnice novomašništva. Na novega leta dan je daroval v minoritski cerkvi v Ptuju srebrno sv. mašo p. Bernardin Polo-nijo, sedanji provincial jugoslovanske mino-ritske province. Sv. opravilo se je vršilo z veliko slovesnostjo in prisostvovala izredna množica ljudi. S lav nest se je zaključila z zahvalno pesmijo. Jurilant je prvi izmed novo-mašnikov, ki je bi' posvečen po ustanovitvi jugoslovanske province co. mifioritov. Posvetil ga je škof dr. Mahnič. Rodom je iz Vrbenike na otoku Krku in je dalje časa poučeval bogoslovje v minoritskem semenišču. Bil je tudi dalje časa v Ptuju, kjer je tri leta uspešno deloval kot gvardian. Leta 1931 si je pridobil doktorat bogoslovja v Rimu in nato je bil izvoljen za provinciala v Zagrebu. Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo še nadalje mnogo božjega b'<:gosliv3 na življeujski poti. Ljudsko gibanje. V področju župnije svetega Petra in Pavla je bilo v letu 1932 rojenih 184 otrok, umrlo je 135 oseb, poročilo pa se je 52 parov. V področju mestne župnije se je rodilo 50 otrok, od t en 24 iz mesta, 26 pa iz okolice, umrlo je 124 ljudi, od teh 32 iz mesta, 62 v bolnišnici in 30 v hiralnici. Mrtvorojenih 10, nezakonskih 9 in sicer 3 iz mesta, 6 pa iz okolice. Smrtna kosa. Umrla je dne 2. t. m. Julija na Schein. občinska reva. v 73 letu starost. Blag ji sponun' Novi zvočni kino v Ptuju. V Ptuju imamo nov zvočni kino, ki je imel v nedeljo 1. t. m. svojo krstno predstavo v mestnem gledališču. Toda predstavo so morali prekiniti, ker ni fukcionirala. Baje je film že obrabljen. Publika je mrm.raje zapustila gledališče. Priznati se pa mora, da je aparat izborea. Konjice Sadjarska in vrtnarska podružnica za srez I Konjice bode imela svoj redni občni zbor v | Zrečah, dne 8. januarja 1933 ob pol 9 v osnovni | šoli v Zrečah. Za tem se vrši istotam tudi ob-1 čni zbor čebelarske podružnice. Za novega cerkvenega ključarja je bil namesto umrlega Franca Napotmika izvoljen g. Janez Selih, posestnik v Dobravi. Zvočni kino bomo imeli v kratkem v Konjicah. Slovenjgradec Umrla sta zadnje dni Uršej Franc, upok. železničar in Helena Pogorevčnik, žena kolarja. Oba sta dosegla starost nad 70 let Prvega je zadela kap, drugo pa je pobral želodčni rak. Naj počivata v miru. Sprememba voznega reda. Avtobus Dravo-grad-Slovenjgradec-Soštanj vozi v zimskem času samo enkrat na dan iz Dravograda v Šoštanj in iz Šoštanja v Dravograd in sicer: iz Dravograda ob pol 11 dopoldne, prihod v Šoštanj ob pol 13 in odhod iz Šoštanja ob 13. prihod v Dravograd ob 15. To je kakor do sedaj, dočim izostane do nadalj-uega enkratna zjutranja vožnja Iz Šoštanja v Dra-; vograd in zvečerna iz Dravograda v Šoštanj. Vozi i pa avtobus zopet zjutraj ob en četrt na 6 k vlaku | v Dravograd iz Slovenjgradca in zvečer od vlaka ob 20 iz Dravograda v Slovenjgradec. Ta vozni red stopi v veljavo prihodnjo nedeljo, 8. t. m. Krani h seje tujskoprometnega društva. Na seji omenjenega društva, ki se je vršila v ponedeljek ob 6 zvečer v gremijalni pisarni, smo zvedeli tele novice: Društvo bo posredovalo pri konzorciju, ki upravlja gostilno na Šmarjetni gori, da se s posebnim ozirom na turiste in tujce na tej lepi in privlačni izletni točki ustvari res prvovrstna restavracija, ki bo odgovarjala vsem zahtevam. — Poštno in brzojavno direkcijo v Ljubljani bosta društvo kot občina prosila, da se odstranijo po mestu telefonski drogovi, ki zelo kazijo sliko mesta. Defini-tivno se je društvo odločilo, da izda čimprej točen ln zelo precizen zemljevid Kranja ln okolice. Izdajo bo omogočila reklama ob robu karte. Skica je že zrisana In je treba le še dogovor s tiskarnami. »Trije kralji«. Na predvečer praznika Sv. Treh kraljev, dne 5. jan. ob 8 in na praznik, dne 6. jan. ob 4 popoldne bo »Delavsko podporno društvo« ponovilo prelepo, pravljično-legendno igro: »Trije kralji« od Timmermansa. Igra dihu nežno božično razpoloženje in globoko za jame čutečega gledalca, ki marljivo sledi vsebini. Vabljeni' Za nego las samo specialna sredstva! Svoje žive ln nežne lase mučite, če uporabljate v njihovo nego čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetičnl dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčljo lasem lepoto, predvsem pa zdravje. Samo no kakih eksparlmentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vaš'h las. za to preveč škoda! Lepe in zdrave laso vam zajamči redna nega s »Črno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«, kt ohrani vaše lase zdrave In odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj, »črna glava« s stalno prilogo sredstva »Haarglanz« Je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkuSenj. 8 Jesenice Krekovo prosvetno društvo je Silvestrov večer proslavilo kakor vsako leto. Dvorana je bila polno zasedena in smeha je bilo dovolj. O polnoči je sledila času primerna alegorija, nakar se je občinstvo z nadnmi na boljše čase v novem letu razšlo po svojih domovih. — Nikjer ni bilo nobenega incidenta in razgrajanj. Na Novo leto pu smo imeli priliko videti prve letošnje smučarje, ki so se |>orazgubili po raznih holmifi in bregovih, žal pa je 6nega v nižavah več kakor pa v višini, zato za smučarje ni posebno idealnih terenov. Opozarjamo na zgodovinsko dramo »Regina orientis«, ki jo vprizori na praznik sv. Treh kraljev Krekovo prosv. društvo in sicer ob treh popoldne, zvečer ob osmih pa se ponovi Golar-jeva burka v treh dejanjih: Dve nevesti. V velikih množicah so Jeseničani in okoličani prihajali v Krekov dom, da tam vidijo izvirni slovenski film »V triglavskih strminah«. Pri premijeri v petek zvečer je spregovorila gospodična Rabičeva iz Mojstrane ter nastopila z deklamacijo v čast našemu očaku Triglavu. Prvi predstavi je prisostovala vsa jeseniška elita. Čopov Joža, glavni plezalec v filmu, jeseniški rojak, je žel mnogo priznanja in prejel obilo čestitk. Kamnih Arhitekt Plečnik je obiskal Kamnik in raz-motrival, kako naj bi se preuredil oziroma olepšal sedaj Samčev predor, ki je mnogo zgubil s tem, da so drevesa posekana in moli kvišku golo skalovje. Kamniška elektrika v zadnjem čaau bolj sliči razsvetljavi oljne leščerbe kot pa res elektriki z močjo 110 voltov. Nekateri si celo upajo trditi, da tiste učene instrumente, ki dajejo elektriko, gonijo z rokami, ker primanjkuje vode in pa zaradi brezposelnosti, Naj delajo elektriko na eno ali drugo »vižo«, ampak Kamničani bi pa le radi imeli pošteno luč, pa naj bo to tista, ki jo prodajajo v Stranjah ali pa na smodnišnici. Za po-šteD denar, pošteno blago! Elektrika in radio včasih kar oba naenkrat odpovesta. Seveda, če neha električni tok, (v Kamniku je že menda od pamtiveka običaj, da v nedeljo opoldan prenehajo delovati stroji) utihne tudi radio. Radio-postaja je ugodila želji poslušalcev in si vsak poslušalec lahko izbere poljubno pesmico, ki mu jo radio zaigra v nedeljo. Radio poslušalci prično vrteti vse, kar se da na radiu vrteti, bezati in žgečkati aparat, a nič! Toka Prosimo merodajne činitelje, da vsem radio-navi-jalcem ugode tej prošnji, da bomo lahko tudi nedeljah pri kosilu poslušali godbo, ki nedvomno mnogo bolj pospešuje prebavo in pomiri živčevje kot pa kako govorjenje. Naznanita 0 škodljivcih sadnega drevja in vrtnih ter sob nih rastlin bo v okrilju podružnice SVD danes ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval višji vinarski nadzornik g. Fran Gombač. Vstop za člane in nečlane prost. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 4. jan.: VODA. Red Sreda. Četrtek, 5. januarja: Zaprto. Petek, 6. januarja, ob 15: VODA. laven. Zniža it-, cene. - Ob 20: CARJEVIČ ALEKSEJ. Izven. Znižane cene. Sobota, 7. januarja: UTOPLJENCA. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 4. jan.: MANON. Red B. Četrtek, 5. januarja: Zaprto: Petek, 6. januarja: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Sobota, 7. januarja: NIZAVA. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 4. jan.: Zaprto. Četrtek, 5. jan. ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Red A. Radio Programi Korfio-Lfubfinnoi Sreda, 4. januarja: 12.15 Plošče — 12 45 Dnevne vesti — 13 00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (p. Fr. Ačko) - 18.00 Plošče - 18.15 Fonetični poskusi dr. Vebra — 19.00 Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.30 Literarna ura: Seliškar »Nasedli brod« (Fr. Vodnik) — 20.00 Prenos iz Prage: »Jenufa« — opera (Dvorak) — 22.15 Čas, poročila. Četrtek, 5. januarja: 12.15 Radio kvartet --12.45 Dnevne vesti — 13.00 Ča«, Radio kvartet borza — 17.30 Valčkova ura, izvaja salon ki kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. Leben) — 19.00 Po-lutani s pomočjo cepljenja in spački (prot. Fr. Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Ku-ret) — 20.00 Prenos dobrodelne akademije s Ta bora (Mladinski zbor »Slavčkov« iz Trbovelj in Jeranov zbor ustnih harmonik) — 21.00 Godbj Dravske divizije — 22,00 Čas, poročila. Drugi programi t Četrtek, 5. januarja: Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Mila-o 20.30 Opera — Stuttgart: 19.30 Dunajska g aiba 20.00 Koncert — Toulouse: 20.00 Dunajski orke ster. 20.30 Odlomki iz oper Berlin: 20.05 Iz f'l harmonije — Rim: 20 45 Kome t violinista Ai-rigo Pclliccia — Beromiinster: 20.00 Klavir. 21.10 Vijolinčelo — Dunaj: 20.05 Anton Wildgans: I »Pojemanje in noč«, II. »Troboj«. 20.55 Pust na Dunaju — Miinchen: 20.00 Liszt: Faustova *:mlo-nija. 21.03 Iz romana »Nemška usoda« — £'ju«-pest: 19.30 Prenos iz opere nato koncert ciifan-6kega orkestra. Stran 8. *SLO VENEC«, dn« 4. januarja 1938. Faradayeva palača V Londonu na ulici kraljice Viktorije ae Miza koncu graditev »Faradayeve palače«, osrednjo mednarodne in medcelinske telefonske postajo. Velikansko poslopje bo pričelo obrat takoj po novem letu. Kapitan B. C. Koen, vodja raziskovalnega laboratorija britske poštne uprave, je dal sotrudnikom londonskih dnevnikov |)oiične številke v dokaz svetovnega po-mena nove telefonske centrale, ki bo vezala Sidney v Avstraliji z Loe Angelesom v Kaliforniji. Kapsko mesto v Južni Afriki z Rimom >ili buenos-Airesom. Mednaroo oddajal iz drugega kota majhen skrit zvočnik glas človeka, ki smo ga klicali, četudi stanuje še tako daleč. Kratko-malo ne bodo več abonenti vezani nn slu šala, torej ne bo telefon na razpolago samo dvema osebama, marveč se bodo lahko udeležili razgovora vsi, še tako raztreseni člani kateregakoli znanstvenega društva, trgovske zbornice i. t. d. Vsi po vrsti bodo dajali svoja mnenja, slišali bodo odgovore; in predsednik bo lahko vodil dolge seje kar iz svoje sobe. Prekooceanski vod. Ti uspehi jamčijo za bodočnost telefona kljmb razmahu brezžičnega brzojava. V Londonu so zaključene priprave za polaganje posebnega telefonskega voda, ki bo vezal Evropo z Ameriko. Sevetla so ta dela naletela v sedanjih časih poleg tehničnih tudi na velike denarne zapreke. A vse je bilo premagano in prvi z debelo podmorsko žico natovorjen parnik bo odrinil v morje takoj pomladi, kakor hitro l>o po vsakoletni burji nastopilo mirno vreme. Novi avtomat za ptičjo hrano, kakršne so razpostavili po dunajsikem parku. Vržeš novec in dobiš zavojček ptičje hrane, katero potem razdeliš med sestradane revice. Robot - čuvaj Vse številne podružnice federalne banke v New Yorku so zaupali njihovi gospodarji novim avtomatom, ki morajo varovati blagajne in oklopne sobe pred vlomilci. Novi roboti so v dveh podrobnostih nadkrilili dosedanje avtomate. Prvič imajo duhovito zgrajeno brezhibno »električno oko«, ki ga tvorijo številne, v različne strani gledajoče fotoelektrične stanice. Ena izmed njih mora vedno takoj zapaziti nepoklicanega obiskovalca, če se prikaže v zakladnici. Uradniki, ki prihajajo v urade, morajo prej odklopiti rol)ota, a to je sploh nemogoče izven uradnih ur. Zato se obrne robotova strojnica takoj proti vlomilcu in ga začne škropiti s svinčenkamL Druga prednost tega avtomata je v tein, da vidi tudi v popolni temi, ker občuti nevidno izžarevanje toplote, ki spremlja vsako živo bitje. Robot bo streljal tudi po mrtvem sovražniku in ga popolnoma preluknjal, dokler se ne bo zglasil čuvaj pa odklopil elektriko. BerSinčam se ženijo Zadnje čase stopajo Ben-linčani v velikem številu v zakonske zveze, dasiravno vprav v Berlinu gospodari z mrzlo roko svetovna kr: a. Zadnji teden pred božičem se je odreklo samskemu stanu 4000 oseb, kar je gotovo rekordno število za tetine 1932. leta. Japonska se bori proti komunizmu. Ob priliki prepovedane komunistične demonstracije v To-kiju je bilo izvršenih mnogo aretacij. K temu so pripomogli zlasti japonski bankirji in aristo-kratje. Slika: Aretirani možje in žene med transportom na policijo it Krivični gospodarji Ena najstrašnejših posledic svetovnogospo-darske krize je vnebovpijoč greh, da odtrgujejo I denarni ljudje bednikom tudi najpotrebnejši zaslužek. O tem piše neki jezuit v newyorš>kem tedniku »America«: V posredovalni urad zn delo v New Yarku je stopila neka dama, da bi si poiskala kakega brezposelnega delavca Delo: očistil bi okna, poribal tla, stepel preproge in počistil stopnice. To bi opravil v dveh treh dneh. Plača za to: 28 Din! Seveda ni dal voditelj urada nikogar za to sramotno plačo na tako delo. To pa ni edinstven slučaj; list se obrača z ogorčenjem od ljudi, ki hočejo siromake izsesati do zadnje kaplje krvi. Saj morajo nastavljenci 10 do 14 ur umivati posodo v kaki restavraciji, za to pa dobe le obed! Ponekod pa delajo možje in žene najtežja dela, za to pa smejo spati v kleteh, sicer bi bili brez. strehe Pa ti sesalci žive človeške krvi niso ljudje, ki jih je kriza zgnjeeila, pa zdaj zato druge tlačijo, da pridejo do svojih nekdanjih dohodkov, ue, teh ljudi še ni kriza zgrailyla z.a j grlo. Te roparje svari »America«, naj nehajo, za-■ kaj božja roka. do katere je segel klic trpečih, se dviga za udarec. Saj sveto pismo pove, da ni nič strašnejšega za jezo božjo, kot zatiranje, zlorabljanje bednih ... Prisotnost duha Gospa Prepelu.h jc prišla na obisk. Mož se je umaknil v sosednjo sobo in pustil ženo samo. Po eni uri pa, ko je mislil, da je že zrak čist — vežna vrata so se odprla in zaprla — je zaklicali že pred vrati svoji ženi »Ali je že baba odšla?« »Da, ljubi mož, že pred eno uro, zdaj pa iimarn ljubezniv obisk gospe Prepeluhove.« * Stražnik (pijancu): »Ali naj ;jomagam do doma?« Pijanec: »Hvala! Pomoč bom šele takrat potreboval. ko bom doma.« »Alii priznaš, da si ti oni nepridiprav, ki je napisal na tablo, da sem jaz osel?« gospod učitelji* »No, to me pa vendar veseli, da govoriš rt«-i nioo .. .< »i; Konjska plinska maska, kakršne izdelujejo ue katere nemške tovarne. Bodoča vojn«, o kateri .1(Se toliko pripoveduje, grozi tudi konjem, ki so ob takih prilikah priča človeškega klanja. Sicer pa bodo take opreme potrebne v slučaju vojne tudi onim konjem, ki bodo ostali doma. Dunaj je jedel Najdražja kovina i Mussolini poinilostil Dunajčanko Marjeto Bla-ha; ta je bila zaročena z Italijanom Bovonom, ki je napravil načrt za Mussolinijev atentat. Ker pa so sumili njegovo zaročenko, da je sodelovala pri zločinu, so jo obsodili na 30 let robije, dasi je dokazala, da ni vedela ničesar o političnih nakanah svojega zaročenca, šele nn zahtevo zveznega kanclerja jo je kralj Ema-nuel poinilostil. Slika: Marjeta v krogu svojcev. Od leve: Mati, Marjeta, njena sestra. Moj stol škriplje ... Iznajdljivost ameriških gostilničarjev, ki ftočejo kljub prepovedi nuditi svojim žejnim gostom pijače, je nad vse presenetljiva. Tako ni izbeglo očem policijskega uradnika (05. newyorškega policijskega okraja, da prihajajo iz izvestne gostilne sami pijanci. Če pa se je 6pravil nad preiskavo lokala, ni izsledil nikol^ nobene sumljive pijače. Vendar se je sl,ehemi dan več pijancev prizibalo iz krčme. Nekega dne pa se je odpravil detektiv v zloglasno krčmo, sedel k mizi in si naročil brezalkoholno pijačo, kavo in jedila. Končno pa le zapazi, da si gostje po večkrat naroče druge sitolce. Gospod natakar, prinesite mi drug stol, ta škriplje...« Ta klic je šel od ust do ust Tudi detektiv si je naročil drug stol. In zasledil je na svoje veliko začudenje, da so vse Štiri noge votle, zno-ij.^,; po «;£e os-ke »tok! o n I c c alkohola. V krčmi ni dunes seveda nobenega škripajočega stola več. ^rvji slika strahotnih pavodnji v Kolumbiji, ki so jih povzročile nekatere narasle reke. Posebej giavno mesto Kolumbije Bugota (allika) je trpelo od visokih voda. Mnogo prebivalcev je p« tej katastrofi u^uibiik) iil 7Z 6 « — N - i ■ ESi 5 | es „ ?č§? S c a h c? q al & _ s a t s | C £ S 2 1 aj . CM (M 'K JI > JC « > w ■ S " - 1 N , _ N > C £ •g i, N » = X i > ^ > o - a~ N S j X - o «I i ž [S a ^ fc C = S a B -C C ao - •G o = ^ —1 c —' — ^ N *5 S * * ■e ~ S * — 3 > C. = r/i ZiS I r. C. Wren: Lepi Mlliaiel 3 Ne, tukaj nekaj ni moglo biti v redu, vzlic mirnemu videzu in kljub ponosnemu plapolanju zastave. Izvlekel sem daljnogled, da bi videl, kar sem morda s prostimi očmi prezrl. Ko sem se ustavil in počakal, da se je kamela umirila, da bi laže nastavil daljnogled, sein se vprašal, ali bi ne bilo mogoče, da je vse le past. Ali ni mogoče, da so Arabci postojanko zavzeli, obglavili branilce in oblekli njih kroje, vse pospravili ter zaprli vhode, da so zastavo pustili plapolati in da sedaj čakajo, da prijezdi nič hudega sluteča četa na pomoč prav pred cevi njihovih pušk? Mogoče — toda kaj takšnega skoraj ne bi pripisal bratcu Tuaregu! In ko sem uprl daljnogled na ozidje, sein zavrgel to misel. Poleg vsega so bili obrazi mož ob strelnih linah obrazi pristnih Evropcev, ožgani in bradati, toda prav gotovo ne arabski... Vendarle je nekaj bilo čudno. Ob vsaki lini doprsnega ozidja okoli vse strehe je stal vojak in srepo zrl v pustinjo. Večina njih je strmela v smer svoje naperjene puške — nekateri naravnost vame. Zakaj? Saj vendar ni nikjer sovražnika! Zakaj rajši ne spijo spanje izčrpanih zmagovalcev v vojašnici, dočim bi morala dvojna straža čuti na visokem razglednem stolpu? Zakaj ni lam bilo nikogar, dasi je stal ob vsaki lini vojak, kakor sem mogel opaziti s svojega opazo-vališča v razdalji kakih tisoč metrov? Zakaj se nobeden ni ganil, zakaj se ni nobeden okrenil, da bi javil ser-žantu, da se bliža francoski častnik, zakaj nihče ni šel do vrat, ki so vodila s strehe navzdol, da bi obvestil poveljnika trdnjave? Vsekakor je morala imeti majhna posadka izredno srečo, ali pa so morali biti Arabci izredno slabi strelci, da je bila posadka še vedno dovoli močna, da je tako močno zasedla ozidje. Ko sem povesil daljnogled in po- i gnal kamelo dalje, sem prišel do zaključka, da me j pričakujejo in da si je poveljnik dovolil z menoj malo opravičljivo šalo. Gotovo je hotel, da najdem vse tako, kakor so Arabci našli ob napadu, ko je bil vsak mož na svojem mestu in vse v najlepšem redu. Da, le to je moralo biti — ... Do, to je bilo! Prav ko sem gledal tja, sta zadonela dva strela izza ozidja. Opazili so me... Možakar bi me bil skoraj v svojem veselju ustrelil! In vendar — nihče na razglednem stolpu! O tej zadevi bom pa le moral nekoliko govoriti! In nasmehnil sem se pri sebi, jezdeč pod palme v zelenici in bližajoč se trdnjavici. Poteklo je že mnogo časa, preden sem se zopet nasmehnil. Pod palmami so bile majhne mlake strnjene črne krvi; tam so morali pasti možje ali pa so tja polagali ranjence. Dobre puške nepoškodovanega moštva trdnjave so morale imeti bogato žetev... Sedaj sem prijezdil iz sence zelenice pred vrata in pogledal navzgor. Tam zgoraj je stražilo šest ljudi, ki so sloneli ob strelnih linah in gledali čez zid. Meni najbliže stoječi vojak je bil ogromen dečko z velikimi košatimi brki, izpod katerih je molela kratka lesena pipa. Čepico je imel izzivajoče potisnjeno na oko, dočim mi je z drugim polzaprtim očesom pomežikoval in naperil puško naravnost v mojo glavo. Bil sem zadovoljen v zavesti, da ni bil Arabec, pač pa žilav, star legijonar, značilna slika vojščaka. Ko me je pa puškina cev neprestano gledala, se mi je zdelo, da je šala slaba in presega meje. »Otroci, dobro ste se držali, Francija in jaz sva ponosna na vas!« sem zavpil in navdušeno mahal s čepico v čast njihovi hrabrosti in zmagi. Nihče izmed njih j mi ni salutiral. Nihče ni odgovoril. Nihče se ni pre-i makuil. Bil som ozlovoljen. Ako naj bi to bila šala. kakor si jo legijonarji včasih dovolijo, tedaj je bila nerodna in tokrat neumestna. >Ali ne veste vi, iz tujske legije, kaj se spodobi?« sem zakiical. »Takoj naj gre eden doli in privede po veljnika!« Niti trenili niso. Sedaj sem se okrenil naravnost proti staremu sivo-bradcu. >Vi tam,« sem rekel in pokazal nanj, »pojdite takoj k vašemu poveljniku in mu javite, da je prišel spahijski major de Beaujolais iz Tokota s pomočjo — in vzemite pipo iz ust, ako govorim z Vami. Toda, zganite se, ali čujete?« Potem mi je poslalo nekoliko neugodno, dasi še vedno nisem slutil grozne resnice. Zakaj se vojak ni premaknil z mesta? Zakaj je še naprej negibno in tuje kakor kakšen egiptovski malik s steklenimi očmi strmel name? Zakaj so stali vsi kakor kipi? Zakaj je bilo v trdnjavi vse tako nenavadno in tako strašno tiho? Kje je bil glasni dirindaj kakor navadno? Zakaj me straža ni opazila in me prijavila? Zakaj niso odprli vrat? Zakaj straža ni pozdravila? Zakaj ni bilo daleč naokoli čuti nikakšnega glasu ali koraka? Zakaj so se menili ljudje zame toliko, kakor za kakšnega hrošča v pesku? Kje je bil njihov poveljnik... Ali je bilo vse le pošasten sen in sem bil obsojen, da jezdim okrog teh brezmejnih zidov, nem in neviden za posadko, katere pozornosti nikakor nisem mogel obrniti nase? Ko sem nato jezdil kakor v sanjah okoli trdnjave in videl čim dalje več tistih negibnih postav s srepimi pogledi, sem opazil, da je imel eden, čigar čepica je padla z glave, v sredi prestreljeno čelo in da je bil mrtev — vendar pa je stal na svojem mestu, s komolci in prsi sloneč na zidu, gledaje, kakor da bi hotel streljati. Precej sem kratkoviden in slednjič me je prešinila resnica — vsi so bili mrtvi! Zakni ne spe spanja izčrpanih zmagovalcev? sem se bil vprašal pred nekoliko minutami. Spali so!. Stran & .»SLOVENEC«, dne 4. januarja 1933 Stev. 8. Kakšno mora biti milo? Ako ss uporablja za negovanje kože, mora vsebovati same neškodljive sestavine, potrebne za zdravje in lepoto, nadalje mora imeti prijeten vonj ne samo v začetku ampak do zadnjega koščka. Taki medicinsko čisti proizvodi so Fellerieva Kisa mila zdravja in lepote (po imenu: Elsa-lilijino mlečno milo in Elsa-milo lili ji ne kreme, izvanredno fino cvetlično milo, Elsarumenjakovo milo, zelo dobro in koristno tudi zn male otroke, lilsa-glicerinovo milo, izredno dobro za razpokano kožo, Elsa-boraksovo milo, odličuo proti solninim pegam ter nečistočam kože, Elsa-katranovo milo desinficira in zelo koristi koži glave in lasem ter Elsa-milo za briije). Po poŠti za poizkušnjo 5 komadov v zaželjeni izbiri pošlje franko za 52 Din lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Uonja, Elsatrg 134 (Savska banovina). MAII OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženftovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja se račana enokolonska 3 mm risoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mm\ Učenca pridnega in poštenega -rabi tvrdka P. Bogdanov & Co, izdelovanje glasbenih instrumentov, Ljubljana, Cojzova cesta 9. v Službodobe Kmečko dekle mlado, za vsa dela, takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Franc Konjedic, Stražišče pri Kranju, (b) Moč izvežbano izdelave mila, sprejmemo. Ponudbe z navedbami delovanja pod »Milo« št. 68 na upravo »Slov.« (b) Kuharica dobra in samostojna, se išče za privatno vilo. Nastop takoj v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem. Zglasiti se je: Gregorčičeva ul. 7/11, vrata 5. (b) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje dvo ali trisobno, s kopalnico, sobo za služkinjo, plinom, išče družina za 1. februar. Ponudbe s ceno pod »Inženjer« št. 74 na upravo »Slov,« ODDAJO: (c) Šoferska šola E. Čeh (bivša Carmeiiikova šolerska šolal Ljubljana, Dunajska c. 36 Sola zn poklicne šoferje in aninterje jasmin li Prospekti in po-zastonj iu franko Posojilo brezobrestno daje Kreditna Zadruga, poštni predal 49. (d) Stanovanje komfortno, obstoječe iz dveh sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin, v I. nadstropju, se poceni odda za 1. februar. Podrožnik cesta 1, št. 22. (č) Stanovanje soba in kuhinja z malo predsobo oddam takoj. Ljubljana, Mala čolnarska št. 4. (č) Opremjeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s) Gospodično se sprejme na hrano in stanovanje. Slomškova 9, pritličje. (s) če avto svo/ stari proda/oš al' motorja bi znebil se rad. brž kupctv ti mnot>o prižene Slovencev na/manjš' inserat Smučarji! Mnogo prihranite v današnji krizi, ako si za Vaš kostim naročite kroj v Krojnem učilišču, Šmar-tinska št. 24. Tam dobite obenem vsa navodila, da si ga lahko izdelate v domačem gospodinjstvu. Preklic Podpisana preklicujem vse, kar sem govorila o gdč. Flisek K. in o g. Mit-terhammer Gizi, poštnih uradnikih v Zagorju, radi odpiranja pisem gorje, 3. jan Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in naiceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana, Židovska uiica b Stari trg. (1) Prvovrstni koruzni in činkvantin /.drob ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale. Konfekcija — moda) Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv Petra -esta št 14, Ljubljana. (II Nihče ne more verjeti, da le moia mati stara 45 let. — a njena koža je zdaj prav tako nežna in mlada kot moja — pravi: Javoršek. Orehova jedrca Za- domače in istrsko brinje 1933. Justa i ter fige za žganjekuho (o) Sostanovalca poceni sprejmem. Posebni vhod, električna luč, bližina pošte. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 62. (s) Dve gospodični ali dijakinji sprejmem na Ljubljana, stanovanje, event. s hrano. Vprašati od 11—2. -Naslov v upravi »Slov • I »J Majhen pes svetlorjave barve, špicu podoben, ki sliši na ime Fipsi, se je izgubil. Oddajte ga proti dobri nagradi Tržaška c. 28/11 (e) Gabrijel Benedik Bled. Brezpogojno se takoj zglasitel (r) nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana (1) Molka štajerska - od navadnih do najfinejših, se dobijo vsak dan od 9—12 in od 14—16, od 2 Din naprej v skladišču >Ranzinger« Masarykova ulica. 1931 II Pohištvo Mizarstvo I Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din, izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni. (š) Posteljica otroška, dobro ohranjena se poceni proda. Vprašati Hradeckega c. 37. (1) Kašo feSprenj, ajdovo moko vedno «vežo oddaja oa debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Retljeva ceita 24 Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. (d) Družabnika t gotovino 100 do 200 tisoč, za edino, že dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji, se sprejme. Letni promet milijonski. - Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »N. B. S.« št. 54. (d) Hranilno knjižico Kmetske posojilnice pod št. 63. (s) T IŠČEJO: Vilo dvostanovaajsko, s kopalnico in vrtom, ne več kot 10 minut od centra vzamem v najem. Ponudbe | na upr. »Slov.« pod »Stalen in točen« št. 66. (m) ODDAJO: Gostilna dobroidoča, na promet-se radi bo- 60.000 Din kuoim. Ponud- i nem mestu, be na upravo »Slov.« pod lezni odda. Naslov v upr. »Sigurno« št. 73. (d) »Slov.«, Maribor. (n) Telefon 2059 Premog suha drva Sodobni ženi ni treba, da bi izgledala stara. Izredni izdelek, imenovan Biocel, ki se pridobiva od mladih živali, vrača njeni koži mladoslnost. Po poizkusih, ki jih je napravil profesor na dunajski visoki šoli, dr. Stejskal, so gube povsem izginile. (Glej popolno poročilo Dunajskega medicinskega lista). Krema Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, vsebuj i ta izredni Biocel. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža hitro pomlajuje, gube izginjajo, mlahave obrazne mišice se iačijo in krepe. Gospa Juilla, ljubka 45-letna mati Jeanne Juilla, evropske kraljice lepote za leto 1931, pravi- Često me imajo za sestro in ne za mater moje hčerke. Svoj mladostni izraz čuvam enostavno tako. da vsak večer, preden grem spat, uporabljam kremo Tokalon rožne barve Ta mi daje oni mladostni izraz, ki me napravlja za 10 let mlajšo. Uporabljajte kremo Tokalon. hranivo za kožo rožne barve, zvečer, preden greste spat. Ona hrani in pomlajuje vašo kožo medtem, ko vi spite. Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon bele barve, ki napravija vašo kožo nežno, belo in lepo Brez posebnega obvestila Zapustil nas je in odšel v večnost naš srčnoljubljeni in nepozabni sin, brat, svak, stric DR. FRANC ZUPANC odvetnik v Tržiču Pokopali smo ga dne 3. januarja 1933 pri Sv. Križu v Ljubljani. Maša zadušnica se bo čitala v četrtek, dne 5 jan. 1933 ob 9 dop. v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Prosi se za tiho sožalje. Ohranite ga v blagem spominu. V Ljubljani, dne 4. januarja 1933. Globoko žalujoči ostali. Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Priložnostni nakupi avtomobilov! 1 Hanomap 20 PS, 4 sedežna kabrio- limuzina. 1 Steyr tipa XII, j____________ limuzina 4 sedež. 1 Peu- i geot 201 Camionette 400|aOS|Cjj||€ mVttt kg nosilne teze. 1 Upel i ..... 16 PS, 2 sedežni. Zadnji 13 1'eresi podložene m na modeli, zelo malo voženi j ™dne elastične izdeluje v najboljšem stanju, se! najceneje od b5 Din na-ugodno prodajo. O Žužek, j PreJ P° velikosti Ljubljana, Tavčarjeva 11. j A|0|Z /|M]IOViC Komenskega ul. 34 in Mestni trg 9 poleg Sknberneta) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Bančni uradnik blagajniške stroke, popolnoma vešč strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso se išče za takoj, za veliki denarni zavod.--Prednost imajo reilektanti z dobrimi društvenimi zvezami. — Ponudbe c opisom curiculum vitae in prepisi dokumentov, ter navedbo plače, na| se vpošljejo na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Denarni zavod« št. 65. Za vedno nas je zapustil previden s tolažili sv. vere, naš ljubi oče, stari oče, tast, ANTGN BRAZ železničar v pok. v 78 letu svoje starosti. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 4. januarja 1933 iz hiše žalosti, ob 16 popoldne. Laško, dne 2. januarja 1933. Marija, soproga — Vojko, sin Marija vdova Starešina, Pavla poroč. Privšek, hčeri Franjo Privšek, zet — Gusti Starešina, vnuk. krušno moko •v vse mlevske izdelke "edno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Mubliana, Stari trg St. 32 Priporočajte povsod dnevnik^^" SLOVENEC ►j« Vsemogočni je poklical k Sebi mojo mamo COSTA AMALIJO vdovo računskega ravnatelja. K večnemu počitku jo spremimo dne 4. januarja ob 4 pop. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice, Ljubljana, dne 3. januarja 1933. Anton, sin, učitelj — žalujoči rodbini Janko in Joško Košir. c® - —" 1,1 . »r-IsJ- sir: Poslovodjo m tvorimo mila sposobnega za vsa v stroko spadajoča dela. išče za-regbška tovarna. Ponudbe na upravo pod .Supunar' 51 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačitnici Jlirua" Mestni trg 17/1, Ljubljana Izdaiateli: Ivan Itako v ec. Potrt od velike žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je moj brat, preč. gospod » JURIJ ROZMAN biseromašnik, bivši župnik v Kovorju dne 1. jan. zvečer, previden s sv. zakrameti, zaspal v Gospodu. Pogrela blagopokojnika bo v sredo 4. januarja ob 10 dop. v Trboje. V Trbojah, dne 3. januarja 1933. Jože Rozman, pos. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, katere sem prejel ob bridki izgubi prerane smrti svoje hčerke VERE ZIHERL ter mnogo pismenih sožalj, na katere mi ni mogoče posameznim se zahvaliti za žalne izraze, se tem potom najiskreneje zahvaljujem osobito tržanom Mokronoga. Videlo se je, kako so vsakemu, ki je prišel ranjko kropit, v očeh solze lesketale. — Zahvaljujem se preč. duhovščini, ki ji ie zadnje tolažilne besede spregovorila, kakor tudi tukajšnjemu zdravniku gosp. dr. Stane Skulju, ki se je na vse načine prizadeval ter žrtvoval svoj trud in skrbel, da bi Verico ohranil pri življenju. Ali kruta usoda je hotela, da mu je prekrižala up bela žena z neisprosno koso. — Zahvaljujem se tukajšnjemu pevskemu zboru za prekrasni žalostinki, ki so jih zapeli pred hišo žalosti in na grobu. Zahvaljujem se darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter darovanega cvetja. Zahvaljujem se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, ki so to-lažilno vplivali na ostale ter prijateljem in znancem, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba naše nepozabne Verice. V Mokronogu, dne 3. jan. 1933. Žalujoča Ivan in Terezija Zihcrl, starši. Urednik: Frauc Kremžar.