Štev. 247 TRST, torek 6. septembra 1910. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN ti« »h nedeljah h praznikih ah 5-, ah pMttfelJkffc ah 9. zfotraj. P«q«m!čne SteT. se prodajajo po S nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.). OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 koione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadajna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-m. ■ i j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačiye se izključno le upravi „Edinosti". »■ — Plačljivo In utofljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost1* za Primorsko. V rtv j« moi! aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe braz doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■utialu aa a«4«ljak« ls4anj* „KBIIf OSTI" ataa«: aa ••lo lat« Kron 5-20, sa pal lata Kron a-«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko -vana pisma aa aa sprejemajo In rakapial ae na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgie Gafatt! 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - ■■ - Poltno-hranllnlčnl račun it 841652. TELEFON It 11-57. ■đi'JTi ii ~mm BRZOJflUNE 1/E5TI. Sklicanje dclegacij. DUNAJ 5. Včeraj je ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary imel pogovor z ministrom za u nanje stvari grofom Aehrenthalom glede sklicanja delegacij. . Kongresa. DUNAJ 5. Danes je bil otvorjen mednarodni lovski kongres. V sejni dvorani dunajskega mestnega sveta je bi! pa otvorjen mednarodni vinarski kongresr Kongres je v imenu vlade pozdravil nižeavstrijski namestnik Kielmansegg. Žrebanje. DUNAj 5. Na dunajskem žrebanju 3% avstrijskih sreček Boden kredita druge emisije iz leta 1889 je glavni dobitek 60.000 K zadela ser. 3302 št. 22, drugi dobitek 4000 K ser. 934 št. 16. Meso iz Argentinije. DUNAJ 5. Kakor poročajo iz trgovinskega ministerstva, pripluje parnik „Alice" Austro-Amerikane dne 10. t. m. v Trst. V hladilnih prostorih te ladije je vkrcano argentinsko meso. Meso ostane v carinskem varstvu, vendar je interesentom dovoljeno, da si zamorejo ogledati meso in ga pokušati. Meso si ogledajo tudi državni zdravniki in živinozdravniki. Angleška specijalna misija v Bero-linu. BER0LIN 5. Angleška specijalna misija z lordom Robertsom na čelu je včeraj zjutraj dospela semkaj z Dunaja. Na kolodvoru jo je vsprejel generalni adjutant Loewenfeld. Na kolodvoru je bila tudi častna stotnija gardijskih fizilirjev z zastavo in godbo. Navzoči so bili tudi gospodje angleškega poslaništva. BEROLIN 5. Lord Roberts je danes po-poludne odpotoval v Draždane. Štrajkarsko gibanje na Španskem. BARCELONA 4. Včeraj so se sestali odposlanci 40 delavskih zvez, da se posvetujejo o generalnem štrajku. Osemnajst njih je glasovalo za, dvanajst proti splošnemu štrajku ; deset odposlancev se je vzdržalo glasovanja. Izvoljen je bil odbor, ki je imel še tekom popoludne sejo. BARCELONA 5. Odbor delavske solidarnosti je nabil progias, v katerim izjavlja, da je splošni štrajk, ki prične jutri dokaz solidarnosti s štrajkovci v Bilbao. Nepričakovani sklep, da se prične generalni štrajk, je delavce, kakor se zdi, iznenadi!. Povodenj na Ogrskem. TEMEŠVAR 5. Na železniških progah, izlasti med Karansebesoin in Oršovo je napravila povodenj veliko škodo. V Karanse-besu je v soboto zjutraj voda tako hitro narasla, da so se zamogli ljudje le z veliko težavo rešiti. Voda stoji jako visoko, izlasti na pokopališču, kjer stoji 2 metra visoko. Povodenj je napravila veliko škodo tudi na mostovih. Telefonski in brzojavni promet je pretrgan. BUDIMPEŠTA 5. Vsled neprestanega deževja je reka Černa preplavila černsko dolino. Vse hiše kolonije železniških uslužbencev so pod vodo in na cestah je izključen vsak promet. V černski dolini se je zrušilo pet hiš. j Voda je odnesla železniški most pri Koram-niki in Jablanici. — Promet na železnici je pretrgan. Tudi v drugih krajih je napravila voda veliko škodo. Podrobnosti manjkajo, ker je promet popolnoma prekinjen. TEMEŠVAR 5. Škodo, ki jo je napravila povodenj v Karansebesu, cenijo na | mnogo stotisoč. — Dva človeka sta uto-j nila. Cesar Menelik še živi. ADIS ABEBA 4. (Ag. Štefani). Včeraj je cesarja Menelika zopet zadela kap. Njegovo stanje je zelo opasno. . Kolera. PARIJA 5. Širijo se govorice, da so konstatirali v Lourdesu slučaj kolere. Mini-sterstvo izjavlja na temelju prejetih poročil, da je ta govorica brez podlage. TURČIJA. CARIGRAD 4. „ Tanin" poroča, da je vodja Druzov Atroš ponudil kapitulacijo. Vojaške operacije proti Druzom pričnejo baje v desetih dneh. CARIGAD 5. Včeraj se je v grškem patrijarhatu vršil shod, ki se je bavil z vo-iitvijo odposlancev v Carigradu za bodočo narodno skupščino. Patrijarh je imel o tej priliki govor, v katerem je izrazil svoje obžalovanje in svoje začudenje v odredbah, ki jih je vlada zažugala proti sklicanju narodne skupščine ter o preganjanju metropolitov. Patrijarh je rekel, da je delovanje patrijarhata naperjeno na to, da vživa grški narod pravo enakopravnost v pravosodju. Krecansko vprašanje. CARIGRAD 4. „lkdam" je zvedel iz zanesljivega vira, da so bila dana porti resna zagotovila glede varovanja suvereni-terskih pravic Turčije v krečanskem vprašanju. Petem takem je izginila eventuelnost, da se odnošaji med Turčijo in Grško prekinijo in zamore, sedaj porta mirno zasledovati dogodke v Atenah. Dunaj 5. Ministerski predsednik baron Bienerth je danes dospel semkaj iz Iglsa. Reval 5. Torpedovka „Poračajuš" je zadela na skalo in zadobila pod vodno črto veliko luknjo. Atene 5. Rrečan Palageorgis, ki je bil izvoljen v grško narodno skupščino, je dospel semkaj. Pariz 5. Listi poročajo, da je vojni minister naročil 30 aeroplanov, 10 monoplanov ia 20 biplanov, ki morajo biti gotovi pred izvršetkom tega 'eta. Pariz 5. Danes je bila otvorjena druga mednarodna konferenca tehnikov brzojavnih in telefonskih uprav. K nedeljskim dogodkom. Župana Valerio ; dini demonstrirali po Acquedottu in ko so je, kakor smo povedali že včeraj, nosila na prišli do kavarne „Minerva" je bilo iz iste rokah tržaška sodrga, potem, ko je razbila, čuti žvižganje. kar se je dalo razbiti. Zelo značilno pri Neki gost pa je vzel v roko kozarec tem je, da „Piccolo" ne ve o tem ničesar vode in se pripravil, da bi vrgel kozarec poročati ! Bržkone je župana samega sram,' v množico ! da ga je doletela tako dvomljiva čast. j Torej tudi „Piccolo" pravi, da se je Zgrešen naslov. | neki gost šele pripravil, da bi vrgel ko- Okoli polenajste zvečer v nedeljo so šli mimo kavarne Chiozza trije Nemci. V zarec v množico ! In zato je množica totalno demolirala kavarno in prouzročila kavarni zbrana mularija je mislila, da so to 10.000 ^ron škode Slovenci in jih je potem napadla. Siromaki so j „Corriere Adriatico" piše o tem nabili neusmiljeno pretepeni. Potem ko so do- 1 padu - »V kavarni je bil nek upokojen pobili svoj delež, so šli na policijo, ter nazna- j licijski inšpektor, dva slovenska gosta, ki nili vso stvar. Takoj se je podalo pred I sta igrala karambol, en Nemec in en Ita-kavarno okoli sto redarjev. V kavarni je za- lijan, vsi popolnoma mirni ljudje, ki so čelo seveda bežati vse križem. Petnajst njih i igrali, Čitali ali se mirno razgovarjali. se je zateklo celo v notranjost hiše, kjer so! Stregel je natakar Fran Vascari, Bene-se skrili po stopnicah. Policija je odredila, 1 čan, oseba, ki ne stori nikomur žalega. Pri da se zapre lokal. i pultu je stala lastnica, gospa Josipina Kranjc, Aretiranih je bilo 35 oseb, od katerih' ki govori italijanski kakor mi drugi, ker je je pa bil obdržan v zaporu le eden, ker bila dalj Č2sa v Italiji in se ni nikdar ume- šavala v politiko in stranke. Sodrga je vstopila kakor vihar in ustrelila štirikrat z revolverji, enkrat proti pultu u,i „ m___, - . u i in trikrat proti ogledalom ter v malo trenot- rLci J hn SLI! c »Narodm™ domo?:-!kih demolirala butiljke, stekla, svetiljke in so ga tepeni Nemci spoznali, da je eden napadalcev. Neki „Piccolov" urednik PODLISTEK. Kleopatra. Zgodovinska slika. — Spisal Ivo T r o š t. ,Do smrti Tvoja robinja, domine!" S temi besedami se mu je poklonila na visokem prestolu najbolj prekanjena vseh ženskih, ki so kdaj nosile kraljevsko krono. Mirno je stal pred njo imperator brez blišča, brez spremstva on — zmagovalec, in britko je čutil, kaka ironija zveni iz njenega pozdrava. Odgovoril ni ničesar, marveč le pomislil: „Dobro jo igraš, Ptolomejka." „Vsi smo tvoji robovi, domine. Vzemi nas seboj, a pusti našemu rodu deželo !* „Nikdar!" je bil kratek odgovor, ki pa kraljice ni še prav nič iznenadil. „Moji otroci naj vladajo ^ Egiptu v Tvojem imenu, o auguste. Vaš rod so, Viša kri." „Ni možno, Cezarijon —" „Domine, pusti ga, ker je srečen. Pomni pa, da je moč Ptolomejske rodbine Dasi je bil spoznan, se mu vendar ni skrivilo lasu. Vzemimo slučaj: kaj bi bilo, ko bi prišel kak naš urednik med same Italijane in bi ga ti spoznali kot takega ? Prepričani smo, da ne bi odnesel zdrave kože. Ali seveda, mi smo barbari, a oni so vzeli v zakup vso kulturo ! Vandalski čini — reazione cittadina ! „Piccolo" imenuje vandalske čine, ki jih je zagrešila italijanska mestna sodrga — „la reazione cittadina". Naravnost karakteristično pa je, kako opravičuje „Piccolo" napad na kavarno „Minerva", kjer znaša, kakor čujemo, proračunjena škoda 10.000 kron ! „Piccolo" pravi namreč, da so „citta- zagotovljena pri naših in Vaših bogovih. Otroci so naši in Vaši. Ne greši nad njimi!" — To svarilo je izrekla Patha, prejšnja dozdevna čarovnica, in kraljica jo je pohvalila. „Prav, Patha! Sreče nima, kdor se otrokom osveti za grehe starišev." „Mi imamo svoje pravo; po rimskem pravu nimajo tvoji otroci nobenih pravic." „Pa jih imajo po naravnem pravu in tega Vi ne morete prenarediti." „Rimljan nikdar ne krši prava." Poslednja Ptolomejka in egipčanska kraljica Kleopatra se je ugriznila v lepo ustnico in se šele potem ozrla po mnogoštevilnem spremstvu, kdaj se spusti v smeh ob trditvi ponosnega imperatorja, da Rimljan nikdar ne krši prava. Toda vse je ostalo tiho. Spoznala je, da vse trepeče pred rimsko mogočnostjo, ki je krivična ob vsakem koraku. Zato je tudi sama preme-nila način pogovora. „Da, znana je rimljanska poštenost," je dejala in se zopet ranita v rubinasto ustnico, zakaj sedaj se je bala, da se spremstvo gromoviti zakrohoče nji, svoji kraljici. Zopet vse tiho. Zato je slutila, da jo spremstvo umeva, pa je nadaljevala: „TudiTvoja poštenost, o auguste, je znano širom sveta. Ti si velik, si mogočen, velikodušen. O, ko posodo, prouzročivši tako pravo opustošenje". V očigled temu poročilu italijanskega lista, bi bilo res škoda vsake besede, ki bi jo izgubili v pobijanje „Piccolove" trditve. Obžalovanja vreden dogodek, je toliko po „Piccolu", kolikor po „Triester Zeitung", da so bili pretepeni trije Nemci. To torej, da so bili pretepeni tudi nekateri Slovenci ni nič obžalovanja vredno. Da je „Piccolu" to prav, se nam ne zdi čudno, ampak je samoobsebi umevno, ali da se nahaja v oficijozni „Triester Zeitung" je vendarle preneumno Ker so bili pri Chiozzi napadene in bi te poznala poprej! Vse svoje življenje bi žrtvovala tebi, božanstveni Oktavijan!" Tako so si dali tiste čase navadno kaditi rimljanski triumviri in imeperatorji. A da bi egipčanska kraljica znala vse to in posnemala udano, ponižno, tega ni verjel previdni Oktavijan in vnovič je zamrmral: „Prokleta kača!" Zahotelo se mu je, da bi skočil k nji in jo zabodel v zahvalo za njeno hlinjeno laskavost. Domislil se je, s kako zvijačo se je iznebila premehkega zaljubljenca Antonija, da se je končal z lastnim mečem, kako Cezarijona in še prej so vladarja Ptolomeja. Ostal je trd in neomajen kakor morska skala. „Ali pojdeš z menoj, regina?" je pra-šal potem popolnoma hladno. „Kamorkoli zahtevaš, auguste, le s pogojem, da prej spoznam, kako rad me imaš." Nagnila se je s prestola, kolikor možno nizko k imperatorju, in mu zašepe-tala skoro na uho: „Ne verjameš, koliko trpim zaradi tega, ker ne vem, če me ljubiš ?" Oktavijan ni bil več mlad, a tudi ne toliko star, da bi ostal hladen ob taki ponudbi. „Ko bi ti le mogel zaupati, regina," je lagal Rimljan, kar sicer ni bila njegova navada, a mislil si je: zvijačo proti zvijači. pretepene osebe — Nemci, je obžalovanja vredno. Soditi po tem, bi torej dogodek pri Chiozzi ne bil obžalovanja vreden, ko bi bile one tri osebe, ki so bile napadene — Slovenci ! Mazzinijanci proti regnikolom ! V ulici Vincenzo Bellini so trije mazzinijanci napadli — dva regnikola, o katerih so mislili, da sta... Slovenca. — Po slavni korajžni navadi so ju napadli od zadaj. Eden izmed regnikolske dvojice je bil udarjen s cevjo revolverja na desnem senci in hudo ranjen. Napadalci so bili aretirani, pri enem so našli nabasan revolver. Eden teh junakov se imenuje — Novak drugi Čok! ! Torej Novaki, Čoki itd., so, da branijo italijanstvo Trsta, nabili do krvi — regnikole iz Barija in Neapelja ! — Ti vražja komedija!! Ukradeni tabli. Sodrga — pardon, cittadinanza — je odnesla tudi tablo Trgovsko-obrtne zadruge v ulici S. Francesco. V isti ulici je bila razbita tudi tabla neke slovenske babice. „Corriere Adriatico" poroča o tem in pravi v oklepaju: „Forse per impedire la nascita di altri Sloveni" (morda zato, da bi se preprečilo rojstvo drugih Slovencev !) Res ! — z vandalskim! čini ne preprečijo našega napredka ! Legino šolo pri Sv. Ivanu so nekaj namazali in razbili par šip. Kot storilci so bili aretirani trije Lonjerci. Rodbine prizadetih so prosile dr. Mandića, naj bi interveniral v prilog aretiranim, da bi bili spuščeni na svobodo. Dr. Mandić je tudi res šel na policijo, ali tam so mu rekli, da ne morejo storiti ničesar več, ker je zadeva že izročena drž. pravdništvu. Vendar je dr. Mandič dobil zagotovilo, da bodo aretiranci spuščeni v najkrajšem času na svobodo. Slovenske prireditve in Lahi. V Gorici, 3. sept. x Kolesarsko društvo „Gorica" priredi, kakor znano, dne 11. t. m. dirko z veliko ljudsko veselico na goriškem velodromu. Zoper to nedolžno prireditev se je vzdignilo italijansko liberalno časopisje, češ, da je taka prireditev od strani Slovencev provokacija italijanskega prebivalstva itd., — stvari, ki smo jih že navajeni slišati. Pri tej priliki pa je čutil tudi goriški župan Jurij Bombig potrebo, da je protestiral pri političnemu oblastvu ; in to je v istini prepovedalo vsako „provokacijo" z barvami, zastavami itd.; prepovedalo, da bi se podajali Slovenci na velodrom po sredinskih mestnih ulicah, in prepovedalo, kakor piše „Piccolo" : „clamorosi convegni alla locanda \m Via stretta, cioe al „Cervo d' orou." Dobro. To so Lahi dosegli, a mi vzlic temu veselice nismo odpovedali, kar dokazuje, da nismo imeli in sploh nimamo namena, da bi provocirah italijanske soprebi-valce. — Dalo bi se marsikaj povedati v odgovor na vprašanje, kaj je provokacija ? ! Ali je provokacija to, če se ob vsaki najnedolžnejši slovenski prireditvi par brezposelnih renegatskih mazzinijanskih fantali-nov čuti žaljenih v svojem italijanskem Tudi se je sicer okameneli obraz vsaj hc-koliko ublažil kakor na rahel usmev. Božanstveni Oktavijan, vedi, da meie hrani, živi, oživlja in pomlaja sama ljubezen." „Verjamem," je pritrdil imperator pol resno, pol v šali, zakaj dostavil bi bil najraje : žrtve tvoje mladosti in večno mlade ljubezni pa za teboj pobira smrt. „A zakaj si tako neizprosen, auguste, zvezda rimskega gospodstva,zmagovalec Pto-lomejcev. Dovoli, da Te smem jutri obiskati kakor razlagalka sanj v taboru, dovoli imperatore 1 Prikimal je, se obrnil in odšel, z njim tudi spremljevalca. V dvorani za njimi je zahrumel predrzen, zaničljiv smeh : „Zares pravi volčji rod ste Rimljani. Volkulja ni zaman dojila Vaših pradedov : volčjo po-požrešnost in slast imate, a tudi volčj« strahopetnost. Ha, ha 3. ,Jutri zvečer golobica"! V taboru se je že od daleč razločeval šator imperatorja Oktavijana. Dragocena tkanina z rimskimi orli na vseh oglih in na vrhu. Okolu šatora je mrgolelo stotine pešcev in konjenikov, pred šatorom je staia straža nepremično, le včasih je šinil pogled poželjivo k tovarišema, ki sta na tleh metali kocke za drag denar. (Pride še.) Siran ii . EDINOST« št. 247 V Trstu, dne £ septembra 1910 nacijonalizmu in se jim zato potrebno zdi, spravljati laške trgovce in obrtnike ob zaslužek od slovenskih mestnih in okoličan-skih prebivalcev ?! Ali ni tudi provokacija in žalitev italijanskega prebivalstva v mestu to, če prebivalci slovenskega dela dežele ob tržnih dneh nosijo svoj denar v italijanske trgovine ? ! Vendar se je društvo udalo in ne izvaja iz goriomenjene prepovedi nikakih kon-sekvenc. — Toda Italijanom še ni dovolj, kar so dosegli. Ne, ampak sklicujejo za v torek 6. t. m. protestni shod, ki se bo vršil po znanem italijanskem receptu : najprvo se bo govorilo o nevarnosti za italijanstvo, potem o slovanski invaziji, na to se bo s polukritimi in neprikritimi besedami poživljalo zborovalce na dejanska nasilstva in slednjič pojde vsa navdušena druhal mole-stirat slovenske mestne prebivalce. Političnemu oblastvu so dobro znani slični protestni shodi in njihove posledice. Vendar pa se še meni ne za to, da bi ta shod prepovedalo. Povsod, kjer so prebivalci neslovanskih narodnosti v manjšini, čuti politično oblastvo potrebo in skrb, da se ne žali in provocira prebivalstva takih manjšinskih narodnosti. Za Slovence, izlasti v Gorici, pa velja drugačna mera. Dočim ima biti provokacija že to, če se Slovenci v Gorici podajajo po najkrajši poti skozi mesto na veselični prostor, pa ne videva politična oblast v protestnem shodu s sledečimi obhodi in žalitvami slovenske manjšine (potem, ko so že zagotovljene Italijanom vse varnostne odredbe) — nikake provokacije ! Takemu naziranju politične oblasti se skoro ne čudimo več, saj so dogodki zadnjih dni pokazali dovolj, kak veter piha ravno od tam, kjer so poklicani, da čuvajo ustavne pravice vsakega avstrijskega državljana. Gibljemo se na svojih rodnih tleh in te pravice nam ne more vzeti ni vlada niti „Corriere Friulano" ! Naj le sklicujejo protestne shode, in nezreli fantiči naj le kriče, kolikor se jim zljublja. Pametni Lahi vedo, za kako nedolžno prireditev gre tu ; žal pa, da nimajo toliko poguma, da bi zaustavili pogubne hujskarije proti Slovencem ! In zato se morajo še spoprijazniti z mislijo, da Slovenci na žalitve ne bomo molčali. Če bodo pri tem trpeli tudi nedolžni, naj se le potrkajo na prsa : mea culpa! Na vsak napad, bodi tak ali tak, bomo ▼edeli primerno odgovarjati, pa naj bo to v dedno kraljevino. Besedo je povzel za tem ministerski predsednik dr. Tomanovič ter je v imenu vlade ta predlog skupščine podpiral. Skupščina je seveda z navdušenjem enoglasno vsprejela ta predlog. Na to se je vsa skupščina podala k knezu, da mu javi svoj sklep, ki ga je knez vsprejel z zahvalo. Pred dvorom je bila zbrana obila množica naroda. Na balkonu se je prikazal prestolonaslednik princ Danilo, in javil povzdig-nenje kneževine v kraljevino. — Narod je vsprel to naznanilo z neopisnim navdušenjem ter s klici: „živio!" Ob 8. uri se je potem vršila velika služba božja v „monastirski cerkvi", pred katero se nahajajo družinski grobovi rodbine Petrovič-Njeguš. Prihod in odhod k cerkvi se je vršil po posebnem dvorskem ceremonijelu. Smeli so v cerkev le osebno vabljeni, ki so se mogli izkazati s tozadevnim vabilom. Od dvora do cerkve je tvorila vojska špalir.' Ob obeh straneh pa so bili tisoči ljudstva : črnogorskih državljanov v lepih narodnih nošah, možje z blesketajočimi handžarji in samokresi, ženske v lepih raznobarvnih oblekah, med njimi pa tujqj iz najrazličnejših delov Evrope: gospodje v črnih, gospe v raznobojnih svilenih oblekah. V sprevodu pa si je pomikal kralj s hčerjo Jeleno, ital. kraljico, za njima kraljica Milena ob roki svojega zeta Vikt. Emanuela italijanskega, takoj za njima srbski prestolonaslednik s sestričino, veliko kneginjo Mi- bo gledal na vsak način, da se dežela reši iz krize. Če koalicija odobri postopanje in izjave d.ra Pinterovica, potem menimo, da bo spor med banom in koalicijo rešen mirnim potom. V nasprotnem slučaju pa se kriza poojstri. Med tem pa ban „pakla" in „mavšla" ter pripravlja teren za svoje „ma-meluke". * # * Zagreb 4. sept. Vse hrvatsko novinstvo piše dan na dan o krizi. Vsa ta pisava zadnjih dni se je nanašala samo na kritiko o „fuziji" koaliranih strank in na bodoči program edinstvene stranke. Ves ta čas ni moglo novinstvo zabeležiti niti enega dejstva, ki bi kazalo, ne da se kriza bliža svoji rešitvi, ne da se je poojstrila. To vse pomenja, da je nastopilo — mrtvilo. To mrtvilo daja zopet prilike banu Tomašiću, da „lovi", ali da — kakor pravi „Hrvatska Sloboda" — „pakla" in „mav-šlaM. Tomašić sondira teren in se pripravlja na tihem za volitve. Že išče volilne okraje za svoje ljudi. Druge opozicijonalne, a „srbski samostalni stranki" nasprotne stranke držijo volilne sestanke in postavljajo kandidate. Hrvatska kmetijska stranka, ki jo vodita brata Radića in ki so jo finansirali kranjski klerikalci (govori se, da jih je pri tem prav dobro — nafarbal), je že postavila kandidate v 44 okrajih. Starčeviceva „stranka prava" (Milinovci) je tudi že določila 24 lico; sledila je vsa visoka družba, vlada z j okrajev za svoje kandidate ter jih hoče ministerskim preds. na Čelu, narodna skup- naknadno proglasiti že za 22 okrajev. Za ščina, ter vsi poslaniki z uradništvom ter fuzijonirane frankovce in furtimaše se še suite gostov. (Pride še). |nič ne ve, ker oni čakajo na Tomašićev j migljaj in odločijo potem. CETINJE. 4. Včeraj predpoludne je v! Vse to dokazuje, da ima bivši poslanec vladni palači veliki knez Nikolaj izročil | Supilo prav, ko pravi, da koalicijskemu kralju Nikoli rusko maršalsko palico, ki je j orkestru manjka dober — kapelnik. Koali-pri tem imel kratek nagovor. Kralj se je | cija je odbila se svojim postopanjem precej zahvalil in je zaključil svoj govor z živio- ] svojih privržencev v pokrajini. Ti so bili klicem na carja Nikolaja. — Potem je bil na slovesen način položen temeljni kamen za novo stolno cerkev, ki jo da zgraditi car Nikolaj. Po dovršenem obredu je imel kralj Nikola govor, v katerem se je zahvalil ruskemu carju za velikodušni dar. CETINJE 4. Kralj Nikola je podelil ruskemu odposlancu na Cetinjah, Arsenjevu, i veliki križec Danilovega reda. večinoma pristaši „hrvatske stranke prava", a se ob volitvah približajo „Starčevicevi stranki prava" (Milinovcem). Sploh moramo reči, da se je koalicija v svojih vrstah precej izdiskritirala. Pričakujemo torej 15. septembra, ko bo seja „stranke prava". Morda bomo mogli tega dne konstatovati kako novo dejstvo ter malo bolje pogledati za kulise — bodoče CETINJE 5. Na svečanem obedu na; ! nove stranke. torek po protestnem shodu, deljo na dan prireditve. Kje tiči zlo ? (Dopis). IV. Potem bi vsak državljan giedal v vladinih možeh vzvišana bitja in ne bi bilo treba nikakega pretenja k pokorščini. Pri sedanjih razmerah je pa vsa pokorščina gola hinavščina, ker izvira le iz trahu pred orožjem in ječo. Poglejmo, kako grozno stašilo je postala beseda: „Izdajniška afera" na lugu naše države, „Slovenec" : Ljubljanski veleizdajalci... ob cesarskem slavju. Če pa vladini možje niso toliko zmožni, kakor bi se logično od njih zahtevalo, potem Haj ne koncentrirajo državne uprave in državnih dohodkov v eno samo šredišče monarhije, ampak naj prepuste delo in tudi dohodke tisočem sposobnih mož po obširni državi, ki bi zamogli tudi kaj pametnega in modrega ukreniti vsaki za svojo bližnjo okolici, ki jo pozna. Vlada naj pospešuje stremljenje, da pridejo do svoje veljave vse avtonomne korporaciije v državi, do veljave, ki jo je imel gotovo v mislih vladar, ko je dajal narodom avtonomijo. „Kedor se hoče vojskovati, mora imeti: prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja" — je rekel, baje neki slavni vojskovodja. To geslo velja morda za vojevanje, najhitreje pa to ne velja za modro vladanje sedeminštiridesetih milijonov avstrijsko-ogrsk. podanikov.Tem je treba gotovo množino kruha na leto, in če ga ne daja zemlja, na kateri bivajo, mora ga dati inozemstvo! In vladi je dolžnost paziti, da dohaja živež kolikor možno ceno čez mejo. Ljudstvo ne bo trpelo bede doma, zatorej tudi ne bo sililo črez mejo s trebuhom za kruhom. In videč na čelu države mcdro vlado, bo rado imenovalo tako državo svojo mater, bo jo ljubilo in jo opravičeno imenovalo „domovina*. Vladi pa ne bode treba naročat pridig in pastirskih listov, ki govore samo o revo-lucijonarcih, upornikih, socijalistih in raznih strašilih. Oni strah pred notranjimi sovražniki države izgine, čim bodo lačni želodci ■asičetii. Slavnost na Cetinju, Slavnostni dan je napočil. Pričelo je že zjutraj pokati s trdnjave: 101 strel je napovedal pričetek slavnosti; v vseh cerkvah pa je zvonilo. Ob šesti uri se je — točno po vsporedu — sestala skupščina na sejo. Poslana, ki niso bili v narodni noši, so' prišli v frakih. Predsednik inž. Gjukanović je takoj po otvoritvi skupščine prešel k edini točki dnevnega reda: k predlogu, da se kneževina povzdigne v čast velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča je i Sestanek med grofom Aehren- thalom in markizom Oi San ali pa v ne-*Yecno trajno prijateljstvo med Rusijo m . "Črnogoro in izrazil zahvalo za carjevo' GlU liano, dobrosrčnost. Rusija je naša dobrotnica in j K sestanku našega in italijanskega mi-stalna pokroviteljica. Miroljubnemu carju bo: nistra za unanje stvari v Solnogradu je na-všeč, ko bo slišal, da bo novo kraljestvo • pisal zaderski „Narodni List" par jako pod oskrbjo Rusije zasledovalo miroljuben j umestnih opazk. Piše namreč : razvoj. j Uradno priobčenje o sestanku v Solno- Veliki knez ie odvrnil, da hoče car z gradu naglasa, „da je to nov dokaz srčnih imenovanjem kralja Nikole generalnim mar-1 odnošajev, polnih zaupanja med Italijo in šalom še enkrat povdarjati prisrčne vezi! Avstro-Ogrsko. Državnika sta imela prilike, prijateljstva med obema narodoma in svoje da izmenita svoje misli glede zveze, glede priznanje za junaštvo Nikole in za hrabrost Črnegore, Hrvatska kriza. Nova situvacija. — Ban Tomašić in koalicija. — Mrtvila. — Priprave za volitve. vladna politika izključno p o Nam pritiskajo Italijani pa so vseobčega položaja v Evropi, a posebno glede položaja na bližnjem Vstoku. V presojanju vseh teh problemov sta državnika soglasnega mnenja in jednakih nazorov. Oba ministra za zunanfe stvari da si hočeta i prizadevati, da se ne bo rušil evropski mir in da se ohrani status quo. Oba sta trdno Zagreb 3. sept. 1910. Overjena, da se v Turčiji novi režim učvrsti & ^ ter bosta nadalje s simpatijami spremljala — C. — Kakor smo Vam že sporočili, napredek balkanskih narodov", je koalicija dobila nov program. Ali ta novi; Torej _ vsklika „Narodni List" — po-program — visi se v negotovosti, ker sta ina idila, A kdo bo pIačeval njene ra. seji napredne stranke" m „stranke prava"? Saj to se umeJe : južni Siovani v ostali brez rezultata. nQŠem Primorju _ mi Hrvatje in bratje O novi stranki ne moremo torej se govo- Slovenci' Raja ! riti kakor sojo storili nekateri drugi dnevniki, j A|i t0 sladko solnograjsko idilo kvarita Kakor pa pise „ Obzor" moremo vzlic okol- dve stvari. poznana razkritja v Trstu in nosti, da dogovori za tuzijo niso še defini- j veliki manevri italijanske vojne mornarice, tivno sklenjeni, računati, da je osnutje nove ki se t0 leto prvikrat vrše na Adri-stranke zagotovljeno. janskem morju. „Bil je že čas — piše mi- j S tem pa je faktično vst var jena lanski „Corriere della Sera" —, da italijan- i nova situvacija. ska mornarica posveča malo pažnje Adri- i Kritizujoč novi program so uradne janskemu morju. Po vojaški govoreč: ključ „Narodne Novine" prigovarjale, da srbska Jadranskega morja je v rokah onega, ki samostalna stranka ne pristopi k edinstveni ima vztočno obal in ki ima vsled tega ne-stranki. S tem je hotelo uradno glasilo malo prednost nad posestnikom zapadne trditi, da nova stranka ne bo regierungs- obale". fahig — sposobna za vladno stranko. Ta Te vaje, to so dejstva; ono, kar sta \ prigovor pa je odbil „Pokret" z vestjo, da gospoda v Solnogradu hotela uveriti drug „srbska samostalna stranka" vstopi v tako druzega so bile samo — besede! ozko koalicijo z novo stranko, da bo izgle-1 ^ * * dalo kakor da je vse to ena stranka. Kako opravičena je trditev, da bomo! Potemtakem bomo imeli iz hrvatskih strank mi jUg0S|0vani morali plačevati račun solno-koalicije sestavljeno eno edinstveno stranko, dogovorov, potrja naravnost dunaj- ki sklene tesno koalicijo s „srbsko samo- °kaJ Sonn. und Montags-Zeitung", ki piše, stalno stranko". da je sestanel; v Solnogradu pokazal, kako Se en prigovor je bil, češ, da je koali- avstrijsko mmisterstvo za unanje stvari cija, kakor je bila sestavljena poprej, in če Umeva potrebo, da glede Italije sledi polise bo držala svojih tradicij, nesposobna za tiki, ki bo slonela napripoznava-vlado. Na to je odgovoril „Srbobran" :; n j u zavezniških dolžnosti! „Koalicija je bila na Hrvatskem na vladi v j Kdo ne umeje smisla tega govora ? letih 1906—1807. In da je delovala vspešno pa saj ga „Piccolo" odkrito z izrazom i brez nevarnosti in neprilik, razvidno je iz uverjenja, da bo hitro in v polni meri I tega, da so jo Madjari strmoglavili s podzadoščeno kulturnim potrebam Italijanov v takneno železniško pragmatiko". Avstriji, izlasti pa s „pravičnou rešitvijo Torej tudi ta prigovor je odbit. In to vseučiliščnega vprašanja! vse nam kaže jasno, da vsa krivica leži Pomenjalo bi varati sami sebe, ako bi jedino le na „merodajnih k r o- , se nadejati, da so nade italijanskega lista g i h", ki jim ni po volji nobena odkrito- neutemeljene. Aehrenthal in Bienerth se srčna in odločna stranka v Jugoslovanih! Čim bo nova stranka sestavljena, začne se pogajati z banom za določitev delavnega programa". Nekateri menijo, da bo ban Tomašić divno spopolnjujeta kakor nositelja Jugoslovanom sovražne politike! Če kakšen slovanski politik razpravlja s kakim izven-avstrijskim Slovanom o kulturnih ia gospodarskih potrebah, je veleizdajica, ki se ga skrajno popustljiv nasproti koaliciji in da proganja do kosti — glej slučaj Hribar —, sestanek v Solnogradu pa nam vnovič potrja trajno obstoječe dejstvo, da se na jugu monarhije ureja željah inozemstva, na čelo žig veleizdajstva, — avstrijski patrijotje, ki jih treba ohranjati pri dobri volji, a troški za to se režejo iz kože tistih Jugoslovanov, ki so namakali bojne poljane v Italiji s potoki krvi za — avstrijski interes. Pa bodi med nami navdušen avstrijski patrijot, kdor more! Le da se ne bo še kedaj ta bienerth-ovska in aehrenthalska politika britko maščevala . ..! Dnevne novice. Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Ljubljani po mučni bolezni Terezina P o v š e, soproga državnega poslanca Frana Povšeta. N. v m. p. Princ Aleksander na povratku s Cetinja. — V petek se je vračal s Cetinja srbski prestolonaslednik Aleksander s parni-kom „Pannonia" od Hrvatsko-ogrske pa-roplovne družbe. Z istim parnikom imelo je priti v Split tudi pevsko društvo iz Belega-grada, da tam priredi koncert. Spličani, ki niso znali, da pride z istim parnikom srbski prestolonaslednik, hoteli so počakati na pomolu bratsko pevsko društvo. Da-si je padal dež kakor bi lil se škafa, nabralo se^ je nad 1000 ljudi na do-čakanje bratov. Četrt ure pred prihodom je prišlo pa nepričakovano 20 žandarjev pod vodstvom okrajnega glavarja samega na obrežje. Ljudstvo se je z velikim protestom ogorčeno umaknilo pevajoč „lepa naša domovina" ter klicalo: Živela sloga Srbov in Hrvatov! Živela Srbija, živel prestolonaslednik Aleksander, ter poleg tega tudi ironično : Živela avstrijska sloboda! Pa naj še kdo reče, da ni največji pro-tiavstrijski agitator — samo c. kr. okrajno glavarstvo v Splitu! Živela žendarmerija avstrijska! Rešilo si zopet enkrat domovino ! Radi železniške nesreče na Uhar-skem. Iz Chrudina 5. Danes je tu pričela razprava proti asistentu Zeisu zaradi znane železniške nesreče pri Uherskem. Razprava bo trajala tri dni. Češko-nemška agrarna pogajanja. Kakor poročajo iz Prage, bo ministerski predsednik baron Bienerth konferiral danes z deželnim odbornikom dr. Eppinger-jem, ki je v deželnem odboru finančni referent. Kakor drugi je povabljen k Bienerthu dr. Baerenreither. S češke strani bosta konfe-rirala z Bienerthom predsednik mladočeš-kega izvršbe val nega odbora dr. Škarda in poslanec Svehla za češke agrarce. V nemških krogih so prepričani, da bo finančna kriza, ki je na Češkem že dosegla vrhunec, pomirjevalno vplivala na tok spravnih posvetovanj. V spravnih konferencah bodo Nemci zahtevali, da se v deželnem zboru izvrši vsaj prvo čitanje nacijonalno-političnih predlog. Domače vesti. „Piccolove impertinence. — V svojih poročilih o Hladnikovem procesu v Ljubljani je „Piccolo" opetovano iztical narodnost obtoženca. To je bila impertinenca, ker na dlani je namen, ki ga je imel tržaški kamo-ristični list. Predstavljati je hotel ves naš narod kakor narod — nasilnežev, zločincev in zastrupljevalcev. Ali k tej impertinenci je še pridružil drugo s tem — česar ni naglaša!. Ni na-glašal namreč, da je Hladnik užival vzgojo pri salezijancih v — Italiji ! Kaj, ko bi mi sedaj sulico zasukali in iz tega dejstva izvajali zaključke glede moralne kvalitete italijanske vzgoje in italijanskega naroda ? ! Nekoliko popra za italijanske liste. S pravo slastjo so naši italijanski listi pograbili po nekem članku v „Neue Freie Presse", kjer se je kakor argument proti slovenskim aspiracijam naglašalo med drugim dejstvo, da so Slovenci mal narod in in da dajajo le malo vojakov, da so torej male važnosti za državo. Z dunajsko novinarsko vlačugo, ki je za dober denar vsaki državi in za vsako in tudi za najbolj dvomljivo — finančno operacijo na uslugo s ne bomo prerekali za danes. Na adreso naših Italijanov pa moramo že povedati, naj bodo malce previdni s prisvajanjem takih „argumentov44. Kajti nož, ki ga brusijo v uredništvu reče-nega dunajskega lista proti nam, se da z nerazmerno večo pravico obrniti proti njim — proti Italijanom! Glede števila so oni daleč za nami Slovenci. Kaj še le glede — kvalitete ? ! V avstrijski armadi se jih častniki kar boje, ker so povsod najslabši materijal, toliko glede fizične vstrajnosti kolikor glede moralične kakovosti. V enem pa se odlikujejo mnogi italijanski sinovi: v bezanju preko meje, ko se bližajo resni časi ! ! Mi ne bi naglašali tega, ker nas na vse zadnje čisto nič ne srbi. Ali, če nam Italijani v svojem političnem kretenstvu prihajajo s takimi vojaškimi argumenti proti našim kulturnim zahtevam, res niso mogli drugače, nego da smo jim potisnili tega popra pod nos. Tu 1' as voulu, George Dan-din ! ! „EDINOST" St. 247. dtran III Vam, oče župan ! Prejeli smo : Ne mislimo apelirati ne na desno, ne na levo, pač pa hočemo konštatirati fakte tako kakor nam veleva moment in naša slovenska dolžnost. Vandalizmi in izbruh prave italijanske kulture, ki so se v nedeljo pokazali v pravi luči in meri, nam kažejo dovolj, kje živimo, med kako sodrgo, oblečeno v klaku in fraku. — Cvet italijanskega občinstva je prišel včeraj na ulico in je znanim vzgoje-valcem italijanske narodne duše pokazal sadove, ki si jih mi nikdar nismo predstavljali v tako slabi luči. Tu vidite vi, prebla-gorodni gospod župan, oče Valerio, kulturo svojega naroda, kulturo tržaških Italijanov! Menimo, da gotovo pordečite in da zakrijete obraz pred isto kulturo, v kateri ste vedno trdili, da je pri vas doma. Pridni učenci vaše politične stranke so včeraj pokazali, kaj so se naučili. Saj ste vendar povsod korakali vi, blagorodni gospod župan, dobri mestni oče, pred vsemi in ste jim povsod dajali — dobrih izgledov. Ponosni ste lahko na vspehe svoje vzgoje vi in z vami tudi ves Trst; italijanski Trst. — Znak sramote, ki so ga vandali dali svojemu rojstnemu mestu pred vsem človeštvom, ne pada na nas in] ostal jim bo pritisnjen na čelo za vselej. — V čem obstoja še danes italijanska kultura? Ali morda v pobijanju šip, o roparskem napadanju slovenskih kavarn, v streljanju na natakarje in mirne goste, ki niso zakrivili dru-zega, nego, da so sedeli v slovenski kavarni ? In potem še kričite: „barbari", vandalizmi, tepizmi itd. Kaj pa je bilo nedeljsko postopanje! Uslugo, ki jim jo je hotel storiti mož s tem, da jim je ponudil žveple-nico, za katero so ga vendar sami prosili, so povrnili — z nožem! Mirne pasante so napadali, ljudi, ki se niso zagrešili proti nobenemu, so rezali. Slava vam, sinovi dva-tisočletne kulture ! Ali vedite, da pride dan plačila. Tedaj vam ne bo pomagal ne jok in stok in naša ušesa bodo gluha na vse vaše prošnje... Vaše pojdejo odkoder so prišle, a mi ostanemo tu, kamor nas je postavila usoda... Že Čujemo od daleč... To smo vam hoteli povedati danes, oče Valerio, in opozoriti smo vas hoteli s tem, da ne iščite ognja, ker lahko bi se opekli... Iskre tlijo in če zapiha vihar, potem gorje !... Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo opisovanje za šolsko leto 1910-1911 — spričo naknadnega namestništvenega odloka — že v torek, dne 13. t. m., od 9 do 12 dopoludne ter od 3 do 6 popoludne. Ta dan se morajo tudi zglasiti osebno pri ravnateljstvu oni dotedanji gojenci, ki imajo zvršiti še kak ponavljalni ali naknadni izpit. — Vsi drugi dosedanji gojenci, ki nameravajo posečati zavod še v prihodnjem šolskem letu, morajo do imenovanega dne prinesti osebno v ravnatelistvo ali po pošti poslati zadnje šolsko izpričevalo. Od dne 14. do vštetega dne 17. t. m. bodo pismeni in ustmeni sprejemni, ponavljalni in naknadni izpiti. V ponedeljek, dne 19. t. m. bo otvoritvena služba božja. Pogled na prvo četrtletje je knjižica, ki jo je izdala družba sv. Cirila in Metoda za petindvajsetletni jubilej. Knjižica je zgodovinske važnosti. Razpošilja se ravnokar prijateljem družbe. Kdor knjigo prejme, naj jo nikar ne vrne, temveč naj pošlje po položnici krono. Dekliški licej šolskih sester v Trstu, P. Besenghi 14. V smislu odloka c. kr. namesto. v Trstu, s katerim so se vel. počitnice podaljšale do inkl. 17. sept. se p. n. interesovanemu občinstvu javlja, da se na tuk. liceju prične šol. 1. s sv. mašo dne 22. sept. Vpisovanje se vrši vse dni do 19. sept.: vzprejemni izpiti pa so nastavljeni na 20. in 21. sept. Tržaška mala kronika« Padel s konja. Včeraj popoludne je gospod Viljem Habitz, stotnik pešpolka št. 97. stanujoč v ul. L. Ariosto št. 2, jahal doli po Škalisanti. Konj se je spodrsnil in stotnik se je zvrnil s sedla na tla. Dobil je poškodbe na čelni kosti in praske po drugem telesu. — Zdravniška postaja se je podala na lice mesta. Zdravnik ga je lečil in potem peljal v njegovo stanovanje. Pijana babura. Včeraj je bila aretirana dninarica Gema Bonifacio, stara 26 let, iz Trsta, ker je v pijanosti razsajala po ulicah in psovala redarje. Nezgoda. Josip Mandič, star 55 let, bolnik v bolnišnici za kronične bolezni v ul. Leo, je dobil včeraj dovoljenje za mali izprehod. V ul. Muda vecchia je padel in dobil težko rano na glavi. „Igea" ga je lečila in na Trevesovih nosilnicah so ga spravili v bolnišnico. Hipna blaznost. Gospa Marija D. iz Kopra, stanujoča v Miljah, je včeraj zjutraj na enkrat zblaznela. Gospod Treves se je z nekaterimi infermijerji podal v Milje ter spremil nesrečno gospo v tržaško opazovalnico. — Dekla Kristina Ruda, stara 29 let, iz Komna, stanujoča v ul. delle Mura, je včeraj tudi hipno znorela in jo je g. Treves ?e4}al v VIII. oddelek bolnišnice. Koledar in vreme. Danes: Hermogen muč. — |utri: Samuel prerok. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 17° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. — Temperatura mila. Počasno boljšanje. Izpred sodišča. Svetoskrunske tatvine. V noči od 7. na 8. januvaija t. I. je bila okradena cerkev sv. Jakoba v Opatiji, i a v noči od 22. na 23. januvarja t. I. je bila pa okradena župna cerkev v Kastvu. Tatovi so odnesli raznih dragocenosti v skupni vrednosti K 1570. — Tatovi so namreč odnesli monštranco, ciborij — svete hostije so razstresli po oltaiju — Materi božji so sneli z glave krono, uhane iz ušes inj zlat prstan z roke, a obenem so sneli malemu ; Jezusu krono z glave. Reška policija je slednjič izvohala tatove v osebah: 25-letnega Antona Reichel, mesarja iz Moravske, 26 - letnega Karla Podlesnik, mehani karja iz Zagorja ob Savi, 32-Ietnega natakarja Josipa Reiner, z Dunaja, in 26-Ietnega Karola Holthaller-ja, iz Tulna. In včeraj so ti štirje gospodje morali odgovarjati na tukajšnjem dež. sodišču radi rečenih tatvin. Vsi Štirje so bili — seveda po njih iz-povedbah — popolnoma nedolžni. Vendar je pa sodišče obsodilo: Reichelna na 18, Podlesnika na 20 in Reinerja na 10 mesecev, dočim je Holthallerja oprostilo obtožbe. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se vrši danes v torek ob 8.30 uri zvečer v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu važne ? zadeve, se prosi vse br. odbornike, da se udeleže zanesljivo te seje. Na zdar! Trgovsko izobraževalno društvo vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k odborovi seji danes v torek ob navadni uri zvečer. Tržaška gledališča. MINERVA. Radi v nedeljo odpovedane predstave se je včeraj vršila zaključna predstava v tej umetniško uspeli, ali finan-cijelno jako nesrečni sezoni poletnega gledališča. Kapelniku, g. Bartoli-ju, so bile prirejene ovacije. Vssti iz istro. Iz Boljunca. Minoli četrtek 1 sept. je bil običajni semenj sv. Tilha. Med rednimi trgovci s „suho robo", ki prihajajo vsako leto k nam, je g. Andrej Pire, zelo naroden človek, ki se osobito poteguje za našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda. Na njegov predlog so narodni Boljun-čani namesto brzojavne čestitke blagorod-nemu gospodu Ivanu Hribarju zložili 20 K Svoji k svojim ! Odlikov. krojačnica Svoji k svojim ! Avgust Stolar TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURSOJE U5AK0UR5TNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in isaio?. BDiforme. - Naroćbe se iZTršijo točno. - Delo solidna. KLETARSTVO PRI POBEGIH vknjižena zadruga z omejen, jamstvom VABILO IU. občno skupščino Mnenjs mota ta. B. M Gamana-a docenta na vseučilišču v Kolozsvaru — Rogaška Slatina. G. J. SBRRAVALLO Trst. Potrjujem s tem listom radovoljno, da sem rabil z najboljšim vspehom Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di C/lina Ferruginoso Serravallo), za malokrvne, bledičaste bolnike itd. ROGAŠKA SLATINA, 28. maja 1909. Doc. Dr. pl. GAMAN. V g. De Vecchi 8 L Skcrl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. Prodaja na drobno in veliko. Ogrski oyes po 16 K. SENO prve vrste po 7 K. Otrobi „Vene-zia" po 15 K. Otrobi ,Vittorla' po 14 K 50 TRŽAŠKI SLOVANI L-p^0™ po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani ------ - :: Kavarni Universo :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. dumom" 5t 1, upiav nasproti resiavracije „Balkan". V kavarni bo poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vbs boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. prihranka pri najboljem načinu razsvetljave. Luč na benzin TiTUS j je jedina, katera gori btez tekočine, brez pretiska ia 1 po zistemu BUNZEN kakor cevi na gas. r NAJVEČJI PRINOS. MINIMALNI TROŠEK Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON štev. 24-19 Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. iS. Ceoo flopvorne. Plačilo na obrofe Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsaker{a ziatema. Prodaja igel, olja in aparatov, Kupuje in prodaja že rabljene Ovalne stroje. IVAN KLUN naznanja slav. občinstvu, da je odprl na novo urejeno prodajalno jestvin v Sv. Ivanu št. 506 )pri ^Trstu) ter se priporoča slavnemu občinstvu pri sv. Ivanu in bližnji okolici za obilen obisk. — Poš IJatvo na deželo. CENE ZMERNE. Stalnim odjemalcem dva odste odbitka. m Spritzer wein ki se vrši v četrtek 15 septembra 1910 ob 7. uri zvečer v prootorfti Po ež. Konsumn. druSiva. DNEVNI RED: I. Čitanja zapisnik* zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načelstva. 3. „ nadzorna. 4. Račun upravn g* lota (909 — 1910. 5. Trjjatev 1910. 6. Slučajnosti. Predsednik KR£GAU 1. r. ■8B8MMM————— ———— —■^M—— se Imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravni pijaća s ~~ 1 ~ mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v bnteljkak Avtorizovana dunajska sola. ra: p£9tno7*no op?uo i« vi«, Reio d««™ izvua^ia««. w » . Priporočam tudi avoj izbor dezertuih jn udravilmh vid, roe — — U9tanOvMena — — . likerje, žganje in sirupe. Zaloga „Asti spumanti' po Kron 3 rezanja oblek, izdelovanja oblek in periia j tfhrcev, Acquedotto 9 rHa Novak - trst --ulloa San L&zzaro 16. III.- ' kupovalcem popust. — POHIŠTVO SOLiDNO: in : ELEGANTNO ^T" PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - Vi A MALCANTON - TRST Odvetnik rt je premestil stojo pisarno u ulico Cojermo it. 6,1. n. Pellhl Kinematograf BBLVBDEIt TRST - ulica Belvedere 19 - TRST m S m Torek 6., Sreda 7. in Četrtek 8. septembra 1910: I) Pathe Journal, dogodki zadnjega tedna. 2) NADNARAVNO JUNAŠTVO, drama. Zadnja novost. 3) Neprijatelj muzike in trušča, zelo komično. V petek 9. komičen večer, ki traja eno uro. — Novi prizori. Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, * izdeluje svoje proizvode .izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete H pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom iz zagrebške tovarne. »1 za«* V. Y 1162. IS: 9 14 V Tovarn?^ka znamka Stran IV »EDINOSTc št. 247. V Trstu, 6. septembra 1910 za CMD v znak veselja na njegovi zopetni provzročila spremembo še neke druge točke izvolitvi in obsodbe pritiska, ki prihaja od programa. zgoraj ! ! Ta znesek družbi v Trst ! je bil takoj odposlan Poslano*) Vsak, kdor zasleduje NDO, ve, da ni naša navada izogibati se raznim nevarnastim, spojenim z uličnimi nastopi. Policije nismo nikdar in ne bomo nikdar klicali v obrambo, branili se bomo že sami. To naj velja tudi glede moje malenkosti. Dopisnik v „Slovenskem narodu" naj v bodoče opusti neumne in zlobne kritike, vržene v svet v trenotku, ko Lahi koncentrirajo vse svoje moči, da spravijo na ulico svoje vrste. Slovenska javnost naj pa sodi, kako se ima označiti poskus člankarjev, ki dan pred bitko skuša sejati razdor med bojevnike. — tem „stvar" Vse, kar je prav ! Pod tem naslovom je ljubljanski dnevnik „Slovenski Narod" v svoji št. 263. od petka, dne 2. septembra t. 1. priobčil dopis iz Trsta, nanašajoč se na nedeljsko slavnost NDO in v katerem se naglaša sledeče : 1. Da se je od mnogih strani izrazila želja, naj se za nedeljo nameravani izlet NRO sploh opusti, ker so omejitve in po- . D «jravlia ravno s goji, ki jih je stavila redarstvena oblast, se ne ravn0 s tako poniževalni, da mora trpeti ugled; v nevarnosl ■ • tržaškega Slovenstva ; 2. da se med delavstvom ostro kriti-kuje popustljivost vladnih organov napram laškemu žuganju, a obenem obžaluje pomanjkanje energije s strani vodstva Nar. delavske organizacije, češ, da se je izkrcanje v zaprti prosti luki mesto na glavnem pomolu v mestu določilo v s p o-razumljenju s predsedništvom Trst, dne 5. septembra 1910. Dr. Josip Mandić predsednik NDO. DAROVI. — Za podružnico CMD pri sv. Jakobu je nabral Anton Požar ml. med gosti v zadružni gostilni NDO v protest proti „vele-v - ^ j ? lekulturnim činom" naših someščanov 8 04 NDO in češ, da se je sedaj se izvedelo, da j K> katerim je dodal g. Rupnik 5 K. Srčna je predsednistvo v to poniževalno izpre-; hva]a j : Uršulinski zavod : z zasebno ljudsko šolo in otroškim vrtcem ::: Osemrazredna italijanska in sedemrazredna šola s pravico javnosti. Pouk v slovenskem jeziku za Slovenke. Glasba in slikanje; francoski jezik poučujejo rojene Francozinje. Na željo se pripravljajo go-jenke ter vsprejemni izpit na učiteljišče, na zrelostni izpit za vrtnarice, učiteljice ženskih ročnih del. Dosežejo se dobri učni uspehi. Zelo obširno novo poslopje, ima povsem zdravo lego ter zadošča higijeničnim zahtevam v vsakem oziru. Ima veliko igrališče, vrt, kopelji, električno razsvetljavo itd. itd. Za gojenke se skrbi vestno in točno, in imajo dobro hrano po zmerni ceni. Vsprejem v zavod tudi med šolskim letom. Na-tančneja pojasnila naj se zahtevajo pri sam. zavodu. ne bi pred membo privolilo, ker se je balo, da mogli redarji udeležencev obvarovati eventualnimi napadi Lahov ; 3. da je ta prevelika plahost seveda osokolila policijo, ki da je potem prepovedala še godbo in zastavo ; da se govori, med delavstvom, da je skrb za telesno varnost nekaterih oseb provzročila še neke druge točke programa. Dopisnik je zaključil svoje poročilo s — Veselo omizje v „Konsumnem društvu" v Rojanu je nabralo v nedeljo za ta-mošnjo podružnico CMD 102*4 K. Od teh je eden družbe sam daroval 50 K. — Slava rodoljubom, ki dajajo tako lepe izglede domovinske požrtvovalnosti! — Za stavbo slov. šole je plačal Pro- Mf^f spremembo j tidrobtinar 13. in 14. tedenski prispevek 5 K. — Za isti namen je plačal g. dr. Rybar za avgust in septembar 6 K, gosp. Ivan „PRI STARI BRESKVI" v ulici Befveđer e štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino, se prepričat1 oMščite velika skladišča sentimentalno izjavo, da bo treba, ako je Keček pa za sept. in okt. 2 K. — Srčna vse to res, brezobzirno povedati, da je j hvala! ugled tržaškega Slovenstva stvar, ki je na- j rodni delavci ne puste od nikogar spraviti v nevarnost. Ako se nima dovolj poguma, i naj se ta izlet prepove, ne pa radi par kronic škode zapraviti svojega dobrega imena". Tako tržaški dopisnik, ki se skriva pod nezasluženim imenom „ narodnega delavca*. ' Ponovil sem nalašč dobesedno ves do-;QddIo. Delavske • 1 ' ^ »n. Sep.-taiofiljivi piufifc (pristaš • ' ispecijalitete: ^sgo tu- in Inozemskih . .7 , Tpraktično iz- vežbani uuttii omenjenih jezikov. Informacije v In-stratnem oddelku Edinosti. 900 zobozdravnik : |j koncesij, zobni tehsi^ - TRST ulic deli v. 0&32rm& št. I 'i, II, n. V najem Be išće gor-tiira z zemljiSčem, blizu Vipave ali AjdovSčine. Ponudbe z _ pogoji pod „GOSTILNA" na Inaeratni cdd. Edi- vsem meni. Naj mi EOBti' 1421 Prošnje z:an št. 27, I. vaake vrate tudi na Nj. Veličanstvo se izgotovljajo v ulici Felice Vene- 1459 ali drugim sebičnim nagibom. Dopis cika na predsedstvo NDO. Ker sem jaz izključno vodil posredovanje pri policiji in namestništvu, veljajo gori omenjene obdolžitve pred bo torej dovoljeno izraziti sledeče, ne morda v obrambo moje osebe, ki bi sploh ne reagirala na ta nesramna očitanja, ampak v orijentacijo javnosti: N97n9l1'9m slavnemu občinstvu, Haeemod- 1. Da so se omejitve in pogoji slav-■ n™ldlS dm pn v ui ci s. Cilino 5t 10% ... . .. . .. Jj. - .. razprodajo pristnega Dtrnbf iSVega vina lastnega HOStl dozdevali tudi odboru NDO in moji pridelka, katero je eamo iz moje dobro znane kl?ti, malenkosti poniževalni, je dokazano ze Stem, {.riaten < ornat i pridelek za katerega j^mČ'm vsako- da je odbor NDO dne 1. septembra, torej ncur- Štefan Kaučič, posestnik Brdo, Dornberg. dan pred priobčenjem grajanega dopisa v 1452 „Slovenskem Naroduizdal na mesta oklic, v katerem je protestiral proti •8« FRIDERIK SCHWARZ Trs?, Via Valdirivo št. 3, Trst Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. —m SZABATKA ■■■■ Pro! prnl mlin BeKtaBa Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. Obrtno-umetni zavod za izde-- lovanje lesa - Marino Pečenko 11 — & Co' = p t- DELAVNICA: J! Trst, via della Tesa, 31. !! ZALOGA POHIŠTVA: " via Madonnina štev. 12. Velika izbera spalnih sob, od kron 250 do 300 in 360 ter posameznega pohištva. — cene zmerne. - Ceniki na zahtevo.! ssss as SRSI rečenim omejitvam in poudarjal, da bi bil I ™fekJiz"šuje «P*cijaltete za no- i Mihael Pernarčič iriS z. dežele, k&tera je že eno leto prakticirala iiče tlnžbe pri kaki atsri babici v Trsta kit pomagalka. Pismene ponudbe z pogoji pod MLADA BABICA' na Inser&tnl oddelek Edinosti. i4i7 . "Jm» Ud U1 1 arsnje in zunanje uredbe v stanovanjih, pifarnnh itd. edini pravi odgovor Z nase Strani — odpo- Cere zelo zmerne Priporoča ae vsem Slovanom. 755 ved slavnosti. V tem svojem oklicu je pa T Z~* j ^ l odbor NDO obenem tudi izrekel, da se; NaDreZmSK6 dBiaV. Z^df 1106 ni mogel odločiti za ta korak iz dveh raz- gJ^hrpJini «^jo.kladl«finlka-prodalo go v : prvte ker ]e NDO ze najela parnik V KdUrBZIllI Jaica za prodajalnoKoRsum-V času, ko je vlada dovolila izlet, ne da bi i nega društva V Nabrežiui. — Zahteva se znanje bila omenila vprašalnih omejitev, in ker NDO, 1 ^ens^ga in italijanskega jezika io umevanje ki ie nedavno nretrnela nhčutnn matpriialnn I uprave konf?UInnlh zadrug. Pon ;dbe z dosedanjimi Ki je neaavno pretrpela oocutno materijalno t 8pričevaii z navedbo rlače in kavcije je poslati do Škodo VSled neopravičene prepovedi izleta 8. septembra 1910 Vcdsttu .N^brežiusk h delavskih v Pulo, bi ne bila mogla prenesti te nove zadmg". _ izgube, ne da bi se pretreslo docela njeno; asi j hohan« gospodarstvo; drugič, ker je NDO bila' UdUlUd mnenja, da bi ravno z opustitvijo nedeljske slavnosti izkazala veliko uslugo tržaškim Italijanom in varuhinji javnega miru in j reda — c. kr. vladi. — Nisem se namreč ' mogel otresti občutka, da vlada računa z! gotovostjo na odpoved ravno z ozirom na omejitve, ki nam jih je povsem po nepo- j trebnem postavila. Velikanski moralni uspeh nedeljske slavnosti mora pač uveriti vsa- i kega resničnega rodoljuba, da se ne izplača zaradi ene zastave in godbe opustiti tako sijajnega nastopa pred svetom. Javnost naj potemtakem sodi, da li je postopanje psedsedstva, NDO bilo na mestu j ali ne! 2. Zavračam odločno malenkostno očitanje, da se je obmejeni spored konkretiziral v sporazumi j en ju s predsednikom NDO ter da je to slednje privolilo r izpremembe, ker se je balo, da ne bi mogli redarji obvarovati udeležencev pred napadi Lahov. Vlada me je postavila pred alternativo: ali sprejeti vsiljene nam omejitve, ali pa opustiti slavnost. Iz gori izraženih razlogov sem se, naj mi je bilo še tako težko, odločil za omejeno slavnost in naznanil poklicani oblasti, da jemljemo na znanje omejitve, prepuščajoč vladi odgovornost za vse posledice, ki bi utegnile nastati vsled omejitve. Ni torej res, da se je to storilo iz kake strahopetnosti, omenim naj le, da o kakem obvarovanj« s strani redarjev ni bilo v našem odzivu niti govora. 3. Ne odgovarjam na sumničenje, češ, da je telesna varnost „nekaterih" oseb Odprt se je v Skednju Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I mesto 30 Tis., otroci in vojaB 20 Tin. II. mesto 29 vin, otroci in Tcjaii 10 ?. ANTON REPENSEK znjigovoz v Trota, vi* Ceoilla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejans delsvncs. v kateri 8« izvršujejo vsa t to stroko spadajeČa dela točr.o In po zmurnih oenah, ~ SVOJI K SVOJIM J =— Anstrijansio parobrodarsko društvo na dionice : „DALMATIA" : VOZK1 BED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Prof« TBST-METKOVIĆ A Odhod iz Trata v ponedeljek ob 5. ari popo-ludne. Dohod ▼ Trst v soboto ob 6. ari rjatraj. Pro^a TRST-KETKOVZĆ B Odhod iz Trata v četrtek ob 5. ari popolodne. Dohod ▼ Trst v sredo ob ti. uri zjatraj. Proga TBftT-METKOVIĆ C Odhod iz Trsta ▼ soboto ob 5. uri popoludne* Dohod ▼ Trat ▼ četrtek ob 6. uri ziatraj. Proga T&ST-KOBCUIaA. Odhod iz Trata ▼ torek ob 5. uri popoludne. Dohod t Trat v ponedeljek ob 6. ari zjatrmj.■ @ © 0 priliki selitve priporoča tvrdka R. Ditmar, Gebriider Branner, akc. dr. filijalka Trst, trg ^onterosso št. I svoje potrebščine za razsvetljavo vsakega modernega načina razsvetljave v vsakem štiiu in po nizki ceni. Priporoča se tudi za vpeljavo elektrike bodisi za razsvetljavo ali pridobivanje moći. Zasebni dekliški licej trgovski kurz, gospodinjska ljudska iola Šolakli: sester v Trsta, Via Pasqoale Besenghl številka 6. Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francozko, angleško, italijansko in knrza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvih pet licejalnih razredov. Na zahtevo se dopoiljejo prospekti. Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Šil ;e HE