PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenijai pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Eki je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
inije)
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 162 (12.487)
Trst, petek, 11. julija 19
Pot do rešitve vladne krize bo verjetno še dolga
u
u
o
o
?v
O
o
Cossiga poveril mandat Andreottiju Prve negativne reakcije socialistov
V Rimu že govorijo o predčasnih volitvah v oktobru
SANDOR TENCE
RIM — Predsednik republike je včeraj popoldne poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Giuliu Andreottiju. Cossigova odločitev, skoraj 2 tedna po padcu Craxijeve vlade, je skoraj logična posledica skrajno zaostrenih odnosov med demokristjani in socialisti ter istočasnega propada poizvedovalnega mandata, ki ga je Kviri-nal poveril predsedniku senata Fan-faniju. Državni poglavar se v teh razmerah verjetno ni mogel odločati drugače, potem ko je v ponedeljek krščanska demokracija formalno zahtevala predsedstvo vlade ter takoj predložila uradni kandidaturi Andreottija in Forlanija. Prve reakcije iz socialističnih vrst vsekakor že kažejo, da bo imel mandatar za sestavo vlade zelo težko nalogo, čeprav poznavajoč človeka lahko zapišemo, da
bo Andreotti poskusil vse za rešitev te zakonodaje, razen seveda, če se KD na tihem ni že odločila za predčasne volitve. Z druge strani pa ni videti, kako bo lahko zunanji minister v teh razmerah sploh kaj naredil, saj ne gre več samo za vprašanje predsedstva vlade, ampak za sam obstoj petstrankarske koalicije, ki je v popolnem razkroju. V primeru Andreottijevega neuspeha bo moral Cossiga vsekakor razpustiti parlament in takoj razpisati volitve.
Andreotti bo torej poskusil sestaviti novo vlado, s katerimi silami pa ni znano. Njegovo izhodišče bo nedvomno petstrankarska večina, čeprav se sedaj postavlja vprašanje ah bodo socialisti sploh lahko podprii demokristjahskega predsednika, potem ko so v prejšnjih dneh večkrat podčrtali, da je ta rešitev za njih nesprejemljiva. Prvi komentarji, ki prihajajo iz vrst PSI, se kažejo v to smer, čeprav bomo kaj več o sta-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Giulio Andreotti je trenutno verjetno najbolj izkušena politična osebnost v Italiji. Z aktivno politiko se je začel ukvarjati že med vojno, ko je v Vatikanu, skupno z De Gasperijem, potrpežljivo ustvarjal pogoje za povojni volilni vzpon krščanske demokracije. Od takrat je bil vedno v žarišču političnega življenja, najprej kot podtajnik pri predsedstvu vlade, nato dolgo let kot minister in demokristjanski sekretar, nekajkrat pa tudi kot predsednik vlade. Vodil je konservativne in skoraj že desničarske koalicije, v določenem trenutku pa je znal vzpostaviti tudi dialog s komunisti. Z Morom in Berlinguerjem je uvedel politično obdobje »narodne solidarnosti« ter predsedoval vladi, ki je uživala tudi podporo KPI.
V KD so ga večkrat imeli za desničarja in za levičarja, vsekakor vedno za »prostega strelca«, ki je skušal vedno rarmati po svoje. Bil je posredno ali neposredno vpleten v mnoge škandale, iz katerih pa se je vedno dobro izmazal. Zadnja tri leta je opravljal junkcijo zunanjega ministra in večkrat odkrito podprl Crarija pred napadi Spadolinija ter drugih pristašev »proameriške« stranke. Star je 67 let in je po rodu iz Rima. Napisal je več uspešnih knjig, njegova velika ljubezen pa je poleg politike nogomet, kot dokazuje dejstvo, da je na tekmah Rome redkokdaj odsoten. Na zadnjem devnokristjanskem kongresu je podprl De Mito, na volitvah za strankine vodilne organe pa se je predstavil * samostojno listo.
Cossiga mu je poveril zelo težko nalogo. Če ne bo uspel sestaviti nove vlade, bo pa gotovo znal spretno izkoristiti (seveda v korist KD) morebitno volilno kampanjo. (st)
Pomembna pobuda za sožitje
MARIJ ČUK
RONKE — Poznati in priznati našo sedanjo deželno realnost pomeni spoštovani, upoštevati in ljubiti to našo zapleteno in po-liedrično zemljo, ki je bogata predvsem zaradi svoje socialne, jezikovne in kulturne različnosti. Zato knjiga, ki je pred nami, noče biti oddolžitev Slovencem, ampak prej služiti odpravi krivic za tiste Italijane, ki so jim bile skrite informacije o slovensko govorečih sodržavljanih.
Tako je med drugim dejal u-rednik revije »II Territorio« Ri-naldo Rizzi, ko je včeraj v konferenčni dvorani ronskega letališča predstavljal novo številko zares zajetnega snopiča, ki je v celoti posvečen slovenskemu bivanju v Italiji. Predstavitve so se udeležili mnogi ugledni gostje, senator Battello, deželna svetovalca Štoka in Bratina, delegaciji občin iz Pirana in Nove Gorice, generalni konzul SFRJ Mi-rošič in drugi.
Na skoraj 300 straneh dvojim številke »II Territorio«, ki ga izdaja Večnamensko javno kulturno središče v Rovkah, je pregled vsakršnega delovanja Slovencev od Beneške Slovenije do Trsta, do izraza prihaja kulturna, zgodovinska in družbena struktura, v bralčevo dlan je postavljena široka paleta raznovrstnih problematik, o katerih so pisali pretežno slovenski avtorji. Gre za izjemno zajetno in kvalitetno delo, ki je nastajalo skozi dve leti in pri katerem je sodelovalo nad 100 intelektualcev. Kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, je revija didaktično informativnega značaja, namenjena predvsem bralcem v naši deželi, a tudi drugod po državi, da spoznajo Slovence.
Skratka, monografska številka revije »II Territorio« je namenjena vzpodbujevanju kulture sožitja, spoznavanju različnosti, ki lahko edino bogati širšo skup nost.
Na razsodbo ostro reagirali hčeri umorjenega Leona Klinghofferja
Mile kazni za ugrabitelje ladje »Lauro« strožje za organizatorje, ki so na varnem
GENOVA — Porotno sodišče iz Genove je izreklo razsodbo o Palestincih, ka so bili obtoženi, da so lanskega oktobra sodelovali v preusmeritvi italijanske potniške! ladje »Achille Lauro«, pri čemer je bil usmrčen ameriški državljan židovskega rodu Leon Klinghoffer. Sodišče je dosodilo približno za polovico milejše kazni od tistih, ki jih je zahteval javni tožilec.
Namesto sedmih dosmrtnih ječ jih je sodišče dosodilo tri, in sicer voditelju Fronte za osvoboditev Palestine (PLF) Abu Ahasu ter njegovima ožjima sodelavcema Ožudinu Badratkanu in Ziadu El Omarju. Klinghofferjev morilec Magied Al Molki je bil obsojen na 30 let zapora. Sedem drugih obtožencev je bilo obsojenih na različne zaporne kazni, od 24 let do 6 mesecev; o nadaljnjih treh se sodišče ni izreklo, ker je ugotovilo nepravilnost v odloku, s katerim so bili predani sodišču (njihova istovetnost ni bila pravilno ugotovljena); eden izmed obtožencev pa je bil oproščen, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Pristaviti velja, da so večini obtožencev sodih v odsotnosti, med temi tudi trem, ki so bih obsojeni na dosmrtno ječo.
Kot je časnikarjem izjavil sam predsednik sodišča Lino Monteverde, so sodniki hoteh strogo kaznovati organizatorje teroristične akcije, milost-
hvejši pa so bili do njenih izvajalcev, vključno do Klinghofferjevega morilca Molkija, ki so mu priznali splošne olajševalne okoliščine. Poleg tega v nasprotju z zahtevo javnega tožilca ni bil nihče obsojen zaradi združevanja v oboroženo tolpo. Ta sklep sodišča je kajpak tudi politično pomenljiv, saj posredno daje Palestincem priznanje, da niso tako rekoč navadni teroristi.
Eno izmed vprašanj, ki so se zastavljala med procesom in še prej med samo preusmeritvijo ita-hjanske potniške ladje, je, kakšen je bil pravzaprav končni cilj oborožene akcije pripadnikov FLP, Kot kaže, je po mnenju sodnikov njihov resnični namen bila ugrabitev »Achille Lauro« (in ne, recimo, vpad v Izrael, kot se je govorilo), to pa zato, da bi aabili položaj Arafata v okviru Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO).
Razsodba genovskega sodišča je medtem že vzbudila polemične reakcije. Javno tožilstvo je napovedalo priziv. Izreč,'o ostro sta reagirali v ZDA Khnghofferjevi hčeri Lisa in lisa. Obrniti se nameravata na predsednika Reagana, da bi dosegel ekstradicijo 15 obtožencev iz Italije v ZDA, kjer naj bi jim ponovno sodili. Možnost, da bi ZDA zahtevale ekstradicijo, je potrdil glasnik državnega tajništva Kalb, čeprav je izrazil zadovoljstvo nad izidi preiskave in procesa.
V Oviedo »plavi« s 4, »azzurri« z 2 točkama
BRANKO LAKOVIČ
TENERIFE, MALAGA — Sinoči se je končal izločilni del svetovnega košarkarskega prvenstva v Španiji. Medtem ko je Jugoslavija končala tekme v D skupini na prvem mestu lestvice in bo tako v Ovie-du v polfinalu star-tala s štirimi točkami (zmagi nad Argentino in Kanado), pa se je morala Italija v svoji skupini zadovo-
ljiti z drugim mestom. »Azzurri« so namreč sinoči izgubih proti Američanom in s tem verjetno tudi dobršen del možnosti, da. bi se lahko potegovah za kolajne,
Za prvovrstno presenečenje je včeraj poskrbela Brazilija, ki je premagala Španijo in obenem napravila izredno uslugo Grkom, ki so se tako uvrstili v nadaljnji del na račun Francozov. V B skupini je bila premoč Sovjetske zveze več kot očitna. Skupno s Sovjeti potujejo v Barcelono še Izrael in Kuba. V skupini v Malagi so morah »azzurri« priznati premoč Američanov. V nadaljnje kolo so se uvrstih tudi Kitajci, kar kaže, da se ta država s svojim ogromnim
človeškim potencialom tudi v košarki naglo približuje svetovnemu vrhu.
V skupini D je Jugoslavija osvojila 1. mesto. V izenačenem in trdem boju je premagala Kanado s tremi točkami razlike (83:80). Z nešportnim obnašanjem (predvsem D. Petroviča) pa so si »plavi« tudi prislužili negodovanje domačega občinstva. Škoda, da je za to negodovanje poskrbel prav košarkar, ki je glede igre verjetno najboljši na tem mundo baske-tu — Dražen Petrovič.
Izločilni del je tako za nami. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo s polfinalnimi boji v Barceloni in O-viedu, finalni del pa bo v Madridu od 17. do 20. t.m.
MUNDOBASKET
[ŠPARA 86
Včeraj žrebanje parov v evropskih nogometnih pokalih
Objavljena imena vpletenih v črne stave
NA 10. in 11. STRANI
• Vladna kriza
Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil pred vrnitvijo v Pariz
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lišču Craxijeve stranke izvedeli po današnjem zasedanju socialistične direkcije. V primeru Craxijevega negativnega odgovora bi Andreotti v skrajnem primeru lahko poskusil pot enobarvne demokristjanske vlade, ki pa mora hočeš nočeš uživati tudi podporo socialistov. Craxi bi se odločil za ta kompromis, le če bi bil prepričan, da bi morebitne predčasne volitve okrepile demokristjane.
Nekateri govorijo, da sei bo Andreotti v primeru dokončnega propada sedanje koalicije obrnil na komuniste, kar pa je v tem trenutku zelo malo verjetno. Natta noče in se verjetno tudi boji predčasnih vohtev, partija pa ne more na noben način sprejeti in igrati vloge gasilca in reševalca demokristjanske-ga predsednika v Lada, zlasti ne, če bodo socialisti, kot kaže, ubrali pot opw-zicije. KPI pravi, da je 5-strankarska koalicija propadla in zato predlaga programsko vlado, ki bi se konkretno lotila reševanja gosp>odarskih in družbenih problemov države, začenši z vprašanjem brezposelnosti in kroničnega finančnega primanjkljaja državnih blagajn.
Predsednik republike se je odločil za Andreottija včeraj dopoldne, px)tem ko mu je Spadolini povedal, da sta Craxi in De Mita trdno ostala na svojih stališčih. Demokristjani so do zadnjega pritiskah na Forlanija, naj sprejme mandat, ta pa je odklonil, ker se očitno ni hotel do kraja zameriti PSI, zlasti ne Craxiju, s katerim je ohranil zelo dobre odnose. Ponoči se jel spet pojavila Craxijeva kandidatura, ki pa so jo zjutraj spet odločno in dokončno zavrnili senatorji in poslanci KD. Ti so se zbrali na skupščini in jasno povedali, da ne bodo v parlamentu več podpirali socialističnega leaderja in hkrati predložili kandidaturi Forlanija in Andreottija.
Danes dopoldne se vsekakor sestaneta vodstvi KD in PSI, kar pomeni, da bo Andreotti že danes dopoldne imel precej jasno sliko o možnostih za sestavo vlade. Mandatar bo začel u-radna posvetovanja s strankami šele v ponedeljek in jih zaključil pred koncem tedna. Takrat bo vsem dokončno znano ali bomo šli na volišča že jeseni (v Rimu govorijo o volitvah 5. oktobra) ali pa spomladi, tudi zato, ker v teh razmerah nihče ne verjame več v normalni iztek te zakonodajne dobe.
SANDOR TENCE
Francoski predsednik ugodno ocenil štiridnevni obisk v Sovjetski zvezi
MOSKVA — Francija in Sovjetska zveza soglašata o potrebi po mednarodnem posvetovanju za učinkovito borbo proti terorizmu in se bosta resno zavzeli, da bi se uspešno zaključila stockholmska konferenca o varnosti v Evropi. Tako je včeraj dejal francoski predsednik Francois Mitterrand na tiskovni konferenci ob koncu svojega štiridnevnega obiska v SZ, med katerim se je trikrat sestal z glavnim tajnikom KP SZ Mihailom Gorbačovom ter se tudi srečal z državnim poglavarjem Andrejem Gro-mikom in z ministrskim predsednikom Nikolajem Rižkovom.
Ena glavnih tem pogovorov, ki jih je Mitterrand imel v Moskvi, je bilo vprašanje zajezitve svetovne oboroževalne tekme. Pri tem je bilo mogoče opaziti pomembno zbližanje med stranema, saj je Gorbačov med drugim izrazil razumevanje glede zahteve Francije, da se ji na razorožitvenih pogajanjih prizna avtonomija, a ved-
no v okviru zahodnega bloka. 0 širšem soglasju pa vsekakor ni mogoče govoriti, saj Pariz in Moskva o-stajata na različnih stališčih npr. glede nadzora nad jedrskimi poskusi.
Mitterrand je ne glede na uradna zanikanja s svojim potovanjem skušal tudj zaigrati vlogo velikega posrednika med SZ in ZDA, saj se je tri dni pred svojim odhodom v Moskvo v New Yorku sestal z Reaganom. Ne kaže, da bi v tej vlogi dosegel posebne uspehe, saj ostaja še vedno negotovo, ah bo pred koncem leta prišlo do vrha Reagan-Gorbačov.
Kot je Mitterrand dejal pred svojim odhodom v Pariz, je pri svojih sovjetskih sobesednikih naletel na pripravljenost glede možnosti pohtične rešitve afganistanske krize. Zavzel se je nadalje za spoštovanje človekovih pravic in za sodelovanje v prid varnosti na področju miroljubnega izkoriščanja jedrske energije.
Znamenja zbližanja ZDA-SZ pred vrhom Reagan-Gorbačov
NEW YORK, ŽENEVA — Reagan baje razmišlja o kompromisu glede »vojne zvezd«., ki naj bi ustvaril pogoje za prihod Gorbačova v ZDA na drugi sestanek na vrhu. Izvajanje načrta SDI naj bi odložili za 10 let v zameno za zmanjšanje jedrskih arzenalov obeh držav na polovico, kot zatrjuje ugledni »Washington Post«, čeprav je temu nasproten obrambni minister Weinberger. Iz krogov ameriške uprave se je tudi izvedelo, da sta baje ZDA in SZ že dosegli načelen sporazum o vzajemnem nadzorstvu nad jedrskimi podzemeljskimi poskusi, ki naj bi ga dopolnili in podpisali v kratkem. Znamenje zbližanja je tudi včerajšnji nastop ameriškega zastopnika na konferenci OZN v Ženevi, ki je predložil podroben seznam vseh zalog kemijskega orožja v ZDA, kar je vsekakor znamenje dobre volje. Zato neuradni krogi okrog švicarske vlade napovedujejo, da bi se mogla zunanja ministra Shultz in Ševardnadze sestati že konec poletja ali v začetku jeseni v Ženevi, da pripravita srečanje na vrhu med Reaganom in Gorbačovom.
Živahna mednarodna dejavnost Jugoslavije za utrditev miru
Umrl voditelj vietnamske KP stari Le Duan
BEOGRAD — Predstavnik zveenega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Aleksandar Stanič je na včerajšnji tiskovni konferenci domače in tuje novinarje seznanil, da bo venezuelski zunanji minister dr. Simon Albert Consalvi na obisku v Jugoslaviji od 13. do 16. julija. Pogovori bodo priložnost za široko izmenjavo mnenj o najaktualnejših problemih v svetu, zlasti o mednarodnih ekonomskih odnosih, o problemu dolgov, položaju držav v razvoju in perečih gibanjih v Srednji in Latinski Ameriki.
Zairski zunanji minister Nandug Bula Njati bo na obisku v Jugoslaviji od 16. do 19. julija. Predstavnik je med drugim dejal, da bo to priložnost za izmenjavo mnenj o perečih mednarodnih razmerah, zlasti pa še o pripravah na osmo vrhunsko srečanje neuvrščenih držav.
Aleksandar Stanič je ocenil, da je bil obisk predsednika ZIS Branka Mikuliča v Alžiriji zelo koristen in uspešen ter pomemben za razvoj in poglobitev odnosov med državama. Obe strani sta potrdili zanimanje za na-
daljnji razvoj vsestransko dobrih odnosov med državama in usmeritev na razvoj sodelovanja na dolgoročnih temeljih.
Glede rezultatov obiska kitajskega premiera Zhao Ziyanga v Jugoslaviji pa je dejal, da je dal novi prispevek h krepitvi odnosov in poglobitvi vsestranskega sodelovanja zlasti gospodarskega.
Na vprašanje o nedavnem srečanju avstrijskega zunanjega ministra Petra Jankowitscha z zveznim sekretarjem za zunanje zadevt Raifom Dizdarevičem je veleposlanic Stanič dejal, da je to srečanje potrdilo interes Jugoslavije in Avstrije za razvoj dobrososedskih odnosov in poglobitev sodelovanja na vseh področjih. Med mednarodnimi temami pa sta posebno pozornost namenila pripravam za nadaljevanje konference o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju in poudarila pozitivno vlogo in dejavnost nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav pri uveljavljanju politike miru, krepitve varnosti in sodelovanja na celini, (dd)
HANOI — Vietnamski radio je včeraj sporočil vest o smrti 78-letnega generalnega tajnika komunistične partije Le Duana. Pokojnik je bil dolgoletni voditelj vietnamskih komunistov in je odigraj že od mladosti vodilno vlogo v boju najprej proti francoskemu kolonializmu, nato pa proti ameriški agresiji, ki je pripeljal do združitve severnega in južnega dela države leta 1975. Že v mladosti je bil dvakrat zaprt in je v francoskih zaporih prestal več kot 10 let.
Le Duan je bil eden najožjih sodelavcev slavnega voditelja Hočiminha, najvišji partijski voditelj pa je postal že leta 1960. Več let se je zdravil zaradi bolezni dihal in ledvic.
RAZPRODAJA
IN IZPRAZNI CELOTNO ZALOGO POLETNIH IN ZIMSKIH MODNIH OBLAČIL 1986
Zabavajte se ob izbiri najdražjega artikla po 10.000 lir
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE!
Pred današnjim praznikom občine Izola
Le trden položaj gospodarstva bo omogočil tudi izboljšanje družbenega standarda
IZOLA — S tem, ko se je letos položaj tradicionalno usmerjenega izolskega gospodarstva močno poslabšal, še zlasti to občutita največja izvoznika -Delamaris in Mehanotehnika, ko v občini ostaja kup nerešenih načrtov, s katerimi so nameravali izboljšati družbeni standard, se kljub temu, da Izola-n' jutri praznujejo občinski praznik, v pogovoru s predsednikom občinskega izvršnega sveta Brankom Mahnetom nismo mogli izogniti resnosti položaja in pogovoru dati slovesnejši ton.
»Sedaj v bistvu skupaj z občinskimi gospodarstveniki še vedno razčlenjujemo, kaj lahko pričakujemo od nedavnih ukrepov zveznega in republiškega izvršnega sveta. Sam sem v teh dneh razpet med Ljubljano in Izolo in takorekoč kot poštar prenašam poročila z vrha" in "baze". Zaenkrat je med izolskimi gospodarstveniki še vedno čutiti precej nezaupanja, da bi lahko izvozniki laže zadihali, zato so tudi zahteve izvoznikov, da bi imeli čimbolj proste roke. Kljub takemu položaju je Mehanotehnika v letošnjem prvem polletju povečala svoj izvoz, slabši pa je položaj ribištva, predvsem predelovalne industrije, ki jo pestijo tudi nižje svetovne cene za ribje izdelke," je stanje pri obeh največjih izolskih izvoznikih strnil predsednik občinskega izvršnega sveta.
Po drugi strani pa je spodbudno, da majhni ozdi obrtnih delavnic letos dosegajo precej boljše rezultate. Ob bok velikim uspešnim ozdom na Obali se letos po ostanku čistega dohodka postavljata DO Astra Doro in Tozd Adri-acommerce IPI, ki zaposlujeta le
okrog 50 delavcev. Zato bomo v občini skušali dati močnejši vzgon nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva. Sozd Galeb, ki je zaključil gradnjo obrtne cone v Šalari pri Kopru, bo sedaj lahko posvetil več truda za postavitev izolske obrtne cone, za katero ima zbrano že vso dokumentacijo. Tako bi lahko že jeseni startali z gradbenimi deli, prve delavnice pa bi bile nared že prihodnjo pomlad. Precej neznank je okrog nadaljnjega razvoja turizma, predvsem je težko dobiti investitorje, ki bi bili pripravljeni vložiti ogromna sredstva, ki bi jih rabili za uresničitev ambicioznih načrtov izolskega turizma. Največ negotovosti je seveda okrog gradnje marine, medtem ko se TOP pripravlja na razširitev hotelskih zmogljivosti na Belvederu in dopolnitev oziroma zaokrožitev podobe hotela Marina. Alpetour pa še kuje
načrte o razširitvi svoje ponudbe v Simonovem zalivu," pravi Branko Mahne.
Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta je z zdajšnjimi omejitvenimi ukrepi glede gradenj objektov družbenega standarda postalo jasno, da v občini ne bodo mogli hkrati uresničiti začrtane gradnje osnovne šole, zdravstvenega doma in pokritja športnega igrišča. "V občini imamo denar, ki je ostal od samoprispevka, ki se je iztekel leta 1984, in denar od prodaje stare izolske bolnišnice, vendar nam ukrepi trenutno omogočajo začetek gradnje samo enega objekta - osnovne šole, medtem ko bomo ostalo morali preložiti na kasnejše obdobje. Sicer pa je naša največja naloga, da sedaj utrdimo položaj gospodarstva, kajti le tako bomo lahko razmišljali tudi o razvoju oziroma izboljšanju družbenega standarda."	Iztok Umer
Deželni svet izpolnjuje svoj delovni načrt
TRST — Predsednik deželnega sveta Solimbergo in načelniki svetovalskih skupin so včeraj preverili delovni načrt deželnega sveta pred poletnim premorom. Med drugim so določili, da bo imel deželni svet prednost pred raznimi deželnimi komisijami.
Prvo zasedanje bo v torek, ko bo deželni svet razpravljal o zakonskem osnutku za ureditev prometa, pogozdovanja in mestnih parkov. Verjetno pa bodo na dnevni red vključili tudi preverjanje zakona o lovu in ribolovu ter zakona o paketu za Trst. Deželni svet bo tako izpolnil delovni načrt, ki si ga je zastavil na zasedanju ob začetku junija.
Škocjanske jame letos ”lepše“
V poletnih mesecih so obiski kraških jam dokaj priljubljeni. Pred Postojnsko jamo se vijejo vrste turistov in tudi domačih gostov. Večji obisk pa je tudi v Škocjanskih jamah, ki so jih pred nedavnem preuredili. Ali bolj skromno: preuredili so vse tisto, kar omogoča turistom lepši in "udobnejši" obisk. Na gornji sliki vidimo Veliko in Malo dolino pred jamo, na spodnji pa stalaktit
Tihe jame.
Podpore hribovskemu kmetijstvu
TRST — Dežela bo namenila razvoju kmetijstva v hribovitih krajih 12 milijard lir; tako so včeraj zjutraj skoraj soglasno odobrili nov deželni zakon. Glasovanja sta se vzdržala samo misovski predstavnik in predstavnik Liste za Trst.
Deželni odbornik za kmetijstvo Antonini je ob koncu glasovanja izrazil zadovoljstvo za tako homogen glas in podčrtal pomen gorskega kmetijstva, ki že predolgo životari, prepupuščeno le individualnim pobudam. Nenazadnje bo novi zakon sprožil zanimanje tudi med mladimi, zlasti brezposelnimi, ki jih tako delo zanima, ki pa zaradi dosedanjega pomanjkanja norm na tem sektorju neradi ubirajo pot kmetovanja.
Zlate citre v Grižah
Ija jutri zanimivo prireditev. V goste je namreč povabilo kar 25 citrarjev in 15 skupin iz različnih krajev Slovenije in iz avstrijske Koroške, ki bodo oživljali lepe melodije iz tega že nekoliko pozabljenega glasbila. Prireditev, ki so ji Grižani nadeli naslov Zlate citre in je prva te vrste na Slovenskem, bo spremljala tudi posebna skupina poznavalcev (vodila jo bo Cita Galič, v njej pa bodo še Miha Dovžan, Rado Kokalj, Julijan Strainer in Jasna Vidakovič), ki bo po eni strani svetovala nastopajočim, po drugi pa dogovorila vsebino prihodnjih srečanj te vrste.
Prireditev bo v letnem gledališču v Grižah, pričela pa se bo ob 15. uri. Za obiskovalce še zanimivost: pred prireditvijo bodo nastopajoči razstavljali svoje instrumente.
Za pobiranje ježevih bodic poskrbljeno, za reševanje iz morja pa...
KOPER — Urejenost kopališč se zlasti zavoljo dopustniške sproščenosti večkrat ocenjuje po številu garderob, prh, z urejenostjo zelenic in peskovnikov, ponudbo bifejev na plažah in podobno, prevečkrat se pozablja na varnost, kar je v bistvu ena najpomembnejših nalog urejenih kopališč, kjer pobirajo vstopnino.
Doslej so pogoje urejenosti kopališč določali občinski odloki, letos smo v Sloveniji pripravili teze za osnutek zakona o varnosti na urejenih kopališčih, s čimer bi prišli do enotnih meril za vsa kopališča. V sprejetje zakona silijo predvsem podatki o številu utopitev in nesreč na urejenih kopališčih in ugotovitve, da večina od približno 200 urejenih slovenskih kopališč ne razpolaga s primerno reševalno opremo oziroma nima urejenega organiziranega varstva, ki bi zagotavljalo brezskrbno kopanje. In kako je z varstvom poskrbljeno na največjih kopališčih ob slovenskem morju?
Ogled smo začeli v ankaranskem kampu Adria, ki sodi v prvo kategorijo in je bil lani proglašen za najboljši slovenski kamp. Medtem ko bi glede urejenosti tudi letos lahko Adrii prilepili pet zvezdic, doslej še niso uspeli poskrbeti za reševalca ali plavalnega mojstra, čeprav se je kopalna sezona uradno začela že s 15. junijem. "Dogovorjeni smo bili s fantom, ki je tudi lani skrbel za varnost, vendar je tik pred začetkom sezone delo odpovedal. Drugega reševalca sedaj ne dobimo, čeprav smo pri iskanju poklicali na pomoč tudi luško kapitanijo in koprske inšpekcijske službe," pravi vodja kampa Savo Černetič.
Za varnost v izolskem Simonovem zalivu skrbita dva poklicna reševalca, ki na vse nepremišljene gibe kopalcev opozarjata s piskom iz piščalke. Plaža v Simonovem zalivu je tudi dobro opremljena z opozorilnimi znaki.
Vsem kopališčem za vzgled pa bi lahko predstavljala varstvena služba, ki so jo vpeljali na kopališču Krke v Strunjanu. Za varnost skrbijo trije poklicni reševalci (licenco
vsako leto izdaja ljubljanska fakulteta za telesno kulturo), prav toliko fantov pa skrbi za red na obali. "Letos smo na pomolu postavili opazovalni stolp, reševalci in redarji pa se držimo natančno določenega sporeda gibanja, kar pomeni, da smo v primeru nudenja pomoči v trenutku vsi zbrani na kupu. Z belimi majicami in napisi, ki jih nosimo, smo stalno na očeh kopalcev. Urejeno imamo pravo mini ambulanto, letos pa smo dobili tudi aparat za reanimacijo. Z reševalnim čolnom dnevno 50 krat preveslamo vso dolžino plaže, tako nam v bistvu manjkajo le še daljnogledi in "toki-vokiji", pa bi se lahko ponašali, da smo "opremljeni" kot na ameriških plažah. Resda je vse to drago, vendar smo pred desetimi dnevi življenje rešili 73-letni_ženici, ki so ji na globokem morju naenkrat pošle moči. Že to pravzaprav poplača vsa sredstva, ki jih je potrebno vložiti za primerno varnost na kopališčih," meni Džorže Vujovič.
V Portorožu smo reševalca zaman iskali na Bernardinu, medtem ko na plaži Tozda Riviera za red in varnost skrbi poklicni reševalec in šest redarjev. Dobro je organizirana tudi varnostna služba na osrednji portoroški plaži, s katero upravlja komunalno podjetje. Kot je povedal Srečko Bre-zovšek, za varnost kopalcev skrbi pet reševalcev, s tem pa trije stalno prežijo na pomolih, ki so med drugim opremljeni tudi s tablami, da je skakanje v morje prepovedano. Kljub temu se je s skokom v vodo pred dnevi neprevidni mladenič močno odrgnil vrat in hrbet. Hitra intervencija reševalcev je bila še kako potrebna.
Bežen obisk po kopališčih ob slovenskem morju je torej pokazal, da je za varnost razmeroma dobro poskrbljeno. K izboljšanju bo verjetno prispeval svoje tudi novi zakon, ki bo zavoljo predpisanih kazni o nuji organizirane varnostne službe prepričal še tiste redke odgovorne, ki se še vedno neodgovorno obnašajo in v organizaciji varnostne službe vidijo le nepotrebni strošek.	Iztok Umer
Philipp Vandenberg
Hetera
Iz višjih vrst na tem skalnatem griču so se zaslišali jezni vzkliki: »Izdajalec!« — »Slabič!«
Temistokles je dvignil roko. »Ksantipos, iz tebe govori ro.zum, ker se ne predajaš utvaram o obrambi naše prestolnice. Ko bi bili Perzijci že pred našimi vrati, bi bila zapravljena vsaka puščica, sleherna sulica, ki bi jo izstrelili atenski hopliti. Barbari so močnejši, so številnejši, močno nas prekašajo. Neumnost pa govori iz tebe, kar že vnaprej domnevaš, da bo Darej stal pred našimi vrati. Zakaj želiš to sploh dopustiti?«
Zdaj ja govornik doživel burno odobravanje. Vsak posameznik se je čutil ogovorjenega, pozvanega, da se odpravi barbarom naproti in jim pripravi drugi Maraton. Kakšen vojskovodja, ta Temistokles!
Preden se je razpoloženje sprevrglo v glasno vzklikanje Temistoklu, je v zgornji vrsti vstal Aristid. Atenci so že kar čakali na ta nastop; Aristid se je namreč vedno zavze-mal za nasprotje tistega, kar je predlagal Temistokles, in
nasprotno.
»Pametno si govoril, Temistokles,« je začel s prijaznim nasmehom. »Atene niso trdnjava, ki bi jo bilo mogoče braniti. Naše obzidje je slabo in ne bi vzdržalo nobenega °blegovalnega napada. Do morja je več kot 25 stadijev in Paleron je brez zaščite prepuščen vsakemu sovražnikove-nru ladjevju. Napad je torej naša najboljša obramba. Toda
kako, vas vprašam, atenski možje, se naj ta naša vojska upira šestdesetkratni premoči barbarov? Naše ladjevje ni za Perzijce pač nič drugega kot igrača. In zato manjka Temistoklovim besedam sleherna daljnovidnost. Iz njih govori, o tem sem prepričan, čisti posmeh.«
»Da, čisti posmeh!« je zadonelo iz množice. In še: »Temistokles se norčuje iz naše lastne slabosti!« Ali pa: »Na-ženite tega izdajalca z govorniškega odra!«
Temistokles se navidez sploh ni zmenil za te zasramo-valne klice, ni se razburil in je potrpežljivo čakal, da se je kričanje poleglo; natančno je namreč vedel: zdaj prihaja njegova velika ura. Že velikokrat je pripravljal ta bojni načrt, ga spet zavrgel in pripravil na novo. Če so bogovi na njegovi strani, ne bo samo onemogočil Aristida, marveč ga bo tudi enkrat za vselej utišal.
In tako je začel govoriti z navidezno neprizadetostjo: »Atenci, vam, da ste veliko preveč zviti, da bi verjeli slinavemu starcu, ki nima drugega namena, kot da mene, svojega političnega nasprotnika, poniža pred ljudstvom. Zato se sploh ne bomo zmenili za njegove obtožbe; bolj kot vse drugo mi je namreč pri srcu blaginja ljudstva.«
Tkšne besede so radi Atenci radi poslušali; država, polis, je uživala pri njih največji ugled. Nekateri možje so imeli solzne oči, ko je govornik nadaljeval: »Jaz, Temistokles, iz rodu Likopmidov, sem pri Zeusu in njegovi sovjeoki hčerki Atemi prisegel, da bom naše mesto in našo deželo ubranil pred barbari, in da bom življenje, da bi dosegel postavljeni cilj.«
Odobravanje poslušalcev.
»Ravnokar ste poslali Miltiada na Faros, kakor da ne bi imeli nobenega pomembnejšega dela. Verjemite mi, pri Zausu, da se bodo barbari vrnili, morda v dveh, petih, desetih letih; tota perzijski kralj bo poskušal omiliti sramoto, ki jo je doživel pri Maratonu. Nikakor se ne pustite
zapeljati in ne mislite, da je Darej neumen. Voditelj milijonskega ljudstva je zvitejši in bolj izobražen, kot si sploh mislimo: nove bitke ne bo izkal v hribih naše dežele, ker se velikanska vojaška moč barbarov komajda lahko razvije. Darej nas ne bo napadel z morja. In da bi se ubranili temu napadu, potrebujemo udarno ladjevje.«
»Dobro povedano, temostokles!« se je vtaknil vmes vtikljivi Ksantipos, »toda — kdo bo to plačal? Premalo imamo tako bogatih ljudi, da bi lahko opremili bojno ladjo!«
Temistokles je odgovoril: »Popolnoma pravilno, Ksantipos. Potrebujemo nov vir dohodkov. In jaz, Temitokles, sin Neokla, vam pravim: ta novi vir dohodkov smo že našli. Da, meščani Aten, bogati smo, ne da bi to vedeli. Barbarski sužnji, ki dellajo v laurionskih rudnikih srebra, so odkrili zaloge neprecenljive vrednosti. Najprej so molčali, potem pa so mi povedali za svoje odkritje — toda z enim pogojem: moramo jim dati svobodo in eno ladjo.«
V eklisii, ki je do zdaj v popolni tišini poslušala govornika, je nastalo divje vpitje. Nekateri so menili, da so sužnji pač sužnji, in nimajo pravice postavljati nikakršnih pogojev. Drugi pa so glasno dokazovali, da sto barbarskih sužnjev, ki znajo naš jezik, pravzaprav sploh nič ne pomeni. Spet drugi so se bali, da bi se barbari vrnili v Perzijo in tam velikemu kralju izdali skrivnosti, ki so jih tukaj odkrili. Difilidis je nazadnje odgovoril, da lahko barbarom mirno dovolijo oditi; če je namreč v Laurionu odkrito srebro res tako dragoceno, si bodo z izkupičkom pač lahko kupili tudi še sto novih sužnjev, ljudi, ki bodo govorili njihov jezik. Temu so vsi pritrdili.
Potem pa je konjerjec Dililidis vprašal: »Povej nam, Temistokles, koliko je pravzaprav vredno srebro, ki so ga našli v Laurionu?«
V zvezi s sklepom Tržaškega občinskega odbora o varianti 46
Vzhodnokraški rajonski svet vložil priziv na Pokrajinski nadzorni odbor
Trieste Consult pripravlja ”check-up“ za potrebe podjetij
Rajonski svet za Vzhodni Kras je poslal Pokrajinskemu nadzornemu odboru, ki razsoja o sklepih krajevnih uprav, priziv v zvezi z varianto 46 o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, ki jo je Tržaški občinski odbor sprejel na vrat na nos tik pred svojim odstopom. Po razpravi, ki so jo vzhodnokraški rajonski svetovalci imeli prejšnji teden o tem argumentu, so na predsinočnji seji samo potrdili sklep, da se pritožijo pri Pokrajinskem nadzornem odboru. Predsednica Anamarija Kalc je prebrala tekst priziva, ki so ga nato svetovalci potrdili z glasovanjem. Večina se je izrekla za priziv, samo demokris-tjanski predstavnik je glasoval proti. Za priziv so glasovali svetovalci KPI, PSI, SSk in LpT. Besedilo ugovora se glasi:
Rajonski svet za Vzhodni Kras ostro nasprotuje odločitivi Tržaškega občinskega odbora, ki zadeva varianto št. 46 splošnega občinskega regulacijskega načrta za postavitev sinhrotrona v tržaški pokrajini. 9. junija letos je Rajonski svet namreč prejel od Občinske uprave zahtevo, naj se v desetih dneh izreče glede prej omenjene variante, ki predvideva postavitev znanstvenega objekta v Bazovici.
Rajonski svet se je na zahtevo sestal devet dni kasneje. Člani so soglasno menili, da nimajo potrebnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko dokončno
izrekli svoje mnenje. Zato so Občinski upravi predložili zahtevo po točnejših informacijah. Zakon predvideva, da takšna zahteva podaljša rok, ki je določen za odgovor, do datuma, ko bo uprava predstavila vsa potrebna pojasnila.
Obenem želi Rajonski svet v svojem prizivu, naslovljenem na Pokrajinski nadzorni odbor, opozoriti, da predvideva občinski pravilnik obvezno posvetovalno funkcijo Rajonskega sveta. To pomeni, da mora ta organ v zvezi z določenimi argumenti, ki zadevajo predvsem spremembe regulacijskih
načrtov na kraškem ozemlju, pred odločitvijo Tržaškega občinskega odbora, izreči svoje mnenje. Vendar Občinski odbor tega tokrat ni upošteval in je odobril prej omenjeno varianto št. 46, ne da bi čakal na mnenje Rajonskega sveta.
Odbor je torej namenoma "spregledal" funkcije, ki jih zakon določa, in ni torej upošteval zakonitega roka, ki ga tak postopek predvideva. Zato želi Rajonski odbor pozvati Pokrajinski nadzorni odbor, naj izvede potrebne raziskave in naj se izreče o nezakonitosti odločitve Občinske uprave.
Družba Trieste Consult je že pred časom stopila na pot raziskovanja in preučevanja krajevnega in deželnega gospodarskega sistema, tačas pa je v teku realizacija nove službe za podjetja, ki so jo poimenovali "podjetniški check-up".
Nova pobuda mlade tržaške inštitucije (katere člani so največje tržaške zavarovalnice, Trgovinska zbornica, Združenje industrijcev in Tržaška hranilnica) meri v bistvu na poglobljeno preverjanje prednosti in šibkih točk temeljnih funkcij podjetja: ekonomsko-finančne, tehnološke, in-formatske in marketinga. S pomočjo usklajene analize na več ravneh bo s "check-upom" moč zagotoviti celovito "diagnozo" podjetja oziroma industrijskega obrata in hkrati pri priči uporabiti rezultate raziskave.
S to novo službo, ki v presledku nekaj mesecev sledi rojstvu prvega tečaja podjetniškega "master" v našem mestu, namerava družba Trieste Consult začeti - poleg svojih tradicionalnih dejavnosti na področju raziskovanja visoko razvitega gospodarskega sektorja - nov dialog proizvodne narave, ki naj bi našel mesto v revitalizaciji menagementa, ustvarjalnosti in inovacije, kakor tudi v učinkovitosti upravljanja in oživljanja podjetnosti. To pa so danes temeljni dejavniki, na katere je treba navezati prihodnost tržaških in deželnih gospodarskih podjetij.
Vesti MZ GM iz Grčije
Mladinski zbor Glasbene matice, ki je odpotoval na turnejo po Grčiji, je v torek prispel v Atene. Med potjo je
obiskal Mikene, Epidauro, stari Korint s prekopom, medtem ko si je v sredo v dopoldanskih urah ogledal Akropolo in narodni muzej, popoldne pa rt Su-nion, kjer so se pevci tudi kopali in si ogledali sončni zaton. Včeraj pa je imel zbor celovečerni koncert v Atenah ob prisotnosti italijanskega konzula. Potovanje je do sedaj potekalo brez organizacijskih in zdravstvenih problemov. Pevci se vrnejo danes zvečer, kot napovedano, v primeru zaplet-Ijajev pa bodo starši pravočasno obveščeni.
Kraški praznik piva v Nabrežini
Že spet bodo lahko prišli na svoj račun pivci piva, še posebno tisti, ki se bodo podali do igrišča ŠD Sokol v Nabrežini nocoj od 18. ure dalje, pa do nedelje zvečer. Spored nabrežinskega Praznika piva predvideva poleg pitja še rekreacijsko-kulturni spored. Nocoj bo nastopal ansambel Prizma, jutri je na vrsti nestrpno pričakovana country skupina Plava trava zaborava, v nedeljo pa obnovljena Karamela. V nedeljo zjutraj ob 9. uri se bodo med seboj pomerili balinarji, najboljši bodo prejeli kot prvo nagrado živega kozlička, popoldne ob 17. pa bodo zmagovalci tekmovanja v japonski mori odnesli kar dva pršuta.
Praznik se bo nadaljeval 8. in 9. avgusta, ko sta predvidena nastopa folklorne skupine Abraševič iz Valjeva in najpopularnejše jugoslovanske pevke Nede Ukrasten.
Prispevki za kredite obrtniškim podjetjem
Konzorcij za jamstvo kreditov (CONGAFI) je svoječasnp sporočil svojim članom, da je dal Sklad za Trst po trgovinski zbornici na razpolago 100 milijonov lir za enkratno znižanje obrestnih mer na vse kredite, ki so jih najela obrtniška podjetja. Rok za predložitev prošenj je sicer že zapadel, a ker obstajajo še določene finančne razpoložljivosti, obstaja možnost vložiti dodatne prošnje še za nekaj dni. Obrtniki, člani konzorcija, si morajo priskrbeti pri denarnem zavodu potrdilo o plačanih obrestih in predstaviti prošnjo na posebnem obrazcu. Uradi SDGZ so na razpolago svojim članom za pripravo in izpolnitev vse potrebne dokumentacije.	Z. K.
• Združenja italijanskih kristianskih delavcev ACLI javlja, da nista bili še izročeni prvi dve nagradi srečelova, za podporo gradnje "Vodnjaka solidarnosti za Eritrejo". Lastnika številke 1.851 (dobitnika računalnika Olivetti MIO) in št. 1.341 (dobitnika Radij o-budilke) lahko dvigneta nagradi na sedežu ACLI v Ul. sv. Frančiška 4, od 9. ure do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
Izboljšanje kakovosti zdravstva je bistvo zdravstvene reforme
Pokrajinske CGIL-CISL-UIL o razdelitvi sredstev Sklada za Trst
Predloženi osnutek je za sindikate le del bodočega organskega programa investicij
Tržaški časnikarski krožek je v sredo priredil srečanje z zdravniki naše pokrajine, člani družbe VRQ, ki se ukvarja z vprašanjem preverjanja in nadzorovanja kakovosti zdravstvene oskrbe in zdravniške pomoči. Temu problemu je revija "Zdravstvo in teritorij",mesečnik, ki obravnava najvažnejše probleme v zvezi s strogo tehničnimi vprašanji in problemi v našem zdravstvenem sistemu, posvetila kar dve številki.
S skupnim prizadevanjem sta torej družba VRQ in prej omenjena revija priredili okroglo mizo z namenom, da bi širše občinstvo seznanili z ozadjem, ki spremlja načrt za preosnovo zdravstvene službe. Dr. Claudio Garlanti je želel V svojem posegu pojasniti vprašanja, ki so tesno povezan s preosnovo vsedržavne zdravstvene službe (SSN). V današnjem času, ko se tehnologija vse bolj razvija, je tudi zdravniška služba doživela pomembne spremembe in razvoj, ki ga je v celoti težko nadzorovati. To "razčlovečenje" bolniške oskrbe je obenem bistveno spremenilo odnose med zdravnikom in pacientom.
Važen faktor, ki nedvomno vpliva na delovanje zdravstvene službe, ki je deležna velikih kritik, je tudi ekonomski problem, saj bi bilo za popolno, čeprav nujno potrebno revizijo zdravstvene službe potrebnih veliko gmotnih sredstev, s katerimi država ne razpolaga. Poudariti je treba, da je ustanova Vsedržavne zdravstvene službe časovno vzporedna z gospodarsko krizo v Italiji.
Preosnovo zdravniške oskrbe so državni organi najprej razumeli v smislu davčnega pregleda, s tem pa popolnoma pgzabili na kakovost službe kot - take. Sele kasneje so se zavedeli, da je treba težiti predvsem za zvišanjem kakovosti in boljšo pripravo zdravnikov in bolničarjev in za rastjo zdravniške oskrbe.
Prof. Franco Ferraro, primarij videmskega nezgodnega oddelka, je prisotnemu občinstvu predstavil sad raziskav, ki so ga po lastni iniciativi izvedli zdravniki v njihovi bolnišnici. Ugotovili so, da je revizija zdravstvene oskrbe v vsedržavnem merilu nujna, saj se je izkazalo, da so se zdravniki že samo na oddelku za pljučne bolezni v desetih odstotkih primerov posluževali napačnega načina zdravljenja ali pa so bolnikom predpisali neustrezna zdravila, največkrat antibiotike.
Problem napačnega zdravljenja in torej nepripravljenost zdravnikov in bolničarjev, pa je izredno globoko zasidran. To je poudaril dr. Sergio Nor-dio, primarij tržaške otroške bolnišnice Budo Garofolo. Po njegovem mnenju je treba v načrtu za dosledno preosnovo zdravstvene oskrbe upoštevati in izvesti preosnovo šolskega sistema, ki iz študentov, ki se želijo posvetiti človekoljubnemu poklicu, ustvarja le mrzle cinike. Težko bi namreč pričakovali, da bo človek, ki dobiva v letih svojega študija le biološke, strogo teoretske podatke, znal sočustvovati z bolnimi.
HJ
Pokrajinska sindikalna tajništva CGIL-CISL-UIL so preučila in izdelala dokončna stališča do "Osnutka razdelitve Sklada za Trst 1986", ki jim ga je komisija sklada posredovala na srečanju 2. julija letos. Izrazila so jih v posebnem dokumentu, v katerem uvodoma še enkrat poudarjajo nujnost usklajene in finalizirane uporabe sredstev Sklada za Trst, skupaj z drugimi ekonomskimi in finančnimi inštrumenti, namenjeni Julijski krajini. V tej zvezi tudi potrjujejo potrebo po 3. pokrajinski ekonomski konferenci, ki bi jo morali pripraviti še pred iztekom leta, in po ustanovitvi - pod okriljem tržaške pokrajine — tako imenovane ' skupščine za programiranje in gospodarski razvoj pokrajine", katere člani bi morali biti predsednik pokrajinske uprave, župani vseh občin tržaške pokrajine, predsednik Kraške gorske skupnosti, predstavniki družbenih sil in zastopniki gospodarskih ustanov (npr. EZIT, EAPT, Rotacijski sklad, Raziskovalno območje, Sklad za Trst, Trgovinska zbornica itd.).
Poglejmo sedaj natančneje posamezna stališča tajništev CGIL-CISL-UIL o obravnavanem osnutku komisije za Trst in pojasnilih, ki so jih z njim
v zvezi dobili na srečanju z njenimi člani.
Predlagani posegi nakazujejo dve glavni smeri, poleg pospešitve programa posegov, ki je bil dogovorjen že poprej. Pri razdelitvi sredstev za letošnje leto je bila po eni strani ubrana že utrjena pot (prispevki brez natančnega namena, dodatni posegi sklada tam, kjer že obstojajo drugi prioritetni finančni inštrumenti), po drugi pa so bili poiskani zanimivi novi kriteriji porabe, ob katerih se mora čimprej razviti soočenje med različnimi subjekti. Iz tega izhaja, da gre osnutek —-tudi po definiciji same komisije — obravnavati le kot delni načrt v pričakovanju bolj organskega programa posegov za prihodnja leta, izdelanega s sodelovanjem vseh gospodarskih in proizvodnih subjektov.
Sindikalne organizacije predlagajo zato komisiji Sklada za Trst — tudi na temelju pripravljenosti, izražene na preteklih srečanjih naj izdela postopek soočanja mnenj in stališč, pri katerem naj upošteva tri bistvene točke. Prvič, potrebo po bolj razčlenjeni osnovi soočanja, ki naj analizira vseh 15 investicijskih projektov, vsebovanih v osnutku, in sicer po modelu spo-
razuma o "uglaševanju" med deželo in socialnimi silami. Drugič, začetek raziskovalne faze za večletni program razvoja dejavnosti, o katerih govori 1. člen zakona št. 26 (paket za Trst), in sicer v soglasju s preostalimi ekonomskimi in socialnimi subjekti ter v koordinaciji z drugimi obstoječimi inštrumenti za gospodarske posege. In tretjič, ob koncu leta mora priti do preverjanja učinkovitosti in rezultatov opravljenih posegov.
Tajništva tržaških sindikatov CGIL-CISL-UIL ob koncu podčrtujejo pomen takojšnjega začetka potrebnih soočanj, v katera se morajo vključiti tako komisija Sklada za Trst, kot združenja delodajalcev, za posamezne projekte pa tudi pristojne ustanove. Le tako bo namreč mogoče zaključiti to fazo v kratkem časovnem roku. Glede operativnosti sklada pa so sindikalna tajništva vzela v pretres vprašanje ustanovitve tehničnega pripomočka za delo komisije na področju pregledovanja in preučevanja industrijskih projektov ter izražanja posvetovalnih mnenj o njih. Ob tem so opozorila, da mora taka struktura imeti zgolj čiste tehnične naloge in da ne sme biti podrejena drugim strukturam ali gospodarskim ustanovam, o čemer je bilo v zadnjem času precej slišati.
Po podatkih tržaškega šolskega skrbništva ob izteku vpisovanj
Velika večina se je odločila za šolski verouk
Velika večina slovenskih in italijanskih staršev na Tržaškem se je odločila, da bodo njihovi otroci v prihodnjem šolskem letu sledili šolskemu verouku. Prav tako so se za verouk množično izrekli tudi dijaki višjih srednjih šol. Podatki, ki jih je včeraj sporočilo tržaško šolsko skrbništvo ob izteku vpisovanj, se tako bistveno ne razlikujejo od vsedržavnih.
Na slovenskih šolah in v državnih otroških vrtcih je izbralo šolski verouk skupno 86,3 odstotka vpisanih. Za "al-
ternativne dejavnosti", ki bi jih morali po določilih ministrske okrožnice določiti v teku prvega meseca prihodnjega šolskega leta, se je izrekla dobra desetina staršev in dijakov (točneje
10,5	odstotka), manjše število staršev in dijakov pa se doslej še ni odločilo (3,1 odstotka).
Podatki s slovenskih šol so v mno-gočem podobni skupnim podatkom s šol in iz državnih vrtcev na Tržaškem. V tržaški pokrajini bo 85,1 odstotka
Izbira verouka na slovenskih šolah
	vpisani	DA	%	NE	%	neodl.	%
Držav, otroški vrtci	314	236	75,2	50	15,9	28	8,9
Osnovne šole	921	793	86,2	80	8,7	48	5,1
Nižje srednje šole	757	684	90,3	73	9,7	0	0
Višje srednje šole	763	665	87,1	88	11,2	10	1,3
SKUPNO	2755	2378	86,3	291	10,5	86	3,1
Skupni podatki o izbiri verouka na Tržaškem
	vpisani	DA	%	NE	%	neodl.	%
Drž. otroški vrtci	968	635	65,6	129	13,3	204	21,0
Osnovne šole	9.309	7.905	84,9	448	4,8	1.212	12,2
Nižje srednje šole	8.920	7.445	83,6	563	6,5	861	9,7
Višje srednje šole	7.496	6.745	89,9	751	10,2	0	0
SKUPNO	26.693	22.730	85,1	1.891	7,1	2.277	8,5
šolske populacije (in otrok iz otroških vrtcev) sledilo verouku; 7,1 odstotka vpisanih bo opravljalo alternativne dejavnosti, nekaj več (8,5 odstotka) pa jih je še neodločenih.
Medtem ko se odstotek tistih, ki so se na slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah odločili za verouk,suče med 85 in 90 odstotki, pa je povprečno število otrok, ki bodo sledili verouku v državnih otroških vrtcih, nižje. V povprečju so se od štirih slovenskih staršev le trije odločili, da bodo njihovi malčki obiskovali versko vzgojo. Drugi so se izrekli ali za alternativne dejavnosti ali pa se sploh še niso odločili. Nižji odstotek pri izbiri verouka v državnih otroških vrtcih gre mogoče iskati v dejstvu, da v vrtcih doslej niso sledili verouku; prav zaradi tega tu ni mogla obveljati "tradicija", ki je v mnogih primerih narekovala izbiro verouka na šolah.
Podobno kot slovenski starši so se izrekli tudi italijanski starši otrok, ki obiskujejo državne otroške vrtce. Za izbiro verouka v teh vrtcih se je skupno odločilo 65 odstotkov staršev, 13 odstotkov je bilo za alternativni pouk, kar 21 odstotkov pa je še‘neodločenih.
Izbira verouka na naših osnovnih šolah je bila povsem blizu celotnega povprečja (86,2 odstotka). Višji odstotek so zabeležili na nižjih srednjih šo-
lah. Tako se je na primer na šoli Gruden kar 95 odstotkov staršev odločilo, da bodo njihovi otroci sledili verouku.
Podatki o izbiri verouka na slovenskih višjih srednjih šolah so še nepopolni. Na posameznih šolah so nam posredovali podatke o dosedanjih izbirah z opozorilom, da dijaki, ki bodo septembra opravljali popravne izpite, se seveda še niso vpisali in tudi ne odločili o verouku. Od sedanjih izbir gre omeniti skoraj stoodstotno izbiro za verouk na učiteljišču Slomšek (alternativnim dejavnostim bo sledil le en dijak), medtem ko se je na znanstvenem liceju Prešeren odločilo za verouk 71 odstotkov vpisanih. Med zanimivostmi naj omenimo, da so se na šoli za vzgojiteljice štiri dijakinje tretjega razreda izrekle za alternativne
dejavnosti. Njihova izbira zastavlja že sedaj konkretno vprašanje. Na tej šoli opravljalo ob koncu tretjega razreda usposobljenostne izpite. Na izpitu so morale kandidatke doslej odgovarjati tudi na vprašanja iz verske vzgoje. Ali bo še vnaprej na tej šoli verouk med izpitnimi predmeti?
Izbira verouka na ”nižjih“
ŠOLA	DA NE
Cankar
Sv. Ciril in Metod
Erjavec
Gregorčič
Kosovel
Levstik
Gruden
84,3% 15,7% 94 %	6 %
87,7% 12,3% 89,8% 10,2% 90,9%	9,1%
90,9%	9,1%
95,7%	4,3%
SKUPNO	90,3%	9,7%
Izbira verouka na slovenskih višjih srednjih šolah
ŠOLA	vpisani	DA	%	NE	%	neodl.	%
Znanstveni licej	173	123	71	50	29	0	0
Klasični licej	40	36	90	4	10	0	0
Trgovski zavod in geom. Učiteljišče	298 75	266 74	89 99	22 1	8 1	10 0	3 0
Vzgojitelj, šola	22	18	82	4	18	0	0
Poklicni zavod	155	148	95	7	5	0	0
SKUPNO	763	665	87	88	11	10	1
Tržaški socialisti za »stabilne in učinkovite krajevne uprave«
V teku so številne priprave
Do sredine avgusta bo že vse nared za uradno otvoritev Ceste terana
MAVHINJE
TRNOVCA
VIŽOVLJE
SAMATORCA.
5EMP0LAJ
ZGONIK l REPNIC
REPEN \
GABROVEC,
-^^fOSTAJA PROSEK
Jutri bo zadnji sestanek šeststran-karske koalicije o programu in o županu tržaške občine. Ponedeljkov sestanek se je zaključil brez pravega rezultata, dogovorili pa so se, da bodo nadalje sestavljali program na osnovi pismenih pripomb strank. Vendar ne gre za nekaj resnega, saj so stališča do osnovnih vprašanj oddaljena in tako različna, da je kompromis skoro nemogoč.
Pa to ni niti bistveno vprašanje, saj se vsa polemika vodi okrog županskega mesta, ki ga zahteva Lista za Trst. O tem bo ponovno govor na današnjem sestanku in to bo tudi o-srednja tema nedeljske skupščine Liste za Trst.
Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke pa se je na zadnjem zasedanju pod vodstvom tajnika Augusta Segheneja izreklo za »stabilne in u-činkovite krajevne uprave«. Socialisti so mnenja, da so nesprejemljiva nadaljnja odlašanja, ki samo podaljšu-jejo paralizo krajevnih uprav in one-mogočajo reševanje odprtih konkretnih vprašanj. Pokrajinsko vodstvo je soglasno odobrilo resolucijo, ki navaja osnovna vprašanja, katerih rešitev je za sociahste bistvenega pomena. Tako je na prvem mestu odločno nasprotovanje premogovni centrali in istočasno tudi napor, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje o-kolja.
Socialisti se zavzemajo za povečanje^ zaposlitve s pomočjo izrednega načrta, ki naj ga izdelajo krajevne uprave, za kar naj preuče svoje izdatke, da bi predvsem zapolnile iz-
praznjena mesta organikov, s čimer bi vsaj delno odgovorili zahtevam mladih ljudi. Nadalje se govori o pobudah na deželni ravni in o izkoriščanju »paketa«. Končno obravnava resolucija napore, da se s pomočjo IRI spodbudi nove tehnološko kvalitetne pobude. V dokumentu obravnavajo tudi nekatera kulturna in turistična vprašanja in se zavzemajo za pomoč ostarelim.
• Danes ob 20. uri se bo v hotelu Europa na nabrežinskem obrežju odvijalo deželno srečanje članic KPI. Razpravljale bodo o pogojih življenja in dela žensk v deželi FJK, o odzivih političnih struktur na njihovo emancipacijo in 'osvobajanje in o predlogih KPI.
Danes izvolitev miss Trsta
Danes, 11. t. m., ob 22. uri bodo na terasi kopališča Ausonia 47. pokrajinske selekcije državnega natečaja za naslov miss Italija. V teku večera bodo izbrali miss Trst 1986, ki bo skupaj z drugimi nagrajenkami nastopila 14. avgusta na deželnem gala večeru v Parco rosso dl Grado, ki bo pod pokroviteljstvom Zdravstvene in letoviščarske ustanove »Iso-la d’oro«. Dekleta, ki nastopajo so objavile svoje slike v teku fotorefe-renduma, ki ga je organiziral tržaški tednik n Meridiano. Državni finale bo v Salso Maggiore terme med 29. in 31. avgustom.
Na zemljevidu je označena proga, po kateri bo potekala Cesta terana, ki bo povezovala med seboj dvaindvajset kraških gostiln in restavracij. Pravzaprav imajo ravno naši slovenski gostinci največjo zaslugo pri u-resničitvi tega načrta za turistično o-
vrednotenje naše pokrajine, saj so pobudi od vsega začetak sledili v prvi osebi.
Začetno zamisel za vinsko pot je predstavila tržaška trgovinska zbornica, ki je načrt kasneje prepustila Pokrajini. Ta se je povezala z usta-
novo SDGZ, ki je postala vezni člen med kraškimi gostinci in Pokrajino in bo še dalje skrbela za to, da bodo gostilne ob Cesti terana založene s tem vinom in da bodo med svojimi gastronomskimi specialitetami lahko ponudile vsaj eno izmed okusnih, domačih, kraških jedi.
Težo denarne podpore bo prevzela nase Pokrajina; postavila bo tudi table z grozdom, ki bodo označevale vseh dvaindvajset gostiln. Obenem je pred kratkim zakoličila kraje, kjer bodo stali simboli vinske poti kot kažipoti za tuje in domače goste. Na Opčinah in Sesljanu pa bo izpostavljen »turistični zemljevid« vseh gostiln, ki so se pobude udeležile. U-radna otvoritve Ceste terana bo približno v sredini avgusta, ko bodo že vse table na svojem mestu.
Za dober uspeh takšne pobude je nujno potrebna tudi reklamna brošura, depliant, ki bo v štirih jezikih opozarjal goste na najznačilnejše turistične točke ob zgoraj začrtani progi in bo opremljen s številnimi fotografijami. Obenem bo brošura vsebovala tudi naslove kraških gostiln ob Cesta terana.
Namen pobudnikov je torej valorizi-ranje turističnih objektov na Krasu. V bodoče nameravajo organizatorji pospešiti in okrepiti sodelovanje z vinogradniki, obenem pa navezati stike z raznimi domačimi obrtniki, ki bi lahko izdelovali ljubke spomirike za turiste.
Z miljskega festivala gledališča mladih
Kljub računalniški dobi je pravljica ohranila svojo nadvse očarljivo moč
, V sredo se je deveti Festival gledališča mladih v Miljah začel že v jutranjih _ urah, ko je bilo na sporedu srečanje s predstavnikom, ministrstva za turizem in kulturo dr. kriorgiom Punzom, ki je podčrtal važnost miljskega festivala v okviru italijanskega gledališča mladih.
V zgodnjih popoldanskih urah je Mara Baronti v poletnem centru San Roeco s svojim doživetim pripovedovanjem pravljic ponovno žela velik uspeh med prisotnimi malčki.
Ob 17.30 je v Beneški hiši Giovan-ni Belgrano predstavil knjigo Sergia Biberovicija »II grande chiasso«, med-tem ko je uro kasneje v telovadnici Cacco nastopila skupina »Thedtre du luleul iz Dworpa (Belgija) s predstavo »Grasse Tignasse«, v kateri se nemška^ literarna tradicija sreča z dledališčem orientalskih senčnih lutk. Sugestivna glasbena spremljava je crnobelim in včasih barvastim obrisom senčnih lutk prepričljivo navdahnila zdaj naivne, zdaj hudomušne a-li groteskne lastnosti.
Ob mraku so se na vrtovih Evropa oglasila glasbila Pihalnega orkestra
glasbene šole »G. Tartini«. Mladi glasbeniki so zaigrali: skladbe W. A. Mozarta, L. van Beethovna in G. L. Tocchija. Sledil je glasbeni kotiček z godbo na pihala Filarmonica di Santa Barbara.
Na trgu Marconi se je nato pred-
stavila skupina Teatra delle pulci iz Pize s predstavo v zgodnjem kaba-retističnem tonu »Modri!«
Večer je zaključila gledališča skupina Campagnia Drammatico vegetale iz Ravenne z enigmatično in dvoumno »Sirenae«.
Spored mednarodnega Festivala gledališča mladih
ob 18.30 — v telovadnici Pacco
Compagnie le Pied de Nez iz Vieillevigna (Francija); SI BEMOL M ETAIT CONTE . .. (premiera v Italiji) ob 19.30 — v parku Europa
GLASBA MLADIH: Goriški kvartet glasbene šole G. Tartini iz Trsta (Kuhlau, Tcherepnin, Bozza, Lincetti) ob 20.30 — na Trgu Marconi
GLASBENI SPREVOD ob zaključku laboratorija PAPIRNATI SVET, ki ga vodi Gledališče Papilu iz Ankarana, v spremstvu učencev glasbenih tečajev skupine Ongia in godbe na pihala Bulli & Pupe ob 21.30 — na Trgu Marconi
Compagnia il Dottor Bostik iz Turina: GIALLOMENTA ob 23.00 — v parku Europa
Comedievognen iz Herleva (Danska): BLODIG ALVOR (premiera v Italiji)
Srečanje delegacij jeseniške in škedenjske železarne
Septembra najbrž sporazum o proizvodnem sodelovanju
V Trstu sta se v torek srečali delegaciji železarne z Jesenic in družbe Terni, pod katere okrilje sodi tudi ške-denjska železarna. Stiki med obema železarskima obratoma so bili sicer navezani že pred časom, vendar so bili pogovori tokrat še posebno konkretni.
Osrednja tema pogovorov, ki so potekali ves dan, je bila industrijska kooperacija med obema železarskima organizacijaam in povečanje trgovinske menjave. Jugoslovanska stran je: že ilustrirala svoj predlog za besedilo sporazuma, medtem ko se je italijanski predlog ustavil pri predmetu sporazuma, se pravi pri proizvodih in obdelavah skupnega interesa.
Ob zaključku srečanja je delegaciji, ki sta ju vodila direktor jeseniške železarne Boris Bregant in predsednik železarne Terni Pierluigi Broccardi Schelmi, sprejel predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi. Člani delegacij so mu orisali dosežene rezultate, med katerimi je tudi dogovor, da bodo že septembra zaključili prvo fazo sporazuma in potem prešli v operativno fazo. Tombesi je gostom izrazil priznanje za opravljeno delo in veliko zadovoljstvo zbornice, pod katere pokroviteljstvom (skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije) so bili pred kakim
Akrile Vide Slivnikar-Belantič v Galeriji Tržaške knjigarne
V galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli zadnjo razstavo sezone m se tako poslovili pred skorajšnjimi počitnicami. Sicer pa bo razstava (48. po katalogu) dovolj dolgo na ogled, tako da si jo bodo lahko privoščili še vsi tisti, ki so se že odpravili na počitnice. Akrile galerijskih formatov razstavlja Vida Slivnikar - Belantič, ki je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ob tej priložnosti prvič razstavlja v Trstu. Njeno abstraktno zasnovano slikarstvo temelji na iskanju barv in njihovega pravilnega razporejanja ter večplastnega nanašanja. Uporaba barve je istočasno racionalna in čutna ter razkriva osebnost slikarke, ki se v barve vživi in se z njimi razdaja. Za njenim abstraktnim slikarstvom lahko vselej iščemo referenčni vir v pokrajini. Na platnu pa vendar zaživi eksistencialni prostor življenja samega, kot je na otvoritvi povedala Tatjana Pregl, (bg)
Na sliki: Med včerajšnjo otvoritvijo.
Med čiščenjem napušča v Gabrovcu padel z lestve: pridržana prognoza
Pleskar iz Trsta se je hudo ponesrečil med delom v Gabrovcu. Nesreča se je pripetila že v sredo, a ker sprva ni kazalo nič hujšega, vest ni prodrla v javnost.
Ponesrečenec, 62-letni pleskar Gio-vanni Mahne, doma iz Ul. Cattaruzza 4, je v sredo popoldne delal v Gabrovcu, na domu Roberta Niccolinija na številki 79. Na terasi se je na lestvi povzpel do strehe, da bi iz napušča odstranil Ustje in druge smeti, ki so ovirale pretok deževnice, ko je hipoma izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov vznak na teraso. Pri tem je s temenom udaril ob tla.
Po posegu zdravnika in bolničarjev Rdečega križa so Mahneta z rešil-cem odpeljali v katinarsko bolnišnico, medtem pa so na kraj nesreče prispeli tudi karabinjerji s Proseka, da bi ugotovili vzroke nezgode. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da se je pleskar udaril v glavo, se ranil po desni roki in je bil še ves iz sebe. Zanj so najprej izdali prognozo okrevanja v 15 dneh, ker pa se je njegovo zdravstveno stanje zatem poslabšalo, so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek in si pridržali prognozo.
V stanovanju eksplodiral televizor
Tržaški gasilci so v sredo popoldne posegli v stanovanju 85-letne Marie Maye)r v Ul. Cavalli 2, kjer so se v dnevni sobi razplamteli plameni. Lastnica stanovanja je še vsa pretresena povedala, da je med opravili v kuhinji nenadoma slišala močno eksplozijo. Gasilci so ugotovili, da je, najverjetnet-je zaradi kratkega stika, v dnevni sobi eksplodiral televizijski sprejemnik. Gost dim je nato očrnil zidove in strop v dnevni sobi in na hodniku.
Angelo Baiguera na Gradu sv. Justa
Danes ob 21. uri bo nastopil na Gradu sv. Justa znani tržaški kan-tavtor Angelo Baiguera. Pevec je pred kratkim že nastopil na Festival-baru, ki ga je Canale 5 snemal na tržaškem Trgu Unitd. Baiguera bo predstavil svojo novo LP ploščo z naslovom »II caffe degli specchi«.
letom navezani prvi kontakti med železarnama. Osnovano je namreč pričakovati, da bo sporazum o proizvodnem in trgovinskem sodelovanju privedel do povečanja proizvodnje v obeh obratih in do povečanja skupne konkurenčnosti na notranjih in tujih tržiščih.
• V popularni radijski oddaji »Radio anch’io«, ki jo vsak dan vodi Gianni Bisiak, bo jutri med drugim na sporedu tudi intervju s predsednikom tržaške pokrajine Marchiom, ki bo predstavil Maksimilijanovo razstavo. Oddaja se prične ob 9. uri.
Zapustil nas brat in stric
je naš dragi
Štefan Vižintin
(Karlo)
Žalujoči: sestra Marija, nečakinji Ema in Marta ter družina Klarič.
Vižovlje, Buenos Aires, 11. julija 1986
»,	Sporočamo žalostno vest, da
las je za vedno zapustil v cvetu mladosti naš dragi sin in brat
Viljem Berdon
Pogreb bo jutri, 12. julija, ob 13. uri iz kapele pri Sv. Ani v ricmanjsko cerkev.
Žalujoči: mama Mari za, oče Emil brat Igor z družino, nonko Izidor, no-na Marija, teta Luciana, Mario, bratranci in drugo sorodstvo.
Ricmanje, 11. julija 1986
Ob prerani izgubi svojega bivšega člana Viljema Berdona izreka globoko sožalje hudo prizadeti družini Godba na pihala iz Ricmanj.
Ob smrti dragega prijatelja Viljema izrekajo iskreno sožalje družini Nevenka, Natuška, Martina, Elena in Irena.
Tržaški skavti letos prvič taborijo v Reziji
Taborjenje v Reziji pomeni predvsem spoznavanje tamkajšnjih krajev in ljudi
SKD SLAVEC
vabi na
ŠAGRO V RICMANJIH
danes, jutri, 13. in 14. julija
Za zabavo bodo poskrbeli ansambli: DOMAČI FANTJE, POMLAD, TONE KMETEC, PRIZMA in GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ.
Te dni je v polnem teku potovalni tabor za starejše članice in člane Slovenske zamejske skavtske organizacije. V ponedeljek, 7. julija, je skupina tridesetih roverjev in popotnic odpotovala v Ovčjo vas, odkoder je pod vodstvom načelnice Eve Fičur krenila peš proti Reziji.
Predvidena pot se vije preko visoke poti Reklanice do planote Pecol, nato od koče Brazza do koče Corsi, dalje mimo Nevejskega sedla do koče Gilberti pod Kaninom in nazadnje po visoki Rezijanski poti v Rezijo. Tam bo stalni del tabora, ki bo trajal od 12. do 19. julija, in sicer na pol poti med Ravanco in Solbico.
Zadnja leta je vodstvo SZSO sprejelo sklep, da bi se vsako leto vsaj en tabor vršil v Beneški Sloveniji, tako da bi se s časom tamkajšnji ljudje pobliže seznanili s slovensko mladino in obratno, da bi slovenska mladina
globlje spoznala šege in navade ljudi, ki branijo zadnje mejnike slovenstva v naši deželi. Zato bodo taboreči imeli več srečanj s tamkajšnjimi kulturnimi delavci in pa stike z vaščani. Skušali bodo biti koristni s tem, da se bodo poskušali vživeti v njihovo življenje. Obenem bo tabor priložnost, za spoznavanje narave, visokogorskega sveta in za poglabljanje skavtizma, še posebno značilnosti tretje, najstarejše skavtske stopnje, ki s svojim geslom »služiti!« poudarja službo v korist bližnjemu.
Vodstvo tabora je že predhodno stopilo do tržaških poznavalcev rezijanskih razmer in si priskrbelo potrebno literaturo. Trinajstdnevno bivanje v Reziji bo lahko prispevalo k razumevanju in spoznavanju življenja, jezika in tradicij rezijanskega človeka, tako da bo cilj tabora dosežen v splošno obogatitev vseh. (B. L.)
Pred drevišnjim koncertom na Gradu sv. Justa
Srečanje z Angelom Baiguero znanim tržaškim kantavtorjem
- ^ ’ . <******
Angelo Baiguera, »tržaški kantav-tor« je nedavno posnel svojo četrto ploščo z naslovom Caffe degli specchi. Z bivšim košarkarjem smo se razgovorili o dosedanji opravljeni poti in o bodočih načrtih.
Angelo, nekaj splošnih misli ob tvojem zadnjem delu ...
Zamisel za to ploščo se je rodila, ko smo se z nekaterimi prijatelji domenili za sestanek v baru Cafih degli specchi leta 1992. Enega od teh ne vidim že dalj časa, vendar sem prepričan, da ne bo nihče od nas zamudil tega pomembnega dogodka in prav to namišljeno srečanje sem predhodno opisal v svoji novi plošči. Skratka, predstavljal
sem si vse, kar bi se lahko takrat pripetilo.
Seveda, ko sem prvič pokazal ta avtobiografski projekt svoji založbi plošč, so šefi dobesedno pobesneli, vendar, kot lahko sam preveriš, sem načrt izpeljal do konca.
Torej je poklic kantavtorja še precej težaven?
Upal bi si reči — zelo težaven, predvsem na začetku, ko nisi še popolnoma na jasnem, katero pot boš ubral. Nato moraš pomisliti še na krizo v proizvodnji plošč, ki je v zadnjih časih precejšnja, tako da so edini viri zaslužka le pesmi in teksti, ki jih sam sestavljaš in to je danes edina prednost srednje dobrih kantavtorjev, med katere spadam tudi jaz.
Kaj bi povedal o izkušnji, ki si jo imel na Festivalbaru v Trstu. Zakaj, po tvojem mnenju, mladi Tržačani reagirajo tako ostro na tovrstne pobude?
Najprej naj obrazložim, da sem bil naravnost primoran nastopati na Festivalbaru, čeprav je bilo to proti moji volji. Vendar je pogodba z založbo zelo jasna in je treba upoštevati vse predpise. No, ko sem videl reakcijo mladih na račun nekaterih kolegov, sem se skoraj bal stopiti na oder, vendar neupravičeno, kajti sprejeli So me zelo dobro. Zakaj se z ostalimi obnašajo drugače, mi ni še popolnoma jasno, vsekakor bi si upal reči, da imajo mladi v Trstu posebno miselnost in poseben značaj, saj nihče od znanih pevcev, ansamblov ali kantavtorjev ne zahaja rad v te kraje. Razlog lahko iščemo v nepravilnem in številčno nezadostnem pristopu mladine k tem pobudam. Skoraj vsi koncerti slabo iz-
padejo in so skrajno deficitarni. Poglej primer Baglioni, ali pa Jannacci, itd. ...
Kaj pomeni zate play-back?
Play-back je iznajdba, ki uničuje glasbeno kreativnost, vendar je za naše delo neobhodno potrebna, saj vsaka pogodba, s katerokoli založbo plošč predvideva določeno število nastopov v playbacku in je le-ta neizbežen. Vendar je največje zadoščenje, tako zame, kot za publiko sploh, ko pripravim in dostojno izvedem koncert v živo. To so res nepopisni občutki...
Kakšen nasvet bi dal mladim iz Trsta, ki bi se hoteli poklicno posvetiti moderni oziroma lahki glasbi?
Najprej bi jim želel veliko sreče ... Kdor je talentiran in kdor se res čuti sposobnega za to dejavnost, mora najprej pogumno začeti in kar je še najpomembnejše, mora absolutno iskati pot izven Trsta, ki je žal zelo daleč od vseh večjih poti, ki vodijo v lahko glasbo. V tem smislu je potekala tudi oddaja Orecchiocchio. Vsekakor bo tej oddaji sledila še ena, tako da bo dana mladim izvajalcem in ustvarjalcem čimvečja možnost za morebitno uveljavitev.
Še nekaj o tvojem koncertu, ki bo danes na Gradu sv. Justa.
V Trstu se v bistvu šele začenja moja poletna turneja, ki se bo nadaljevala širom po Italiji. Omenil ti bom le glavne etape: Sardinija, Rim, Firence, Perugia, Castellamare itd. Nato predvidevam še okrog dvajset koncertov v zimskem času, ki se bodo odvijali v raznih italijanskih teatrih. No, čaka me še kar precej obveznosti... in resno premišljujem, da bi si po opravljenem delu vzel nekaj dni dopusta.
(Boris Devetak)
Izžrebane številke loterije festivala KPI
V	ponedeljek, 7. julija, so na festivalu komunističnega tiska v Boljuncu izžrebali naslednje številke velike loterije. Prva nagrada - šestdnevno potovanje v Prago in Bratislavo za dve osebi gre lastniku številke 3207. O-stale izžrebane številke po vrstnem redu so : 2173, 4310, 5048, 2088, 3433, 2119, 5963, 4286 in 4588. Po osmih dneh pridejo v poštev rezervne številke: 3957, 3143, 4871, 0148, 5659, 0284, 5461, 3723, 5708 in 3157. Za informacije telefonirati na št. 232223.
Luči in zvoki
S prvim julijem so ponovno stekle prireditve v parku Miramarskega gradu, znane pod imenom Luči in zvoki. V tem enkratnem okolju bodo tako spet oživeli ljudje in dogodki, ki so v starih časih za svoj okvir imeli Mira-marski grad - cesarski sen o Mirama-ru, tragičen konec Maksimilijana in njegove Karlote.
Predstave bodo ob torkih, četrtkih in sobotah ob 21.30 in 22.45. Prva torkova predstava bo v angleščini, druga pa v italijanščini. Obe četrtkovi predstavi bosta v italijanščini, medtem ko bo prva sobotna v nemščini, druga pa v italijanščini.
V	avgustu bosta predstavi ob 21. in 22.15.
razstave
V galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
Na Trgu Unitš v kavarni "Caffe degli specchi" razstavlja do 22. t. m. slikar Mirano Marizza.
čestitke
Godbeno društvo Prosek čestita svojim članom DARJU, SABRINI in ERIKI ob uspešno opravljeni maturi.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 11. julija
OLGA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 —Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 9.31 in zatone ob 23.29.
Jutri, SOBOTA, 12. julija
MOHOR
PLIMOVANJE DANES: ob 6.36 najnižje -54 cm, ob 13.35 najvišje 37 cm, ob 19.18 najnižje -9 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 61-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tamara Cerniava, Ele-onora Ferluga, Martina Florean, Marco Rovatti, Mauro Dimini.
UMRLI SO: 66-letni Antonio Suplina, 65-letni Angelo Marsich, 89-letna Angela Kožuh, 86-letni Francesco Milicevich, 72-letni Mario Radoslovich, 75-letni Car-lo Rossi Mel.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi _5, Ul. deH'Orologio 6, Ul. dei Soncini (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 21.30 Steaming - Al bagno turco, dram., VB 1985, r. Joseph Losey; i. Vanessa Redgrave, Sarah Miles, □ LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	Yado, pust., Hol. 1985, r. R. Fleis-cher; i. A. Schvvarzenegger, B. Nielsen NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina Inhibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La časa in Hell Street, srh., ZDA 1985, 100'; r. Michael VVinner; i. R. Kelly, D. Bro-oks.D
EDEN - 15.30, 22.00 Soffocation, porn.,
EXCELSIOR I - Zaprto.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Excalibur, fant., ZDA 1981, 136'; r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
FENICE - 19.00, 22.15 Lussuria, kom., It. 1986, 95'; r. Joe D Amato; i. Lilly Garati, □ □
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis, i. J. Belushi, Dan Aykroyd, □
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 Solo per i tuoi occhi, krim., VB 1981, 127'; r. John Glen; i. Roger Moore, Carole Bo-uguet.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di geni,
kom., ZDA 1986, r. M. Coolidge; i. V. Kilmer, W. Atherton.ALCIONE - 16.00,
22.00	Starman, fant., ZDA 1984, 115'; r. John Carpenter; i. Jeff Bridges, Karen Allen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 20.00, 22.00 Hair, glas., ZDA 1979, 120’;r. Miloš Forman; i. John Sa-vage, Treat VVilliams.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Marina vedova vi-ziosa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Mladinski krožek
SKD »I. GRUDEN«
priredi
11., 12. in 13. julija
2.
Kraški prtunik piva
DANES, 11. julija:
ob 18. uri otvoritev; od 21. do 1. ure ples z ansamblom PRIZMA, vmes igrica: »Prim-ga, držga, dejga«.
JUTRI, 12. julija:
ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20. uri »popeye« tekma; ob 21. uri country live PLAVA TRAVA ZABORAVA.
V NEDELJO, 13. julija:
ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri turnir v »japonski mori«; od 21. do 1. ure ples z ansamblom KARAMELA; ob 22. uri tekma v pitju piva.
__________mali oglasi________________
OBRTNIŠKO PODJETJE išče kvalificiranega elektrikarja z opravljeno vojaško službo. Tel. od 18. do 19. ure na št. 228423.
OPRAVLJAM čistilska, gospodinjska ali kakršnakoli dela po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 0481/20736.
OSMICO je odprl v Saležu št. 35 Herman Škrlj. Toči belo in črno vino.
PRODAM GARELLI VIP 2VN v odličnem stanju. Tel. na št. 231040 ali zvečer na št. 232365.
CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec obvešča cenjene kliente, da bo zaprta zaradi dopusta od 14. 7. do 18. 8. 86.
PRODAM motor selva za čoln , 15 KM in novo prikolico. Tel. 040/727837.
OSMICO sta odprla Berta in Marčelo Nadlišek na Katinari. Točita belo in črno vino.
PRODAM 1.800 kv. m nezazidljivega zemljišča v Dolini. Tel. 040/228390.
DAJEM V NAJEM skladišče pri Domju 80 ali 150 kv. m, vstop tudi s tovornjakom. Tel. 040/228390.
21-LETNO DEKLE nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/829357.
PRODAM majhno hišo z dvoriščem v Boljuncu. Tel. 040/228390.
NUJNO potrebujem otroški voziček za dvojčke. Tel. od 13. do 15. ure na št. 040/911442.
JK ČUPA prodaja jadrnice tipa F. J. po zelo ugodni ceni (350.000 lir). Informacije in ogled na sedežu v Sesljanu.
V GRLJANU iščem enkrat tedensko pomoč pri likanju, po možnosti ob sobotah. Telefonirati v večernih urah na št. 224407.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim lepega črnega mucka ali belo malo mucko, oba stara tri mesece in navajena na čistočo v stanovanju. Telefonirati ob večernih urah na št. 212119.
__________prispevki________________
V	spomin na Borisa Starca darujeta Vesela Starc in Marija Škerk 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Franca Petarosa ob 10. obletnici smrti darujeta žena in hči z družino 10.000 lir za KD Krasno polje in
10.000	lir za sklad M. Čuk.
Ob otvoritvi partizanskega kluba v Boljuncu darujejo Karmelo Maver (Nine)
10.000	lir, Ude Hrvatič (Boršt) 20.000 lir, Oskar in Sonja Sancin 50.000 lir, Stanko Vodopivec 10.000 lir ter Draga in Pepi Sancin platno v vrednosti 30.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob deseti obletnici smrti Antona Grgi-čadarujeta žena in sin z družino 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Karla Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 10) 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za ŠZ Gaja.
Ob 6. obletnici smrti Justine Škabar vd. Briščik daruje družina Škabar (Repen 5) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na M. Mangina daruje mama 30.000 lir v isti namen.
Ob 5. obletnici smrti Maria Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45) 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob tete Ane Kariž daruje Anica Succi (Repen 171) 10.000 lir v isti namen.
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIA-DERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«. Ponovitve jutri, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Dirigent Janos Sandor, režiser Giorgio Pressbur-ger. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1986-87 sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažumiranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažumiranja za vodenje malih obratov — finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini in mikro-računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu (40 ur) in 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom) ali tel. (040) 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
izleti
SPDT prireja 19. in 20. t. m. izlet na Hochstad v Lienških Dolomitih. Vse podrobnosti bodo še objavljene.
KD Rovte-Kolonkovec organizira 3-dnevni izlet od 15. do 17. avgusta v Kranjsko goro in okolico. Vpisovanje ob uri kosila na št. 827528 in ob sobotah od 20. do 21. ure v društvenih prostorih.
razna obvestila
Uradi SKGZ bodo do 31. avgusta poslovali s sledečim urnikom: ponedeljek-petek od 8. do 14. ure ter v soboto od 8. do 13. ure.
Izžrebane številke loterije festivala KPI v Boljuncu: prva nagrada (šestdnevno potovanje v Prago in Bratislavo za dve osebi) listek št. 3207, ostale številke po vrstnem redu: 2173, 4310, 5048, 2088, 3433, 2119, 5963, 4286 in 4588. Rezervne številke, ki pridejo v poštev po osmih dneh, so sledeče: 3957, 3143, 4871, 0148, 5659, 0284, 5461, 3723, 5708 in 3157. Informacije na št. 232223.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa sklicuje v torek, 15. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu REDNI SESTANEK ČLANOV. Na dnevnem redu je izlet na Koroško in razne druge pobude v poletnih mesecih.
Cepljenje psov proti steklini
Tržaška KZE sporoča, da se bo letno cepljenje psov proti steklini, začelo jutri, 3. julija in se zaključilo 2. avgusta. V ta namen je KZE usposobilo v tržaški pokrajini sedem živinozdravni-ških središč: v Trstu - Občinski pesjak, Ul. Orsera 8 (odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure); na Proseku - v klavnici nasproti "Elio Mobili" (ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure); v Miljah - avtobusni občinski park (ob torkih in sobotah od 9. do 10. ure); v Dolini - na Občini (vsak torek in soboto od 11. do 12. ure); v Nabrežini - v občinski klavnici (ob ponedeljkih in sredah od 15. do 16. ure); v Zgoniku - na Občini (ob torkih in petkih od 15. do 16. ure) in v Repnu - na Občini (vsak četrtek od 15. do 16. ure). KZE naprošča vse lastnike psov, naj prinesejo s seboj nagobčnik.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 10. 7. 1986	
Ameriški dolar 		..	1.475,—	Japonski jen 		8 —
Nemška marka 		683.	Švicarski frank 		836 —
Francoski frank 		212,—	Avstrijski šiling 		97,—
Holandski florint 		606,	Norveška krona 		197,—
Belgijski frank 		30,—	Švedska krona 		208,—
Funt šterling 		.. 2.265,—	Portugalski eskudo 		10,—
Irski šterling 		..	2.040,—	Španska peseta 		10,—
Danska krona 		182,—	Avstralski dolar 		890,—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar 		3,20
Kanadski dolar 		..	1.050,—	Drobni dinar 		3,20
			
			
Sadjarstvo še vedno donosno
Rudi Dujc zadovoljen v nasadu jablan
Kmetijstvo velja na splošno kot manj dohodkovna panoga našega gospodarstva. Da pa so znotraj kmetijstva še vedno rezerve in področja, kjer ne vlada administrativno določanje cen (kot pri mesu, mleku in pšenici) in ki prinaša dohodek, nam zatrjuje Vjanej Vičič, pospeševalec Temeljne organizacije kooperantov Vinakras Sežana.
Predstavi nam sadjarstvo v Brkinih in Vremski dolini, ki ima v ekstenzivni obliki že daljšo tradicijo. Stari kmečki nasadi jablan in sliv so tudi v Brkinih dajali dokajšen dohodek kmetom v času najboljše rodnosti. Večina nasadov, predvsem so to jablane in slive, je ostarelih, vendar še zmerom daje v rodnih letih nekaj sadja. To sadje pa zaradi slabe kakovosti ne predstavlja večje tržne vrednosti v svežem stanju. Uporabljajo ga predvsem kot surovino za predelavo v žganje. Brkinsko sadje pa je že v času Avstro-Ogrske slovelo in želo nagrade in priznanja, saj je okusnejše in kvalitetnejše kot v južnih predelih Jugoslavije. Jabolka s tega področja zorijo mesec kasneje in so zaradi vzdržnosti primerna za ozimnico. Pospeševalna služba TOK Sežana je v cilju poveča nja sadjarske proizvodnje ob sodelovanju Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane organizirala že leta 1974 nekaj manjših poizkusnih nasadov jablan.
Trem kooperantom v Vremski dolini se je leta 1977 pridružil še Rudi Dujc, ki je na površini v izmeri 5.800 kvadratnih metrov posadil 560 jablan sorte auil spur (zlati delišes), 127 jablan veli spur (rdeči delišes) in 293 jablan idared. Že v drugem letu je pridelal 590 kg jabolk, leta 1979 pa 900 kg. Pridelek, ki ga je zabeležil naslednjega leta, je ovrednoten kot prodani pridelek, saj je za lastne potrebe obdržal določeno količino jabolk doma. V letu
1980	je pridelal 4.600 kg jabolk. V letu
1981	ni pridelal nič zaradi spomladanske slane in žledu, ki je novembra 1980 uničil na območju Brkinov med drugim tudi 24.000 jablan. Naslednje leto mu je nasad obrodil 14.280 kg jabolk, 1983 leta pa 6.400 kg, leta 1984 je pridelal že 22.000 kg, lani pa 21.820 kg.
Letos pričakuje Albin Dujc, ki poleg svoje redne zaposlitve najde čas in veselje tudi za opravila v jablanovih nasadih, pridelek okrog dveh vagonov. Iz tega lahko sklepamo, da so poizkusni nasadi, ki so bili ustrezno oskrbovani, pokazali nadpovprečne rezultate in zato so tudi dohodkovno rentabilni.
Tako je imel Dujc, ki vestno vodi prikaz stroškov in dohodkov, s prodajo jabolk v zadnjih treh letih več čistega dohodka kot pa je enoletni neto osebni dohodek industrijskega delavca. Mogoče kdo ne bo verjel tem rezultatom, vendar so resnični in se lahko pri pridelovalcu ali pri pospeševalcu prepriča.
Dujc posveča veliko pozornosti oskrbi in vzgoji sadnega drevja. Zato je imel v kritičnih letih, ko so bili ostali nasadi širom po Sloveniji okuženi z raznimi boleznimi in škodljivci zaradi toče, primerno zdravstveno stanje jablan in tudi dober pridelek na vseh sortah. Ob strokovni pomoči pospeševalcev je izvajal zimsko in zeleno rez, oskrboval tla z gnojenjem in drugimi posegi, škropil in tretiral s herbicidi ter izvajal ostale agrotehnične ukrepe. Lani je škropil 17-krat, leto poprej tudi 18-krat. V ta škropljenja so vračunana tudi foliarna škropljenja in škropljenje z endrinom proti voluharju in herbicidi proti plevelom. Trudi se, da bi zmanjšal število škropljenj, predvsem uporabo insekticidov, ki so bolj strupeni. Zaradi prevelike porabe
insekticidov je prejšnja leta imel težave z napadom rdečega pajka oziroma sadne pršice. Zato želi v svojih nasadih imeti manj rdečega pajka.
Do sedaj je s prodajo jabolk zadovoljen in nima problemov, saj je na Primorskem le brkinski okoliš primeren za pridelavo jabolk. Pri tem je zelo pomembno, da brkinska jabolka dozorijo sredi oktobra — torej mesec dni kasneje kot drugod po Sloveniji, in so zaradi tega primernejša za skladiščenje oziroma ozimnico, saj se dlje časa vse do pomladi obdržijo. Hudo mu je, ko spremlja jesenske in sorazmerno višje spomladanske cene jabolk. V Italiji pa so jeseni jabolka dražja kot pri nas, spomladi pa cenejša. Kot ostale sadjarje s tega območja ga moti tudi to, da nimajo hladilnic, saj bi tako lahko prodajali svoja jabolka tudi spomladi in bi bil zaslužek večji. Vendar ugotavlja, da je pri tako majhni pridelavi nesmiselno graditi hladilnice.
Študija o razvojnih možnostih kmetijske proizvodnje v Brkinih v sadjarskem delu, ki ga jo je opravila Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, opredeljuje Brkine kot potencialno sadjarsko območje. Za sadjarstvo je predvidenih nekaj več kot 200 ha zemljišč, na katerih naj bi dosegali dokaj visoke pridelke. Kot ostali poizkusni nasadi, ki si bili ustrezno oskrbovani, je tudi Dujčev v Škofijah pokazal nadpovprečne rezultate in zato lahko s ponosom ugotavljamo, da so Brkini z Vremsko dolino primerni za sodobne nasade jablan.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
filmi na tv zaslonu
LJUBITELJI GLASBE - The Musič Lovers, 1971
Režija: Ken Russel. Igrajo: Richard Chamberlein, Glenda Jackson, Christop-her Gable, Max Adrian.
TV Ljubljana, nocoj ob 23.05.
Biografski film prikazuje atipično podobo velikega ruskega skladatelja Čaj-ovskega. Režiserja ne zanima tista plat, ki jo običajno obravnavajo šolski učbe-ruki, ampak skuša prodreti in razvozlati intimnost in čustvenost skladateljevega življenja, predvsem odnose do žensk: do žene, sestre in bogate mecenke, ki ga je vseskozi podpirala, pa tudi homoerotičnost skladatelja. Režiser uporablja glasbo le kot spremljavo - ozadje svojega podoživljanja življenja Čajkovskega: torej kot sredstvo ustvarjanja vizualnega - filmskega - sporočila. Tragična zakonska ljubezen skladatelja, ki je zapustil ženo, sodi med najboljše realizacije solidnega angleškega filmskega in televizijskega režiserja.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BR0NSKIBEAT - TRUTHDARE DOUBLEDARE LP
Nekdanji steber ansambla Bron-ski Beat Jimmy Sommerville je po nekajletnem in zelo uspešnem sodelovanju zapustil skupino. Odločitvi so botrovali Sommervillovi notranji umetniški konflikti in vrsta' nerešenih psiholoških problemov. Njegovi ideološki koncepti so anarhija, ekstremizem, revolucija, tako kot za Vanesso Redgrave na filmskem področju ali za Roberta Wyatta in Jihnnyja "Rotten" Lydo-na, ko sta se pojavljala z istimi problemi v svetu rocka.
Z Jimmyjem Sommervillom je odšel tudi njegov nenadomestljivi glas, kljub temu so Bronski Beat ohranili prijeten in pester glasbeni stil, t. j. britanski gay-pop, ki bi ga lahko primerjali prvim songom Gi-orgia Morodederja, ko je še delal v Miinchenu. Glavni vokalist je tokrat John Jo, ki se ne more meriti s Sommervillom, znal pa je mojstrsko izkoristiti svoje glasovne sposobnosti. Leader skupine je sedaj Ste-ve Bronski, popularnemu triu pa zvesto sledi še štirinajst glasbeni-
x-----------------------------
kov, to so violinisti, pihalci in pevci.
Nova LP plošča vsebuje več dobrih motivov, ki jih bomo našteli kar od začetka: Hit That The Per-fect Beat; Truthdare Doubledare;
Cmon, Cmont; Punishment For Love; We Know How It Feels; This Heart; Do II; Dr. John; In My Dre-ams.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za:. Moj predlog:..
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
11.15	Televideo
13.00	Glasb, odd.: Voglia di mušica;
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Beatrice Cenci (It., zgod., 1956, r. R. Freda, i. M. Granelli, G. Cerci, M. Presie)
15.20	Dok.: Animali del mondo
15.50	Risanka: L’orso Smokey
16.30	Magic show - vodi T. Binarelli
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Nanizanka: Giovani ribelli
17.55	Risanka: Tom story
18.40	Risanka: Dinky dog
18.50	Nadaljevanka: Nelson (3. del)
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Colosseum: I giochi del brivido
21.30	Film: Conta fino a tre e prega (ZDA, pust, 1955, r. G. Sherman, i. V. Heflin, J.Wood-ward, R. Burr, P. Carey)
22.15	Dnevnik
22.25	Film: Conta fino a tre e prega (2. del)
23.10	Boks: Galici - Zappaterra
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Zabavna oddaja: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro
16.10	Film: Un americano alla corte di re Artii (ZDA, pust., 1949, r. T. Garnett, i. B. Crosby, R. Fleming
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Un caso per due
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - La donna del carcerato
21.35	Športna oddaja: Facce piene di pugni, vodi Gianni Mina
22.35	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Sguadriglia Top Sec-ret - Chi ritrova un amico
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Cartagine in fiamme (pust., It. 1959, r. C. Gallone; i. P. Bras-seur, P. Stoppa)
11.15	Televideo
16.00	Odbojka: finalno srečanje za pokal interomnia
17.30	Svetovno prvenstvo v plavanju
19.00	Dnevnik
19.35	Deželne vesti
19.25	XXIX Festival dei Due Mondi di Spoleto
20.00	II bambino degli anni '90
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: L'arte della commedia
22.35	Dnevnik
23.00	Glasbena oddaja: Concertone -David Bowie (1. del)
Sydney Dance Company in After Venice na festivalu v Spoletu, RAI 3, 19.25.
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke
18.45	Nanizanka: Flipper (10. del)
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vremenska napoved
20.15	Ne prezrite
20.25	Angleška dokumentarna serija: Amazonka - Sence v divjini-Indijanci Amazonke, (4. del)
21.10	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved 12.58 TV nocoj in jutri
22.05	Nanizanka: Bergerac (12. del)
23.05	Čajkovski in ljubitelji glasbe
Farrah Favvcett v filmu Brucia-ta dal sole, Rete 4, 15.50.
17.00	Otroški spored. Risanka Lamu deklica iz vesolja
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki; TRST — WWF o lokaciji sinhrotrona TRŽIČ — Podpisi proti ojačenju ter-mocentraie na premog TRST — Predstavitev knjige o Mira-marskem parku
ŠTIVAN (TS) — Koncerti v štivanski cerkvi
MILJE (TS) — Zaključek festivala mladinskih gledališč
19.30	TVD Stičišče
19.50	Jazz na ekranu
20.30	Film: Sadist (r. Jospeh Cates, i. Sal Mineo, Juliet Prowse)
21.55	TVD vse danes
22.05	Dok.: Desetletje uničenja
23.05	Jazz festival na Bledu
23.30	Nanizanka: Lucy
i_ JU CANALE 5
8.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče,
9.30	Una famiglia ame-ricana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat in 12.30 Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.25 La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Ualbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak
20.30	Nadaljevanka: II se-gno del Toro (3. del)
22.30	Concerto: Orchestra filarmonica del Teatro alla Scala
Ob koncu tednik:Premiere in nanizanka: Sceriffo aNew York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Idolo da coperti-na
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
Nana, Pandemonium, Piccole donne, She-ra la principessa del petere
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.30	Nanizanka: Charles-ton
15.50	Film: Bruciata dal sole
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'-amore
20.30	Zabavni program: Le follie di W le donne, vodita Amanda Lear in Andrea Giordana
22.40 Nanizanke: Casablanca, 23.30 Vicini troppo vicini, 24.001 Ropers
0.30 Film: II gabbiano (Dram., 1977, r. M. Bel-locchio, i. L. Betti, G. Brogii)
^|> ITAUA1	|
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: I desperados della frontiera (western, 1955, i. R. Calhoun, C. Miller)
11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge in ob 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cu-ore, Lo specchio magi-co
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Nanizanka: I ragazzi del Computer
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Master
21.20	Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (1972., i. G. Gemma, G. Eastman, M. Mell)
23.00	Športna oddaja
0.30 CoolMillion
1.50	Nanizanka: Strike for-ce
EMSlS TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
15.00	Nanizanka: Andrea Celeste
15.45	Nanizanka
17.00	Zabavni spored: Tivu-landia, vmes nanizanka in risanka
19.30	Nanizanka: Ouattro in amore
20.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
20.30	Film: Colpo di sole (kom., 1968, r. M. Guer-rini, i. A. Steni, A. Lio-nello)
22.30	Nanizanka: I nuovi Rookies, i. Kate Jackson
23.30	Film: Cella 23 a un passo dalla morte
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
[1% TELEFRIULI
13.00	Film: I pirati di Tortu-ga (pust., r. Robert D. Webb, i. Ken Scott)
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.00	Nanizanka: Attenti ai ragazzi
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.30	Film: II marchio di kriminal (pust., r. Fernan-do Cerchio, i. Glenn Saxon, Helga Line)
22.30	Telefriuli notte
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
1.00 Novice iz sveta
H# TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše,- 8.10 Stoji učilna zidana; 9.00-10.00 Glasbeni almanah (1. del) 10.10 Koncert v luteranski cerkvi v Trstu: komorna skupina Mozart Ensemble; 11.25—13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00, lahka glasba; 13.20 Najboljši zbori lanskega tekmovanja Seg-hizzi; 13.35 Glasbeni almanah (zadnji del) 14.00—17.00 Poletni mozaik (1. del), plesna ura sede, 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Počitniški pozdravi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Na lepi modri Donavi; 14.40—15.25 Popoldanski mozaik;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja,- 17.05 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov (Jakob Gallus); 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25
Iz naših sporedov; 22.30-24.00 Iz glas--bene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.20	Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Val 202; 13.00—15.00 Otvoritev - Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.00	Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Piranski glasbeni večeri: baročna glasba.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
7.00—	12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash-back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.40 Poje Toto Cotugno;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45—18.30 Počitnice v Jugoslaviji; 18.00- 18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Toto Cotugno;
20.00—	06.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodi Igor.
Skupščina goriške KZE odobrila načrt reorganizacije zdravstva
Zadnjo besedo ima zdaj Dežela
Od danes do nedelje v Gabrjah poletni praznik KD Skala
V Podgori praznik Unitd
Glavna skupščina goriške Krajevne zdravstvene enote je včeraj, po več kakor triurni razpravi, odobrila načrt preureditve javne zdravstvene službe na Goriškem, ob upoštevanju smernic deželnega zakona št. 28/85. Za načrt je glasovalo 22 članov glavne skupščine (15 predstavnikov KD, 4 socialisti, ter po en predstavnik PSDI, PRI, SSk). Komunisti so še pred glasovanjem zapustili dvorano pokrajinskega sveta; ravno tako republikanec Zanetti, ki je tudi župan v Gradežu, ter nekateri drugi člani skupščine.
Goriška KZE je tako po dolgih polemikah vendarle zadostila obveznosti in se tako, vsaj za zdaj, ognila nevarnosti komisarske uprave. Načrt preureditve javne zdravstvene službe na Goriškem, ki naj bi veljal v prihodnjem srednjeročnem obdobju, je bil formalno odobren, vendar, kakor je bilo slišati včeraj, neposredno po glasovanju, s tem še ni rečeno, da je nevarnost komisarske uprave povsem mimo. Zadnjo besedo ima namreč dežela, ki mora načrt potrditi ali ga zavrniti. V tem primeru je imenovanje komisarske uprave skoraj neizbežno.
Včerajšnje zasedanje glavne skupščine KZE je bilo skoraj v celoti namenjeno razpravi in odobritvi dokumenta, ki je predstavljal vzrok za zelo hude spore med predstavniki raznih
strank na Goriškem v zadnjem obdobju in tudi pomenil enega glavnih vzrokov za politično—upravno krizo v nekaterih krajevnih ustanovah. Po poteku razprave sodeč, to obdobje še ni povsem mimo, čeprav je bil prejšnji petek med predstavniki strank deželne koalicije dosežen sporazum.
Razprava o izvršilnem načrtu reorganizacije zdravstvene službe — popolnoma upravičeno ga imenujejo izvršilni solidarnostni načrt zdravstva — se je pričela z daljšim poročilom predsednika KZE Cesareja Calzolarija, ki je najprej nakazal dolgotrajni postopek za reorganizacijo javne zdravstvene službe, opozoril na številna zapletena vprašanja in težave, ki se javljajo zlasti v goriški KZE ob izvajanju splošnih smernic deželne in državne politike v zdravstvu. "Z načrtom ne bomo na mah razrešili vseh problemov, vendar pa predstavlja osnovo, na kateri bomo lahko začeli graditi novo, boljšo strukturo zdravstva." V razpravo je takoj zatem posegel socialist Gi-orgio Dellago, ki je obrazložil, kakšen je pristop socialistov do načrta. "Odobravamo dokument le kot splošno smernico, medtem ko se bo treba o posameznih specifičnih zadevah še dogovarjati." Tako tudi glede bolnišnic v Gradežu in Krminu, ki naj bi ju spremenili v nekakšni zdravstveni in
asistencialni ustanovi, morda pa tudi ustanovi, kjer bi nudili oskrbo in zavetišče ostarelim občanom.
Zelo kritični so bili v svojih posegih komunisti. Tako je načelnik skupine Salomoni zahteval, da se pred razpravo in glasovanjem o načrtu preureditve zdravstva razpravlja najprej o odnosih med strankami večine, ki da še zdaleč niso urejeni. Načrt, ki kljub številnim kritikam ni bil skoraj v ničemer spremenjen, je označil kot načrt protireforme zdravstva, psihiatričnega varstva, akt, ki pomeni konec delovanja družinskih posvetovalnic in ki v bistvu formalizira zaprtje bolnišnic v Krminu in Gradežu. Salomoni se je skliceval na tri dokumente, ki so jih komunisti predstavili v zadnjih mesecih in zahteval, da se o njih razpravlja. Razprava je trajala dobre tri ure s posegi številnih predstavnikov, med temi tudi gradeškega župana Zanetti-ja, ki je napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, kljub temu da mu je vodstvo stranke poslalo s telegramom direktivo, naj voli za.
Nekaj pred 14. uro je končno prišlo do glasovanja. Najprej je skupščina z večino glasov zavrnila tri dokumente, ki so jih predstavili komunisti. Slednji so zatem zapustili dvorano, kjer so ostali le predstavniki večine in precej številna delegacija občanov Gradeža.
Na trgu pri vodnjaku v Gabrjah je vse nared za poletni praznik, ki ga prireja domače kulturno društvo Skala. Prireditev se bo pričela drevi ob mraku, nadaljevala pa se bo tudi jutri in v nedeljo, ko bo v popoldanskem času na vrsti zanimivo tradicionalno tekmovanje v košnji.
Nocoj bo na sporedu tekmovanje v briškoli in ples ob glasbi Novega ansambla iz Štandreža. Ples bo tudi jutri in v nedeljo zvečer, obakrat z ansamblom Prijatelji. Seveda bodo na prireditvenem prostoru delovali kioski z jedačo na žaru in domačo kapljico.
V nedeljo bo, kot rečeno, tekmovanje v košnji. V prizadevanju za oživljanje starih kmečkih tradicij, ki so bile nekoč razširjene ne samo v vasi, pač pa tudi v širši okolici, so se pred nekaj leti v Gabrjah odločili, da svoj poletni praznik popestrijo z uvedbo tekmovanja, ki je globoko zakoreninjeno v naši preteklosti.
Letos bo tekmovanje na sporedu že devetič. V stari kmečki spretnosti, ki je nekoč sodila med vsakodnevna opravila, a se danes z modernizacijo tudi v kmetijstvo postopoma izgublja, se bodo pomerili tako moški kot Ženske. Poleg domačinov ter koscev in kosic iz sosednih vasi napovedujejo svojo prisotnost tudi tekmovalci iz Škofje Loke, ki so že stalni gostje gabrskega praznika. Tekmovanje v košnji se bo odvijalo na travniku blizu
prireditvenega prostora v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri.
Te dni se odvija tudi praznik komunističnega tiska v Podgori, na prireditvenem prostoru pred športno palačo. Vsak večer je na sporedu ples. Jutri ob 20.30 bodo v okviru praznika predstavili knjigo Giovannija Padoana -Vannija z naslovom Partizanska epopeja na meji med dvema svetovoma. Sodelujejo Silvino Poletto in zgodovinarja Fabio Zanini ter Branko Marušič. V nedeljo popoldne se bo odvijalo deželno prvenstvo v hitrostnem kotalkanju. Praznik se nadaljuje do ponedeljka ter še prihodnji teden od četrtka do ponedeljka, 21. t. m.
Nocoj v Gradišču duo Blasco-Soro
V okviru koncertnega sporeda, ki ga glasbeno društvo Lipizer prireja v Gradišču, bosta drevi ob 21. uri nastopila v dvorani Bergamas flavtist Gior-gio Blasco in pianistka Maura Soro Percacci. Na sporedu so skladbe Hay-dna, Dopplerja, Faureja, Viozzija in Bollinga.
Spored poletnih koncertov v Gradišču obsega pet večerov, ki se bodo zvrstili do začetka avgusta, na katerih se bodo občinstvu predstavili mladi glasbeniki in komorni ansambli iz naše dežele.
ERSA prireja tečaje za rejce malih živali
Dejavnost primerna za gorata področja
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) bo, kot kaže, podprla nove pobude, ki naj bi okrepile kmečko gospodarstvo zlasti na goratih območjih. Na zadnji seji upravnega sveta ustanove, ki je potekala v Gradišču, so namreč sprejeli sklep o organizaciji strokovnih tečajev za vzrejo živali za pridobivanje krzna. Ta dejavnost naj bi v znatni meri pripomogla k povečanju sicer bolj skromnih dohodkov, ki jih daje kmetijstvo na goratih območjih. Upravni svet ERSE je za organizacijo strokovnih tečajev namenil tudi že prva finančna sredstva v višini 200 milijonov lir. Tako izhaja iz tiskovnega poročila. Kako se bo pobuda odvijala naprej pa je v mnogočem odvisno od mladih kmetovalcev, oziroma od tistih, ki imajo namen ukvarjati se s to, razmeroma novo dejavnostjo.
Poleg zgoraj omenjene odločitve, je upravni svet razpravljal tudi o vrsti finančnih posegov v korist zasebnih kmetijskih proizvajalcev in zadrug. Tako so odobrili za 4,4 milijarde jamstev na posojila ter različne prispevke. Jamstva na posojila bodo med drugimi koristile Zadruge Friulcarne iz Vidma, Consorzio Friulano Agricoltori Biologici iz Tolmeča, Krminska zadružna klet in konzorcij za proizvodnjo sira Montasio iz Codroipa.
Na isti seji so, kakor izhaja iz poročila, odobrili tudi spremembo v prora-
čunu za tekoče leto in najem posojila s katerim bodo financirali namestitev posebne naprave za ponovno izrabo toplotne energije v cvetličarskem centru .
Veliko turistov na Novogoriškem in v Posočju
Na območju Nove Gorice pa tudi drugod na Goriškem imajo za turiste okoli tisoč petsto ležišč v hotelih in v drugih javnih objektih ter v zasebnih hišah. Velik del teh zmogljivosti je sedaj na vrhuncu turistične sezone zasedenih.
Največ turistov je seveda v Bovcu in drugod v Posočju, pa v Črnem vrhu nad Idrijo in v Cerknem. Manj je obiskovalcev na Lokvah, saj je to turistično središče precej zanemarjeno, o čemer smo tudi v Primorskem dnevniku že večkrat poročali.
Turistični tokovi potekajo seveda tudi prek obeh mednarodnih prehodov, v Rožni dolini in v Vrtojbi-Štandrežu. Zaradi zamudnih carinskih kontrol in postopkov pa na obeh mejnih prehodih prihaja večkrat do gneče in zamud, kar povzroča tudi nejevoljo domačih in tujih potnikov, (m.d.)
Srednjeveška nekropola v Romansu pomembno arheološko najdišče
Odkopanih in evidentiranih že okrog 50 grobov
Strokovnjaki in sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo te dni zaključujejo prvi poseg odkopavanja srednjeveškega grobišča v Romansu. Grobišče so odkrili, kakor smo že poročali, pri zemeljskih delih za namestitev vodnega stolpa vodovodnega omrežja Caf o. V tej prvi fazi je šlo v bistvu za nujnosten poseg. Široka raziskovalna akcija pa bo predvidoma šele prihodnje leto. Nekropola je namreč po dosedanjih ugotovitvah precej večja, kakor je bilo videti prvi trenutek. Doslej so, po podatkih sodelavca Zavoda za spome-
niško varstvo Vinicia Tomadina odkopali 27 grobov, evidentirali pa so nadalje prisotnost sedemnajstih drugih grobov. Prva, zaščitna izkopavanja je vodila dr. Franca Scotti, ravnateljica deželnega Zavoda za spomeniško varstvo. Najdba nekropole iz zgodnjega srednjega veka v Romansu je dogodek, za katerega se zanimajo strokovnjaki iz vse države. Nadaljnje raziskave in odkopavanje prihodnje leto naj bi bili namreč v okviru vsedržavne akcije. Strokovnjaki računajo na to, da bodo poleg grobov našli tudi temelje stare cerkve sv. Jurija oziroma morebitnih drugih zgradb. Ruševine stare cerkvice so bile menda še vidne pred dobrimi dvesto leti. Danes priča o nekdanji zgradbi le še ime. Pri raziskavah se nameravajo strokovnjaki poslužiti seveda najsodobnejših tehničnih pripomočkov, fotografskih posnetkov iz zraka in z infrardečimi žarki itd.
Po prvih ugotovitvah je grobišče nastalo v obdobju od 6. do 8. stoletja po našem štetju, v njem pa so bili pokopani domačini, prebivalci kraja, in kot je mogoče sklepati na podlagi najdenega orožja, tudi langobardski vojščaki. Pravzaprav so v grobovih vojščakov doslej našli največ predmetov, medtem ko so grobovi, ki naj bi pripadali domačinom, zelo revni. Izjemo predstavlja le ogrlica (upodobljena na sliki), ki so jo našli v enem od grobov in ki po lepoti in obliki sodi med pomembnejše najdbe iz zgodnjega srednjega veka. Ugotovitve ob odkopavanju nekropole v Romansu bodo nedvomno zanimale tudi slovenske arheologe in zgodovinarje. Romans je namreč na robu slovenskega etničnega ozemlja.
Od nekdaj je bilo tu stičišče med slovanskim in romanskim prebivalstvom, o čemer je mogoče sklepati že tudi po izvoru samega imena kraja.
Rajonski svet v Štandreža
Predlog za obnovo vaških jeder in ocena občinskega proračuna
Na seji rajonskega sveta v Štandrežu je bil govor o določanju con za obnovo starih mestnih jeder in pa o občinskem proračunu, posebej glede postavk, ki neposredno zanimajo štandrež.
Nova deželna zakonodaja predvideva za obnovo starih hiš in mestnih jeder znatne olajšave v obliki nizkoobrestnih posojil. V ta namen morajo občine evidentirati območja za obnovitvene načrte. To sicer ne izključuje možnosti olajšav za lastnike izven območij, saj lahko vsak zaprosi sam za finansiranje obnovitvenih del, gre pa za določitev homogenih predelov, kjer naj se uresničijo celoviti obnovitveni posegi. Rajonski svet je tako v Štandrežu predlagal območje okrog glavnega trga v vasi, Pilošč do ljudskih hiš IACP, dele ulic Tabai, sv. Mihaela, Ticino, Natisone, Livenza, Timavo.
Kot rečeno, lahko tudi vsak posameznik, v Štandrežu kot v drugih mestnih predelih, zaprosi naj se njegovo hišo vključi med poslopja, ki bodo imela pravico do olajšav iz deželne zakonodaje.
Glede občinskega proračuna, o katerem bo občinski svet razpravljal prihodnji teden, je predsednik Reščič ugotovil, da je v predlaganih postavkah vključena večina del v Štandrežu, ki jim je občinska uprava na predlog rajonskega sveta dala prednost. Najpomembnejša predvidena investicija bo šla za ureditev športnega igrišča (600 milijonov), kjer pa bo treba poskrbeti še za dodatno kritje, saj dosega v načrtu predvideni strošek milijardo lir. Skupnih 220 milijonov je y proračunu predvidenih za greznice, ureditev pločnikov in ceste v Ul. del Carso, 80 pa za popravilo poslopja osnovne šole. V druge, skupne postavke so vključeni še nekateri manjši posegi, ki zanimajo štandreško skupnost, kot na primer razširitev pokopališča, vzdrževanje cest in drugo.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	Tečaj za programiranje elektronskih računalnikov (175 ur).
2.	Tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur).
3.	Tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih podjetij (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. julija 1986 v Dijaškem domu v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure.
Črna točka v prometu v Sovodnjah
Križišče pri županstvu je treba preurediti
Oster ovinek na začetku Sovodenj, na pokrajinski cesti Zagraj — Gorica je v zadnjem času spet prizorišče številnih prometnih nesreč. Posebej pogoste so nesreče ob deževnem vremenu, kar je tudi razumljivo. Pred šestimi leti je pokrajinska uprava skušala razmere na cestišču izboljšati z namestitvijo plasti grobe asfaltne mase in z ureditvijo naklona cestišča. Nekaj časa ni bilo na tem mestu težjih nesreč. Razmere na cestišču pa so se, kot kaže, spet poslabšale. To je mogoče sklepati na podlagi števila prometnih nesreč. Del odgovornosti imajo vsekakor avtomobilisti sami in drugi udeleženci v prometu, ki preradi spreglada-jo znak o omejitvi hitrosti (40 km) prav pogostnost nesreč pa priča o tem, da bi bilo treba na omenjenem odseku ceste še kaj ukreniti za večjo varnost. Na to so v zadnjem obdobju sovodenj-ski upravitelji že nekajkrat opozorili pokrajino. Zaenkrat ni v načrtu nobenih ukrepov, pač pa bodo skušali križišče primerno urediti, ko bo dograjena nova pošta. Tak je bil nedavni odgovor goriške pokrajinske uprave. Vprašanje je zelo aktualno zaradi vse bolj gostega prometa, ki se odvija skozi Sovodnje.
Bevilacqua v Tržiču
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, ki je tudi predsednik posebne agencije za tržiš-ko pristanišče, si je včeraj ogledal pristaniške naprave v Portorosegi in se
dalj časa zadržal tudi v pogovoru z gospodarskimi operaterji in predstavniki zadruge pristaniških delavcev. Bevilacgua se je zanimal zlasti za možnosti povečanja dejavnosti pristanišča, potem, ko so bila v opremo in urejanje pomolov vložena znatna finančna sredstva.
Se prosta mesta na avtoportu
Vsi obrtniki, ki želijo uporabljati infrastrukture tovornega postajališča pri Štandrežu, lahko dobijo ustrezne informacije na sedežu Združenja obrtnikov. Največje možnosti izkoriščanja imajo avtotransportna podjetja, saj so še prosta mesta za hranjene raznega orodja in parkirna mesta za tovornjake.
Nagrada za nalogo o javnih prevozih
Konzorcij za prometno območje tržaške in goriške pokrajine razpisuje nagrado v višini milijona lir za najboljšo diplomsko nalogo, ki bo obravnavala vprašanje javnih prevozov krajevnega značaja. Prošnje lahko vložijo le tisti, ki so v akademskem letu 1984/85 stanovali v tržaški ali goriški pokrajini. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Konzorcija, Ulica Duca d Aosta 76, v Tržiču.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »9 settimane e mez-zo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »Žena Apač«.
DESKLE 19.30 »Ni lahko z moškimi«.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica vabi 13. julija na Jalovec. Odhod ob 5. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
Društvo nadalje obvešča, da pripravljajo od 30. julija do 5. avgusta izlet v Zahodne Alpe, na krožno pot okoli Mont Blanca. Podrobne informacije dobijo interesenti pri predsedniku društva.
________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Karla Vižintina darujejo nečaki Marica, Elizabeta, Vera in Jožko 120 tisoč lir za sekcijo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Valerija Reščič vd. Makuc iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 16.40 Štefan Vižintin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Dolu.
Razstava v Beneški galeriji v Špetru
Do nedelje razstava slik z letošnjega ex tempore
Septembra velika razstava v Bologni
V Beneški galeriji bodo še do nedelje, 13. t. m., razstavljene slike, ki so lih umetniki izdelali na sedmem ex tempore, ki je imel kot temo " Podobe Nadiških dolin".
„ Ex tempore sodijo navadno med manjše" likovne prireditve, saj sodelujejo na njih navadno začetniški slikarji ali pa otroci, amaterji itd. To seveda ni vedno tako, saj imamo tudi ex tempore, ki privabijo znane slikarje. Prav gotovo sodi beneški ex tempore
med pomembnejše manifestacije, ki niso le okvir kake večje in razčlenjene prireditve.
Prvič gre za mednarodno prireditev, saj se v Spetru zberejo, in tudi letos so se zbrali, slikarji iz različnih krajev tostran in onstran meje. Nagrade, ki so jih dobitniki prejeli, imajo svoj prestiž, pokroviteljstvo nad manifestacijo pa ima Dežela FJK. Sama žirija je pri izbiri dokaj zahtevna. Nagrade pode-*’
ljuje predvsem tistim umetnikom, ki dokažejo samosvoj izraz in jasno težnjo po iskanju novih umetniških govoric. Poleg tega so slike razstavljene dva tedna, in to ne v kakih stranskih prostorih. Letos smo si dela lahko ogledali v osrednji Beneški galeriji.
Letošnji ex tempore predvideva poleg nagrade žirije tudi nagrado občinstva. Tako bodo lahko obiskovalci zbrali delo, ki jim je najbolj všeč, še do nedelje in svojo izbiro napisali na poseben listek.
Naj zapišemo, da so razstavljena dela raznolika. Nekatera segajo po re-
alističnem slikanju beneških vasi, hiš, ljudi in raznih domačijskih prizorov. Več pa je slik, ko umetnik podaja svoje posebno gledanje in se poslužuje abstraktnih motivov. Nadiške doline se strnejo v trenutke, vizije , barvne občutke, ki včasih lahko povedo več kot realistična podoba.
Po končani razstavi bodo v Beneški galeriji (sedaj se nahaja v novih prostorih nasproti špetrskega županstva) razobesili slike raznih avtorjev, ki bodo visele ha panojih čez poletje tja do odprtja nove sezone.
Od 10. septembra bo v Bologni na ogled največja razstava v zgodovini o emilijanskem slikarstvu v 15. in 16. stoletju. Razstavo so naslovili: "Obdobje Correggia in Carraccijev".
Razstava bo takorekoč edinstvena priložnost za pregled emilijanskega slikarstva v zgoraj omenjenem obdobju in ogled izjemne figuralične produkcije emilijanskih mojstrov.
Kaže, da bodo razstavo nato prenesli v Združene države Amerike: to je prvič, da tako pomembno razstavo odprejo v Italiji in jo nato "posodijo" ZDA.
Palčič in Celiberti zaključila razstavo v Špetru
V ponedeljek se je v Špetru zaključila razstava Celiber-tija in Palčiča, ki so jo letos odprli v okviru pobude "Srečanja-Incontri”. Razstavo sta organizirala Študijski center Nediža in Združenje beneških umetnikov.
Občinstvo je tudi letošnjo razstavo dobro sprejelo in v lepem številu prišlo gledat razstavljena dela dveh deželnih mojstrov. Zapisati je treba, da ni šlo za razstavo, ki ponuja neko lažje "branje", nasprotno, bodisi Palčič kot Celiberti v
svojih delih poglabljata dileme človekove eksistence. Pri tem svojem iskanju ničesar ne poplitvita ali poenostavljata. Njuna govorica je dokaj kompleksna in zahtevna. To seveda ni preprečilo uspeha razstave.
Kot smo zapisali, so razstavo uradno zaključili, Celiberti pa je pristal na vabilo Beneške galerije, da svoja večja platna "prestavi" iz vhoda špetrske osnovne šole v prostore že omenjene galerije.
Svečani in pomembni trenutki iz naše preteklosti
Privlačnost slik je najpogosteje odvisna od čustvenega naboja, ki ga sprošča upodobljeni trenutek, ali od spominov, ki jih uspejo sprožiti. Nekatere slike pa so še posebej zanimive, ker pričajo o pretekli ali polpretekli dobi. Nekaj takih smo staknili v predalu in zdelo se nam je škoda, da vam jih ne bi posredovali. Slika na levi strani je reprodukcija iz knjige Metoda Turnška (Gorica, 1969) in predstavlja dva para v noši iz Kanal-
ske doline. Ostali dve sliki sta iz Benečije last Nina Špehonje, obe sta iz leta 1930, fotograf pa je bil Giuseppe Zorzo. Na prvi so upodobljene tri ženske z otrokom, torej verjetno članice iste družine, na drugi pa večja skupina kmetic iz Mrsina.
Tudi ne smemo pozabiti, da so se ljudje v preteklosti redko fotografirali in da so bile take priložnosti zato še posebno svečane, torej vredne najlepše obleke in "zbranega" izraza...
Zanimiva razstava kovancev o Trubarju
Pomorsko numizmatično društvo že nekaj časa skrbi za posebno numizmatično vitrino v prostorih poslovne enote Splošne banke Koper v Ilirski Bistrici. Poleg bančne ponudbe jugoslovanske numizmatike so v vitrini predstavljene tudi občasne tematske numizmatične razstave. Tokrat so miniaturni razstavni prostor posvetili kovancem, ki govore o očetu slovenske tiskane besede Primožu Trubarju.
Najbolj pritegne pogled velika Trubarjeva plaketa, ki jo je ob 400-letnici prve slovenske tiskane knjige oblikoval najvidnejši slovenski medaljer Vladimir Štoviček. Ob njej je razstavljenih še nekaj Štovičkovih mojstrsko izdelanih medalj.
Numizmatiki so predstavili tudi Trubarjev srebrnik, ki je po podatkih edini v Sloveniji. Izdali so ga slovenski izseljenci v Kanadi leta 1978 ob 60-letnici propada avstro-ogrske monarhije in osamosvojitve jugoslovanskih narodov. Serija je bila izdana v zelo majhni nakladi - 533 kompletov v srebru in 521 kompletov v zlatu. Poleg Trubarja pa so v seriji predstavljeni še drugi znani slovenski liki: Cankar, Prešeren, Slomšek, Baraga in Krek.
Razstava je skromen, a domiseln Prispevek k počastitvi Trubarjevega Praznika. Žal pa se v sodobni jugoslovanski numizmatiki le redko najdejo bki pomembnih osebnosti jugoslovanskih narodov (z izjemo Tita, Tesle in Bloudka), zato je tudi razstavljenih primerkov tako malo.
Jutri začetek Ohridskega poletja
Jutri se bo začelo znamenito Ohridsko poletje, manifestacija, ki si je pridobila sloves v svetu. Otvoritvena svečanost se bo začela z dramskim oratorijem Vlastimira Nikolovskega z naslovom Klimentu, posvečenega tisoč-stoti obletnici rojstva Klimenta Ohridskega, ki ga bo izvedel Makedonski simfonični orkester z dirigentom Angelom Šurevom.
Nato se bo zvrstilo še marsikaj, med tem posebej več uprizoritev najrazličnejših oper, koncertov, recitalov itd. Navedimo samo nekaj prireditev: nastop Melbourne Duo iz Avstralije, Italijanskega baročnega ansambla, ruskega pianista Rudolfa Kererja, Mije Aleksiča s kabaretnim večerom...
Seveda ne bo manjkal Slovenski oktet, naslednji dan pa bo večer ruskih samospevov z dvema znamenitima sovjetskima opernima pevcema. Posebno presenečenje bo pripravil turški violinist Suna Kai, da o Gekičevem Chopinovem večeru sploh ne govorimo. Ohridsko poletje bosta zaključila Collegium musicum iz Beograda in Gledališče Zvezdara s predstavo Tetovirane duše Slobodana Unkovskega.
Kot posebno atrakcijo je treba omeniti v okviru spremljevalnega programa nastope mladih glasbenih poustvarjalcev.
D0MA IN v SVETU DOBRO POZNAN
V zadnjih kvalifikacijskih tekmah tesna zmaga Jugoslavije in visok poraz Italije
»Plavi« z veliko težavo ZDA premočne za »azzurre«
JUGOSLAVIJA — KANADA 83:80 (45:42)	1
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 36 (5:8), A. Petrovič 16, Divac, Čutura 1 (1:2), Petranovič 4, Mutapčič, Radovič 2, Vrankovič, Radovanovič 7 (1:4), Arapovič, Dalipagič 14 (0:2), Cvjetičanin 3.
KANADA: Kelsey, Simms 9 (3:9), Pasquale 12 (0:1), Turcotte, Kazanow-sky 18 (4:6), Triano 15 (4:4), Besselik, Herbert, Munghar, Heath 3, Wiltijer 14 (4:6), Meagher 9 (3:4).
SODNIKA: Rigaš (Grčija) in Hunt (Avstralija); ON: Jugoslavija 22; Kanada 21; PON: Petranovič (30) in Radovanovič (40); TRI TOČKE: D. Petrovič 8, A. Petrovič 4, Cvjetičanin 1; Pasquale 2, Triano in Heath po 1;
ZDA — ITALIJA 86:64 (40:25)
ZDA: Bogues 4, Amaker 8, Kerr 2, K. Smith 20, Elliott 5, McKey 13, Seikaly 10, Robinson 12, GiUiam, C. Smith 12.
ITALIJA: Premier 3, Costa 1, Magnifico 14, Gilardi 7, Polesello, Bruna-monti 5, Villalta 8, Binelli 4, Riva 11, DelPAgnello 10, Marzorati 1, Sacchetti.
SODNIKA: Zych (Poljska) in Rigaš (Grčija); PM: Italija 12:19, ZDA 10:15; TRI TOČKE: Italija 3:7 (Gilardi 1:1, Brunamonti 1:2, Riva 1:4), ZDA 2:6
TENERIFE — Jugoslavija potuje v Oviedo z dvema dragocenima točkama na račun Kanade. »Plavi« so namreč sinoči po izenačeni, občasno tudi ostri in na koncu dramatični tekmi premagali zanje že po tradiciji neugodne Kanadčane, ki so tudi tokrat dokazali, da so izredno izkušena, homogena; ekipa. Če so »plavi« vknjižili predragoceni točki v boju za kolajne, pa so si sinoči verjetno tudi prislužili medaljo »nepriljubljenega moštva«. Že med samo tekmo so namreč gledalci v Tenerifeju bučno navijali za Kanadčane, po koncu srečanja, ko jih je Dražen Petrovič »pozdravil« z nesramno gesto, pa je bila zanje mera polna.
A povrnimo se k tekmi. »Plavi« so začeli s postavo: Aca in Dražen Petrovič, Dalipagič, Petranovič in Vrankovič. Po začetnem vodstvu Kanadčanov (7:2 v 2. min.), so Jugoslovani v 5. minuti povedli s 15:11, v 8. minuti pa kar z enajstimi točkami (24:13). Kanadčani se niso predali in so polčas sklenili le s točko zaostanka.
V drugem polčasu se je prav tako
nadaljeval izenačen in trd boj. Vrankovič je bil izreden v obrambi, D. Petrovič pa je predvsem s trojkami zalagal nasprotnikov koš. Kanadčani so z odličnimi Pasqualejem, Kazanow-skym, Trianom in Wiltijerem vračali »plavim« milo za drago in v 35. minuti celo povedli z 71:68. Jugoslovani so namreč imeli velike težave proti conski obrambi nasprotnikov. V zadnjih minutah pa je A. Petroviču, uspelo doseči nekaj odločilnih košev in dala vredna zmaga je bila tu.
Tiskovna konferenca po tekmi je bila kar živahna. Španski časnikarji so bili razburjeni in so vprašali čosiča, kaj misli o nešportni gesti D. Petroviča. čosič je odgovoril, da ni ničesar videl. Glede tekme je dejal, da je Jugoslavija zasluženo zmagala. Pohvalil je predvsem Vrankoviča za odlično igro v obrambi, Radoviča, A. Petroviča in seveda D. Petroviča. Trener Kanadčanov Donahue je med drugim dejal: »Dražen Petrovič je odličen košarkar, toda gotovo ni zgled pravega športnika. Sodnika sta nas oškodovala.«	(B. Lakovič)
(Bogues 0:1, Kerr 0:1, K. Smith 2:3, DALCEV: 4.200.
MALAGA — Vsak dvom je bil mimo že po prvi minuti igre. Kljub temu, da so ameriški košarkarji še vsi zelo mladi (poprečna starost 21 let) in da so predvčerajšnjim s težavo odpravili Portoriko, so proti Italiji dobesedno navdušili in gladko odpravili Bianchinijevo vrsto, ki je nemočno spremljalo nasprotnikove poteze.
Američani so vsilili svoj vrtoglavi ritem, izrabih svoje fizične sposobnosti, tako da so že v peti minuti strli odpor Italijanov, ki se jim niso nikoli uspeli približati. Robinson, McKey in Charles Smith so dobesedno gospoda-rili pod košema. Lovili so vse odbite žoge in uspešno blokirali večino italijanskih metov izpod koša, bekovski par Amakeir in Ken Smith pa je sijajno opravil svojo nalogo v napadu in obrambi.
Oh tolikšnem razpoloženju mladih A-meričanov ni nihče od italijanskih košarkarjev dobil priložnost za izstopanje, saj je bila razlika v vseh pogledih preočitna. Lahko rečemo, da sta zadovoljivo opravila svoje le Magnifico
Elliott 0:1); PON: Premier (31); GLE-
in Riva, v končni fazi srečanja pa sel je izkazal DelTAgnello, ki se je srčno in uspešno boril do konca.
Vsekakor gre še enkrat podčrtati, da ni bilo najmanjšega dvoma o zmagovalcu in da bi ZDA lahko slavile z mnogo večjo razliko, če bi ne občasno popuščale v obrambi. Zelo dobro je igral celo 158 cm visoki Tyrone Bogues, ki je bil s svojo hitrostjo nedosegljiv za italijanske beke. Kljub temu porazu se je Italija uvrstila v polfinalni turnir v Oviedu in sklenila kvalifikacijski del na drugem mestu v svoji skupini.
Lahko rečemo, da je dosedanji obračun italijanske reprezentance na letošnjem mundohasket zadovoljiv, saj je bil poraz proti Američanom nekako predviden, čeprav si nihče ni pričakoval tolikšnih proporci j.
Ameriško postavo sestavljajo sami talentirani košarkarji, M so tehnično in fizično tako rekoč brezhibni. Podatek kaže, da se tudi Amerika zanima za tovrstna tekmovanja, na katere je doslej pošiljala priložnostna moštva.
Izidi, lestvice in nadaljnji spored
IZIDI 6. KOLA
SKUPINA A: Francija - Panama 91:88; Španija - Brazilija 72:86; Grčija - Južna Koreja 98:80.
SKUPINA B: Urugvaj - Angola 83 proti 81; SZ - Avstralija 122:92; Izrael - Kuba 88:78.
SKUPINA C: Portoriko - Slonokoščena obala 91:55; ZRN - Kitajska 81:80; ZDA - Italija 86:64.
SKUPINA D: Nizozemska - Malezija 110:66; Jugoslavija - Kanada 83:80; Argentina - Nova Zelandija 89:64.
KONČNE LESTVICE KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN
A SKUPINA: Brazilija in Španija 8, Grčija in Francija 6, Panama 2, Južna Koreja 0. Kvalificirane: Brazilija, Španija in Grčija.
SKUPINA B: SZ 10, Izrael 6, Kuba 4, Urugvaj in Avstralija 4, Angola 2. Kval.: SZ, Izrael in Kuba.
SKUPINA C: ZDA 10, Italija 8, Kitajska, Portoriko in ZRN 4, Slonokoščena obala 0. Kval.: ZDA, Italija in Kitajska.
SKUPINA D: Jugoslavija 10, Kanada 8, Argentina 6, Nizozemska 4, Nova Zelandija 2, Malezija 0. Kval.: Jugoslavija, Kanada in Argentina.
SPORED POLFINALNIH SKUPIN BARCELONA
1. KOLO (13. 7.): Brazilija - Kuba; Španija - Izrael; Grčija - SZ; 2. KOLO (14. 7.): Španija - SZ; Brazilija - Izrael; Grčija - Kuba; 3. KOLO (15. 7.): Španija - Kuba; Brazilija - SZ; Grči-
jel — IZrI*clel
LESTVICA: SZ in Brazilija 4; Španija in Izrael 2; Grčija in Kuba 0.
-	OVIEDO
1. KOLO (13. 7.): ZDA - Argentina; Kanada - Italija; Kitajska - Jugoslavija; 2. KOLO (14. 7.): ItaUja - Jugoslavija; ZDA - Kanada; Kitajska -Argentina; 3. KOLO (15. 7.): Italija -Argentina; ZDA - Jugoslavija; Kitajska - Kanada.
LESTVICA: ZDA in Jugoslavija 4; Italija in Kanada 2; Kitajska in Argentina 0.
Finalni del bo od 17. do 20. 7. v Madridu.
S slabim odnosom do dela tudi talentov ni
TENERIFE — Minil je taden dni, odkar smo v Tenerifeju, sonca pa od nikoder. Otok Tenerife je dokaj »čuden«: v Puertu de la Cruz (nahaja se na zahodnem delu otoka, proti Atlantiku), kjer smo nameščeni skupno z vsemi reprezentancami, je stalno oblačno, v Santa Cruz (približno 40 km daleč), kjer je športna dvorana, pa je bilo vreme vseskozi sončno in lepo. In dejali so, da je na tem otoku julija meseca povprečno le en deževen dan . . .
Ob dosedanjih skromnih košarkarskih predstavah je beseda v raznih taborih tekla bolj o vremenu kot o basketu. V pogovorih, ki smo jih imeli z raznimi trenerji in igralen ekip, smo lahko ugotovili, da je večina le-teh nezadovoljna s kakovostno ravnijo tega mundiala. Res je, glede na konkurenco v
štirih izločilnih skupinah, tudi pričakovati ni bilo kaj prida kakovostne igre. Svetovno prvenstvo pa je vendarle priložnost, da se uveljavijo vsaj nekateri mladi posamezniki. Vse kaže pa, da velikih talentov na obzorju ni. Tu v Španiji imajo glavno besedo že znane košarkarske zvezde,
V Španiji so mnogo pričakovali od ameriškega centra Davida Robinsona, ki pa jel doslej igral spremenljivo. Mnogo so pisali tudi o Italijanu Bi-nelliju, za katerega so se zanimali celo ameriški profesionalci. Bolonjski košarkar pa je bolj malo igral. Tu v Tenerifeju pa nas je ugodno presenetil visoki nizozemski center Rik Smits (19 let, 221 cm).
Nekateri pravijo, da je sicer košarka vse bolj
popularna v svetu, odnos do igre in do dela pa je znatno slabši. Talentov je sicer veliko, le-ti pa kaj kmalu ob takojšnji slavi (in seveda ob ogromnem zaslužku) pogorijo.
To pa ni značilno le za amatersko košarko po svetu, kriza talentov je tudi v sami domovini ba-sketa — v ZDA. Zato prisotni strokovnjaki tu v Španiji z zanimanjem in radovednostjo gledajo na nove »košarkarske države«, kjer je navdušenje za ta šport še pristno. In verjemite, kar lepo je bilo gledati Malezijce, ki so proti Novi Zelandiji »grizli« za vsako žogo, se skupno veselili ob vsakem košu. Tudi to je kvaliteta, na katero so v marsikateri reprezentanci (in tudi jugoslovanski) pozabili.
Zato tudi toliko talentov ni . . . (B. Lakovič)
Črne stave: De Biase obtožuje Piedimonteja in Braghina
Položaj Triestine ni rožnat
Položaj Triestine ni v zvezi s črnimi stavami prav nič rožnat. Včeraj je šef preiskovalnega urada nogometne zveze De Biase prijavil disciplinski komisiji FIGC dvanajst društev in 26 registriranih članov, med katerimi sta tudi generalni direktor Triestine Luigi Piedimonte in nogometaš Maurizio Braghin, ni pa nogometaša Ersilia Ceroneja, ki ga je glede iste preiskave zaslišal turinski sodnik Ma-rabotto. V svoji obtožnici De Biase pravd, da je prišlo do poneverbe ali poskusa poneverbe tridesetih tekem A in B lige, med temi zadevata Trie-stino srečanji Caghari - Triestina in Palermo - Triestina. Na zatožni klopi so vsekakor naslednja društva: Udi-nese, Napoli in Bari (A liga), Perugia, Vicenza, Cagliari, Triestina, Palermo, Lazio, Sambenedettese, Em-poli in Brescia (B liga). De Biase je nadalje prijavil tudi svetovalca predsednika Napolija Ferlaina Rala Al-lodija, ker prekrškov niso prijavili
sodstvu pa je na zatožno klop postavil še nadaljnjih 29 nogometašov in funkcionarjev (vsi ti nogometaši so iz B lige in so v glavnem manj enaki).
Seznam obtožencev je res presenet-jiv. Med njimi sta tudi predsednik Jdinese Lamberto Mazza in njegov feneralni direktor Tito Corsi. Od funk-ionarjev naj bi bili vpleteni še pred-edniki Vicenze Maraschin, Perugie Jhini, Sambenedetteseja Zoboletti, Cmpolija Pinzani.
Treba je sicer poudariti, da prijava disciplinski komisiji sama po sebi še ne pomeni, da so obtoženci tudi dejansko krivi, je pa vseeno na dlani, da ima afera res široke razsežnosti.
Težko je napovedati, kako se bo zadeva končala. Pravijo, da bo Udinese (Corsi in Mazza naj bi neposredno skušala »kupiti« kar pet tekem) zanesljivo izpadel, namesto njega pa bo v A ligi igrala Piša. Iz B lige bi moral v A ligo napredovati petouvr-
ščeni Bologna, precej možnosti pa ima sedaj tudi Genoa, ker je v afero vpleten tudi Brescia.
Kaj pa Triestina? O tem, da bo napredovala v A ligo namesto Vicenze, seveda ni govora. Vprašanje je kvečjemu, kako se bo iz zagate izvleklo društvo, glede na to, da je De Bia^e — proti vsakemu pričakovanju — prijavil disciplinski komisiji tudi Piedimonteja. Dokler je bil v afero vpleten le Braghin, je tvegala Triestina kvečjemu penalizacijo točk na startu prihodnje tekmovalne sezone v B ligi, sedaj pa bi se lahko položaj še poslabšal. Piedimonte je v imenu društva izjavil: »Jemljemo na znanje prijave in smo prepričani, da bomo med razpravo pojasnili svoj položaj, sicer pa nobenega komentarja in še naprej zaupamo sodni in športni pravici.«
Proces se bo pričel 30. julija v hotelu Quark v Milanu.
KOLESARSTVO: na dirki po Franciji
Spet preobrat na vrhu
ST. HILAIRE DU HARCOUET — Tudi sedma etapa je prinesla spremembo na vrhu skupne lestvice, kjer je Pedersen zamenjal Van Der Velda, Bontempi pa je le ohranil svoje tretje mdsto.
Etapa je bila precej borbena, proti koncu pa je skupina 12 kolesarjev pustila za sabo glavnino. V zaključnem sprintu je zmagal Peeters, a na skupni lestvici, kot smo dejali, vodi član Car-rare Pedersen.
VRSTNI RED: 1. Peeters (Bel.), ki je 201 km (Cherbourg - Saint Hilaire) prevozil v 4.57’00”; 2. Kieffel (ZDA);
3.	Indurain (Šp.); 4. Pedersen (Dan.); 5. Blanco (Šp.) vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Pedersen (Dan.) 28.48’36”; 2. Van Der Velde (Niz.) po 11”; 3. Bontempi (It.) 27”;
4.	Fignoo (Fr.) 45”; 5. Gaigne (Fr.) 50”; 6. Marie (Fr.) 56”; 7. Mottet (Fr.) 59”; 8. Pelier (Fr.) PIO”; 9. Boyer (Fr.) 1T3”; 10. Madiot (Fr.) (It.) 1’52”; 67. Contini (It.) 4T0”; 12.
1T6”; 14. Roche (Ir.) 1’47”; 15. Leali Beccia (It.) 6’25”; 176. Čerin (Jug.) 8’29”.
Longova pred Caninsovo
ST. HILAIRE DU HARCOUET — ItaUjanka Maria Canins se je uveljavila na predvčerajšnji predetapi kolesarske dirke po Franciji za ženske, njena najhujša tekmica, domačinka Jeannie Longo, pa si ji je takoj oddolžila v včerajšnji prvi etapi, ki se je zaključila s sprintom. Skupni vrstni red: 1. Longo (Fr.) 1.34”57; 2. Canins (It.) po 4”; 3. Thompson (ZDA) 18”; 4. Simonnet (Fr.) 28”.
Novi trener Kopra
KOPER — Po neuspelem dogovarjanju z Nedeljkom Gugoljem je bivši jugoslovanski nogometni drugoli-gaš Koper vendarle dobil novega trenerja. To je bivši igralec Beograda in Olimpije ter pozneje trener Slovana, Dragan Popadič.
konjske dirke - konjske dirke
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Prva dirka bo v Montegiorgiu. Naš favorit je Cactus red (sk. X), ki je dober šprinter. Od skupine 1 omenimo Liquigasa, ki je sicer penaliziran. Zelo dober je tudi Dodson (sk. 2).
Tudi druga dirka bo v Montegiorgiu, a napoved je tokrat lažja. Naš favorit je Erbon (sk. 1), toda Cabofriu (sk. X) razdalja 2.060 zelo ustreza. Od skupine 2 je treba paziti na Lady Pro, ki je v dobri formi.
V	Ceseni je naš favorit penalizira-ni Conduttore, toda nevaren je tudi Dun del Dosso (oba pripadata skupini 2). Od skupine 1 omenimo konja Citrubur MO.
V	Rimu ustreza milja predvsem A-patinu (sk. 1), a tudi prilagodljivemu Divoscu (sk. X). Pričakovanje vlada tudi za nastop Camomba (sk. 2).
V	Trstu bo dirka izjemno izenačena. Poskusimo srečo s skupino 2, v kateri teče Acomez. Od skupine 1 omenimo
konja Akron d’Ausa, od skupine X pa regularno Beltaro.
Tudi v Tarantu je precej favoritov. Carde (sk. 2) je na startu v dokaj ugodnem položaju, a nevarna sta še Dexazon (sk. 1) in Dezigno (sk. X).
totip
1.	—	prvi	X	1
drugi	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	2
drugi	1	2
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	— prvi ,	2 1
drugi	X	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Johnson izreden
MOSKVA — V okviru »iger dobre volje« so spet zabeležili nekaj izvrstnih rezultatov. Junak je bil tokrat kanadski atlet Ben Johnson, ki je v teku na 100 m osvojil prvo mesto z odlično znamko 9”95. Glavni favorit Carl Le-wis je pristal na tretje mesto (10”06), drugi pa je bil Nigerijec Imoh (10”04).
Miljanič tudi v Kopru
Gost nogometnih delavcev Kopra je bil tri dni zvezni jugoslovanski nogometni selektor Miljan Miljanič, ki ga je sprejel tudi predsednik skupščine občine Koper Janko Kosmina. Miljanič se je udeležil javne tribune o nogometu, na kateri je številnim
udeležencem spregovoril o razvoju nogometne igre in izrekel posebno pohvalo Kopru, ki si je pridobil velik ugled v jugoslovanskem prostoru. Miljanič si je ogledal tudi športne objekte na ŠRC Bonifiki, za katere je rekel, da so edinstveni in da podobnih še ni videl ter, da jih Koper mora izkoristiti. Spregovoril je tudi o povezovanju turizma in športa. (Kreft)
Jugoslovansko DP v Kopru
KOPER — Danes se bo v Koprskem zalivu pričelo 3-dnevno odprto jugoslovansko prvenstvo v jadranju za razreda 420 in finn. Organizator Jadro pričakuje številno udeležbo zaradi določitve jugoslovanskih posadk, ki bodo nastopile na evropskem in svetovnem prvenstvu. V razredu 420 bo startal tudi jadralec tržaške Sirene Lorenze Bogateč. Vse tri dni bo start regat ob 11. uri. (Kreft)
Danes pričetek turnirja ŠD Primorec
Ob 20. letnici društva bo Primorec priredil turnir v malem nogometu, na katerem bo nastopilo sedem ekip, razdeljenih v dve skupini: skupina A: Gropada/Padriče, Bani, Prosek, Bazovica; skupina B: Opčine, Klapa iz Repna, Breg.
Spored: danes ob 19.00 Gropada/ Padriče - Bani; jutri ob 19.00 Opčine - Trebče; 13. t. m. počitek; 14. t. m. ob 19.00 Gropada/Padriče - Bazovica, ob 20.30 Prosek - Bani; 15. t. m. ob 19.00 Opčine - Breg, ob 20.30 Klapa - Trebče; 16. t. m. ob 19.00 Gropada/Padriče - Prosek, ob 20.30 Bani - Bazovica; 17. t. m. ob 19.00 Trebče - Breg, ob 20.30 Opčine - Klapa; 18. t. m. ob 19.00 Klapa - Breg.
Polfinalni srečanji bosta 19. t. m., in sicer prvo ob 19.00 in drugo ob 20.30. Finalni tekmi bosta 20. t. m.: ob 18.00 finale za 3. mesto, ob 19.30 za 1. mesto.
Žreb prvega kola v evropskih nogometnih pokalih
Le Juventus brez vsakršnih težav
POKAL PRVAKOV (šestnajstina finala)
Eindhoven (Nizozemska) - Bayern Miinchen (ZRN) Porto (Portugalska) - Rabat Ajax (Malta)
Avenlr Beggen (Luks.) - Austria Dunaj (Avstr.) JUVENTUS TURIN (It.) - Valur Reykjavik (Isl.)
C. ZVEZDA BEOGRAD (Jug.) - Panathinaikos (Gr.) Beore Starazagora (Bol.) - Dinamo Kijev (SZ)
Voung Boys Bern (Svi.) - Real Madrid (Španija) Anderlecht (Belgija) - Gornik Zabrze (Poljska) Brondby IF (Danska) - Honved Budimpešta (Madž.) Besiktas Istanbul (Tur.) - Dynamo Tirana (Alb.)
Apoel Nikozija (Ciper) - HJK Helsinki (Fin.) Rosenborg BK (Nor.) - Linfield AFC (Sev. Irska) Oergryte JS (Švedska) - Dynamo Berlin (NDR) Shamrock Rovers (Irska) - Celtic GIasgowJŠkot.)
Pariš Saint Germain (Fr.) - TK Vitkoviče (CSSR)
Steaua Bukarešta (Romunija) prosta
POKAL POKALNIH PRVAKOV (šestnajstina finala)
“ Rapid Dunaj (Avstrija) - Bruges (Belgija)
ROMA RIM (Italija) - Real Zaragoza (Španija)
Benfica Lizbona (Port.) - Lillestrom (Nor.)
Nentori Tirana (Alb.) - Dynamo Bukarešta (Rom.) Aberdeen (Škotska) - Sion (Švica)
Bordeaux (Fr.) - Waterford United (Irska)
Malmoe (Švedska) - Appolon Limassol (Ciper) Birsaspor (Turčija) - Ajax Amsterdam (Niz.)
Wrexham (VVales) - Zurrieg (Malta)
Valkeakosken Haka (Fin.) - Torpedo Moskva (SZ) Olympiakos Pirej (Gr.) - Luxembourg (Luks.)
Stuttgard (ZRN) - Spartak Trnava (ČSSR)
Katovvice (Poljska) - Fram Reykjavik (Islandija) Boldhalubben (Danska) - Vitocha Sofija (Bol.) Glentoran (Sev. Irska) - VELEŽ MOSTAR (Jug.)
ŽENEVA - Z izjemo Juventusa, ki se bo pomeril s skromno enajsterico Valura iz Rejkjavika (Islandija), bodo ostala italijanska in jugoslovanska moštva naletela v prvem kolu evropskih nogometnih pokalov na solidne nasprotnike, največ skrbi pa ima na papirju vsekakor beograjski Partizan, ki se bo pomeril z zahodnonemško ekipo Borussie iz Mdnchengladbacha.
Vse italijanske ekipe bodo prvo tekmo odigrale na domačih tleh, od jugoslovanskih pa le Crvena zvezda in Rije-ka.
Toda pojdimo po vrsti. V pokalu prvakov bo Juventus, kot rečeno, igral z islandskim moštvom in predsednik Boniperti, ki se je udeležil žreba v Ženevi, ni skrival svojega zadovoljstva, saj ima turinsko moštvo kvalifikacijo praktično že v žepu. Beograjska Crvena zvezda, ki sodeluje v tem pokalu po diskvalifikaciji someščanov Partizana, bo za nasprotnika imela neugodni Panathinaikos iz Aten. Gre za naj-

bolj znano grško enajsterico, ki svoje kože ne bo prodala poceni.
V	pokalu pokalnih prvakov se bo Roma pomerila z Realom iz Zaragoze. Špansko enajstercio je pred leti vodil sedanji trener Triestine Ferrari. Podpredsednik Arino je izjavil, da je z žrebom zadovoljen, čeprav sodi po njegovem mnenju Roma med najmočnejše evropske ekipe. Trener Rome Eriksson je takole komentiral žreb: »Obe tekmi bosta težki in zanimivi, španske ekipe pa ne poznam prav dobro.« Mostarski Velež bo igral z Vasa-som iz Budimpešte, prednost je v tem, da bo povratno tekmo odigral na domačih tleh.
V	pokalu UEFA bomo priča dvojnemu italijansko-francoskemu spopadu, ki ga že označujejo kot revanža »mun-diala« med državnima reprezentancama. Težje bo Torinu, ki igra z Nantesom, se pravi z ekipo bogate tradicije, ki je lani neprepričljivo izločila Hajduk. Napoli bo igral s Touluso, kjer se
POKAL UEFA (dvaintridesetina finala)
Lens (Francija) - Dundee United (Škotska)
Groning (Nizozemska) - Galway United (Irska) Sporting Portugal (Port.) - Akranes (Islandija)
Athletic Bilbao (Šp.) - Magdeburg (NDR)
Altetico Madrid (Sp.) - VVerder Bremen (ZRN)
Jeunesse Esch (Luks.) - La Gantoise (Bel.)
Pecsi Munkas (Madž.) - Feyenoord Rotterdam (Niz.) Sparta Praga (CSSR) - Vitoria Guimaraes (Port.)
Dukla Praga (CSSR) - Heart ol Midlothian (Škot.) TORINO TURIN (Italija) - Nantes (Francija)
Bayer Leverkusen (ZRN) - Kalmar (Švedska)
Dinamo Minsk (SZ) - Raba Eto (Madžarska)
Goteborg (Švedska) - Sigma Olomouc (ČSSR)
Koln (ZRN) - Stahl Brandenburg (NDR)
Legia Varšava (Poljska) - Dnjeper (SZ)
Glasgovv Rangers (Škotska) - Ilves Tampere (Fin.) Bayer Uerdingen (ZRN) - Carl Zeiss Jena (NDR)
Linz ASK (Avstrija) - Widzew Lodž (Poljska)
Neuchatel Xamax (Švi.) - Lyngby (Danska)
Beveren (Belgija) - Valerengens (Norveška)
OFI Kreta ( Grčija) - HAJDUK SPLIT (Jugoslavija) Flamurtari Vlora (Alb.) - Barcelona (Španija) FIORENTINA FIRENCE (It.) - Boavisto Porto (Port.) Hibernians (Malta) - Trakia Plovdiv (Bolgarija) Swarowski Tyrol (Av.) - Sredetz Sofija (Bol.)
INTER MILAN (It.) - AEK Atena (Grčija)
Borussia Miinchengladbach (ZRN) - PARTIZAN (Jug.) Omonia Nikozija (Malta) - Sportul (Romunija) Galatasaray (Turčija) - Universitae Craiova (Rom.) RIJEKA (Jugoslavija) - Standard Liege (Belgija) NAPOLI NEAPELJ (Italija) - Toulouse (Francija) Luzern (Švica) - Spartak Moskva (SZ)
že pripravljajo na sprejem Maradone Predsednik neapeljskega društva Fer-laino je bil z žrebom zadovoljen. Dejal je, da se v Franciji začne prvenstvc istočasno kot v Italiji, kar je vsekakoi pozitivno, saj bosta ekipi v približne enaki formi. Inter bo igral z grškim AEK. Trapattoni meni, da se grški nogomet vzpenja, mnogo pa bo odivsne od tega, s kakšnimi tujci bo razpolagala grška ekipa. Vsekakor, pravi Inter-jev trener, srečanje ne bo lahko. Fio-rentina bo igrala z neugodnimi Portugalci Boaviste. Trener Bersellini je bil sicer z žrebom kar zadovoljen, predsednik Baretti pa se je tolažil z dejstvom, da bi bil lahko žreb mnogo bolj neugoden. Tudi splitski Hajduk se bc pomeril z grško enajsterico in sicer 2 ekipo OFI iz Krete, ki je dokaj nepoznana. Reška Rijeka bo igrala z belgijskim Standardom, ki ima precej mednarodnih izkušenj, o Partizanu pa sme že povedali.
Povejmo še, da bodo prve tekme odigrali 17. septembra, povratne pa 1 oktobra.
POZIV
Prihodnje leto bo minilo sto let od ustanovitve prve organizirane oblike telesnokulturnega delovanja na Goriškem. Leta 1887 so namreč ustanovili Goriški Sokol. ZSŠDI bo glavni nosi-telj proslave. Poleg drugih pobud namerava prirediti tudi dokumentarno razstavo. Zato poziva vse bralce Primorskega dnevnika, njihove sorodnike in znance, da pogledajo, če imajo kje pospravljene ali pozabljene slike, listine, dopise, zapisnike, obeležja, diplome, vabila ali časopisne izrezke, ki se nanašajo na sokolsko gibanje, na orlovska društva in tudi na telovadno delovanje po drugi svetovni vojni. Stoletnica društvene telovadbe je prilika, da končno zberemo tudi na Goriškem dokaze o bogati tradiciji in prisotnosti na tem področju kljub pozabi in vsem izgubam omenjenega gradiva, do katerih je prišlo zaradi vojn, vseh oblik ilegale pa tudi zaradi pomanjkanja pravega ob-čutka.Na uradu Združenja v ul. Malta št. 2 tel. 33029 bomo v naslednjih mesecih radi prevzeli, preslikali, prepisali ali si samo sposodili vse, kar nam boste prinesli na vpogled.
TO ZSŠDI—GORICA
NOGOMET: danes polfinale turnirja Delbello
V Križu bosta drevi polfinalni tekmi za nogometni memorial Giulio Delbello. Ob 19.45 se bosta spoprijeli ekipi La Grotta in Pub 1902, ob 21. uri pa ekipi la Bottega della Scarpa in Bellariva.
La Grotta je v sredo z visokim izidom (8:0) premagala proseško moštvo Phisical Center, Pub 1902 pa po zelo izenačeni tekmi 4:3 Nabrežince iz Picerije Pam-Pam. Bellariva je s klasičnim 2:0 odpravila uslužbence openske črpalke ESSO, mladi igralci ekipe la Bottega della Scarpa pa so presenetljivo izločili veterane restavracije Tenda Rossa, ki so bili med favoriti za končno zmago (izid tekme 2:1). Ekipa Borisa Tenceja je morda nekoliko podcenjevala mlajše nasprotnike, med katerimi sta bila najboljša Fabio Candotti in Fabio Košuta. Pri Tendi Rossi sta dobro igrala veteran Nereo Germani in mladi Niko Sedmak.
Tenis: rekreacijski turnir v Standrežu
V teh dneh poteka v Štandrežu teniški rekreacijski turnir. Drevi ob 20. uri bo finale za 1. mesto. Povejmo še, da vsaka tekma traja eno uro in zmaga tisti, ki ima več osvojenih iger,-
Izidi: Mučič-Nanut 8:5, Plesničar-M. Tabaj 9:7, Gaiotto-Ožbot 18:1, D. Faganel-R. Tabaj 17:3, Paulin-Montico 11:5, Makuc-Marušič 12:3, M. Tabaj-Tommasi 2:0, R. FaganeTCorva 17:5.
obvestila
JK ČUPA
organizira v Sesljanskem zalivu jadralne tečaje na jadralnih deskah in na optimistih. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
TPK SIRENA
sporoča, da je na pomorskem sedežu (tel. 422696) še v teku vpisovanje za jadralne tečaje v razredu optimist. Spored tečajev: od 14. do 20. t. m. in od 21. do 27. t. m.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziral v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru, telefon 51733.
PRIMOTOR KLUB
poziva člane, da se udeležijo seje, ki bo danes zvečer ob 20.30 v Lonjerju.
Po dnevu počitka greva z Lidijo na izlet. Odpraviva se po dolini navzgor, v dolino Tenaya River. Ceste je kmalu konec, tudi ves turistični hrup in živžav ostajata za nama, dobra pot naju vodi rahlo navzgor do slikovitega jezera, Mirror lake, Zrcalno jezero. Pokrajina je čudovita, kot v slikanicah in pravljicah. Sončno je, vsepovsod polno potokov, slapov, iznad iglastih gozdov se dvigujejo- gore in skalne stene, ki odsevajo v gladini jezera.
Videti pa želiva čim več, zato hitiva naprej. Po stezi grizeva v pobočje, odpirajo se nama novi pogledi, širi se obzorje čez gozdnate planote. Kar naju vedno znova preseneča, so ogromna prostranstva, ki jih v naši domači zemlji nismo vajeni. Na robu planote naju pričaka čez meter debela snežna odeja. Copati so na hitro premočeni in v noge naju že pošteno zebe. Prečiva deroči potok Snow cre-ack, ogromni gorski gozdovi se razprostirajo daleč v osrčje Sierre Nevade. Kot nekje na Pokljuki, le da je vse veliko, veliko večje, a brez cest in ljudi. Sam bi kar hodil skozi te gozdove, še tja do 15 milj oddaljenega jezera Tenaya, Lidija pa me miri in spravlja na realna tla: »Kam boš zdaj norel,« in ko gledam samega sebe v njenih besedah, imam občutek, da nič ne razume.
Enkratni so pogledi, na Hall Dome, kot na dlani imava, tik pred seboj, vso steno. Kot ogromen zid zgleda, popolnoma izbrušen. Kar naprej se ozirava tja notri in ko sva popoldne nazaj pri jezeru, ima Lidija že ugledano novo smer. Za kakšen mesec dela, hladnokrvno izjavi.
Vreme je zadnje dni jasno in že skoraj pretirano vroče. Na predlog ameriški!) plezalcev obiščeva stenico, imenovano Apron. Smeri so tu kratke, vendar zelo težke. Ko stojiva ob vstopu in buljiva v vodnik, ne vidiva nič pametnega, vse se nama zdi nemogoče. Smer Lonley dancer, Samotni plesalec, je ocenjena sedem plus, visoka pa petdeset metrov, torej en raztežaj vrvi. Problematično je varovanje, saj ni v smeri niti enega klina, pač pa moraš imeti silno majhne zatiče, to je take gvozdice, vrli slovenski alpinisti jim pravijo jebice, ki jih potem zatikaš v tanke, ozke špranje ali pokline. Poskusiva in kar uspe nama, veseliva se estetske plezanje, potem pa si iz-bereva Zelenega zmaja, ocenjenega devet minus. Včasih je zgornjo mejo zmožnosti predstavljala šesta stopnja, vendar je z drugačnim pristopom in opremo, treningom in drugim, lestvica težav postala odprta in najtežje skalne proste smeri so danes ocenjene z deseto stopnjo.
No, z Lidijo sva se kar ambiciozno lotila Zelenega zmaja, polna zagona se zaletiva v gladko ploščo, pa morava že pri tretjem klinu, svedrovcu, odnehati. Lidija se kajpak ne da kar tako. Trudi se, rine gor po gladki plati in za noht velikih oprimkih in ko ji ne uspe, so vsega krivi dotrajani plezal-niki, ki ji spodrsavajo, pa sonce, ki že
prav soparno žge, roke, ki se ji potijo, in na koncu sem kriv še sam, ker jo premalo spodbujam.
Ne ravno najbolj zadovoljna se vrneva v tabor. Lidiji ne gre v glavo, devetko sva že skoraj imela v rokah. Škoda, neverjetno, koliko nam pomenijo te stvari in kako malo so pomembne, pravzaprav nič, v življenju drugih ljudi. Morda pa tudi ne, saj je v bistvu pomembno le, kako neki stvari rečemo.
V Vosemitski dolini se je v polni moči naselilo zgodnje poletje.
□ □ □
Spoprijateljila sva se z dvema Angležema, s fantom in dekletom, pravzaprav sta iz Škotske, kar je bilo tudi očitno. V ameriko sta prišla predvsem plezat in ju rock kultura, vzdušje šestdesetih let ni zanimalo. Mene pa je močno zanimalo prav to, tiste svobodnjaške, hippyjevske oblike obnašanja in sub kulturnih oblik izražanja, ki so se začele pojavljati s povojno generacijo petdestetih in šestdesetih let, s protesti proti vojni v Vietnamu, proti nasilju, za boljše, naravnejše življenje. Vzdušje šestdesetih let, ki ga je močno zaznamovala rock glasba, marihuana in vera, upanje, Indija kot sa-njaška dežela, sploh možnost upanja. Danes ni več tako in že tudi tu, v Ameriki, se je tisti polet umiril, umolknile so pesmi, nekateri so se razočarani vrnili iz Indije, kjer so namesto Sidharte srečali le lakoto in revščino. Mogoče se osemdeseta leta od šestdesetih razlikujejo po tem, da nam tudi sanjati ni več mogoče, ker smo bili v upanju razočarani. Mogoče je to, kar je minilo, za seboj zapustilo še večjo praznino, ki ji sedaj pravimo vmesni prostor v pričakovanju novega. Ne da bi vedeli, kaj pričakujemo.
Na spodnjem koncu doline, nasproti El Capitana, se dviguje plezalno zanimiva gora Katedrala, trije vrhovi, Visoki, Šrednji in Mali Chatedral Rock imajo jepe stene. Med najlepše smeri, ki vodijo tu prek, spada Vzhodni steber, ki je tudi že nekakšna klasika v Vosemitski dolini. Petsto metrov lepe plezanje šeste in sedme stopnje. Na pot odidemo zjutraj v štirih, z nama sta še Peter in Čuki iz Anglije. Sonce se že upre v rumeno rjavo skalovje, ko pričnemo plezati in se kmalu že tudi znajdemo pod ključnim mestom. Gladka plošča s svedrovci je zahteven zalogaj in predno z Lidijo priko-bacava čez, kar mine nekaj časa. Kolega pa sta še veliko manj izkušena in ponudiva jima pomoč, toda Peter odločno in ponosno zavrne. Kje se je še videlo, da so Britanci potrebni pomoči, sploh pa, če so iz plemenitih škotskih rodbin, ki se pričnejo z "Mc". Hitiva torej naprej, skala je odlična, hrapava in razčlenjena, kar nama je v veliko plezalno zadovoljstvo.
Sredi hude vročine sva na vrhu. Sončiva se in predajava užitkom, kar cele ure, najinih kolegov iz Britanskega imperija, pardon: z otočja, pa nikjer videti.
Skupina Cathedral Rock in vzhodni steber Roger
AL
ALPETOUR
Hote! ŠPORT
Pokljuka
nudi družinam v času šolskih počitnic
POSEBNO UGODNOST ZA OTROKE DO 10 LET
Možnost rekreacije v trim kabinetu, na tenis igrišču in na večnamenskem igrišču ter možnost sprehodov v neokrnjeni naravi čudovite POKLJUKE, bogate z gobami, borovnicami in drugimi gozdnimi sadeži.
Rezervacije po telefonu 064/77027 ali pismeno na naslov.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Bližnji izleti SPDT
SPDT Trst priredi v soboto, 19., in vnedeljo, 20. julija, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na 2680 m visoki Hochstadl (Avstrija, Lienški Dolomiti).
Vzpon na vrh, ki je obvezna točka poti prijateljstva, je primeren za trenirane planince, saj je, čeprav brez tehničnih težav, precej naporen. Prvi dan bo približno tri ure in pol hoda do koče Hochstadlhaus (1780), kjer se bo prespalo. Od koče do vrha pa je še približno dve uri in pol hoda. Sestop bo potekal po isti smeri. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se čim-prej javi pri Vojku Slavcu (tel. 742405, od 20. do 22. ure). Planinci naj si vnaprej preskrbijo šilinge, da ne bo nepotrebne izgube časa. Zbirališče in uro odhoda bomo javili naknadno
Odpadel izlet na Srednjo Pončo
Odbor SPDT sporoča, da odpade izlet na Srednjo Pončo, ki je bil napovedan za nedeljo, 13. julija.
Vesti iz Pakistana
Iz Pakistana, kjer se mudi jugoslovanska odprava, ki naskakuje osemti-sočaka Broad Peak in Gashembrum 2 in s katero sodeluje tudi zamejski alpinist Dušan Jelinčič, smo dobili vest, da se je prav slednji srečal z glavnino odprave že v Islamabadu. Iz pakistanskega glavnega mesta so nato vsi skupaj z avtobusom dopotovali v Skardu, in sicer 27. julija. Od tu so naslednji dan nadaljevali peš v smeri proti ledeniku Baltoro, ki naj bi ga dosegli v šestih dneh, nadaljnjih pet
dni treba do baznega tabora, kjer se bodo mudili približno mesec dni. Sklepajoč po teh podatkih, je torej odprava prav v teh dneh, seveda če ni bilo večjih zapletov, dosegla bazni tabor.
Alpinistična dejavnost
Mrzlična dejavnost Iva Kafola v letošnji sezoni se še vedno nadaljuje. Po nekaj izredno težkih vzponih v Dolomitih, o katerih smo že poročali, se je Ivo ta teden podal v Chamonix, kjer namerava naskakovati vrsto zahtevnih smeri v skupini Mont Blanca. Medtem tudi ostali člani odseka ne počivajo. Omenili bi npr. vzpon, ki sta ga v skupini Catinaccio opravila Magda Jevnikar in Davor Zupančič. Predvsem je presenetljivo dejstvo, da je Magda, ki se bavi s plezanjem komaj nekaj mesecev, zmogla Stegerje-vo smer na Punti Emma (300 m 5+).
(D.Z.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi 1 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
11. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
L. -Jztt
rr*'
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zanimiva raziskava fakultete za sociologijo v Milanu
Kako je z zaposlovanjem mladih z univerzitetno diplomo v žepu
Diploma znanstveno-tehnične fakultete z odliko in pohvalo, moški spol in razmeroma premožnejša družina za hrbtom — to so nujni pogoji, da se novopečeni doktor lahko zaposli. To je zaključek raziskave, ki jo je oddelek za sociologijo milanske univerze objavil v knjigi z naslovom "Luniversita incontrollata" (Nekontrolirana univerza) avtorjev Corrada De Francesca in Paola Trivellata. Raziskava je hotela dokazati, kako je zgrešeno splošno priznano mnenje, da predstavlja katerakoli fakulteta enak problem pri iskanju zapolitve.
Res je, da približno 30 odstotkov italijanskih diplomirancev nima zaposlitve, vendar iskanje dela za vse te ni enako težavno. Dve leti po diplomi je med anketiranimi študenti brez dela nad 60 odstotkov doktorjev humanističnih ved, 30 odstotkov pravnikov in le 10 odstotkov diplomirancev prestižne ekonomske fakultete "Bocconi". Če odštejemo študente-delavce, ki so bili zaposleni že med študijem, polovica humanistov ne dela ali nima stalne zaposlitve, v istem položaju je 41 odstotkov pravnikov in komaj 16 odstotkov ekonomistov.
Tudi glede spola so odstotki nezaposlenih različni: okoli 20 odstotkov žensk, ki pogostoma opravljajo honorarno delo v pričakovanju zaposlitve, moških pa komaj 12.
Položaj družine je pri iskanju delovnega mesta bistven. Premožnejše družine zmorejo vključiti sinove in hčere v svet dela (med takimi je le 13 odstotkov nezaposlenih), medtem ko otroci delavcev in uradnikov v 21 odstotkih ostajajo doma. In to velja za vse fakultete. Pomiri nas lahko dejstvo, da so doktorji z odliko in pohvalo zelo redko doma: na 100 pravnikov 4, na sto ekonomistov 5, med 100 odličnimi humanisti pa se število nezaposlenih odličnjakov zviša na 17.
Zanimivo je, da dobršen del odličnjakov dela le honorarno. Avtorja knjige De Francesco in Trivella utemeljujeta ta podatek s trditvijo, da je honorarno delo pravzaprav pogoj za vstop v univerzitetni ambient, zato ni čudno, da so odličnjaki v takem položaju, saj je to tveganje za najbolj ambiciozne in najsposobnejše.
Univerzitetna diploma ni nobeno jamstvo za delo, ki bi ustrezalo kvalifikaciji: tretjina zaposlenih doktorjev trdi, da ni potrebna diploma za delo, ki ga oni opravljajo.
Kljub vseni tem problemom pa je zanimivo, da bi se 71 odstotkov profesorjev humanističnih ved spet vpisalo na filozofsko fakulteto, med doktorji prava zagovarja to stališ-če79 odstotkov, med ekonomisti na fakulteti "Bocconi" pa se ta odstotek zviša na rekordnih 95 primerov.
Tajfun Peggy na Filipinih
MANILA — Filipinsko otočje že nekaj dni pesti tajfun Peggy, ki je doslej povzročil smrt vsaj 37 oseb. Na sliki vidimo moškega v predmestju Manile, ki potiska svoj motocikel po cesti, zaradi poplav spremenjeni v reko
Objavljen seznam jedrskih oporišč ZDA v svetu
WASHINGTON — V dokumentu, ki ga je pred kratkim objavila posebna komisija predstavniške zbornice Združenih držav Amerike, se je prvič izvedelo za (do zdaj tajen) spisek ameriških letalskih jedrskih oporišč v Evropi in Aziji, objavljen v zvezi z novimi gradnjami podzemeljskih silosov za jedrsko orožje. V njem so podatki o moči vsakega posameznega oporišča.
V Evropi in v Aziji je 20 ameriških baz: 5 v ZR Nemčiji, 5 v Turčiji, 3 v Veliki Britaniji in 3 v Italiji, Belgija, Nizozemska, Grčija in Južna Koreja pa po eno. V njih so locirane skupine letal "QRA" (Quick Reaction Alert), ki lahko vzletijo samo 15 minut po sprejetem ukazu.
Reaganova vlada je sicer pred kratkim začela s kampanjo proti širjenju tajnih novic preko sredstev javnega obveščanja, zato bi objavo tega seznama pripisali nesporazumu. Po obstoječih zakonih naj bi bili namreč podatki o orožju tajnost, informacije o vojnih zgradbah pa ne.
Pri potovanju z nahrbtnikom je nekaj zanimivih novosti
Klasično avtostopiranje zamenjuje dogovor po telefonu
V Evropi je že nekaj specializiranih agencij in tudi širše združenje Europa stop
MADRID — Niti avtostopiranje ni več tisto, kar je bilo nekoč.
Da bi se "zavalili" v udoben avtomobil ali kamion TIR, kjer bi lahko celo noč prespali v spalni vreči, ni več potrebno ure in ure čakati (nežnemu spolu se čakalna doba občutno skrajšuje) na cesti z dvignjenim palcem... da bi se vas kdo "usmilil", se ustavil in vas odpeljal. Če hočete zagotovo vedeti, da boste Evropo prepotovali z enega konca na drugega, obstaja danes, dobra rešitev. Deluje namreč posebna agencija, ki izbere tako voznika kot potnika. Takšen način prevoza je nekoliko dražji, zato pa varnejši in prijetnejši. Takšna moda potovanja z avtostopom preko telefona, ki je v nekaterih evropskih državah v veljavi že nekaj let, je prodrla tudi v Španijo. Zaenkrat je šele v zametku in prodaja-
jo samo "idejo", toda eno k drugemu, zamisel je "shodila".
Pred nekaj meseci so namreč v Španiji ustanovili štiri takšne agencije, v Madridu, Barceloni, Malagi in San Se-bastianu.
"Dokazati hočemo, da s takšnim načinom potovanja privarčujete. Ni naključje, da se v mnogo avtomobilih vozi en sam človek, šofer. Mi bi mu radi priskrbeli družbo," pravi predstavnik madridske agencije, pionir v teh poslih v Španiji.
Kako se torej potuje ceneje?
Najprej se morate prijaviti agenciji, da se včlanite. Pri madridski agenciji stane ta usluga za šoferja 12.000 lir v našem denarju, medtem ko je včlanje-nje potnikov nekoliko dražje: 30.000 lir na leto. V tem znesku je tudi zavarovanje za primer nesreče. Potnik ima
Z jadrnico čez Atlantik
FALMOUTH — Morjeplovca, biolog 32-letni Michael Kosta in živinozdrav-nik 34-letni David Nelson, sta s svojo manjšo jadrnico v 37 dneh plovbe čez Atlantik videla več morskih pošasti in med orkani zrla smrti v oči. Toda čež veliko lužo sta prijadrala vseeno
Zakonska ločitev zaradi umazanije
LONDON Mlada angleška žena iz kraja High Wycome, 50 km severozahodno od Londona, se je pred sodiščem ločila od moža, ker ni spoštoval osnovnih higienskih potreb in je torej smrdel.
Sedemindvajsetletna Moira Nixon, pet let poročena in naveličana smradu, je ponoči vstajala in se sprehajala, da se je naužila svežega zraka. Ko ni mogla več, je možu pisala ultimativno pismo: "Ne morem več deliti svoje postelje s teboj in se ljubiti z umazanim človekom." V pismu se je Nbconova pritoževala tudi zaradi njegovega slabega daha in smradu, ki ga je oddajalo njegovo telo.
Po tem pismu si je mož, 30-letni inženir Austin Nixon, dvakrat na teden umil noge, toda se zelo hitro spet oklenil stare navade. Pogostoma je legal k mladi ženi poln blata, ki se ga je nabral med igranjem nogometa.
"V zakonu," je odločil sodnik, "ni nič hujšega, kot je pomanjkanje osebne čistoče enega izmed zakoncev."
ob tem še nekaj dodatnih stroškov. Agenciji plača 8 lir za prevoženi kilometer, šoferju avtomobila pa po 25 lir. Pod takšnimi pogoji znaša voznina od Barcelone do Pariza 36.000 lir, kar je precej manj kot bi stalo potovanje z lastnim sredstvom; da ne govorimo o tem, da je potovanje prijetneje kot z vlakom ali avtobusom.
Prve pri agenciji zbrane izkušnje so različne. Malo je Špancev, ki so pripravljeni sprejeti potnike. Španec je še vedno suženj svojega avta. Boji se, da bi mu ga kdo poškodoval, pravijo v barcelonski agenciji. Dva od treh oseb, pripravljenih na sprejem avtos-toparskih potnikov, sta Nemca, dodaja njegov kolega iz Malage. Ponavadi gre za turiste, ki se vračajo s počitnic v Španiji, poslovne ljudi ali trgovce.
Mladi ljudje so v glavnem z navdušenjem sprejeli to zamisel - ne samo zategadelj, ker je cenejša, ampak predvsem zato, kot pravijo, ker ponuja priložnost spoznati nove ljudi in preganja strah pri tistih, ki neradi ustavljajo avtomobil, da bi sprejeli potnika in njegov neločljivi nahrbtnik.
Poleg številnih zasebnih agencij, ki prirejajo tovrstna potovanja, je v Evropi tudi združenje Europa stop, ki svoje storitve ponuja vsaki v evropsko včlanjeni nacionalni agenciji.
Leteči krožnik pri Caorlah
RIM — Opolnoči je zasvetil nizko nad morjem: svetel, živih barv, utripajoč in — zagoneten. Ni bila zvezda večernica, Venera — bil je NLP, leteči krožnik, "ufo" bi mu rekli Italijani. Opazila ga je skupina izletnikov, ki se je peljala v Caorle v pokrajini Benetk, da bi se pri morju lepo imela. Zgodbo, ki jo opisujemo, so povedali Giuseppe in Paola Silvestrini in Antonio in Franca Santarossa.
Okoli polnoči so zakonci na plaži opazili v morje potonjeno žarečo oblo s premerom kakšnih 8 metrov. Zgornji del je bil svetlorumene barve, spodnji, v morje potopljeni del, pa je oddajal oranžne bliske. Po 18 minutah se je žareča krogla dvignila iz morja in se z velikim hrupom oddaljila proti obzorju.
Dogodek so opisali prof. Antoniu Chumientu, predsedniku Italijanske zveze za NLP. Isto novico je profesorju sporočil tudi Sergio Pascut, ki je okoli 23. ure v Bibionu opazoval žarečo kroglo, kako je v križem kražem letela proti Caorlam. Profesor je izjavil, da gre za "zelo zanimiv, po vsej verjetnosti isti predmet". Ker so prav gotovo še drugi videli ta NLP, sporoča,da je za vsa pojasnila na voljo na telefonski številki 0434/255496.
• BRASILIA — Brezposelni brazilski dninarji so začeli z gladovno stavko zaradi počasnosti vlade pri izvajanju agrarne reforme, ki je še vedno samo na papirju.
Med stavko se bodo kmetje brez zemlje nastanili pred ministrstvom za agrarno reformo, brazilsko škofovsko konferenco in apostolsko nunciaturo.
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
družbenopolitične
organizacije
in krajevne skupnosti
S m
cTs'
čestitajo vsem krajanom ob njihovem občinskem prazniku!