79. anilin.
I mm, t MM, i. aprili M
XUX. telo.
•
.Slovenski Narod* vcfja ▼ Ljubljani
ra do;:; dostavljen:
celo leto naprej • • • ■ K 24 —
pol leU     m 12*—
četrt leta    . • .  . • » 6*—
ta mesec   m • 2*—
t upravniStvu ptejeman:
celo leto naprej • 9 • • K 22-—
pol leta     .     • • • •   0 11-—
Četrt leta    m     m m  • m   9 5*50
na mesec   .     .v • • •   • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. r*idx iivo: Hnallova ulica šL 5 (v pritličju levoj telefon it 34.
letfelj« te
Inserati veljajo: pet eros topna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin„ za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
številka veli« 10 vlaarfev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon *L Sa.
»Slovenski Narod" relja po posti;
za Avstro-Ogrsko: « 23 Hgmf&K
celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta četrt leta na mesec
13 —
6-50 2-30
celo Teto naprej      • . . K GCr -za Ameriko in vse druge dežele £ celo leto naprej • • . . K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« rpravniiivo (spodaj, dvorišče levo), Snaliova r.licz št. 5, telefon sL85>
Berolin, 5. aprila. (Kor. urad.) Državni zbor je pričel drugo branje proračuna državnega kancelarja in zunanjega urada. 2e dolgo pred pri-četkom seje so bile dvorane in tribune prenapolnjene.
Takoj po pričetku dnevnega reda je dobil besedo državni kancelar
v. Bethman-HoIlweg.
Z napeto pozornostjo je poslušala zbornica izvajanja kancelarja, ki so našla opetovano burno pritrjevanje. Več medklicov poslanca Lieb-kneehta je bilo hrupno in ogorčeno zavrnjenih. Ko je kancelar končal, je zadonelo živahno pritrjevanje in rloskanje v dvorani in s tribune, kjer je stalo vse pod globokim v tiskom izvajanj državnega kancelarja.
Državni kancelar je najprej podal pregled vojaških uspehov centralnih držav, odkar je pred četrt letom zadnjič govoril, ter je nato raz-motrival brezuspešno upanje sovražnikov, da bi Nemčijo izstradali. Soglasno se priča, da stoji ozimina dobro. Kljub temu da je bila žetev fansko leto ena najslabših, bo vstopila Nemčija v novo žetveno leto z velikimi rezervami svojega krušnega žita. Prehajajoč na
mirovno vprašanje,
je izvajal državni kancelar:
TxKo sem dal 9. septembra izraza naši pripravljenosti, govoriti o miru, sem rekel, da ne moren videti pri naših sovražnikih nobenega sledu enake pripravljenosti. Da sem imel s tem prav, je pokazalo vse, kar se je med tem zgodilo, vse, kar smo slišali iz ust sovražnih državnikov. Govori, govorjeni v Londonu, Parizu, Petrogradu in Rimu, so tako nedvoumni, da se mi ni treba natančnejše pečati z njimi.
Samo eno besedo na adreso angleškega ministrskega predsednika Asquitha! Na njegove osebne invektive sicer ne odgovarjam (Bravo!), ker se mi osebni napadi tudi v vojni ne zde dostojni, stvarno pa hočem kratko odgovoriti. Za gospoda Asquitha ostane pooolno in končno uničenje vojaške sile Pruske predpogoj vseh mirovnih pogajanj. Obenem pogreša v mojem govoru nemške ponudbe za mir. (Veselost!) Razpravljati o mirovnih pogojih, ki jih stavi nasprotna stranka, za to je vsaka stranka pripravljena.
Pa recimo, da predlagam gospodu Asquithu, da naj se vsede z menoj za mizo, da presodiva mirovne možnosti, in gospod Asquith prične s svojim končnim in popolnim uničenjem vojaške sile Pruske: Razgovor bi bil končan, še predno bi se bil pričel. (Prav! Veselost!) Na take mirovne pogoje nam ostaja samo en odgovor in ta odgovor daja naš meč! (Živahni klici: Bravo!) Ce hočejo naši nasprotniki, da se moritev ljudi in opustošenje Evrope vedno nadaljuje, je to njihova krivda! Mi stojimo kakor mož in dvigamo svojo nest k vedno silnejšim udarcem. (Živahno pritrjevanje. Sedaj se mora dvigniti mir na reki krvi in solza, iz grobov milijonov!
Ne v drugič tako, da bi mogla Rusija razporediti svoje armade ob nezavarovani meji izhodrje in zapadne Prusije! (Burno odobravanje.) Ne še enkrat tako. da bi se mogla s francoskim denarjem v deželi ob Visli
pripravljati za vpad v nezavarovano Nemčijo (živahno pritrjevanje) in ravna tako nebo n i k d o verjel, da se bodemo na zapadu brez popolne garancije za našo bodočnost odrekli deželam, na katerih je tekla kri našega naroda. Ustvarili si bodemo vse garancije, da Belgija ne postane francosko - angleški vazal ter vojaška in gospodarska prednja pozicija proti Nemčiji.
Ruska vlada se je trudila od začetka vojne čim najbolj, da oropa in prežene Nemce, ki so nemški ali pa ruski državljani. Upravičeni in dolžni smo zahtevati od ruske vlade, da popravi proti vsemu človeškemu pravu zagrešeno krivico in odpreti našim zatiranim in trpinčenim rojakom pot iz ruskega robstva.
Evropa, ki se bo porodila iz te najogromnejše vseh kriz, v marsičem ne bo več podobna stari Evropi; postala bo Evropa mirnega dela. Mir, ki bo končal sedanjo vojno mora biti trajen. V njem se ne sme nahajati ka! novih vojn. temveč definitivne mirne ureditve evropejskih razmer. (Pritrjevalni klici.)
Z našimi zavezniki smo v dolgem skupnem bojevanju zrasli vedno ožje. Zvesti vojni tovarišiji bo sledila in mora slediti tovarišija mirnega dela v službi gospodarskega in kul-turelnega blagostanja vedno trdnejše zavezanih narodov. (Živahno pritrjevanje.)
Državni kancler razpravlja nato o bodočnosti Nemčije ter pravi: Gonilne sile. ki so pred vojno iz-zavale koalicijo proti nam. o s v a -jalne aspiracije, strast revanše in ljubosumnost proti gospodarskemu konkurentu na svetovnem trgu, so ostale pri sovražnih vladah navzlic vsem porazom mogočne. Temu nasproti ni Nemčijo n i k-dar navdajala pohlepnost po tujih deželah. Nohr iemu narodu nismo grozili, da uničim > njegovo eksistenco ali pa razdenemo njegovo nacijonalno samobitnost.
Državni kancler je končal svoj govor z besedami: Nobena druga misel nas ne navdaja, kakor le ta: Kako pomagamo, kako podpremo najboHše naše vojščake, ki zastavljajo tam zunaj svoje življenje za domovino. Ena volja, eden duh uh vodi. Privede naj nas. naše otroke in vnuke v močno svobodno bodočnost!
Ko je govoril še posl. Ebert (soc. dem.) je b*la nadaljna debata odgođena na jutri.
Splošni vojni položaj.
»Zuricher Post« prinaša s posebnega vojaškega vira o vojnem položaju začetkom pomladi 1916 tele podatke:
Poglavitni znak vojnega položaja začetkom pomladi 1916 je ta, da ]e ententni načrt o veliki istočasni ofenzivi na vseh frontah zmeden, ne samo zato, ker morajo ostati Francozi v defenzivi, marveč tudi zato, ker so se dali Rusi v svojem severnem odseku zapeljati k predčasnemu napadu, ki bo slabo vplival na njih poznejša podvzetja.
Centralne države stoje v uspešni defenzivi ob ruski in italijanski fronti, skupaj z Bolgari pa mirno čakajo na Balkanu; ob zapadni fronti, proti politično in vojaško najvažnejšim sovražnikom pa se Je pričela z
vsem poudarkom ofenziva, katere razvoj še ni nič manj, kakor zaključen.
Nikjer ne manjka moštva, nikjer najnovejšega vojnega materijala. Tudi vojna sredstva entente še niso izčrpana. Toda italijansko število ne prihaja do veljave. Ruska vojska stoji z ozirom na mesece izgrajene nemške in avstrijske pozicije pred
nalogo, ki bi bila tudi brez vpliva lanskega poletja silno težavna. Glavna sila boja pezi sedaj na Francoski in Angliji. In čim bolj se kopičijo francoske rezerve v prostoru med Argoni in Maso in čim bolj se izrabljajo, tem važnejše prihaja vprašanje, ali more dati Anglija polnovredno nadomestilo, ne samo na vojakih, marveč tudi na potrebnih voditeljih.
Vojna z Italijo.
POLOŽAJ NA NAŠIH FRONTAH NE1ZPREMENJEN.
Dunaj, 5. aprila. (Kor. urad.). Uradno se razglaša:
Položaj j« po v sodi neizpre-menjen.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
2. aprila. (Kor. urad.) Dne 31. marca mnoge artiljerijske akcije v Judikariji. v odseku Rovereta in v gorenji dolini Astico. Premikanje železnic in vozov pri izviru Sugan-ske doline traja dalje. V ostri zoni Monte Cristallo, gorenja Rienžka dolina, se je posrečila v noči na 1. april lastnemu oddelku dospeti z drznim obhodom po gorskih stezah za hrbet sovražnih pozicij na Rauch-kopflu in vzeti s sijajnim napadom tri sovražne strelnice, pri čemer je sovražnik izgubil 31 vjetnikov, med temi enega oficirja kakor tudi vojnega materijala. Na soški fronti artiljerijsko delovanje. Na Kraški planoti je bil v noči na 1. t. m. odbit nov napadalni poskus sovražnika na naše na novo osvojene postojanke vzhodno Selc. Včeraj popoldne so razširili naši z odločnim ofenzivnim sunkom posest z osvojitvijo novega močnega jarka. Pri Ogleju so zbili naši obrambni topovi sovražen dvo-krovnik in sta bila vjeta oba letalska oficirja.
Italijansko bojiče.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 4. aprila: Na Tirolskem je zopet oživelo bojno delovanje. Zasedenje obmejnega grebena med Lobbia Alta 3196 m. in hribom Funno, 3244 m, je v sedanjem letnem času višek planinskega uspeha, ki zasluži posebno priznanje. Ta greben krije visoke gorske steze, ki vodijo iz doline Avio čez Adamellov masiv v dolino Genova. V Judikariji. kjer so prodrli Italijani kmalu začetkom vojne do kraja Ci-mego, so se razvili topovski boji. Ob soški in koroški fronti so dovolile boljše izvide razmere naši artiljeriji, da je začela zopet obstreljevati sovražne pozicije.
Poudarja se ponovno važnost zasedenja obmejnega grebena med Lobio Alto in hribom Fumo v skupini Adamello. Prvi se nahaja vzhodno hriba Mondron, 3791 metrov, in je sam visok 2950. Drugi je južno od tega, pa stoji bližje italijanski meji in sega 3006 metrov visoko. Tovorna pot združuje Mondron z Lobbio Alto in hribom Fumo. Obmejni kos, ki smo ga zasedli, obseera v glavnem ozemlje Dosson di Genova, Ki tvori tukaj mejo.
Velika italijanska ofenziva odložena za maj?
»Borsencourier« v Berolinu poroča rz Curina: Italijanski listi pišejo, da Italija ne bo poslušala prigovarjanja zaveznikov, da na] tako] začne ofenzivo proti Avstriji, kajti za večji del italijanske fronte bo dana možnost za veliko ofenzivo, ki M
mogla dovesti do zmage italijanskega orožja, šele v maju.
Premikanje čet v gorenji Italiji.
Bern, 5. aprila. (Kor. urad.) Kakor se poroča iz Lugana, se vrše sedaj velika premikanja čet v gorenji Italiji.
Novi nabori v Italiji.
Rim, 5. aprila. (Kor. urad.) Uradni list poroča: Za vojaško službo nesposobne letnikov 1882. do 1885. ter letnika 1895. se bo pregledovalo znova glede sposobnosti in bodo takoj uvrščeni, katere spoznajo za sposobne. Nabor letmka 1897. se izvrši v tekočem letu in vsi, ki bodo prideljeni prvi kategoriji, bodo takoj uvrščeni.
Francoska    letala   za italijansko fronto.
Bern, 5. aprila. (Kor. urad.) »In-telligenz Blatu v Bernu poroča iz krogov, bližnjih rimski vladi, da je bilo na pariški konferenci med drugim sklenjeno, da se pošljejo številna francoska letala na italijansko fronto in se omogoči Italiji akcija proti vtrjenim avstrijskim pozicijam. Italija pa ima za to poslati v francoske tovarne delavske moči.
Asquitb na soški fronti. Lugano, 5. aprila. (Kor. urad.) Asqulth je obiskal v družbi kralja karniški frontni odsek in odsek ob srednji Soči. Asquith je izjavil nekemu zastopniku »Secola«, da se je naučil ceniti skoro nepremagljive tež-koče, proti katerim se morajo Ita-hjjani boriti, ali njegovo zaupanje, da je zmaga sedaj zagotovljena, je ojačeno.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 4. aprila. Danes popoldne se vrši ministrski svet, v katerem bosta poročala Salandra in Son-nrno svojim kolegom o konferenci v Parizu in o sestankih z Asquithom. Razen tega se ima pečati ministrski svet z raznimi vprašanji vojaškega in gospodarskega značaja, kakor tudi z zopetnim zborovanjem zbornice in senata, ki se prične v četrtek.
Salandra obišče London.
Preko Lugana poročajo: Rimski zastopnik »Stampe« naznanja, da obišče Salandra po odgodenju zbornice, ki začne zopet zborovati 6. t. m., London ter vrne tako Asqui-thov poset v Italiji.
Dol z vojno!  —  Demonstracije in nemiri v Florenci.
»Kolnische Zeitung« prinaša poročilo nekega iz Florence došlega Italijana, da je priredilo preteklo soboto na tisoče žensk iz mesta in okolice ljute demonstracije s klici: Doi z vojno! Pošljite nam naše može domov! Kruha za otroke! Policija in vojaštvo nista mogla potlačiti demonstracij. Obilo napisov po trgovinah je porušenih, na mnogih palačah, na prefekturi in v mestni hiši so bila razbita okna. Demonstracije so narastle časoma do revolt, tako da se je morala policija večkrat umakniti. Šele ko so vplivnejši meščani posegli vmes, so nehali nemiri. V Florenci in okolici vlada velika beda radi draginje.  Ako vlada
ne bo takoj pomagala, je pričakovati še hujših demonstracij, ki se utegnejo raztegniti na vso Italijo.
Vojna z Rusijo.
NEMŠKO  POROČILO  Z RUSKE FRONTE.
Berolin, 5. aprila.   (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Nobenih bistvenih dogodkov. V odseku fronte med Naroškim In Vis-njevskim jezerom je ruska artiljerija ojačila svoj ogenj.
Vrhovno armadno vodstvo. *» *
RUSKO    URADNO POROČILO.
3. a p r i 1 a. Po poldrugournem težkem in lahkem artiljerijskem ognju so napadli Nemci mostišče pri Ikskilu, bili pa so odbiti. Pri Dvin-sku in južno od Dvinska streljanje. Sovražna artiljerija deluje živahno na več odsekih čet generala Everta. Tekom včerajšnjega napada Nemcev v pokrajini severno od kolodvora Baranoviči je vporabljal sovražnik eksplozivne krogle. V okolici Lahovic je prekoračil močan nemški izvidni oddelek dne 2. t. til Ščaro ter napadel naše postojanke. Nemški napad so zavrnili. Na več odsekih fronte, ravno tako severno in južno od Polesja, živahno delovanje sovražnih letalcev. Poplave trajajo.
Iz ruske dume.
»Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Vsled Polivanovega odstopa se je zaznalo za korupcijo v armadni upravi, kar je dalo povod Številnim vprašanjem v dumi.^ General Šuvajev je obširno našteval Polivanovove pregrehe ter izjavil, da je zanemarjenje armadne opreme in pomanjkanje oblek in pušk tako splošno, da bi bilo nadalnje vežba-nje rezervistov brezpomembno, ljudje bi morali v svoji kmetski obleki in s palicami namesto puškami v fronto. Sledila je tajna seja dume, v kateri se je pokazalo, da je bilo Polivanovo reformno delo popolnoma brezuspešno. To pa ni njegova krivda, marveč krivda onih vladnih krogov, ki so ga iz političnih motivov povsod in vedno ovirali. Vojni minister je nadalje sporočil, da vlada zopet mir v Putilovih tovarnah, pač pa se nemiri v Bakuju vedno bolj širijo. Tudi o Petrogradu krožijo čudne vesti. Nikolajeva vojašnica, velika kamenita zgradba, je popolnoma pogorela. Mnogo vojakov je poginilo. Baje ni izključen zločin. Markov je zopet hujskal proti Židom, nakar je pripomnil Čenkeli. da skuša Markov povodom bližajoče se Velike noči izzvati pogrome.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
S 1. aprilom se je uvedel v Rusiji 24umi dnevni čas, najprej v poštnem in brzojavnem prometu. — Zakonski predlog, predložen dumi, zahteva prepoved uvoza predmetov, ki služijo samo za luksus, za čas 3 let, počenši s 1. julijem 1916. — Baje se vrši proti bivšemu prometnemu ministru Ruhlovu preiskava, ker je delal kupčije s premogom. — Ruski trgovinski minister je izrekel svojo nezadovoljnost glede nekega govora na poljedelskem kongresu, ki je imel za predmet neobhodno potrebo skleniti z Nemčijo trgovsko pogodbo.
Na mesto Nelidova, ki je bit imenovan za poslanika pri belgijskem kralju, Je imenovati za ruskega poslanika pri papežu državni svetnik komornik Arkadij NikoiajeviC Brenevskij.
A$B
79. štev,
.SLOVENSKI NAROD«, dne 6. aprila t»ib.
Stran 3
Zapadno
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI NEIZPREMENJEN.  — USPEH LETALSKIH BOJEV.
Beroiin, 5. aprila.   (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Artiljerijski boji v Argonih in v pokrajini ob Masi trajajo z nezmanjšano silo. Položaj ni izpre-menjen.
Na levo od Mase smo preprečili, da bi bili Francozi zopet zasedli mlin severovzhodno od Haucouria. V okolici utrdbe Douaumont so se tudi danes pred našimi črtami jugozapadno od utrdbe in pred našimi pozicijami v severnem delu gozda Caillette krvavo razbili opetovani sovražni protinapadi.
Ob lotarinški in alzaški fronti so izvršile naše čete več posrečenih patruijskih podvzetij.
Uspehi bojev v zraku na zapadni fronti meseca marca: Nemške izgube: V zračnem boju 7 letal, zbl-ta s tal 3 letala, pogrešana 4 letala. Skupaj 14 letal. Francoske in angleške izgube: V zračnem boju 38 letal, s tal zbitih 4 letala, vsled neprostovoljnega pristanja v naših črtah 2 letali. Skupaj 44 letal. 25 teh letal je prišlo v naše roke. O ostalih 19 se fe brezdvomno konstatiralo, da so padla na tla.
Vrhovno armadno vodstvo. m
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
3. aprila popoldne. Po noči je vrgel neki Zeppelin osem bomb na Dunkerque. Storjena materijalna škoda je neznatna. Dve civilni osebi sta bili ubiti, 4 ranjene. Zapadno od Mase trajno obstreljevanje vasi Haucourt in Esnes. sicer brez boja. Boji pri Douaumont u in Vauxu so potekli za nas ugodno. V gozdu Cafllette smo pridobili tal. Naše črte se naslanjajo na desni na močvirje pri Vauxu, gredo skozi gozd Caillette, čegar severni konec ima sovražnik zaseden, ter se naslanjajo jugozapadno od vasi Douaumont na naše pozicije. Potrjuje se, da so se včerajšnji nemški napadi raztezali na fronto treh kilometrov. Zaporednim valovom so sledile majhne napadalne kolone. Naš artiljerijski in infanterijski ogenj je provzro-čil v vrstah sovražnikov velike izgube. V Lotaringiji ie provzročil naš artiljerijski ogenj več požarov.
3. aprilazvečer. Med Sois-sonsom in Reimsom smo namerili koncentričen ogenj na nemške naprave severno Buthevskega gozda in ob holmu pri Saoigneulu. V Argonih obstreljujejo naše baterije s silo zapadni konec gozda pri Avocourtu. Neko municijsko skladišče je zletelo v zrak. Južno od Mase so namerili Nemci proti večeru silne napade med Haucourtom in Bethincourtom na naše pozicije na južnem bregu potoka pri Forgesu, ki smo jih 1. aprila izpraznili ter preložili nazaj na ta breg, ne da bi to bil sovražnik zapazil. Preseneten od silnega ognja iz naših pozicij in od stranskega ognja, je imel sovražnik velike izgube, ne na bi bilo prišlo do boja. Danes se je vršilo precej silno obstreljevanje v okolici Bourruskega gozda. Nobenih infanterijskih podvzetij. Vzhodno od Mase so se naši protinapadi uspešno razvili. Čez dan smo vrgli sovražnika nazaj do severnega roba gozda Caillette, severno od ribnika pri Vauxu. Zadnji protinapad, ki je bil posebno živahen, nam je dovolil zopet zasesti zapadni del vasi Vau\\ kf smo ga bili zapustili. V Woevni silno artiljerijsko delovanje v odseku Moulain-ville. V povračilo za obstreljevanje Dunkerqua, ki je je izvršil Zeppelin zadnjo noč, je vrglo 31 letal zaveznikov težkokalibrske granate na sovražna taborišča v Kevemu. Eesnu, Terrestu in Houthustu. V noči na 3. t. m. je obstreljevala neka naša bojna letalska floti!ja kolodvor v Con-flansu. Cez dan so se vršili številni boji v zraku v okolici Verduna. Naši letalci so zbili 4 nemška letala, druga smo pognali v beg ali pa prisilili, da so se spustila na tla.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
3. aprila. Včeraj je zbilo neko naše letalo neki nemški aparat v bližini Lensa. Neko drugo letalo je prepodilo pet sovražnih aparatov, ko je imelo z dvema od njih boj. Danes zjutraj smo pri St. Eloiju napadli neko vdrtino, ki so jo bili Nemci držali že od 30. marca sem, jo zasedli ter potisnil svoje črte preko nje. Vjeli smo 84 mož, vštevši 4 častnike. Artiljerija je na obeh straneh močno delovala,
bojišče.
Napad na Dunkerque.
O posledicah napadov Zeppeh-nov na Dunkerque krožijo v Parizu divje vesti. Zdi se, da je prišlo ob pristanišču do velikih požarov. »Petit Parisien« spominja, da so trdile oblasti svoj čas pri takem napadu, da je bilo samo 20 mrtvih, dočim vč vsak, kako številne so bile žrtve in kako velika škoda. Se ni ubogo mesto pretrpelo vsega. Vsled panike, ki je nastala v mestu, se prebivalstvo zopet trumoma seli iz mesta.
Belfort.
Glasom poročil Švicarskih listov iz Belforta so spravili na ukaz trdnjavskega poveljnika vse delavnice in arzenale iz Belforta in okolice trdnjave, da preprečijo nadalnje poškodovanje vsled nemškega obstreljevanja. Civilno prebivalstvo, ki ne biva stalno v Belfortu, se še nadalje seli iz mesta.
Angleške izgube.
Glasom neke angleške statistike so znašale izgube angleške vojske meseca marca t. L na mrtvih in ranjenih 993 častnikov in 16.908 mož. Januarja in februarja je bilo mrtvih in ranjenih 1111 častnikov in 17.675 mož, oziroma 884 častnikov in 14.822 mož. Izgube mornarice so znašale meseca marca 15 častnikov in 208 mož.
Angleški izdatki. London, 4. aprila. (Kor. urad.) Poslanska zbornica. Zakladni kancler Mac Kenna je izvajal pri predložitvi proračuna: Da se dobi na 182^ milijonov funtov šterlingov preraču-njeni letni izdatki, je treba 1323 milijonov najeti posojila 502 milijona pa kriti iz tekočih dohodkov. Rekel je, da računa proračun s tem, da bo trajala vojna celo finančno leto. Izdatki zadnjega leta so znašali 1559 milijonov funtov šterlingov, 264 milijonov je bilo posojenih zaveznikom. Primanjkljaj leta znaša 1222 milijonov. Državni dolg se je dvignil do 31. marca na 2140 milijonov.
Na Francoskem govore zopet o koncu vojne.
»N. Ziir. Ztg.« poroča iz Pariza: Zbornica departementa Hautes Al-pes je imela sejo, kateri je bil predložen načrt o iznremembi sistema izdajanja bonov. Trgovska zbornica je izjavila, da za enkrat ne bo izpre-menila sistema, ker konec vojne ni več daleč.
Dogodki na Balkanu.
NEMŠKO    POROČILO   Z BALKANA.
Beroiin, 5. aprila.   (Kor. urad.) VVolnov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Vrhovno armadno vode vo.
• m
Ureditev srbskega carinskega ozemlja.
Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo, da se konstituira kupi-rano srbsko ozemlje kot poseKn carinski teritorij ter je razglasilo tudi primeren carinski red. Glede uvoza in izvoza veljajo za okupirano Srbijo iste določbe kakor za monarhijo.
ITALIJANI   PRODIRAJO   V SEVERNI EPIR?
Atene,   4. aprila.    (Kor. urad.)
*Agence Havas«. »Messager d' Athenes" poroča iz Argvrokastra, da prodirajo italijanske čete proti Severnemu Epiru.
Vsled ugovora grške vlade je bolgarska vlada ukazala svojim četam, da se umaknejo z grške meje.
Grške vojaške oblasti so postavile na zapadni obali otoka Paro svetilnik, katerega luč Je \ideti 17 milj daleč.
Obramba Valone.
Kakor poroča atenski dopisnik berolinskega »Tageblatta«, znaša število italijanskih čet pred Valono okroglo 60.000 mož. Gorske ceste, katere so začeli graditi Italijani v januarju, to je iz Valone v Dukati in ob morju do Tetelone. so ravnokar gotove. Prirejene so za težke topove. V Sv. Ivanu in v Baru stoje pripravljene italijanske čete. Romunija gradi sumljive mostove.
Iz Bukarešte poročajo: Marghi-lomanovo glasilo »Steagul« reproducira poročilo lista »Opinion«, ki izhaja v Jassvju, ki pravi, da so bili vsi mostovi na progi Jassy — ruska meja — Ungheni tako razširjeni, da se morejo na nje položiti tudi ruske tražnice. (Ruski železniški tir jeka-
| kor mano širši kakor pa normalni
evropejski. Op. ur.) Te mostove, čez katere lahko vozijo sedaj tudi ruski vlaki, je posebna komisija že odobrila. »Steagul« pristavlja, da zasluži ta vest zanesljivega in resnega lista vso pozornost ter vzbuja razne sume. »Steagul« poživlja vlado, da naj da primerno pojasnilo ter zahteva, da se na ruski meji pripravijo ista obrambena sredstva, ki so pripravljena na obeh ostalih mejah.
Boji na morju.
Potopljeni parniki.
Iz listov posnamemo: Angleška barka »Bengairu« je bila potopljena, del moštva rešen. — Neoboroženi parnik »Perth« iz Glasgowa s 653 tonami je bil potopljen; 6 mož mrtvih, 8 rešenih. — Francoska križarka »CasSard« je zadela ob parnik »Ime-rethie« ter se je ta parnik južno od Narracha potopil. Križarka »Cas-sard« je odplula v Gibraltar, da si popravi sprednji del. — Pri otokih Scillv je bila po poročilu angleške admiralitete potopljena norveška barka »BilK<, posadka rešena. — Iz Ymuidna poročajo, da izhaja iz poročila potopljenega norveškega par-nika »Arne«, da je bil parnik na poti iz Fredericstata v Hull in da ni bil torpediran, marveč so ga najprej preiskali ter nato potopili.
Rusko poročilo s Črnega morja.
2. aprila. Dne 30. marca ob 8. dopoldne je napadel neki nemški podmorski čoln parnik »Portugal«, francosko - rusko hospitalsko ladjo, ki je ležala pri Ofiju (v vzhodnem delu Anatolije) in je bila tja poslana, da sprejme ranience. »Portugal« je zletela v zrak. Po drugem torped-nem strelu, ki je zadel strojnico, se je ladja potonila v mani. kakor eni minuti. Enajst od 26 sester je bilo rešenih v čolnih, ki so ladjo »Portugal« spremljal. Pogrešajo se grof Tatišev. delegat Rdečega križa, dr. Pankrišev - Tikmeneva. prva sestra baronica Mevendorff ter 14 sestra, nadalje 50 mož ruske posadke in sanitetnega moštva in 29 mož francoske posadke. Na krovu je bilo 273 mož. od katerih je bilo rešenih 158. Turško armadno vodstvo je bilo ladfo -»Portugal« priznalo kot ho-sritalsko ladjo in je bila ladja pre-pleskana v barvah, navadnih pri ho-^nitalskih ladjah. Napad je bil izvršen pri belem dnevu. Podmorski čoln se je peljal okoli oarnika in ie lanc;ral iz neposredne bližine. To nemško dejanje brez vsake vojaške koristi je gnusno ter kaže iznova, da je s sovražnikom, ki na hrezmi-seln način krši božja in človeška prava, nemogoč mir, razen če leži na tleh.
nizozemska hriza.
NAČRT PARIŠKE KONFERENCE Z NIZOZEMSKO.
Iz Bazla poročajo:
Skrivnost, ki se je doslej razprostirala nad vojaškimi pripravami Nizozemske in njenimi vzroki se po privatnih informacijah iz Pariza počasi jasni. Kakor zatrjujejo iz baje dobdo podučenega vira,je tvorila nadaljevanje vojne eno najvažnejših točk zadnje pariške konference.
Anglija je naglašala na konferenci, da mora ententa napeti vse sile, da izvrši odločilen udarec proti centralnim državam, zlasti proti Nemčiji in da na ta način konča vojno.
General Joffre je izrazil svoje mnenje, da bi bil odločilen udarec mogoč samo, če se prebije nemška fronta, da pa je to z ozirom na izredno silno utrjene pozicije Nemcev na Francoskem in z ozirom na razpoložljive francoske čete tudi z največjimi žrtvami nemogoče.
Tudi Cadorna je izjavil, da mora sedaj uvideti, da se italijanskim četam ne bo posrečilo vzeti avstro-ogrskih pozicij ter tako raztrgati sovražno fronto.
Nato je Kitchener izjavil, da mora previdno armadno vodstvo opustiti vsak poskus, Čegar neizved-Ijivost so potrdile take kapacitete, kakor Joffre in Cadorna: treba je sedaj iskati potov, da se doseže skupni cilj. ki ga je treba z ozirom na politični in gospodarski položaj en-tente in na vedno bolj naraščajočo željo po miru v ententnih državah doseči v najkrajšem času. Edina pot, da se doseže ta cilj, je sedaj, ko Je raztrganje fronte nemogoče, ta, da se obhodijo sovražne pozicije. Z ozirom na geografično in politično lego je tak objemalen manever na vzhodni fronti izključen. Ce bi se tudi posrečilo ententi dobiti Romunsko na svojo stran, bi tvorile transilvanske al-pe oviro, katere niti najmočnejše čete ne bi mogle forsirati. Ravno tako Je po Cadornovem mnenju tudi objetje sovražnika iz Italije sem nemogoče.
Ostane torej samo še nemška fronta na Francoskem, katere objetje je lahko mogoče, če izkrca Anglija svoje rezerve na Holandskem, oziroma ob izlivu Scheide, brez ozira na nevtralnost Nizozemske. V tem slučaju bi bila Nemčija prisiljena opustiti vse zavojevano ozemlje na Francoskem in v Belgiji in se umakniti preko Rena. Kitchenerjev načrt je našel v pariškem vojnem svetu navdušeno pritrjevanje, zlasti ko je Kitchener dostavil, da je Anglija že zbrala tako močne čete, da more brez pomoči drugih ententnih držav izvesti ta načrt in tako odločiti vojno.
Iz Rotterdama poročajo: Nizozemska vlada je dobila zanesljive informacije, da četverozveza sicer ne namerava izkrcati na Nizozemskem svoje armade in da tudi ne bo zahtevala, da bi Nizozemska svoje meje proti Nemčiji zaprla, da pa je bilo v Parizu sklenjeno izvršiti ob belgijski obali velike operacije, pri čemer bi bilo po nazoru entente tudi upravičeno, ako bi ententine čete prekoračile nizozemsko mejo, ozir. se poslužile tudi nizozemskega ozemlja.
Nizozemska ne pripušča napada na nemško flanko.
Iz Amsterdama poročajo: V »Stemmen de Tijd« izjavlja bivši nizozemski minister Colin, da Nizozemska nikakor ne sme pripustiti napada čez svoje ozemlje na nemško krilo v Belgiji. Radi tega mora svoje vojne priprave spopolniti ter se če treba postaviti proti napadu, tudi če bi sicer njeni drugi interesi ne bili ogroženi.
Situačna poročila berclinskih listov.
Berlin, 5. aprila. (Kor. urad.) V svojem poročilu iz Rotterdama o iz javi nizozemske vlade pravi »Berli-ner Tagblatt«: Pojasnilo vlade nikakor ne napravlja pomirljivega vtisa, narobe izzvalo je zopet najdivjejše govorice. Vsi so si v tem edini, da jt položaj neprestano prav resen in da se je bati velevažnih dogodkov, četudi ne v najkrajšem času. »Vossi-sche Zeitung« pravi: Poročila o rezultatu tajne seje nizozemske zbornice potrjujejo vtis, da ukrepi nizozemske vlade nikakor niso v zvezi morda s spremembo nizozemsko-nemških odnošajev. Ti so slej ko prej dobri. V poročilu iz Haaga pravi »Tagliche Rundschau«. Po razpravi o prvi na zborničnem dnevnem redu se nahajajoči točki je bil podan predlog, naj se nadaljna razprava odloži v svrho razgovora o političnem položaju. Ministrski predsednik je na to izjavil: Politični položaj ni več t a-k o r e s e n , da bi se morala radi tega prekiniti razprava o tekočih zadevah. >Tagl. Rundschau« pristavlja: S to izjavo se potrjuje domnevanje, da so se pred par dnevi vršili zelo resni dogodki, da pa je smatrati za enkrat nevarnost za odstranjeno.
Razne politične vesti.
= »Avstrijska politična družba«
se je konstituirala na Dunaju. Za predsednika je bil izvoljen dunajski vseučiliščni profesor dvorni svetnik Wieser, v odbor pa poslanec Friedmann. tajni svetnik Horovitz, profesor Knopfelmacher, tovarnar Kraus, arhitekt Kropf, tovarnar Meinl, poslanec vitez Pantz in profesor Wettstein. Dvorni svetnikVVie-ser je razvil na prvem občnem zboru program te nove družbe, ki hoče stati nad strankami in nad narodnostnimi boji ter delovati edino le za skupno korist skupne domovine.
= Nemški državni zbor. Beroiin. 4. aprila. (Kor. urad.) Proračunski odsek nemškega državnega zbora je sprejel po večidel zaupni razpravi mornariški proračun.
= Slučaj Mercier. Vatikdnski poročevalec bolonjskega lista »Resto del Carlino« trdi, da papež od nuncija v Bruslju še ni dobil nobenega sporočila o konfliktu v slučaju Mer-cierja. Edina informacija, ki je dospela v Vatikan, izvira od pruskega poslanika pri Vatikanu, ki je poslal iz Lugana v Rim kurirja ter poročal papeževi državni pisarni o dogodku. Pri tem Je namignil, da bi bila nemška vlada prisiljena nastopiti proti kardinalu z ostrejšimi sredstvi, če bi ta belgijske katoličane še nadalje hujskal. Zato bi bilo umestno če bi papež to preprečil na ta način, da odstrani Mercierja iz belgijskega ozemlja, ki so je Nemci zasedli. Baje je bil papež ogorčen nad to zahtevo ter je odgovoril, da nima v rokah avtentičnega prepisa Mercierovega pastirskega pisma in pisma Bissinga ter pripomnil, da ima vsak škof pravico izdati pastirsko pismo svoji škofiji ter da papež ne bo nikdar pomagal odstraniti Mercierja iz Me-helna,
Istrski deželni glavar dr. Rizzi odstopil« Dunaj, 6. aprila. (Kor. ur.) »Wiener Zeitung« poroča: Cesar je z odlokom 3. aprila deželnega glavarja obmejne grofije Istrske dr. Ljudevita Rizzija na njegovo prošnjo odvezal službe in dovolil, da se istemu naznani za njegovo službovanje Najvišje priznanje.
Iz krogov goriškega učiteljstva. Večkrat prinašajo listi poročila o draginjski dokladi, ki jo dovoljujejo država in dežele svojim uslužben^ cem. Razni deželni odbori niso pozabili svojega učiteljstva, pač pa so mu priskočili na pomoč s času primerno draginjsko doklado. Najnovejše poročilo se glasi: »Deželni odbor za Istro je priznal svojemu učiteljstvu enako draginjsko doklado. kot jo ima državno uradništvo.« Hvalevreden čin je s tem napravil deželni odbor, ker je svoje učiteljstvo rešil neizogibnega pomanjkanja. — Država je dovolila 3 milijone v svrho podpor duhovščini, ki se nahaja v pomanjkanju. Dan na dan išče po listih goriško učiteljstvo veselega poročila, ki bi mu naznanilo dovolitev času primerne draginjske doklade. Koliko učiteljskih družin je moralo bežati pred sovražnimi granatami, pustivši doma vse svoje imetje, kojega ni moglo rešiti iz umljivih vzrokov, ki je pa danes zginilo, ali leži strto pod ruševinami. Ubogi učiteljski pregnanci se potikajo s svojimi družina* mi širom domovine po stanovanjih, ki često ne zaslužijo tega imena. S plačo, ki mu je odmerjena, lahko izračuna vsakdo, kakšne hrane si zamore privoščiti družina, obstoječa iz 6 do 10 članov. Nekoliko dobre volje bi bilo želeti na pristojnih mestih! Znano je, da je vlada ponudila občinam in drugim korporacijam svojo pomoč, ki nimajo sredstev za kritje svojih potrebščin. Občine, ki so se obrnile na pristojno mesto za podporo, so jo tudi prijele. Deželni odbor tudi nima svojih dohodkov toliko, da bi kril svoje potrebščine In vendar njegovo uradništvo je deležno času primerne draginjske doklade. Zaman je izgovor: »Okrajni zalogi so prazni, ni sredstev.« Ako so okrajni zalogi prazni, je vlada pripravljena s svojo dobrohotno roko priskočiti na pomoč. Vljudno so naprošeni vsi me* rodajni krogi, naj vendar kaj ukrenejo, da se učiteljstvu čim hitreje dovoli času primerno podporo!
Beroiin za Gorico. Beroiin, 3\ aprila. (Kor. urad.) V mestni hiši se je pod predsedstvom nadžupana dr. Wermutha vršila ustanovitev berolinskega zveznega pomožnega društva, ki mu je namen, da prispeva za zopetno zgradnjo po vojni razdeja-i nih krajev v Avstriji, posebno Gorn ce. Povodom te ustanovitve je dr. VVermuth poslal brzojavke na Dunaj in v Budimpešto. Nadalje je odposlal nadžupan naslednjo brzojavko: »De* želnemu odboru poknežene grofovi-ne Goriške in Gradiščanske, v roke deželnega glavarja Faiduttija, Dunaj, državni zbor. Z radostnim zadoščenjem Vam morem sporočati, da se je danes v berolinski mestni hiši usta-> novilo ob živahni soudeležbi iz širokih krogov zvezno pomožno društvo za Goriško in Gradiščansko ter ogrske karpatske kraje. Naj bi mu bilo dano. da bi krepko sodelovalo pri plemeniti, poljudni nalogi, da težko prizadeta Gorica zopet vstane v stari lepoti.«
Dnevne vesti.
— Vojno odlikovanje. Revident državnih železnic Ignacij P e r n e je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje.
— Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 2. bos.-herc. pešpol-ka Franc Jazbec. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobili: četovodja 17. pešpolka Martin De-b e v e c , Četovodja 20. lovskega bataljona Marko M a k u c , korporal Josip F a b i n c ter infanterist Josip Potočnik, oba 87. pešpolka.
— Mornariški aspiranti. V c. in kr. vojno mornarico bo v letu 191(6 sprejetih približno 70 mornariških aspirantov. Določeni so v to, da po* stanejo mornaški kadeti in če prestanejo izkušnjo za mornariške častnike, po številu prostih mest, mornariški častniki. Lastnoročno pisane, s kolekom za eno krono kolekovant prošnje za sprejem kot mornariški aspirant je vložiti najkasneje do 1, avgusta t. L pri vojnem ministrstvu mornariška sekcija (od gojencev vojaških zavodov službenim potom). Na zakasnelo vložene prošnje se ne bo oziralo v nobenem slučaju. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa c. in kr. vojnega ministrstva, mornariška sekcija, ki ie na vpogled
3310
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKOD-, One 6. aprila 1916.
79. Štev
pri mestnem magistratu v LJubljani,
pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri
ravnateljstvu pomožnih uradov deželne vlade.
— Priznanje bosansko hereego-vinskim deželnim železnicam. Iz vojnega poročevalskega stana poroča Kor. urad: Nj. c. in kr. visokost ar-niadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je poslal ravnateljstvu bosansko - hercegovinskih deželnih železnic v Sarajevu 24. marca t. L tale dekret: Bosansko - hercegovin-ske deželne železnice so od pozne jeseni 1915 neprestano kar največ vojaško delovale. Bistveno so pripomogle k zbranju avstro - ogrskih čet v južni Dalmaciji ter tako zagotovile malo zmožnim ozkotirnim železnicam častno mesto v zgodovini železniške vojne. Vsled izbornega uradni-štVa, ki pripada deloma c. in kr. armadi in ki je požrtvovalno in zvesto delovalo, je ta železnica popolnoma ustregla pričakovanjem vrhovnega armadnega vodstva. Tudi transportno vodstvo v Sarajevu je s smotre-nim delom bistveno pripomoglo do uspeha. Vsi pripadniki bosansko-her-cegovinskih deželnih železnic so si s rem pošteno zaslužili mojo in domovine zahvalo, ki jo tu izrekam. Veliko delo zadnjega pol leta mi daje polno zaupanje, da se bodo vsled dolge skrajne napetosti nastale škode z delavno pomočjo kmalu popravile in da bodo ostale bosansko - hercego-vinske deželne železnice tudi še nadalje brezpogojno zanesljivo vojno sredstvo v rokah vrhovnega armadnega vodstva.
— Tvrdka A. Šarabon v Ljubljani je darovala okrepčevalni postali na tukajšnjem glavnem kolodvoru 25 steklenic ruma in 100 kg žgane kave.
— Usnje in čevlji. Velika proda-
:alna čevljev v Ljubljani je vsled po^ manjkanja blaga začasno zaprla svoje prostore. To je zelo značilno znamenje času. Usnja že skoro ni dobiti, čevlji veljajo toliko, da si jih človek že silno težko omisli, zlasti ker iz Nemčije ne dovolijo več izvažati čevlje v Avstrijo.
Zdaj ie ta uvoz iz Nemčije izostal in zadrega za čevlje ie postala velika, posebno ker še avstrijske in pgrske tovarne čevljev sedanji položaj brezobzirno izkoriščajo. Mnogo rodbin je fe zdaj v velikih stiskah za usnje in čevlje, zlasti take rodbine, ki imajo mnogo otrok. Kaj se o tem oziru ne da ničesar ukreniti.
— V sobotnem koncertu »Glasbene Matice« bo izvajal naš priliub-
ni, izvrstni slovenski koncertni in operni tenorist gospod Josip R i j a-v e c krasen program. Iz svetovne literature poje klasično arijo Oktavia * Mozartove opere »Don Juan«, iz modernejše operne literature pa veleučinkovito romanco iz Verdijeve opere »A i d a«; skupno z gospo Lovšetovo pa krasen dvospev iz Puccinijeve opere »T o s c a«. Čaka nas torej obilo gotovega muzikalne-ga učitka. — Najpomembnejše za nas pa bo g. Rijavca in gospe Lov-šetove izvajanje naših izbornih slovenskih izvirnih skladb A. L a j o v i c a in J. P a v č i č a. — Nekaj posebnega, izredno originalnega so La jo viče ve skladbe v slovenski glasbeni literaturi. Z dobrim izvajanjem si pridobivajo vedno širše 'spoznavanje, umevanje in ljubezen pri umetnikih in poslušalcih. So originalne, globoko preudarjene, v bujni nikdar prekinjeni fantaziji tekoče, z velikim duhom nasičene in najtoplejšim čutom napolnjene. V njih je vse zrelo, barve so bujne, pestre, se menjavajo v čudovito raznovrstnih spremenili. Nimajo samo prvovrstne vrednosti v naši literaturi, temveč jo tudi v svetovno literaturo postavljene absoluten pomen. Izvajale se bodo štiri: G. Rijavec bo pel »O, da deklic-. »Mesec v izbi«, in »Nor-Čeva jesenska pesem«; gospa Lov-šetova pa bo pela »Bujni vetri v polju . Razven teh Lajovičevih pa bo izvajala gospa Lovšetova prvič javno dve najnovejši krasni pesmi iz zlate knjige mladinske poezije Zupančičeve, iz »Cicibana«. »Uspavanka- in »Mehurčki«.
— Gospod Hinko Simonlch. ki nastopi v sobotnem dobrodelnem koncertu »Glasbene Matice« prvič v Ljubljani, je hrvatski umetnik gosi a r s Sušaka pri Reki. On je izredno dobrodelno in plemenito delujoč, častitljiv mož, ki je daroval s svojimi koncerti že nad 38.000 K v dobrodelne namene. Izobrazil se je popolnoma v glasbeni umetnosti. V svoji skromnosti želi biti imenovan »diletant«. Ne moremo pa ustreči tej želji, ker so vse ocene o njegovih koncertnih nastopih pri Hrvatih, Ogrih in Lahih tako resne in odlično lepe, da ga povsod pozdravljajo  kot  resnega, izbornega
umetnika. Koncertira pa povsodi in vselej brez vsakega honorara popolnoma brezplačno, le v idealne, plemenite, dobrodelne namene. Iskreno bodi pozdravljen tudi pri Slovencih v Ljubljani.
— Zvišanje poštnih pristojbin. Poročali smo. da namerava tudi avstrijska poštna uprava zvišati poštne pristojbine. Kakor javljajo dunajski listi bodo stale v bodoče dopisnice 8 vin., znamke za zaprta pisma 15 vin., brzojavke pa 8 vin. za besedo.
— Za Ciril Metodovo družbo. Za darilo 40 K, izkazano v včerajšnji številki, ki nam je je poslala gospa Emica dr. Gosakova, so darovali gg. praporščak Grilc 4 K, praporščak Gačnik 10 K, praporščak Potamec 10 kron, praporščak Bahovec 10 K in nadporočnik dr. Gosak 6 K. Vsi darovalci službujejo pri 27, kranjskem črnovojniškem polku.
— V času vkuhavanja sadja bo izdala vlada posebne nakaznice, s katerimi si bo mogoče nabaviti potrebni sladkor za izdelovanje sadnih mezg, ki igrajo sedaj v gospodinjstvih odlično vlogo.
— Sladkorne prejemnice. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da se bodo sladkorne prejemnice pri obrtnem oddelku mestnega magistrata izdajale vsako prvo in vsako tretjo sredo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne, torej za mesec april le še dne 19. t. m.
— Pozor! Trgovci, obrtniki in sploh vse prizadete stranke se opozarjajo, da je rok dolžnosti naznanila za vreče do 10. t. m. Stranke dobe tozadevne tiskovine brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, izpolnjene je pa poslati naravnost centrali za volno na Dunaju.
— Vrnitev praznih vreč. Mestna aprovizacija opozarja vse stranke, ki še niso vrnile praznih krompirjevih vreč, da jih za gotovo vrnejo v ponedeljek dne 10. anrila v skladišču pri Muhleisnu na Dunaiski cesti in sicer od 8. do 11. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne.
— Slovensko Planinsko Društvo. Redni občni zbor se bo vršil dne 16. aprila t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani, Vegova ulica št. 7 v pevski dvorani, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo o društvenem gospodarstvu. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev nadomestnih odbornikov. j6. Slučajnosti.
— Tedenski izkaz od 26. marca do 1. aprila 1916. Zivorojenih 16, mrtvorojenih 2. Umrlo 37 od teh do-mačinov 22 in 15 tujcev. Za grižo umrl 1 tujec, za jetiko 7 od teh 2 tujca, vsled mrtvouda 3 in za različnimi boleznimi 26. Poleg teh sta še 2 vojaka umrla za grižo in 1 vojak za le-garjem. V zavodih je umrlo 24 oseb. Oboleli za infekcijoznimi boleznimi 1 vojak za kozami (variola). 31 vojakov za legarjem, 17 vojakov za grižo, 2 za difterijo od teh 1 domačin in 1 tujec, 33 vojakov za trahoma egipt. očesna bolezen.
— Padec otroka skozi okno. V Spodnji Šiški je pustila žena nekega železniškega uslužbenca svoja dva otroka sama v sobi, med tem ko je ona na vrtu delala. Otroka, ado-vedna, sta pristavila stole k knu. Predno se je mati vrnila v sobo, se je prevrnil 3Ietni sinček čez ok: o ter si nalomil desno nogo.
Stariši pazite na otroke. Gostja Marija Juteršek je dne 3. t m. popoldne pustila svoja dva otroka v starosti 3 let in 18 mesecev pred hišo, ki leži tik potoka, med tem ko je ona imela drugje opraviti. Okrog pol 5. ure je pogrešila mati svojega 18 mesecev starega sinčka Dančeka. kar je naznanila občinskemu slugi. Ta je šel z nekim delavcem otroka iskat, in res sta ga našla v slapu vodopada poleg Radešičevega tovarniškega mlina mrtvega. Otroka, ki je bil kako poldrugo uro v vodi, so prenesli do prihoda sodne komisije v tamoš-njo mrtvašnico.
Iz Save so potegnili v Senožetu pri Dolskem truplo leta 1851. rojene Marije Osredkar iz Most pri Ljubljani. Utopljenka je bila odšla z doma 29. februarja, potem ni bilo o njej ne duha ne sluha. Truplo je bilo že precej nagnito.
Nesrečen padec. V Jaršah je padel mlinarski delavec, pri Majdiču vsled neprevidnosti, ko je šel po slamo za vojake, s poda nad hlevom, ter dobil težko poškodbo.
Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v Idriji ima na razpolago komtoaristinjo in vrtnarico s primerno prakso, z znanjem obeh deželnih jezikov, strojepisja in knjigovodstva.
Tatvine. Sodišču v Radovljici so izročili 131etnega tatica Vinkota Jerala. V nekem hotelu v Ljubljani so aretirali 171etnega uslužbenca, ker hna na vesti več tatvin. Francetu Sekškarju x Logu k Marijani
Brenčič, istotam,   je bila ukradena
večerja, Brenčičevi 300 kron; ob-doiženi sta teh tatvin dve deklici, 14 oziroma 15 let stari, ki sta izročeni sodišču v Ljubljani. V Savijah je bilo ukradeno kolo izpred gostilne nekemu posestnikovemu sinu iz Jarš. — Nekemu tukajšnjemu natakarju je bilo ukradenih iz spalne sobe več reči, tako prstani, ura in obleka, potem je izginilo pa tudi hlapcu par čevljev in predpasnik. čez čas so našli te reči v neki drvarnici in dognalo se je, da je hlapec ukradel one reči, da bi pa sum ne padel na njega, je okradel še samega sebe, ali zvijača se mu ni posrečila, o čemer premišljuje sedaj v zaporu.
Vlak je povozil v Celju pretekli petek črnovojniskega delavca Franca Klavžerja iz Ponikve na Štajerskem. Stroj mu je razbil glavo ter odtrgal obe nogi, tako da je umrl, predno je prišla zdravniška pomoč.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu ima svoj redni občni zbor v soboto, 8. aprila, ob 8. zvečer v klubovi sobi hotela Steyerhof, Gleisdorferstrasse 2.
Kino »Ideal«. Samo še danes se vidi sijajna aktualnost »Kupčevalci z dušami.« Igrokaz v 5. dejanjih iz doživljajev policijske asistentinje i. z. sestre Henriette Arendt. Jutri, petek 7. aprila: Posebni večer. Igranje s smrtjo. Senzacijska drama v 3 dejanjih in prekrasna veseloigra Dekle iz športnih krogov v 3 dejanjih. Drama je jako podučljiva, vseskoz literarič-na, jako zanimiva, da je gledalec od začetka do konca z napetostjo zasleduje. V glavnih vlogah so Toni Svlva in Thea Sandten. Zabavno vlogo igra znameniti komik Ernest Ma-trav. Sestavil in uprizoril jo je Ri-hard L6wenbein.
Zgubila se ie sinoči od Metelkove ulice do dež. gledišča zlata zapestnica v obliki verižice z malim obeskom (indijancem). Pošten najditelj se prosi, da isto proti primerni nagradi odda v Metelkovi ulici številka 3.
Razne stvori.
* Eksplozija v praharni. Angleški
municiiski minister je sporočil, da ie prišlo pretekli teden v neki praharni v Kentu slučajno do več eksplozij. Število žrtev znaša kakih 200.
* Črne osepnice v Zagrebu. Blizu Potoka in Krvavega mosta v Zagrebu so se te dni primerili trije slučaji črnih osepnic. Bolnike so spravili v bolnišnico in v sanitarnem oziru vse ukrenili, tako da se ni primeril noben nov slučaj.
* Prva bolgarska šola v Nišu. Bolgarska vlada je ustanovila v Nišu bolgarsko ljudsko šolo. katero so 3. t. m. slovesno otvorili. Kakor znano trdijo Bolgari, da prebivalci ti-moškega okraja niso Srbi, temveč srbizirani Bolgari.
* Pred vofnim sodiščem v Sarajevu se vrši že več dni kazenska obravnava proti Ješuvi in Mozesu Salomu in proti trgovcu Abrahamu Maverju Altarki. Vsi trije so znani milijonarji, pa so vendar pri dobavljanju obutve za armade goljufali.
* Žalosten konec političnega prepira. V Morsu pri Diisseldorfu na Nemškem so se gostje v neki gostilni sprli zaradi vojne in se naposled stepli. Pri tem pretepu je bil stavbenik Schmidt z dolgim nožem tako zaboden, da je obležal mrtev na mestu.
* Najdena monstranca. Tik Reke je neki kmetovalec na svojem polju izkopal poleg drugih stvari tudi štiri kilograme težko in kakih 10.000 kron vredno monstranco. Ta monstranca, ki je bila izdelana 1. 1853., je bila najbrž iz kake cerkve ukradena.
* Na ljubico je streljal. V ponedeljek zvečer je 221etni črnovojnik Jos. Kromer na Dunaju počakal svojo ljubico pred hišo, v kateri služi. Ko je prišla je nanjo štirikrat ustrelil iz revolverja in jo dvakrat zadel za levim ušesom, a je ni nevarno ranil. Vzrok ljubosumnost. Dekle so spravili v bolnico, Kromerja pa so zaprli.
* Revizija uličnih imen v čeških mestih. Kakor smo zabeležili po »Pravo Lidu« je dobil magistrat v Kraljevem Gradcu nalog, da revidira ulična imena in jih odstrani oziroma spremeni v kolikor niso času primerna. »Kraj Kralovehradecktf« pripominja k temu poročilu, da tozadevnega naloga ni dobil le kraljevogra-ški magistrat, temveč vsi občinski uradi na Češkem.
* Prijet roparski morilec. Lani meseca oktobra je bila v Hoch-Etfib-lavu na Nemškem umorjena skoro cela družina k vojakom odišlega mlinarja Švedovskega. namreč žena« tašča in dva sina. Hiša je bila vžgana in so zgorela tudi trupla. Le en sin Je utekel smrti in še ta je bil težko BoikodraiiL Moitfca 40 2fte igtf j**
sledili in spoznali v njem že mnogokrat kaznovanega vlomilca.
* Čudna obljuba* Meseca februarja lanskega leta je Šel neki Hersing iz Weissenseeja na Nemškem v vojno. Pred odhodom se je dogovoril s svojo 27Ietno ženo, da bo ona sebe in svojega otroka usmrtila, če bi mož v vojni padel. To se je res zgodilo. V soboto je žena izvedela, da je njen mož padel, in še tisto noč je sebe in svojega šestletnega sinka zadušila s plinom. Ko so v nedeljo šiloma odprli vrata, sta bila žena in otrok že mrtva.
* Nemški redar in ruski vietnik. Redar iz Hohenaeiserja na Nemškem je šel z ruskim vojnim vjernikom v sosedni kraj nekaj iskat. Ne glede na vojno, je redar peljal vjet-nika najprej v gostilno in ko sta ta svoj posel opravila sta se vrnila domov. Na pot je vzel redar izdatno steklenico žganja in posledica je bila, da je redar obležal pijan na cesti, ruski vjetnik pa je moral iti sam domov. Redar je bil sam razbobnil oblastveni ukaz, da je prepovedano dajati vjetnikom opojne pijače, a ie ta ukaz sam prekoračil Obsojen je bil na teden dni zapora, krčmar, ki je žganje prodal, pa na 20 mark.
* Srbi v Parizu. Povodom pariške konference so dospeli v francosko glavno mesto", kakor smo že poročali, tudi prestolonaslednik Aleksander ter ministra Pašič in Jovano-vič. Švicarski listi poročajo, da je bil sprejem srbskega prestolonaslednika nad vse sijajen, in da pariško prebivalstvo še nobenega tujega vladarja ni pozdravljalo s tako prisrčnostjo in navdušenostjo, kakor princa Aleksandra. Listi so ga slavili v posebnih Člankih in kjerkoli se je princ Aleksander pojavil na ulicah mu je prirejala množica vedno nove ovacije. Kakšna ironija usode, kličejo švicarski listi. Takrat, ko je Srbija najnujnejše potrebovala ententine pomoči, ji ni nihče izkazoval dejanskega prijateljstva. Storjenih grehov sedaj ne more popraviti nobena še tako prisrčna Ijubeznjivost in nobene še tako sijajne obljube in prorokovan ja.
* Zakaj je kava tako draga? Dunajski trgovec s kavo cesarski svetnik Feigl piše: O kakem resničnem pomanjkanju kave še govora ni. Po moji sodbi je v Avstriji še najmanj 20.000 vreč kave. Toda špekulantje in dražilci so to blago spravili v svoje roke in privijajo cene. Sam sem doživel tak slučaj. Dne 25. februarja je prišel k meni agent VVassermann in mi kot zastopnik Friderika Gold-vvurma ponudil santos - kavo po 7 K 50 v kg. Naročil sem, naj prinese vzorce. Ker ga ni bilo, sem telefonič-no vprašal firmo Goldvvurm, kaj da je s kavo in ta mi je odgovorila, da kave ne da po 7 K 50 v nego po 7 K 80 v. To me je ogorčilo in napravil sem ovadbo zaradi navijanja cen. Goldvvurm je nakupil velikanske množine mila, čaja, kave, čebule, čokolade itd. in žene cene kvišku kolikor je mogoče. Kavo je plačal kvečjemu po 6 K, zdaj pa zahteva tako ceno!
* Čudna očitanja je zaDisal neki neimenovani član gosposke zbornice v dunajski konzervativni »Information«, ki očita velikim dunajskim liberalnim
da so bili
m da so s svojimi simpatijami na strani entente in da so celo oficijoz-ni listi
objavljali poleg uvodnih člankov in informacij službenega značaja, feljtone in glose, ki so širili nejasnosti in katerim se je čitaj oče občinstvo podajalo brez odpora. Velik del krivde za zmedene pojme inozemstva o naših prilikah, ki so koncem koncev povzročili tudi sedanjo vojno, da so zagrešili veliki dunajski listi s svojim dvoličnim, nepatrijotičnim zadržanjem. Pisec prihaja do zaključka, da bo morala država časopisje temelj!to reorganizirati. Vso informativno službo bo treba koncentrirati v zunanjem ministrstvu, ki mora cenzurirati vsako brzojavno poročilo inozemskih korespondentov, namenjeno avstrrjskim listom. Podobno naj se ured! tudi informativna služba o notranji politiki. Tiskovni zakon naj se reformira. Odgovorni uredniki morajo postati direktno odvisni od državne oblasti, ki Jih bo lakho vsak hip odstavila, pa tudi ostale urednike bo treba drv bro nadzirati ter poznati njih cufrf-culum vtiae. Priznati moramo, da so te Meje več kakor originalne. #
* Milju kov o miru. Berolinska »Tagliche Rundschau« objavlja izvleček iz govora, ki ga je imel znani voditelj ruske napredne stranke profesor Miljukov v ruski dumi. Iz tega govora je razvideti, da se vodilni ruski krogi še vedno niso spametovali m da še sanjajo o stvareh, ki so že davno odločene na bojiščih. S
tad stališča so MiJjuJcov* fevajmi^
bolj zanimiva kot izraz razpoloženja v ruskih krogih, kakor pa važna. Miljukov je med drugim poudarjal: Rusiji se je očitalo, da pozablja na velike ideje svobode in ravnopravnosti vseh narodov. Četverozveza da je pustila Poljsko, Belgijo, Srbijo na cedilu. To ni res, ker se mir ne bo sklepal popreje, predno imenovane države ne bodo osvobojene. Rusija ni začela vojne, toda končala je ne bo prej, predno ne osvoji Bospora* Svobodni dohod k morju je brezpogojno potreben za bodočnost Rusije. Zmagovita Nemčija je bila za Rusijo silno opasna. Nemčija in Avstrija bi spremenili Balkan v nemško kolonialno ozemlje in balkanski narodi bi bili za Rusijo izgubljeni, kakor so izgubljeni Bolgari. Opasnost bodočnosti se imenuje Berolin-Bag-dad. To vprašanje se mora rešiti brez vsakega pridržka. Nemški Bospor bi trajno ogrožal tudi francoske in angleške kolonije. Rusija je v prvi vrsti zakrivila dosedanje neuspehe balkanske politike. Armada vrši svojo dolžnost, toda oni, ki so ostali doma, izgubljajo svojo vztrajnost. To ne sme biti. Nočemo Nemčije uničiti, marveč hočemo je napraviti !e neškodljivo. Usoda demokratične Evrope se more rešiti le na bojišču.
* fienzacijskjL r^p^jB^^jjj^Budim-pešti. Dne aTT, m. se je začela pred honvedskim divizijskim sodiščem v Budimpešti kazenska obravnava proti 16 osebam, ki so obdolženi, da so dajali za armado malovredno sukno po izredno visokih cenah in preskrbeli vojaštvu jako slabe mon-ture. Obtoženi so: Jakob Fenvves, honvedski major in predstojnik zaloge montur, honvedski intendant Tinama Szegedi - Massak, črnovojnika Ernest Bastir in Jakob Fenvves. nadporočnik izven službe in ravnatelj tekstilne tovarne Julij Riemer in enajst trgovcev. Šest teh trgovcev je obdolženih, da so podkupovali za prevzemanje materijalij določene honvedske organe. Obtoženi črnovojnik in trgovec Ernest Bastir je obdolžen, da je po raznih osebah dal Juliju Riemerju oziroma za intendanta Szegedi - Massaka 20.000 K, Jakobu Fenvvesu za majorja Fenvve-sa 12.000 K, trgovec Farogo za intendanta Szegedi - Massaka 35.000 kron. Trgovec Taubes je po Henriku Fenvvesu dal za majorja Fenyvesai skupno 35.000 K. Trgovec Artur Parthos je po Jakobu Fenvvesu dal majorju Fenvvesu skupaj 230.000 K, po Juliju Riemeriu pa intendantu Szegedi - Massaku 40.000 K. Edvard Szass je dal po Henriku Fenvvesu za majorja Fenvvesa 5000 K, trgovec Ladislav Neumann je dal majorju Fenvvesu skupaj 32.000 K. ženi ge^ neralintendanta Bore pa z ozirom na njenega moža 10.000 K in ji kupil zlatnine za 3600 K. Trgovec Varady je dal majorju Fenvvesu 2000 K, Henriku Fenvvesu 80.000 K, trgovcu Faragu pa za intendanta Szegedi Massaka 62.000 K. Obtožnica je dolga nad sto strani. Zagovornika dr. Gal in dr. Peto sta predlagala, naj bo obravnava javna, sodišče pa je. po prečitanju obtožnice sklenilo, da bo obravnava tajna.
SpomiDiajte so $ godovih in roistvenili dueli vojnih potrei!
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Zplakujrno vrat s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn. »Elzafluid« in masirajmo ga tudi zunaj s tem preizkušenim blažilcem bolečin. To je najboljše odvračilo proti prehlajenju in bolečinam v vratu. 12 steklenic tega izbornega domačega zdravila pošlje franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elza trg št. 238 (Hrvaško). Ravnotam naročimo tudi Fellerjeve voljno odvajalne rabai-barske kroglice z zn. »Elzakroglice«. 6 škatljic franko stane samo 4 K 40 vin. Dve neutrpljivi domači zdravili, odlikovani z čez stotisoč zahvalnimi pismi in zdravniškimi priporočili.
(va)
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri oče, stari oče, brat
in stric, gospod
Matija Pezdir
posestnik v Ljubljani
dne 5. aprila ob 11. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni previden s sveto-
tajstvi za umirajoče, boguvdano v Šmarju preminul.
Truplo se prepelje v petek, dne 7. t m. iz Šmarja v Ljubljano in se bo vršil sprevod ob 4. uri popoldne od Karlovskega mosta, na pokopališče k sv. Križu, kjer se polože zemski ostanki v lastnem grobu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani.
LJUBLJANA-ŠMARJE, 5. aprila 1916.
lani, Aleksander, Matija v Ameriki, Toftlja Jane roj. Pezdir, hčerka. — Frane Jane, zet —
, sinovi —
Bre^ posebnega obvestila.
vnuka. 1142
Zahvala.
Za vse ljubeznive dokaze sočutja in tolažbe ob težki bolezni in silni naši nesreči — izgubi iskrenoljubljenega očeta, predobrega soproga, gospoda
Josipa Merhar
posestnika, trgovca, gostilničarja, kr. šol. nadzornika itd.
kot tudi za prijazno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo najprisrČnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prebi. gg. dr. Tičarju in dr. Schiifrenu za izreden trud in požrtvovalnost. Prisrčna zahvala preča-stiti duhovščini, prebl. g. podravnatelju dež. uradov dr Zbašniku, prijatelju blagopokojne ga izza mladih let, in mil. g. soprogi za udeležbo in poklonitev krasnega venca; prebl. gospe dr. Merharjevi z^ udeležbo in vencev dar; prebl. gospe in gdč. Šutejevi, bi. gg. iz Kočevja gg. Rom, Verderber, Bartelme, bi. gg. iz Ribnice spošt. g. županu Ig. Merharju, si. občinskemu odboru, si. šol. vodstvu in spoštovanemu učiteljstvu, šol. mladini za venec in snremstvo in mnogoštevilnim sofaranom ter vsem, ki ste na kakorkoli način nam lajšali težko bridkost in pripomogli k prelepemu grobnemu sprevodu. Bog povrni stotero !
Ti pa spavaj, blagi oče, in odpočij se od truda in znoja.
Pokoj Tvoji duši!
Dolenja vas pri Ribnici, 3. aprila 1916.
Žalujoča rodbina Merhar«
I Trgovci — Pozor I
Lepo
10.0C0 kg se Še dobi od 10 kg naprej po -< 2*20 kg K. Brandt v LJubljani, Celovška cesta 32. 1088
Rudolf Viđali, Piran, Istra,
podjetnik ▼ razpošiljanja
SOLI
sprejema naročila po znernjh cenah.
1070
Absolventinja
trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso Išče  služba  v kaki pisarni.
Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
984
posestvo
I je naprodaj v okolici Trsta, kjer j se nahaja že več let dobro idoča go-j stilna. Prodam pod ugodnimi pogoji j zaradi odhoda k vojakom. Naslov pove uprav. »Slov. Nar da« noo
Kupi s* vsaka množina la. zdravih
suhih gob
1112
; po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe   je  poslati   na naslov: i poštni predal it. 149, LJubljana.
Proti zelo dobremu plačilu se sprejmeta takoj ""^enSJ
krojač za suknje
Sod 3, V j 1 krojač za bluze
za izdelovanje sodov iz mehkega lesa, za akord-delo proti dobrem plačilu se takoj sprejmejo pri tovarni barv v Dolu. io58
Popolnoma novo
1122
KOLO
prvovrsten izdelek, ^0F" se proda.
Vpraša se na sv.   Petra  cesti št. 27/1
Vpraša se v uprav. »Sloven. Naroda«
1123
500 Kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja ocean, brn j device, obtinčanei v 3 dneh brez bolečin i ne izginejo s korenino vred z Rta bal* zamom. Stotine zahvalnih in pri pozna Inih pisem. Lonček z garancijskim pismom 1 S, 3 lončki  E 2-50, 6 lončkov K 4.90. — Semenj, —  :o*ice (Banan) I Pontfaeh 12 274, Ogrska. 6 6
Sladak refoško
original z Izole, ne manj nego 80 butiljk po 1*49 K. Franko odprava Trat
Kipeči refoško
original z Izole, ne manj ne o 50 butiljk po 3a20 S. Franko odprava Trat.
Poiiljatve proti povzetju. 1140
Emllio Vascotto, Izola, Istra.
mesečno sobo
s klavirjem ali planinom. 1113 Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Narodne pod
Učenec
iz boljše hiše, z primerno Šolsko izobrazbo, za fno modno trgovino, M
takof iprsjan. ms
Ponudbe na pajitai prasni M,
mm
Prodajalka
dobro izuriena v špecerijski stroki in nekoliko  v  manufakturni,  teli  S L
]nni|em 1916 spre ne siti mesto.
Kdo, pove upravn »Slov. Naroda«. 1119
Trpki Mi
galanterijske, modne in papirnr «troke, «tar 32 let, sedaj v službi sprejme ZSStOpstVO dobro vpeliane t?rdket za sedai in o voini. Prjazne ponudbe pod ,Vpeljano 1136* na upr. »SI. Nar.«
1136
vojaščine prost, popolnoma zmožen razun materinega slovenskega jezika, popolnoma nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, premeni slntbo- lzvežban v lesni stroki in v občinskih poslih, bil več let občinski tajnik.
Vstop lahko prve dni maja. Naslov v upravništvo .Slovenskega Naroda-.
Vojaščine prost
monter
električne stroke  se sprejme takoj
Oni, ki *ma prakso pri obratu »Diesel motorja« ima prednost. — Ponudbe z navedbo plače na
glefctrarno Umiti v MriiL
Večja množina
VINA
cjra^činski pridelek, prvovrstna sortna vina, sveže aložena, f^vent v sodih na posodo se tako5 sli ds kssss In-
HJa MIS, 1281
WtF* proda.
Donisi na uprav.  »Slor  Naroda« noči
»Izvrstna cenena vina/112811.
I kg praške gnati......K 7*60
(plat) kos 472 do 7 kg.
1 „ praske salami.......• 6*80
I „ poljske salami.....„ 7a20
1 ., krakovskih gnjatnib salami „ 7*80 1 „ mortadela salami . . • • „ 7-80
1 „ pariških salami.....„ 780
1 „ debreCinskih salami  . . . „ 7 60 1 „ tirolskih salami ...... 7*60
I „ brunšviških salami . . . 6-30 razpošilja po povzetju v pošt zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnjali,
M- Kohn. 1059
Praga-Žižkov, HavliCkova nI i ca št. 16.1.
Vabilo
ornemu zboru
Posojilnice Stari trg - Lož = in sosedstvo, rzz
kateri ac bode vršil
Mi sprUs MM vi v
fjfe S.
SPORED:
1. Potr jr oje računa a leto 1915.
2. Razdelitev čistega dobička. 3l Volitev nadzorstva.
4 Raznoterosti.
1139
SnzKOoodil upet najlepšega fllmskesa Igralca
v,Kino Central1« dež. gledallčsu.
Strate) danes Is ob 7. in pol 9. url zvečer.
Skrivnost
nmlfe,
Ifla, atelnfeea % najrafiniranejsimi aređatvt.  V gl. vlogi J o o ieakln a aallepsl igralec EINAR ZAIfOENBERG.
Jutri v potek posebne predstave i
Predsednikovi hčerki
V glavni vlogi slavljena norveška igralka Lili Beck.
voz
kateri so pripravni za okrogel les voziti za tezo 2000 - 3000 kg kakor tudi ved is v iskreni stanju ksnjskik sprana. 1120
Ponudbe:   LJubljana, postni
prodal 1SL
kot prva moč in
1141
prodajalka
SO sprejmeta v trgovini meš. blaga
Anton  Ver bič,
trgovec,  Sevnica ob Savi.
Trgovski sotrndnik
Osa
3s o^L"t oristin.3 Si
za veletrgovino, se sprejmeta takoj.
Ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku na tvrdko Henrik Sen da v
JnblUni, Mestni trg 17. u 95
Mestni trg št tO.
Perilo
za iiinra andn
* zalegi.
Izdelovanje nevesrinskin oprem
4
1
O
3
t
m
a* m
a
M
m
i
a
1
Ustanovljeno 1866.
Moško! dantsko in otroško
perilo
lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. C d. v
LJUBLJANI. 'r
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje«
Isfotam prva kranjska
Motorni obrat
fctwt)e fsTinitt urili
HiiMftJifi slrelL
slika b do srede
čin prve dunajske čistil* zhibno kakor novo in se poslano perilo zgotovi v tistega tedna« 276
Iti kttiti
PritMM
■.tp.iteB.ii. po.tr.ilM.
Peniju nm. m h lani
Sitrtif sredmetL
03