TRST, sreda 18. septembra 1946 Glas zaveznikov uto h • st. 384 Informacijski dlneonik A. I. S. cen« 4 k™ UREDNIŠTVO: Via S. Pellloo 12 . Telefon It 9S854 in 94448 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrivaškt L. 88 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, flnuiin! In pravni oglasi L. 45- V vsebini Hat« (tekstni oglasi) I* 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Socleta per la Pubbllciti ln Italla, Trst, ul. Silvio Pellico St 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. ' 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo. Uspešen dan v Luksemburški palači Ljudska zbornica in ženska votivna pravica v Trstu Razpravljanju o mejah Kisanje mezd v zssr Moakva, 18. sept. S°vietska vlada je izdala sledeče por°(iio; «Sovjetska vlada je za Opravo primernih pogojev Za uki-n*tev racioniranja v letu 1947 in za Plitev enotnih cen imela za po. eb«c in koristno, da določi ukre-Pe »a postopno zmanjšanje razlike sedanjimi visokimi trgovskimi °enami in med nizkimi cenami ra-ci°niranlh predmetov. Ko bo racio-nmek racioniranih predmetov Z'i tatice s srednjimi in nizkimi mez. in za uradnike. Vlada h skle-ta povijanje mezd, da cdškodu-,e tapube delavcev in urLdnikob, 'aterih plače in mezde ne znata jo 'cc kot 900 rubljev na mesec. Nove mezde, svobodne cene in cene ra. cloniranih predmetov veljajo od 1■> septembra 1946. PRVI NEREDI PO ZAČETKU STAVKE pristaniških delavcev V USA London, 18. sopt. Kakor poroda BBC, ao razmeBti- znatna policijska ojačenja po 6Wyorskih Pomolih zaradi prvih »silnih dejanj, ki so se dogodile Po zadetku velike stavke prista-P‘ških delavcev, skoraj pred dvema 'Odnoma. Vesti, lz New Yorka javijo, da so »e Incidenti pričeli Potem, ko Jo približno ISO prlsta. n^kih delavcev odstranilo kolidke, 111 Jih Je razvrstil Kongres indu-»tfljskih organizacij (levičarska sindikalna organizacija), ter zadelo rsztovarjati partija go z neke fran-°0ske ladje, ki je pred kratkim, s Prl"sttt~n° P^bnlk*> dogpela v ^ Filadelfiji js stavka povzročila zaprtje ene Izmed najvažnejših ra-tinerij sladkorja, ker so štiri ladje * snatnimi tovori surovega slad. korja ostale v pristanišču, ne da bi ^ogle Izvršiti raztovorltve. Stavku-oei, člam narodne pomorske zveze, 1 Je v elan Jona v Kongresu in-Ostrljsklh organizacij (CIO), sc “orijo, da hi dosegli Iste mezde, ka-or so jih nedavno dovolili pomor-6c»kom zvez, ki so včlanjene v A-*ler,ško delovno federacijo (AFL), desničarska sindikalna oreanlza-eija). ARETACIJA komunistov v LONDONU London, 18. sept k°ndonu so aretirali pet zna. ‘h brltansklh komunistov, in sl. ®er v zvezi z ukrepi britanske vla-* Proti gibanju «Squattera». Tl ° 16 s pomočjo komunističnih sle. e°tov polastili praznih stanovanj Londonu, da bi tamkaj nastanili rezdomce. Aretirance so prijavili »radi soudeležbe z drugimi oseba-1 pri Hasilju proy ^gebnj lastnini. Demobilizacija v Angliji Ministrstvo za drio^0" uf Je celotno števno m0Vlntja v, lih demobilizira«' W 8° Od 18. junija 1045 do k*01'0*"1* letošnjega leta, -av*ust* PARIZ, J8. sept. — Pododbor, ki ga je imenoval politični in teritorialni odbor za Italijo, z namenom, da spravi v sklad pet osnutkov za statut, id so jih predlagali štirje veliki in Jugoslavija, je sinoči dosegel sledeče odločitve: (1) glasovanja na svobodnem ozemlju se bodo vršila s splošno neposredno moško in žensko vo-Itvno pravico; (2) parlament svobodnega ozemlja bo euozborničen. Te odločitve, ki so jih dosegli po težavnih in živahnih razpravljanjih bosta morala potrditi še glavni odbor in nato konferenca v plenarnem zasedanju. Višinski, ki je bil včeraj precej dobre volje, je vztrajal na ten, da b: podelili volivno pravico tudi ženam, trdeč, da »je nekoliko masla v juhi vedno dobro.* Med razpravljanjem o imenovanju edine zbornice, se je Višinski šaljivo izrazil, de bi jo enostavno imenovali »zbornica*, ne bi bilo v ruščini odgovarjajoče besede. Končno so določili, da jo imenujejo »ljudska zbornica*. Prve različnosti mnenj so nastalo o sistemu volitev. Sovjetski in jugoslovanski osnutek za statut sta oba predlagala sorazmernostno predstavništvo in Visinskl je Izjavil, da mora vztrajati na tem sistemu, ker tvori vsako jamstvo za resnično demokratično glasovanje. Jugoslovanski delegat Baebler je poudaril, da so Jugoslovani v majami v Trstu ln da bi parlament, ki bi bil Izvoljen na drug način kot s sorazmernostnlm predstavništvom, bil popolnoma italijanski. Britanski delegat Sterndale Ben-net je ugovorjal, da bi elstem sorazmernega predstavništva lahko sprejeli za volitve za ustavodajno zbornico, ki bi potem odločila, r.li naj se ohrani ta isti sistem ali sprejme drugega- . Baebler je odgovoril, da bi prva ustavodajna zbornica lahko Imela italijansko večino in odločila, da odpravijo sorazmernostno predstavništvo. Ugovor so na koricu umaknili in pododbor je o igovodil današnje zasedanje, potem ko je zaupal komisiji petih predstavnikov nalogo, naj urede klavzule o točkah, v katerih so dosegli soglasje. Na seji političnega tn ozemeljskega odbora za Italijo so razpravljali o mejah svobodnega tržaškega področja. Južnoafriški delegat Jordan je predložil popravek, da bi morali internacionalizirati ne samo Trst, ampak vso zahodno Istro, kjer je prebivalstvo mešano, Jugoslavija je izjavila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če bodo sprejeli predloge štirih velesil o mejah tržaškega področja. Zjutraj je vojačka komisija za Italijo odobrila 12 vojaških določil mirovne pogodbe z Italijo. Odbili so tel popravke, ki j!h je predložil južnoafriški, delegat. Prvi Izmed njih je predlagal, naj po petih letih revidirajo vojaška določila glede razorožitve, ki so vnesena v mirovno pogodbo z Italijo. Drugi je predlagal spremembo pOgojev za demilitarizacijo francosko-italiJanške meje, tretji pa, da bi Italiji dovolili odstraniti pred vnlčenjem iz podmornic material, ki je primeren za civilno uporabo. Gospodarski odbor za Balkan je odobril predloge za zavarovanje pravic zavarovalnih družb Združenih narodov v Romuniji. Italija zahteva zlato Številke . . , 2"»šalo 3,834.810. kaž.Jo, da je načrt bil Prekoračen za 21.120 enot, yar rjC *-če mož. medtem ko je giC(Jl b‘l primanjkljaj za 3.3SO -e Zena enot. Italija je zahtevala na pariški konferenci vrnitev ziata, ki so ga s silo odnesli Nemci z njenega ozemlja. Zahtevo je postavil italijanski zastopnik Tarchlant v izjavi glede gospodarskih členov mrovna pogodbe. Izjavil je: »Ce mora Italija vrniti »nepravično odnešeno* zlato, je pravično, da vrnejo Italiji italijansko zlato, ki so ga s silo odnesli Nemci in ki predstavlja večino zlate rezerve italijanske emisijske banke. »Ce je vrnitev vSega zlata, ki so ga odnesli Nemci, materialno nemogoča, bi Italija — Je dejal — morala vsaj sodelovati pri zlatem fondu v skladu z načeli, določenimi na pariški konferenci za reparacije.* Dejal je, da je člen 67 skrajno nepravičen, ker se mora Italija po tem členu odreči kakršni koli zahtevi glede Nemčije. Omenil je, da se skoraj vse Italijanske zahteve do Nemčije nanašajo na dobo sobojevanja z zavezniki. Po premirju, je dejal, ni le Nemčija zaplenjevala blago, industrijskih naprav, vozečega materiala in ostalih dobrin, temveč je tudi prisilila, da so Italijani odprli v njeno korist kredite za skoraj 500 milijard lir. Ko je govoril o členu 69, ki pooblašča zavezniške in pridružene sile, da zaplenijo italijanske do- Italijanska ustava Osebna svoboda je neprekršljiva Nobenih izrednih sodišč „ . RIM, 18. septembra. — Včeraj je prva podkomisija za stavo nadaljevala z razpravljanjem o vprašanju civilne svobo-\.*er 0clobrila (lena S in 4 v njihovi dokončni obliki. Prelil,-?'' <<0,ebna svoboda je ne- odtet ra' Nik0mUr ie ne m0Tei° 0ftI afen * dejanjem sodnih ZZ v primerih in naiinih’ clJsZ ’e Predvlde‘ zakon. Po!i-doZL zausta^ev in aretacija ni m °uLT ^ Zaradi beljene- ».aiS mmlna!er lahk° trmV ee ta teZZ " W' K° ^ ali aretirano ’ Wora;o 20ustavljeno bodo, razen (e**10 lzPust‘U na svo. Posegla vmes 'JZ? Um ČaSOm ni ‘tem in so te v «oWa-tadaie zaporni ukaz 48 urah Spovedano "je“ZL"' ™andaL . c, SZS. ravnanje.» domZva *"edo[lnost obtoženca se a do dokončne obsodbe. Obramba m procesih Je ntprekr-Sljiva, pravica v vsaki stopnji soje nja. Nikogar ne morejo podvreči so jtnju. razen s sodniki, ki so pred_ hodno določeni po zakonu. Zaradi nobenega naslova in pod nobenim imenovanjem ne morejo biti ustanovljena izredna sodišča.* „GRŠKAOTMJA" Lake Success, 18. sept. Albanija je uradno zahtevala od Varnostnega sveta, da ukrene vse potrebne ukrepe, da se nehajo »grška Izzivanja*. Potem ko je zatrdilo, da so letos Grki odgovorni za 57 «incldentov», nadaljuje albanske pismo: «Brezdvomno predstavlja položaj, ki ga je naredila politika sedanje grške vlade in delovanje njenih organov, neposredno grožnjo za mir na Balkanu,« brine na svojem ozemlju za zadovoljitev svojih zahtev do Italije, je Ta.ohlani dejal: »Ta člen je eden izmed najtežjih za gospodarske in politične posledice, ki J'h bo prav gotovo Izzval. Italija je država z veliko emigracijo in so se tisočeri Italijani, potem ko so prispeval; k prospehu drugih držav, vrnili v Italijo in tam pustili znatne lastnine. Zdaj so tl ogroženi, da bodo izgubili celotni izkupiček svojega dela.* Tarchlanl je predložil popravek z namenom olajšati zahteve, ki jih vsebuje ta člen. V trenotku prevajanja albanske zahteve glede vrnitve dobrin s strani Italije, se je pripetil incident. Albanske delegate so povabili, naj prisostvujejo prevajanju govora njihovega delegata in so se odstranili iz dvorane po končanem prcvajenju. Ukrajinski zastopnik je zatrdil, da bi jih morali povabiti, da ostanejo tudi med splošnim razpravljanjem. Predsednik sir Joseph Bhore (Indija) je pripomnil, da Je Albanija razpravljala o roparac jah, ki so na dnevnem redu današnjega zasedanja. Po troh urah razpravljanj ali naj pripustijo ali no Albanijo k večernemu zasedanju, je predsednik objavil, da ne ostaja več časa za razpravljanja o točkah dnevnega reda. Zahteval j® nasprotno mnenje odbora o predlogih za pospešitev dela, ki so jih predhodno razdelili med delegate. To je privedlo francoskega zastopnika k pripombi, da Albanci pričakujejo odločitev in razpravljanje se je obnovilo se enkrat. Končno so se vrnili v dvorano, toda razpravljanje ni dolgo trajalo. Grčija je predložila popravek k členu glede vrnitve. Brazil pa se je pritožil, da tega popravka niso pred tem razdelili delegatom. Združene države so nato predložile popravek k popravku. Zaradi nastalega položaja so preložili zasedanje odbor po 5 uralt seje. ODBOR ZA BOLGARIJO Politični ln ozemeljski odbor zn Bolgarijo je odobril devet členov pogodbe, ki so jo predložili zuna.iji ministri. Med odobrenimi določili je udi tisto, ki odr.cja umik sovjetskih sil iz Bolgarije v 90 dneh po nastopu veljavnosti pogodbe. Avstralski delegat Hodgson je umaknil dva popravka, skupna za vse pogodbe, ki jih je oopreje predložil in sta jih odklonila politična in teritorialna odbora za Finsko ln Romunijo. ENERGIČNI UKREPI GRŠKE VLADE London, 18. sept. Grška vlada je prepovedala zborovanje in javno demonstracijo levičarske koalicije EAM za 27. november. Grški podpredsednik vlade Gonatas je sinoči izjavil po Stiriur-ni vladni seji, da je grška vlada sklenila izvesti korenite ukrepe za 1 obrambo države proti tistim, ki jo1 skušajo minirati s poniočjo iz tujine. Zaradi ukaza sodnih oblasti so v Atčnah zaprli urade grške komunistične stranke. Aretirali so 30 oseb, ki so bile v prostorih. Grški ministrski podpredsednik Stglianos Gonatas je izjavil Reuterju, da se je vlada odločila proglasiti obsedno stanje v vsej državi. To se je izkazalo za potrebno, da se postavijo v bran sovražnemu dc. lovanju. USTRELITEV IZDAJALCEV Pariz, 18. sept. Na dvorUču ječe v Nancyju so ustrelili 33 letnega Francois Rutza, bivšega francoskega boksarskega prvaka v najtežji kategoriji, ker je v 1944 letu ovadil Gcetapu člane francoskega odporniškega gibanja «Maquis». Skupaj z njim je prišel pred eksekucijski vod 20 letni Jean Dellereu, znan pod pridevkom »mali grbcc*. liiNRY WALLACE : trgovinski minister, yi je z i govorom o ameriški zu-politiki vzbudil precej razpravljanj BIVŠI BOLGARSKI KRALJ SlMEOš ODPOTOVAL V EGIPT London, 18. s;pt. Bivši mladi bolgarski kralj Si-m:on ja prispel v Carigrad skupno a člani družine ln se vkrcal na neko turško ladjo, s katero bo odpotoval v pregnanstvo v Egipt. Ameriške gospodarske statistike IVASHINGTON, 18. sept. — Po statistiki trgovinskega ministrstva je uvoz Združenih držav v juliju mesecu dosegel najvišjo stopnjo v zadnjih 20 letih, Znaša 432 milijonov dolarjev. Izvoz Združenih držav, skupno s pošiljkami ustanove UNRRA in na podlagi zakona o zakupu ln najemu, Je julija meseca narastel na 825 milijonov dola. rjev. To jo 53 milijonov dolarjev manj kakor junija. ■ Proizvodnja jekla je v avgustu dosegla novo povojno prvenstvo in je znesla po podatkih ameriškega zavoda za železo in jeklo 6,116.046 ton. Proizvodnja v preteklem mesesu je dosegla povprečno 88.3% proiz. vajalne kapacitete v primeri s 84.9% v juliju :n 70.7% v avgustu 1945. Urad za delovne statistike je javil, da je 15. avgusta seznam cen v potrošnji narastel za 2%\ S tem se je seznam povišal za 144% v primeri z razdobjem 1935139. Glavni vzrok povišanja cen živilom je povišanje v preteklem mesecu, ki je znašalo 3 in pol odstotka. Cene dru. gih nujnih potrebščin, razen živil, so narastle za nekaj manj kot 1%. Kljub temu, da proizvodnja odgovarja potrebam države, izvozijo na vsakih 100 izdelanih avtomobilov več kot 6 avtomobilov v primeri s 5.7% v letu 1939. V prvih sedmih mesecih letos je avtomobilska industrija izdelala 849.804 avtomobile in jih izvozila 51.462. V istem času v letu 1941 so izdelali 2,703.313 avtomobilov, od katerih so jih izvozili 68.047. V pfvih sedmih mesecih letos je industrija izdelala 342.745 tovornih avtomobilov in drugih trgovskih vozil ter jih izvozila 83.059. Stat stike iz leta 1941 kažejo, da je bila proizvodnja 575.284 tovornih avtomobilov, od katerih so jih izvozili 93 510. Po podatkih ameriškega zavoda za gradnjo železniških vozov je ameriška Industrija dala v promet v mesecu avgustu 5.141 novih tovornih vagonov v primeri s 3.433 vagonov v mesecu juliju. Proizvodnja v mesecu avgustu predstavlja tretjino proizvajalne kapacitete te indutsrije, vendar je s tem dosegla najvišjo stopnjo letošnjega leta. ZANIMIVO VPRAŠANJE ALI STE ZA LJUDSTVO ALI ZA REAKCIJO? Varšava, 18. sept. Osrednji glasili vseh delavskih strank na Poljskem «Glas Ludu» in «Robotnik» sta objavili na treh straneh pismo osrednjega izvršnega odbora delavske stranke in osrednjega izvršnega odbora poljske socialistične stranke, naslovljeno o-srednjemu izvršnemu odboru Mikp-laiczgkove kmetske stranice. Poljska delavska stranka vabi Miko-laiczgkovo stranko, naj javno izjavi, ali je za sljudstvo» ali za sreak-cijo». Pismo naglaša, da mora ljud. stvo vedeti, ah je poljska kmetska stranka za sovražnike ali prijatelje Puljske. Poljska kmetska stranka je imela doslej politične načrte in smernice, ki jih v veliki meri podpi. rajo in Kitijo anglosaški reakcionarni krogi. Pokazalo pa se je. da so ustanovitelji in zaščitniki poljske kmetske stranke istočasno za. šolniki tn varuhi Nemčije in da napadajo poljske zahodne meje in tako napadajo poljsko neodvisnost. Pismo fhebuje štiri vprašanja, na katera naj bi morala odgovoriti Afi-kulalczgkova" kmetska stranka. Poljska delavska stranka zahteva jasen in nedvoumen odgovor, odgovor, ki naj očrta smernica kmej-ske stranke. Posledice Wallaceovega govora Prod sod ni k Truman bn moral pojasnili zunanjo politiko Združenih držav LONDON, 18. sept. — Včeraj se je poslabšalo nasprotje v ameriški vladi glede zunanje politiko Združenih držav. Trgovinski minister Henry Wallace je ponovno potrdil načela, ki jih jo izravil v svojem nedavnem govoru, ter jo najavil podobne zunanjepolitične govore. Iz Washlnglona javljajo novinarji, da se je predsednik Truman zdaj znašel v dvomu: ili naj sprejme še nadaljnje Wallaceove kritiko svoje zunanje politike, ali pa naj povabi trgovinskega ministra, naj odstopi. »Tlmesov* dopisnik ima odatop za neverjeten, ker bi drugače predsednik izgubil glasc-vo levega krila demokratske stranke pri prihodnjih volitvah. Po drugi atranl pa, če bo minister Wal-lace nadaljeval s kritikami zunanjo politike Združenih držav, se zdi možno, da bo odstopil zunanji minister Byrnes ln bi v tem primeru skoraj gotovo republikanska stranka prenehala sodelovati z vlado v zunanji politiki. Dopisnik BBC iz Washingtona vtrjamc, da je Wallaceova politika kompromitirala ugled ameriške viude. Zato je torej toliko bolj potrebno in primerno, da predsednik Tiuman odkrito ponovno formulira pravo zunanjo politiko Združenih dvžav v mesecu septembru 1948. AMERIKA SE UPA V MIR NA KITAJSKEM Washington, 18. sept. Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva Je v odgovor na vprašanja, ki so ae opirala na poročila, da je le malo upanja za hiter konec državljanske vojne na Kitajskem, izjavil, da ameriško zunanje ministrstvo ni dobilo o zadnjem razvoju položaja na Kitajskem ih o domnevni ustavitvi pogajanj med kitajskimi nacionalisti in komunisti poročila niti od poaebnegn odposlanca predsednika Trumana na kitajskem generala Marshalla niti od veleposlanika Stuarta. Poročevalec je naglasil, da bodo verjetno v bodoče — kot so bile v preteklosti — teževe pri pogajanjih, da pa niti general MarBhe.ll niti Stuart, nista ničesar naznačiln, kar hi vzelo upanje za končni sporazum. ameriško resorno avstr ii London, 18. sept. General Mark Clark, poveljnik a. merišlcih sil v Avstriji, je nujno zahteval v Včashingtonu, naj dovolijo Avstriji posojilo nekaj milijonov dolarjev. Istočasno je odkrito kritiziral to, kar naziva spomanj-kanje Sodelovanja z ostalimi zavez, niškimi silami v Avstriji, ki ga je pokazala Sovjetska zveza*. Izjavil je. da so sovjetske zasedbene sile dvignile vsa razpoložljiva živila in goriva Avstrije ter da si nameravajo prilastiti lastnine, ki gredo Američanom in ki so jih Sovjeti označili za nemške dobrine. RAZREŠITEV NEMŠKEGA URADNIKA Hamburg, 18. sept. Nemška krščanska demokratska zveza je zahtevala pojasnilo od sovjetske vojaške uprave, ker so razrešili dr. Ferdinanda Fricdensbur-ga prpdsedniJtva osrednjega ur da za gorivo in energijo. Britanska obveščevalna služba v Nemčiji prinaša Izjavo strankinega izvršnega odbora: »Stranka Ima tem večjo pravico zahtevati pojasnila, ker dr. Friedensburgu (predsedniku Izvršnega odbora stranke) niso dali nl-kake možnosti, da bi dal Izjave pi ed razšitvljo. Stranka zato nima nikake možnosti za nadzorstvo obtožb proti dr. Friedensburgu.* CLAYTON O AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI Washington, 18. sept. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Clayton je (leju), da je mogoče meniti, da fco prihodnji govor 'nekega odgovornega vladnega predstavnika o ameriški zunanji politiki v sporazumu z zunanjim ministr-sl vom. Gromiko predseduje sejam Varnostnega sveta New York, 18. sept. Na zasedanju Varnoatnega sveta, kateremu je predsedoval sovjetskt predstavnik Andrej Gromlko, so obnovili razpravljanje o grškem vprašanju. ZaBsdanje so odprli z dolgo tzjavo predhodnega predsednika Oskar Langeja (Poljska), ki je, potem ko je izrazil simpatijo Poljske za britanske čete, ki so pomagale grškemu narodu v borni proti naclfašistom, zatrdil, da vendar meni, da lahko britanska podpora grškim monarhistom postane nevarnost za mir, »Moramo takoj nekaj ukreniti — je dejal — da preprečimo spor na Balkanu.* Nanašajoč se na nedavne predloge o možni reviziji poljske meje, je Lange izjavil, da to dokazuje, kako »še vlada monakovska senca* in je na koncu zahteval,, naj Svet odobri sovjetski predlog o grškem vprašanju. Grškt zastopn ic Basiljos Dendra-mls Jp izjavil: «Upam, da Sovjetska zveza ue bo nadalje brez razlogov mlslilš, da zaradi dejstva, ker je Grčija v dobrih prijateljskih odno-šajih z dvema državama, ki sta ji pomagali v težkih časih, ne goji prijateljstva do tretje države. Lahko zagotovim ^ovjetskl delegaciji, da bi gotovo zagotovil: hvaležnost grškega naroda, če bi Sovjetska zveza pokazala razumevanje za trpljenje naše uničene države.* TURSKO - GRŠKO PRIJATELJSTVO Ankara, 18. sept. Ko je govoril grškim novinarjem, ki so trenotno na obisku v Turčiji, je turški ministrski predsednik Peker dejal: «Ce je nastopila v tur-ško-grških odnošajih razlika, jo označujejo povečano prijateljstvo In še močnejše vezi, ki nas družijo. Doba popolne mirnosti, ki jo ml upamo za vas ter za nas same, se bo uresničila po dosegi miru ter z ureditvijo balkanskega položaja. Kakršen koli jc že lahko svetovni položaj, dobrj odnošaji med nami ie bodo vsak dan bolj krepili.« GENERAL GGUSAND UMRL Pariz, 18. sept. V starosti 78 let je umrl general Henry Gourand, znan iz prve svetovne vojne pod Imenom «Argon-skj lev*, Najvidnejši francoski generali Jouin, Weygand, de Lattre, de Tassigny in drugi so počastili truplo velikega francoskega vojaka. Gourand se je udelež 1 skoraj vseh francoskih kolonijskih borb v Afriki, bil visoki komisar v Siriji ln vrhovni poveljnik francoskih čet v Levantu. Kesneje je b,’l vojaški upravitelj Pariza. V prvi svetovni vojni je izgubil desno roko in imel zlomljene noge. Bil je tudi poveljnik zavezniških čet na solunski fronti v prvi svetovni vojni ter med Srbi in jugoslovanskimi prostovoljci zelo priljubljen. OBSOJENI TERORISTI London, 18. sept. Sovjetsko vojaško sodišče je obsodilo 9 mladih Berlinčanov, ki so jih obtožili terorizma in oboroženega napada na vojake Rdeče armade. Sovjetsko poročilo javlja, da so njihovega voditelja, nekega 17 letnega mladeniča, obsodili na smrt in 8 drugih na zaporne kazni. Kakor poročajo, jo bilo vseh 9 v organizaciji imenovani «Crna roka«, Pravijo, da so podpisali obtožbeni zapisnik. Sodišče je dokazalo, da so imeli tajne sestanke, da so delali protisovjetsko propagando ter sabotažna in teroristična dejanja. Nemške volitve Nadaljnji izidi na britanskem in francoskem področja LONDON, 18. sept. — Po zadnjih počkttkih o občinskih volitvah na britanskem področju vodijo neodvisni {23.343 se-deževjj sledijo jim krščanski demokrati (20.621 sedežev), socialdemokrati (16.172 sedežev), liberalci (4.634), stranka cen-truna (1.737), demokratska stranka svobode (1.923), komunisti (694), konservativci (24), in porenjska ljudska stranka (2). Po vesteh agencije «Reutcr* iz Herforda so izidi volitev na britanskem področju v Schle-suHgu: neodvisni (2.662 sedežev), krščanski demokrati (2.603), socialdem. (2.150), demokratslca stranka svobode (423), konservativci (77) in komunisti (25). V Hannovru j« razmerje sledeče: socialdemokrati 11,837.036 glasov), neodvisni f 1,0,0,059), stranka Spodnje SaSke (99^.917), krščanski demokrati (6S0.993), komunisti (183.165), demokratska stranka svobode (178.3Z7) tn stranka cen-truma (90,042). Začasni izidi na francoskem področju (Baden, Hessenska, Pata. tmat, Wiirtenberg, Posarje, Porenje, Nas.mu J so: zveza krščanskih demokratov (1,273.474 glasov), socialdemokrat, (463.407), komunisti (180.466), demokrati (87.015) druge stranke (637.849). Votivno pravico na francoskem področja je imelo 3,299.135 oseb, glasovalo je 2.860.064 oseb, razveljavili so 140.069 glasov. INCIDENT V BERLINU London, 18. sept. Yastniki ameriške vojske nasta, njeni v Berlinu, so objavili podrobnosti o incidentu, ki se je primeril v soboto na vojaški policijski postaji Združenih držav na letallžču Tempelhof pri Berlinu. Po teh Informacijah se je pojavilo na policijski postaji pet vojakov sovjetske vojske pod vodstvom nekega poročnika. Zahtevali so, da Jim Američani izroče dve osebi, ki sta bili tam zadržani zaradi zasliševanja. Ameriški častnik Je. dejal, da je sovjetski častnik, potem ko so odbili zahtevo, ukazal svojim možem, naj s silo odpeljejo osebi. Izvršitev tega ukaza jim je preprečilo dejstvo, da so Američani pripeljali tank ln četo vojakov, ki so bile o-borožcnl s strojnicami. O vprašanju so nato obravnavali po običajni diplomatski poti In vrhovni čast. nlk sovjetske policije se Je opravičil pri ameriških oblasteh. Združene države bodo pomagale Italiji Toda pogoj jo: varnost - Amerika žoli biti propričana, da donar no bo Sol no na Iovo no na desno FIRENZE, 18. sept. — Predsednik italijansko-ameriškega urada za delo Antonini je izjavil nekemu uredniku agencije cAnse«: »Razdejanja so velika, toda volja italijanskega naroda do obnove je še večja. Potrebno nam je samo malo pomoči in te pomoči nam veliki ameriški narod ne more odkloniti.« Ko ga jc novinar vprašal, kje bo- do postavili šolo za prevzgojo, ki jo bo sez dal in vzdrževal Urad za podporo Italiji, za katero so že določili 275 tisoč dolarjev, je rekel, ds domneva, »da jo bodo postavili v južni Italiji, toda kraja še niso določili.* Ko je ugotovil, da prinaša amerl-tka pomoč Italiji resnično olajšanju potrebnim, Je Antonini dejal, da bo po vrnitvi v Ameriko pričel drugo veliko kampanjo za preskrbo skladov za pomoč Italiji. Glede mednarodnega položaja države je dejal, »da je treba najti tako rešitev, da se ustvari neka sila, ki bi držala v ravnotežju delo-vunje desnice kakor tudi levice*, kabt po njegovem mnenju našli le v močni socialistični stranki. Glede gospodarskega položaja je označil, da je z ameriške strani mnogo dobre volje, da pomagajo potrebam Italije s financiranjem, toda glavni pogoj za privolitev tega je varnost. »Amerika hoče biti gotova, da denar ne bo šel ne na levo ne na desno. Potrebno je, da italijanska vlada ne pride v težave, tako da si pridobi zaupanje. To je točka, na kateri bi se morale zediniti vse stranke, ki želijo dobro Italiji, ki kljub preslanim težkinf udarcem daje dokaz ved-1110 večje sposobnosti za življo- IZVRŠITEV KAZNI NAD NU E RNBERS KIMI OBSOJENCI Berlin, 18. sept. Sinoči so v Berlinu sporočili, da Je zavezniški nadzorstveni svet soglasno sklenil, da obvestila o času ln kraju eksekucije nilmberških obsojencev ne bodo dal; prej, dokler eksekucija ne bo že izvršena. Ta odločitev Je storila konec govoričenju, da bodo eksekucijo Izvedli Javno v Berlinu. DANSKA SPOŠTUJE PLEBISCIT Kodanj, 18. sept. Danski ministrski predsednik Cbristensen Je izjavil, da bo danska spoštovala izid plebiscita, s katerim ao se Faroerskt otoki izrazili za ločitev od Danske. Dodal Je, da morajo njegove Izjave imeti za navaden izraz njegovega oaebnega mnenja, ker ie ni imel časa, da bi se posvetoval s svojimi kolegi. «K«r je večina glasovala za lo-č.tev — je dejal — ae ml moramo ločiti. Ce izidi glasovanja za nas niso bili ugodni, zaradi tega mi o njih ne moremo pretresati. Razgovore za izvršitev ločitve moramo začeti in izvršiti v ozračju strpnosti* NEMCI MED SEBOJ London, 18. sept. Dopisnik eDailg Maila» iz Berlina javlja, da so se v sovjetskem zasedbenem področju pojavili prvi znaki nemškega odporniškega gibanja, ki ni naperjeno proti Sovjetom, temveč. proti nemškim komunistom, ki sodelujejo * sovjetskimi oblastmi in ki jih obtožujejo, da »prodajajo* Vzhodno Nemčijo Moskvi. Saško pokrajino — piše dopisnik — so preplavili i tisočerimi grobo tiskanimi listi, na katerih obtožujejo komunistične voditelje korupcije, poneverb in celo umorov. Nemški komunisti in tajna sovjetska policija (MGB) iščejo voditelje tajne organizacije. AMERIŠKA JAVNOST PODPIRA VLADNO ZUNANJO POLITIKO , Washington, 18. sept »Severnoameriška zunanja politika mora ostati nespremenjena in uživati popolno podporo ameriškega ljudstva*, pravijo ameriški časopisni uvodniki in radijski kometi, tatorji v svojih komentarjih o govoru trgovinskega ministra Walla-cea. Časopisni uvodniki po večini zelo kritizirajo stališče ministra Wallacea in pravijo, da se v mnogih ozirih razlikuje od politike vlade. Komentatorji ne odobravajo Wal-laceovih pripomb in hvalijo delo zunanjega ministra Byrnesa ter podpirajo odločne namene Združenih držav, da zgradijo mir na osno. vi načel listine Združenih narodov ter z lzpdlnitvljo sporazumov, ki so jih dosegle velesile v Jalti, Potsdamu in drugod. Mnogi komentatorji ne odobravajo Wallacea, ki zagovarja »vplivna področja« in »milo« stališče do Sovjetske zveze. Nekateri zahtevajo, naj Wallace Izstopi iz vla4e. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 19. septembra 1946 ZANIMIVOSTI Svetovna organizacija črne borze V Nemčiji »o odkrili ameriški vojaški policijski agenti mednarodno organizacijo črne borze, ki Je delovala v Berlinu, Parizu, New Yorku in Šanghaju. Vodili so jo bratje neke newyorške družine, ki so prej služili vojsko in mornarico. Kot poroča preiskovalni kriminalni odsek vojske, so domnevni črnoborzijanci sklepali posle za milijone dolarjev in sicer za diamante, cigarete, preproge, svilo, penicilin. valute, parfume, ure, oblačila in za skoro vse druge trgovske predmete. Člani družbe so nakupili posebno predmete visokih trgovskih vrednosti in so jih pošiljali po morju v podružnice, ki so imele u-godnejše pogoje za prodajo. Tako so dosegli velike dobičke na črni Jfprzi. Do zdaj so aretiral dva moža, in sicer enega v Berlinu in drugega v Parizu; medtem so preskrbeli za zaplembo pisem in telegramov. V enem izmed pisem Je razvidno, da J* član družine, ki biva v Šanghaju, sam zaslužil v tem mestu 10.000 dolarjev na dan. Zavezniški popravek poročil jugoslovanskega tiska o aretacija straž ustanove UNRRA CASERTA, 18. sept. — Poročevalec poveljstva zavezniških sil je podal včeraj izjavo, da popravi nekatere nesporazume, ki so posledica zmotnih izjav, ki so se pojavile v nekaterih nedavnih izdajah jugoslovanskega tiska. Izjava se glasi: «Dne 8. septembra je bilo ob DVESTO MILIJARD ZA 100 MILJ ŽELEZNIŠKIH PREDOROV Železniški svet pri britanskem prometnem ministrstvu Je izdal poročilo, v katerem navaja »revolucionarne* popravke v načrtu o ureditvi predmestne mreže železniških tračnic, ki se sfikajo v Londonu. Po načrtu, ki naj bi ga izvedli v tridesetih letih in ki bi po sedanjih cenah atal okoli 230 mlijo-nov šterlingov (preko 200Vallijard lir), bi bilo treba skopati v precejšnjo globino 100 milj predorov, da bi zvezali severne proge z predmestnimi progami Southern Railway, ki se stekajo zdaj r.a postajah London Bridge, Charlng Cross, Cannon Street in Holborn Viaduct. Vse te glavne postaje b: odpravili in na njihovo mesto bi prišle prehodne podzemske postaje v raznih delih mesta. Ta načrt, o katerem se pristojni vladni organi še niso Izrazili, je vključen v obširni nlčrt za preureditev stavb in cest glavnega mesta. N* ta način hočeja na korenit način rešiti vedno bolj grozeče vprašanje mestnega in medmestnega prometa. Odstranitev železnic in postaj v naseljenem delu Londona b poenostavila nalogo za povečanje prometa in dopustila ustvaritev načrta za preureditev južnega brega reke Temze. LOVLJENJE RIB NA CAPE YORKU Na polotoku Cape York v Severnem tjueenslandu (Avstralija) poznajo domači prebivalci neki posebni in enostavni način robotova, pri katerem uporavljajo kot vabo svete lubje spenečega drevesa» (Jage-ra pseudorhus). Skorja tega do 15 metrov visokega drevesa vsebuje izredno veliko količino neke milnate sonvi. Ce jo vrtemo v vodo, nastane pena, ki ribam onesposobi orientacijski čut. V trcnotku največjega učinka vrlejo iene tkvz. tscoop» mrele na dolgih palicah in se na ta način polaste svojega plena. Posebno obilen je ribji lov v neki laguni na Steivart Riverju, kjer u jamejo tudi do SO cm dolge jegulje Pečene jegulje so tam izredna spe cialiteta... Te vrste ribolov lahko u porabljajo samo v lagunah, tolmu nih in počasnih tokovih, list «Wal-kaboutn, ki prinala to vest tudi dodaja, da je tako lovljenje za molke *nedostojno», ker se vlovi ribe na prelahek način.. priliki eksplozije ročne bombe v Trstu ranjenih sedem članov vojaške policije. Približno ob 3. uri zjutraj dne 9. septembra je prišlo v Trstu do velike eksplozije. Poslali so letečo obhodnico ameriške policije, da dogodek preišče. V bližini kraja dogodka je obhodnica srečala avtomobil, v katerem se je vozilo sest jugoslovansyih vojakov. Po zasledovanju na razdaljo več kot kilometer ln pol so vozilo ustavili in osebe, ki so bile v njem, zastračili ter prepeljali na sedež ameriške vojaške policije v Trstu. O dogodku so podali poročilo uradu povaljnlka policije, ki je odredil predajo Jugoslovanov policiji Julijske krajine. To so izvršili. Policija Julijske krajine pa je od ameriške vojaslte policije zahtevala, naj omenjenih šest Jugoslovanov preišče. Po skrbni osebni preiskavi so ugotovili, da je pet izmed njih imelo pod obleko skrite ročne bombe ki so bile z vrvico privezane na telo. Približno uro kesneje 9. septembra zjutraj je bil narednik Robert C. Webb od 88, diviz je še v služol na sedežu ameriške vojaške policije v Trstu. Zaslišal je korake; ko se je obrnil proti vratom, je videl, da sc približuje skupina petih Jugoslovanskih vojakov. Eden izmed njih jj h!l stotnik Anton Scgota, po- veljujoči častnik stražarske stotnije jugoslovanskega oddelka, ki so ga pv ukazih 13. vojnega zbora iO-dclili ustanovi UNRRA. Stotnik Se-gota in njegovi možje so vstopili v sedež policije in se bližali naredniku Webbu. Narednik se je zavedel, da je obkoljen. Ob spominu, da je bilo prejšnji dan ranjenih sedem članov policije in da so uro poprej aretirali šest jugoslovanskih vojakov, ki so imeli pri sebi skrite ročne bombe, se je prestrašil, potegnil samokres in ga nameril proti Jugoslovanom. V protestu na poveljstvo 13. vojnega zbora je stotnik Segota izjavil, da je vprašal narednika Webba, kje je šest jugoslovanskih vojakov, k: so jih aretirali. Poleg tega je trdil, da je narednik Webb, potem ko je izvlekel samokres, postavil pet jugoslovanskih vojakov, med njimi tudi stotnika Segota samega v vrsto, zahteval pomoč iz bližnje sobe, jugoslovanske vojake preiskal, ne da bi pri njih našel orožje, se o njih žaljivo izrazil, odklonil, da bi poklical službujočega častnika in držal samokres naperjen proti njim, dokler končno ni prišel neki častnik. Dne 12. septembra so ustanovili ameriško vojaško preiskovalno komisijo. Stotnika Segoto in ostale priče, med njimi narednika Web-ba ln poveljnika tržaškega oddelka IZ SLOVENIJE CRN DEZ Ob koncu maja je v Erteauju de-ievalo tčrnilo». Kraj leli ob sever-nem bregu Erijskega jezera v kanadski drlavi Ontario. Voda, ki je ponoči padala izpod neba ni bila samo umazana, temveč, črna, tako dl je bilo drugo jutro vse mesto pokrito z neko črno plastjo. Ta plast je bila tudi dobro vidna na površini jezerske vode. Vendar to ačrni-los ni Ikodilo ribam; nasprotno, le privabilo jih je, kajti prihodnji dan so imeli ribiči obilen lov. OGREVANJE MESTA Z ENO PEČJO V enem izmed britanskih mest bodo napravili poizkus osrednjega parnega ogrevanja. Toploto, ki jo bodo črpali iz osrednje peči, bodo razdeljevali po stanovanjih. Za mesto z 20.000 do 60.000 prebivalcev bodo vodo segreli s pomočjo visokega pritiska in ji odvzeli paro. Predvidevajo stalno ogrevanje stanovanj podnevi in ponoči v najbolj mrzlih mesecih. Stanovalci si bodo lahko toploto sami poljubno razdelili po stanovanjskih prostorih. Ogrevanje bodo plačevali v odstotkih najemnine. Ce bi se pokazala potreba po povečanju ogrevalnih naprav, bi sezidali le nove o-srednje peči. Novi način ogrevanja, kot zatrjujejo, ima velike gospodinjske prednosti in v mestu s 50.000 prebivalci bodo na leto prihranili 44.000 ton goriva. RAZGLASITEV SODBE NA NUERNBER8KI RAZPRAVI PRELOŽENA NUrnberg, 18. sept. *-Včeraj so v Niirnbergu uradno javili, da so prelolili razglasitev sodbe na razpravi proti 21 nacističnim voditeljem s 23. na 30. september. Od 31. avgusta do 8. septembra je bil na Jesenicah teden slavnostnih iger, v katerem so posamezne kulturne in fizkulturne organizacije iz vsega jeseniškega okrožja preredi-It nešteto prireditev, na katerih se je po pisanju Slovenskega poročevalca, manifestirala duhovna in telesna ljudska kultura, ki zdaj v svobodni državi sproščeno raste in se oblikuje. Pripravljene so bile številne razstave, fizkulturne prireditve, nadalje je bilo šahovsko tekmovanje, zborovanje slovenskih žena. teden pa je bil zaključen s folklornim dnevom, na katerem je sodelovalo nad 20.000 ljudi. Na ljudskem igrišču je bilo manifesta-cijsko zborovanje, ki mu Je med drugimi prisostvoval tudi prosvetni minister Ferdo Kozak. Delavsko knjižnico je obiskalo v juliju mesecu 1492 bralcev, ki so sl Izposodili 5282 knjig. V avgustu je bilo 1335 bralcev, knjig pa so izpo-Ejdili 5051. Iznjed domačih knjig so v avgustu največkrat izposodili Miška Kranjca, Finžgarja, Prežihovega Voranca, Bevka, Tavčarja ln Jurčiča. Turistično društvo Slovcn je je priredilo od 8. do 15. septembri v mariborskem okrožju »Turistični tedert*, v okviru katerega so priredili več razstav gospodarskega in umetniškega značaja ter organizirali razne prireditve in delovne izlete. FrezidiJ Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na predlog vlade Ljudske republike Slovenije izdal ukaz o določitvi gospodarskih l>odjetlj republiškega značaja. Objavljamo nadaljevanje seznama teh podjetij: Industrija gradbenega materiala: 49. Opekarna, Košaki pri Mariboru- 50. Opekarna Radvanje, Radvanje pri Mariboru. 51. Celjske opekarne. Celje. 52. Celjske opekarne, 7,alec. 53. Združene opekarne d. d., Ljubljana. 54. Opekarna Sodln, Lubečna pri Celju. 55. Samotna tovarna, Store. 56. Alpeko d. z o. z., Ljubljana. 57. Keramična il,d. Liboje. Liboje pri Celju, 58. Keramika, Nevo mesto. 59. Granitna ind. ing. Lenarčič, Joslpdcl — Pohorje,'60. Granltolom Res, Josipdol — Pohorje. 61. Granitolom Oplotnica, Oplotnica — Sliv. Konjice. 62. Granltolom Recenjak Ehrlich. St. Lovrenc na Pohorju. 63- Kamnolom Visole, Slov. Bistrica. 64. Kamnolom Tinje. Sv. Urh pri Sl. Bistrici. 65. Fr. Swaty, tov. umetnih brusov, Maribor. 66. A. Res, Llubljana. 67. Kreda. Radovna pri Bledu. 68- Vo-dlan Ivan, Dobrepolje. 69. A. Blrol-la. Kresnice. Lesna industrija: 70. Drž. žaga, Črna Mušonik, Črna Mušenik. 71. Drž. žaga, Mislinja, Mislinja. 72. Drž. žaga, Suhi dol, Slovenjgradec. 73. Drž. žaga, Josipdol, Ribnica na Pohorju. 74. Drž. žaga, Viltuš, Selnica ob Dravi. 75. Drž. žaga, (Gcrmut), Podvelka. 76. Drž. žaga, (Potočnik), Brezno ob Dravi. 77. Dri. žaga, (Vrencur), Marenberg. 78. Drž. žaga. (Zrtiork), Marenberg. 79. Drž. žaga, (Lešnik), Sv. Lovrenc na Pohorju. 80. Drž. žaga, (Vrenčur), Sv. Lovrenc na Pohorju. 81. Drž. žaga, (Attems), Slov. Bistrica. 82. Drž. žaga, (Thurn), Vitanje. 83. Drž. žaga, (Hrastn k), Slov. Konjice. 84. Drž. žaga, Lukanja, Oplotnica, 85. Drž. žaga, (Magerl), Poljčane. 86. Drž. žaga, (Pukel), Zreče. 87. Drž. žaga. Solčava, Solčava. 88. Drž. žaga, Nazarje, Nazarje. 89. Drž. žaga, (Ska-za), Selo pri Velenju. 90. Drž. žaga, (Goli), Velenje. 91. Drž. žaga, (Hauke), Šoštanj. 92. Drž. žaga, (Zmauc), Šoštanj. 93. Drz. žaga, (Srebotnjak), Sv. Peter v Savinjski dol. 94. Drž. žaga, (Cater), Celje. 95. Drž. žaga, Stahovica. Kamnik. 96. Drž- žaga, (Hajnrihar), Kranj. 97. Drž. Žaga, (Hajnrihar), Kokra- 98. Dri. žaga, (Hajnrihar), Škofja Loka. 99. Drž. žaga, Sv. Katama (Born), Tržič. 100 Drž žaga, Ti Žič (Born), Tržič. 101. Drž. žaga, Gorjana, Bled. 102. Drž- žaga, Fortuna, Bled. 103 Drž. žaga, Soteska, Bohinj. 104. Drž. žaga, (Rekar). Jesenice. 105. Drž. žaga, (Čuden), Bohinjska Bistrica. 106. Drž. žaga, (Kotnik), Verd. 107. Drž. žaga, (Gale), Bistra- 108. Drž. žaga, (Krajc), Cerknica. 109. Drz. žaga, (Serko), Cerknica. 110. Drž. žaga, (Maček in Hren), Logatec. 111. Drž. žaga, F.avnik, Planina. 112. Drž. žaga, Snežnik, Pudob. 113. Drž. žaga, Im-peks (Rudež), Ribnica. 114. Drž. žrga, (Kozler), Ortnek. 115. Drž. žaga, Loški potok. 116. Drž. žaga, Grčarice. 117. Drž. Žaga, (Ziirl), Kočevje. 118. Drž. žsga (Jakomini), Kočevje. 119. Drž. žaga, Soteska pri Straži. 120. Potočnik, Mežica. 121. Lesna industrija, Prevalje. 122. Veriun, Dravograd. 123. Pahernik, Vuhred. 124. Glazer. Ruše. 125. fas. Dolže. 126, Jaš, Mislinja. 127. Tavčar, Vuzenica. 128. Kaudek, Ruše. 129. Štern, Rače. 130. Keršič, Hoče. 131. Kopač, Slov. Bistrica. 1.12. »Pohorje*, Slov. Bistrica. 133. Kunstelj, Slov. Bistrica. 134. »Drava*, Maribor. 135. Jonke, Oplotnica. 136. Pokorn, Zreče. 137. Kračun, Zreče. 138. Miklavžina, Gornji grad. 139- Klemenšek, Solčava. 140. Ba-čun, Ljubno ob Savinji. 141. Kolenc, Rečica ob Savinji. 142. Lesna industrija Teharje, Teharje, 143. Borlalt, Sv. Jurij ob J. ž. 144. Mulej. Bled. 145. Humerca, Bohinjska Bistrica. 146. Impex, Bohinjska Bistrica. 147. Hajnrihar, Bohinjska B strica. 148. inž. Zupanc, Lancovo. 149. Šparovec, Lipnica. 150. »Vintgar*, Bled. 151. Pogačnik, Podnart. 152. Virnik, Jezersko, 153. Simič, Bodovljc. 154-Dolenc, Preddvor. 155. Dojene, Skc-l.ia Loka. 156. Gorjanc, Kranj. 157. M lavec, Dol. vas. 158. Furlan, Logatec. 159. Meden, Begunje. 160. Hodnik in Volk, Logatec. 161. Kunstelj, Logatec. 162. Tršar, Ixrgatec. 163. Prcmrou, Martinjak. 164. Kovač, Stari trg. 165. Matičič, Laze pri Planini. 166. Kunstelj, Goriča vas. 167. Bastar in Arko, Kočevje. 168. Dugolin, Sodražica. 169. Šiška, straža. 170. Remec & Co., Duplica pri Kamniku. 171. Kavalsa, Domžale. 172. Sloga (Božič Jože), Stru-z.evo pri Kranju. 173. Utenslllja, Maribor — Pobrežje. 174. A. A-niann, Trž:č. 175. Zbelovo, Zbelovo. 1<6. Tovarna kopit, Sevnica. 177. Gumzcj Josip, sodarstvo, Celje. 178. . tig tvor. Impreg. lesa, Riitgers. Hoče- 179. Tovarna igrač, Novo mesto, 180. I. Mikolič, tov. meril, Slo-vrnjgrndee. 181. Tovarna glasbil, Mrrgea. 182. Jelačin & Co, tov. zamaškov, Ljubljana,183. Magra, Ljubljana. 184. »Peta* d. z o. z-, Rr.deče pri Zid. mostu. 185. Prva jugcslov. tovarna podpetnikov, Lo-kavec — Rim. Toplice. Umrli so: Jerica Gerbec, vdova po poštnem kontrolorju in hišna posestnica; Dr. Josip Tičar, šef zdravnik drž. žel. v pokoju; Ana Hus, roj. Wider; Slavko Lipovec, učenec 2. letnika sred. teh. šole; vsi Iz Ljubljane; Helena Ribarič roj. Rotar, posestnica v Mariboru. ameriške vojaške policije stotnika F.E.H. Raya, ki tudi pripada 88. diviziji, so pozvali pred komisijo. Iz pričanja je po zaključkih komisije razvidno, da je stotnik Se-gota s svojim oddelekom sestavljenim iz štirih jugoslovanskih vojakov, odšel na postajo ameriške vojaške policije prav za prav z namenom, da bi zahteval izpust aretiranih jugoslovanskih vojakov. Komisija je ugotovila, da bi bilo dejanje vojaške policije v rednih razmerah neumestno, da pa je obstoj ročnih bomb, eksplozija, tetra noči, nemožnost sporazumevanJa ln druge okoliščine opravičevale pridržanje in zastraženje stotnika Se-gote in njegovih mož z oboroženo stražo, njih preiskavo in pregled 11. stin ter njihovo pridržanje do prihoda poveljnika policije. Komisija se je prepričala, da se je stotnik Segota motil, da mu niso izrekli nespodobnih in žaljivih besed, priznal je možnost medsebojnega nesporazuma zaradi nerazumevanja Jezi-ka. Komisija Je predložila, naj ne izdajo nikakega disciplinskega u-krena, naj pa vojaška policija v Trstu prejme navodila, da je odločna, toda korektna, naj' pust:jo pri delovanju vojaške policije ob strani vsa osebna čustva ter naj bo. sta na postajah vojaške policije v službi vedno vsaj dva moža. Poudarjajo, da so stotnika Segoto in njegove tovariše Izpustili kmalu po prihodu stotnika Raya na policijsko postajo. Poleg tega je treba poudariti, da je iz preiskav razvidno, da onih šest jugoslovanskih vojakov, ki. so jih pridržlai, ker so pri njih našli rečne bombe, ni bilo v nikalti zvezi z eksplozijo dne 9. septembra zjutraj. Dne 11. septembra so teh šest mož ' predali glavnem stanu jugoslovanskega oddelka oblasti 1.3. armadnega zbora z navodilom, da jih premeste preko Morganove črte izven področja «A», ker se niso pokorili ukazom, ki prepovedujejo nošnjo orožja. Jugoslovanski glavni stan je sporočil 13. armadnemu zboru, da so vprašanje predali glavnemu stanu iv. jugoslovanske armlje, in da bo 13. armadni zbor takoj obveščen, ko bo prišla odločitev IV. armtie. Dne 17. septembra je beograjska radijska postaja Javila, da 13. armadni zbor se ni izdal ukaza za osvoboditev jugoslovanskih vojakov. Ob upoštevanju takega poteka dejstev je mogoče tako zadržanje označiti samo kot namerno potvarjanje samih dejstev. Zanikanje vesti Caserta, 18. sept. Predstavnik zavezniškega glavnega stana je včeraj dal naslednje poročilo: «Dcpisnik «United Pres-sa» v Trstu je omenil v nekem članku, ki je bil objavljen zjutraj 17. septembra, da so posojila, k; jih je dala Zavezniška vojaška u-prava v Julijski krajini in Vidmu, krile Združene države z dolarskimi krediti. Ta omemba je zmotna. Združene države dajejo italijanski vladi iz-vestne kredite v zvezi za izdatke za čete Združenih držav v Italiji. Ti krediti pa so popolnoma drugi in nimajo nikako zveze s posojili ali izdatki Zavezniške vojaške u-prave. Takšna posojila ali izdatki i*iso kriti z dolarskimi krediti. Treba je pripomniti, da se okrajšava ZVU (AMG) nanaša na Zavezniško vojaško upravo (Allicd M:litary Government) in ne na ameriško vojaško upravo (American Military Government). V Italiji ni ameriške vojaške uprave Zavezniška vojaška uprava je samo v Julijski krajini ;n v videmski pokrajini. SPOROČILO RADIJSKE POSTAJE TRST n Trst. 18. sept. Poveljujoči častnik AlSa sporoča, da Je radio Trst II v nedeljo 16. septembra ob 18. url med slovenskim prog-amom oddajal besedilo, ki je spremljalo glasbo na gramofonskih ploščah. Omenjeno besedilo ni bilo predloženo nadzornemu uradu. Vzrok temu so bili neizogibni tehnični razlogi. Nameščenec, k! je to zakrivil, je bi v ponedeljek dopoldne odpuščen. i TRŽAŠKA KRONIKA TISKOVNA KONFERENCA POLKOVNIKA BOWMANA ZVU NE BO UMAKNILA POZIVOV VODITELJEM NEZAKONITE STAVKE Stališče Zavezniške vojaške uprave o bodočnosti Julijske krajine Včeraj popoldne je bila na sedežu Zavezniške vojaške uprave tiskovna konferenca, na kateri je višji čestnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bowman izjavil, da pozivov za prihod pred sodišče, ki so bili izdani v prvih dneh meseca julija enajstim voditeljem nezakonite stavke, ne bodo umaknili v «nobenem trcnotku.* Polkovnik Bowman je dodal, da to stališče odobrata vladi Velike Britanije in Združenih džrav. ' • Ko je pripomnil, da so projugoslovanski komunistični list «11 Lavoratore*, kakor tudi drugi, s številnimi prošnjami neprestano vpraševali, kaj namerava Zavezniška vojaška uprava ukveniti glede voditeljev nezakonite stavke, je višji častnik dejal: »Približno pred .enim mesecem sem javil na neki tiskovni konferenci, da še nimamo namena preklicati pozivov voditeljem, da se javijo pred sodiščem. Ker b. vprašanje bilo mogoče imeti za zaključeno, pojasnjujem, da nimamo namena umakniti pozivov v «nobencm t notku.* Moji vojaški predstojniki, je dejal polkovnik Bovvman, so me pooblastili, da izjavim, da to stališče v polni meri podpirata vladi Velike Britanije in Združenih d žav. Polkovnik Bowman je nadaljeval: «Ponovno vabim voditelje stav. ke, če se žele resno lotiti tega vprašanja in obljubljam, da Jih bodo postavili pred razpravo čim prej mogoče, če se bodo ravnali po mojem povabilu.* (Stavko, ki se je začela tri dni popreje, je Zavezniška vojaška u-prava proglasila 3. julija za nezakonito; poslala je ukaz stavkovnemu odboru, naj izda potrebne u-krepe za prekinitev stavke. Ker petega julij^a stavka še ni bila konča, na in je bil ta rok določen v ukazu, so pozvali njene voditelje pred sodišče, izmed katerih se je odzval samo eden. Doslej se voditelji stavke še niso odzvali pozivu.) Ko je razpravljal o vprašanju povišanja cen, je polkovnik Bowman najavil, da pripravljajo načrt za nadzorstvo cen, k( bo obsegal večje število potrebščin kot tisti, ki je zdaj v veljavi. «To nadzorstvo ccn, je izjavil polkovnik, del prebivalstva živahno kritizira, medtem ko si ga drugi žele. Želel bi videti, da bi cene padle kot posledica naravnih vzrokov. Tistim, ki nasprotujejo nadzorstvu cen, bi želel prikazati, da je najboljši način za njega preprečitev v omogo-čenju naravnim silam, da vplivajo na cene tako, da dosežejo zmanjšanje, r.r da bi bilo potrebno nadzorstvo. Polkovnik Bovvman je izjavil da je vprašal za mnenje o podelitvi «nagrade republike* dva delavska sindikata in tr) zveze delodajalcev. Moje mnenje je. da ni nobenega gospodarskega razloga, ki bi opravičil izplačilo nagrade. Verjetno za sedaj tega ne bomo storili, čeprav mi še ni znano stališče združenj delodajalcev, ki bi moglo imeti kak vpliv na moje odločitve.* Neki dopisnik jc vprašal v zvezi s pariško konferenco, če n'so napravili še ničesar za pripravo statuta in če Zavezniška vojaška uprava meni, da bo ona začasna vlada. Polkovnik Bovvman je odgovoril: »Tu ne pripravljajo nobenega statuta in ni vzroka za mnenje, da bo Zavezniška vojaška uprava začasna vlada. Našo nalogo skušamo rešiti na najboljši način Iz dneva v dan in pripraviti istočasno načrte za spremembe, ki bi lahko prišle. Ob začetku konference je polkovnik Bovvman podal kratko izjavo in je javil, da bo »v bodoče za nekaj časa megoče peči bel kruh. Da pa bo to mogoče, bo morda potrebno obrok za malenkost zmanjšati.* Neko drugo sporočilo govori o novem ukazu glede študijev, ki se tiče vojnih veteranov, židovskih dijakov in beguncev. Gre za ukaz št. 187, podpisan 9. septembra, s katerim je določena ustanovitev izred-nih semestrov s kratko dobo, ki bodo usposobili omenjene dijake za polaganje izpitov in doktoriranje v krajšem času, jvot je predpisan za ostale dijake. Po določilih člena 5 tega ukaza, bodo oproščeni plačila taks in obveznosti. Ko so zahtevali komentar o nedavnih poroč lih tiska, da naj bi bili v vojaški policiji člani vojske generala Andcrsa, je polkovnik Bovvman odgovoril: «Odločno lahko zanikam to obtožbo. Vojaška policija je naravno sestavljena samo iz Američanov in Angležev.* Poudaril je tudi, da so zadnji dve skupini civilnih policistov izbrali izključno iz oseb, ki že najmanj sedem let bivajo napodročju A.» POLICIJSKA SOLA Tečaj za Izpopolnitev v kriminalno preiskovalni stroki V policijski šoli, ki je nameščena v vojašnici v ulici Pasquale Revol-tella, se je začel včeraj dopoldne t«eaj za višjv Izpopolnitev v kriminalno preiskovalni stroki pri civilni policiji. Poveljnik pripravljalne šole civilne policije major J. Henderson je v prisotnosti učiteljev policijskih uradnikov, sodnikov in častnikov otvoril pouk s kratkim nagovorom, v katerem je vzpodbudil in pozdravil 26 gojencev, ki so vpisani v tečaj. Nato je bila p-: v a uvodna učna ura, v kateri so pojasnili pomen znanstvene policije. Učne ure, teoretične ln praktične, bodo trajale dva meseca. Pogreb žrtev žločina Včeraj popoldne je bil iz kapele glavne bolnišnice pogreb zlatarja Giusta Trevisana ml,, njegove zaročenke Lidija Ravasinl in služkinje Pije Orbic.ini, ki so bili umorjeni v soboto zvečer pri sv. Jerneju v Miljah. PREHRANA Moka za polento v Trstu in pokrajini. Danes bodo začeli v Trstu in pokrajini razdeljevati vsem potrošnikom po 750 gr moke za polento; cena 20 lir za kg. Testenine v Trstu. Danes bodo začeli v Trstu razdeljevati potrošnikom od I do V skupine po 2 kg testenin; cena 26 lir za kg. NEM8KA UJETNIKA POBEGNILA IZ JUGOSLOVANSKEGA TABORIŠČA V ponedeljek dopoldne sta se v Ljudskem domu na sedežu ZVU predstavila dva nemška vojake. Izjavila sta, da sta pobegnila iz jugoslovanskega taborišča za vojne ujetnike št. 323. ki je nameščeno blizu Pazina. Izročili so ju zavezniškim oblastem, da preučijo primer. Stavka v električnih obratih in Tržaški jutami ter konopljarni TRST, 18. sept. — V ponedeljek dopoldne so stopili v stavko nameščenci S.A.D.E. (Električna Delniška Družba), ki ima svoj sedež v Benetkah. V torek zjutraj je začelo stavkati tudi f>00 nameščencev družbe SELVEG (Električna družba Julijske krajine), ki je odvisna od prve; stavke sc je vzdržale samo osebje, ki je zaposleno pri stiskalnih ploSah v Trsni, Tržiču, Gorici in Pulju, da zagotovi preskrbo z električno energijo. Stavka je proglasila organizacija-; Prekopi grobov na tržaškem pokopališču Urad za javna dela tržaške mestne občine javlja, da pripravljajo za mrliške prekope prostor XVI na mestnem pokopališču pri Sv. Ani, kjer ležijo mrliški ostanki pokopani med 6. avgustom In 12. oktobrom 1936. Vsi tisti, ki žele prepeljati mrliške ostanke na drugi del pokopališča, se morajo obrniti do 15, oktobra na Mestni urad za javna dela, administrativni oddelek, pokopališki odsek v ulici Paolo Ret-ti 5/III. Po preteku tega roka bodo mrliški ostanki položeni v skupen grob, ekshumacije ne bodo več dovoljene, spomeniki in nagrobna znamenja pa bodo ostala na razpolago mestni občini. F. I. D. A. E. (Italijanska zveza električnih obratov) in delavci krajevnega odseka so pristopili, ko niso dosegli sporazuma pri pogajanjih med različnimi obrati ter vodstvom družbe S. A. D. E. za povišanje premij, ki bi ustrezale delavcem. Pogajanja se nadaljujejo. Zahteve delavcev so v desetih različnih točkah, med katerimi so najvažnejše določitev enakosti za menjajoče se skupine, razširitev premije na nižje skupine, ki so jo že razdelili v višjih skupinah in premijo za vse osebje. Včeraj zjutraj je stopilo v stavko delavstvo Tržaške Jutarne in ko-nopljarn«; stavko so začeli zaradi tega, ker niso dosegli sporazuma z Združenjem industrijcev; zahtevali so 90 odsotni povišek na temeljno plačo. Nanad z ročno bombo V ponedeljek se je zgodil napad, ki bi lahko imel težje posledice, ko sta dva neznanca z zakrinkanima obrazoma napadla Ferdnanda Guerrlnija, ki stanuje v Scala Santa št. 159; Guerrinija je šel okoli ene ponoči z ženo domov. Neznanca sta ga zgrabila za rame ter mu grozila s smrtjo, pri tem sta vihtela top predmet. Vznemirjena zaradi kriča. nja žene, ki je klicala na pomoč, sta nalo vrgla proti Guerriniju ročno bombo, ki je eksplodirala tik njega in mu prizadela številne telesne rane, ki pa na srečo niso težke. Napadalca sta zbežala. STR EU NA POLICIJSKI AVTOMOBIL Včeraj zjutraj ob 6.45 url so streljali na avtomobil policije Julijske krajine, ki je vozil po obrežju 3. novembra pri pomolu ob ribarnici. Strel je bil verjetno iz samokresa in je zgrešil svoj cilj; policija je takoj preiskala kraj, toda brez uspeha. OROŽJE V GRMOVJU Včeraj popoldne je neka obhodnica policije Julijske krajine odšla na poziv v ulico Catullo, kjer je našla med grmovjem puško vrsto 91 s 17 nabolji, ročno bombo »Breda* ln še bombo nemškega tipa. Požar v gozdu med Prosekom in Sv. Križem Včeraj kmalu po 17. uri se Je 3kupina gasilcev odpeljala v okolico Sv. Križa, kjer se je razvil med plnijcviml gozdovi in grmov-jem požar, ki je zavzel precej^® obseg. Plameni so zajeli površino Pr*-bližno 10.000 m2 in so povzroči11 znatno škodo na drevju. Gasili 80 štiri ure; gašenje so oteSkočalo eks-piovzne naprave, ki so jih t81” pustili čistilci min. ! GORICA Avtobusni promet Gorica - pokopoliSbe; odhod * Travnika ob 15 uri; odhod s pok5, pallšča ob 10. uri. Gorica - Ločnih ob delavnik®-odhod izpred kavarne Garibaldi 7.15, 12.30, 15.30, 19. uri; odhod 18 Ločnika ob 7.30, 13.45, 15.45, l®25 uri. Ob praznikih: odhod izpred k®-vame Garibaldi ob 9, 12.30, IS-2®’ 19 uri; odhod iz Ločnika ob 13.45, 15.45, 19.20 uri. VIŠINSKI REKORD JADRALNEGA LETALA SHREWBURY, 17. sept-Dvosedežno jadralno letalo je seglo nov višinski rekord pri Pol<" tu v Long Mundu v pokrajl18 Shopshire, in sicer z višino 23*" metrov. Prejšnji rekord je 'bil l2" metrov. Enosedežno jadralno le18"1 je doseglo višino 2430 metrov. KMETIJSTVO KAKO JE TREBA RAVNAŠ S PLEMENSKIMI BIKI Mnogi živinorejci ravnajo s P18 menskimi biki napačno in nepravi no. ker jih ne spuščajo na prost8 Navadno Je plemenski bik trd®8 priklenjen na verigah v hlevu, & terega zapušča za kratek čas le 8 priliki odpravljanja skoka. Mnog8-krat odpravlja skok celo v hie'fl1 sam en. Zaradi te enoličnosti in 48 ga prisilnega počivanja postane večkrat hudoben, posebno pa ^ in neokreten, radi česar ga mora180 prezgodaj prodati, medtem ko bi g9 lahko pr; pravilnem oskrbovanj® posebno če je dober plemenjak. ** dolgo časa ohranili za pleme. Zato je nujno potrebno, C a sp8 ščamo bika vsak dan v trdno zadostno visoko zagrajeno ogrfll8 da se nekoliko časa giblja na P88-tem. Se boljše storimo, če ga n8' vadimo voziti in da ga vprezai®8 skupno s kravo ali volom za Pr(' važanje krme, slame, gnojnice, 88 de itd. Pri tem se plemenjak * vrstno razvija, ostane krotak, se 8 odebeli prezgodaj in ga lahko nek8 liko let več rabimo za skok, kat8 rega zaradi razgibanosti tudi * treje in boljše odpravlja. Oseba, kateri poverimo oski®8 bika, mora ■}. njim mirno ravn8® 1 istočasno pa proti njemu odlO'"80 [ nastopati. Pri gibanju na prost®11’ in razposajenem skakanju dobi ^ gnenje za bodenje in obračanje P19' tie ve proti mimoidočim osebam, da hi to bil znak nasilnosti. P9! posajenosti pa ne smemo PuSl,e preveč razmaha. Oskrbnik ne rabiti palice, pač pa dolg in ' bič, katerega se vsak bik boji, da omisti nasilja. Proti živali je treba odločno 1 drzno nastopati, vendar pa ®e ‘ zaradi tega ne sme mučiti. RADIO TRST II 411 m - 731 ko Sreda, 18. septembra 17.30 valčki; 17.45 Saludos A«1'' gca, prenos iz Vidma; 18 Chopl® . ve skladbe; 18.15 radijska univerz^ 18.30 operetna glasba; 19 krjiževnost; 19-15 oddaja odr' . , Jugosl. armade; 19.45 predavam g | 20 napoved časa, slov. vest.; 2U- . i ital. vesti; 20.30 glasbena razsW‘ 20.45 predavanje: Winston cn : chill; 21 zaključek: j Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. LOUIS WILTON 11. Kilometrski kamen št. 27 »Kako ste dejali, draga gospa Hingleyeva?» — je z zanimanjem povprašal vljudni mladenič In si prižgal cigareto. Občutljiva vdova se Je še enkrat dotaknila treh medaljončkov, ki naj bi predstavljali njene objokovane može, nato pa se nasmehnila z izrazom, ki je bil po eni strani bistroumen, po drugi pa zelo skromen. «Toda gospod, kaj pa boste vendar mislili o meni, f-e vam bom v podrobnostih pripovedovala vse čenče neumnega dekleta? Jaz o vsem tem ne verjamem niti besede. Pomislite, da dekle med drugim vztraja tudi na tem, d i je videla, kako je avtomobil zavil na desno ter nato krenil v ozek drevored, po katerem ne bi mogel voziti niti navadni voz z volovsko vprego. Nemogoče Je, da se na taki poti avtomobil ne bi prevrnil, ali pa vsaj ne bi pri:-el skozi ves razbit. Poleg tega tudi ne morem razumeti, kaj naj bi tisti skrivnostni avtomobil iskal v Alberscourtu, ki ni nič drugega kot opuščena In samotna kmetija, na kateri živita dve ženski, ki nikako nista takšne vrste, da bi sprejemali obiske ljudi, ki potujejo z razkošnimi avtomobili.* Vljudni gospod Duncan je vse to poslušal s silno živim zanimanjem, medtem ko mu Je pogled uhajal na zaraščeni del vrta, ki se Je kar kopal v jesenskih barvah. «Ali se zavedate, draga gospa Hingleyeva, da je tukaj zelo lepo? Tako mi je všeč, da bi tu rad ostal nekaj dni in se nekoliko odpočil — izjavil navdušeno — ln upam, da boste zame prav gotovo našli kak primeren kotiček.* ((Seveda, še več — Je hitro odvrnila gostilničarka — pripravila vam bom sobo številko štiri ki Je najprljatnejši kotiček naše hiše. Boste videli, kak lep razgled boste imeli s svoje sobe.* ((Hvala, prav lepa hvala draga gospa Bingleyeva — se je zahvalil mladenič, čigar oči so govorile uspešnejšo govorico, tako da je nekoliko zbegana vdova vnovič položila roko na svoje talismane — prosim vas, da pošljete Iskat mojo prtljago, ki je še vedno v avtomobilu. Medtem bom napravil kratek sprehod po okolici in si ogledal, ker sem pač že tukaj, znameniti črni kilometrski kamen. Morda se bom nekoliko zamudil, dasi ne bi rad že takoj v početku kršil vašega dnevnega reda. Zaradi tega bi vam bil zelo hvaležen, če bi mj pripravili mrzlo večerjo kar v moji sobi.* Gospa Hingleyeva je živahno ugovarjala in vila roke. «Dnevni red? Pozabljate, da se naš dnevni red ravna po željah gospodov gostov — ga je zagotovila — ob kateri koli uri boste prišli domov, vas bomo vselej postregli z vso skrbjo, saj razpolagamo z vsemi sodobnimi ugodnostmi. Gospod Gwynne na primer, ki živi v našem hotelu ie nekaj mesecev, sploh ne ve, da bi imeli kak določeni dnevni red. Včasi vstane šele opoldne in hodi Jest z Izredno nerednostjo ter včasi naroči kako stvar šele ob polnoči. Zatrjuje, da s-? Je vsemu temu privadil v svojem potepuškem življenju, ker Je romal iz enega gledališče v drugo. Ne smete pozabiti, da je ta gospod znamenit dramski igralec in...» Pri tfeh besedah je zgovorna vdova nenadoma obmolknila, ker Je ravno v tem trenotku stopil na teraso in šel mimo njiju neki gospod zelo dostojanstvenega videza, dasi Je imel za svojo postavo nekoliko prešibke noge. Imel Je širok obraz z globoko vdrtimi očmi, štirioglato brado, ki mu je štrlela nekoliko naprej, kot kakemu poklicnemu boksaču. Brž ko je zagledal gospo Hingleyevo, Jo je pozdravil z nekakšnim pokroviteljskim izrazom in Ji nalahno pomahal z roko. Toda novemu gostu, ki je sedel poleg gospe, ni posvetil niti kratkega pogleda. Vendar pa je treba priznati, da v lem trenotku lepega Alfa Duncana skoraj ni bilo moči opaziti, ker je glavo sklonil globoko na mizo in jo pogreznil med ramena ter se v svojem naslonjača globoko skljnčil, tako da je bil videti kot kak star odpuščeni uradnik. «To je on....* — mu je zašepetala vdova. «A tako, to je on? — Je zašepetal tudi mladenič ter se vnovič vzravnal in upri svoj ognjevit pogled v razvneto gospo Hingleyevo. Ko je zvon podeželske cerkvice zazvonil večerno Ave Marijo, je Dan Kaye menil, da Je napočil pravi trenotek, da bi šel Iskat Jamesa. Od svojega prihoda je Izpraznil že nekoliko kozarcev piva ter je neprestano poizkušal, da bi z ravnateljem navezal pogovor o cestnih dogodkih. Toda ta mož je bil tako po videzu kot po ravnanju dokaj preprost in nepomemben ter so se njegovi odgovori omejevali skoraj izključno le na enozložne besede. Ni mu vedel povedati prav ničesar o »Gozdarski hiši* in vselej, kadar Je vztrajni Dan napeljal pogovor na to stvar, se je omeji le na to, da je nevedno skomignil z rameni. Takšen smešen način ravnanja z gostem Je šel končno Danu Kayeu Zc na živce ter je zapustil gostilno «Pri veselem postiljonu* Jn pri tem odkrito pokazal svojo nejevoljo. Z jezo je vrgel denar, ki je zadostoval za zapitek, na mizo ter odšel, ne da bi kaj pozdravil. Tudi napitnine ni dal niti centa. Med tem se je že popolnoma znočilo, toda skoraj nemogoče je b'lo na ozki poti zgrešiti; kolovoz se je po kakih 200 metrih odcepil od glavne poti, nekaj časa vodil P ravnem polju, se končno Izgubil Bo* hi « strmem pobočju* močno skalovita- Ko je po kakih 20 m!nutah Da Kaye P^l na namembno me»«8-je bu močno razočaran. His)c svojega starega prijatelja sl ri predstavljal kot ljubek podež®18^ dom. Na veliko žalost pa se ^ končno znašel pred staro in na V°. podrto kolibo z enimi samimi '-r8 in dvema razbitima oknoma, zadnji strani je bilo dvorišče, R' je obdajal z gostim zelenjem obra sel zid. Stavba ln vse okolje ^ imelo tako žalosten ln zapuščen dtz, da so se morale vse r0^nL, sanje, ki so Dana ves dan navda) le, umakniti najbolj žalostne^ razočaranju. Tukaj vsaj na vi ^ ni bilo nikogar. Toda č®tudl .j mogel miBliti, da njegov PripaL James prebiva v tako žalostnem "j točlšču, ni mogel upati, da bi P njem mogel kaj najti. j Kaye Je večkrat odločno na desno ln potem na levo, * mer j« pokazal svoje zanič®vi nad tem krajem in daloma zaradi tega, da je našel neko lavuovtuja. onJ« tud1 HVadaljevanje prihodnji®'