193. številka. Ljubljana, soboto 23. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
b,kaja vaak  naii, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman, za avttro-ogeroke dežele za celo leto 18 gold., za pol leta 8 «.„•, aa Četrt leta 4 gold. — 2a Ljubljano brez pošiljanja na dosa za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za ion mesoc I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se račnna 10 kraje, za meseo, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po polti projoman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-a; op no petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača itempelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubjmi na celovški costl v Tavčarjevi hiši „11.m«; Evropa". Ooravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš*
Pravna stranka in Čehi.
Znano, daje naš „razpor" pospešilo, če ne uzročilo to, ker so nam neki naši, prevzetni postali duhovniki v zvezi z nemškimi Slovenci llerman-Costa, hoteli npravniu program namestu narodnega usiliti in ga usilju jejo še. V svojih klerikalnih organih „Gospodar", „Novice", „Glas" itd. nam v eno-im-r spočitajo, da so tudi Čehi pravni program sprejeli, le mi ga nočemo. Mi smo že večkrat poudarjali, da je to neresnica, da ti listi, ki tako pišejo, svojo politično nevednost kažejo ali pa svoje slovenske bralec slepiti hočejo. Sram jih je vendar, da so med vsemi Slovani sami tako klerikalni, da narodnost že v poslednji kot porivajo; za to bi radi dopovedati, da so drugi Slovani taki, ko oni, ne kot mi. Da jim morda vendar posvetimo, citiramo denes dva glasa iz dveh glavnih Časnikov Čeških. Prvi je dnevnik „Posel z PrahyM, staročešk organ, ki prinaša 20. avg. uvodni članek z napisom „pravna stranka in miu (strana prava a my), drugi je glavni list staročeške stranke „Po-krok", ki se v članka istega dne tudi dovolj jasno zavaruje proti „ pravnemu" klerikalizma.
„Tunel z Praby" pravi, da so pravni program sprejeli le Tirolci in katoliški Nemci iz Štajerskega in Gornje Avstrijskega. Pri posvetovanji programa pravne stranke sta bila res dva češka voditelja, ali onadva se nijsta zavezala, da bi češka narodna opozicija namestu dozdanjega češkega programa prevzela „pravni" program, ker nijsta mogla to storiti, kar morejo samo vsi izvoljeni zastopniki češkega naroda. — Novi program pravni se je res med Cehi pozdravil,  a  samo kot program „pravnih
klete k.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisal Viktor Clierballea.)
Poslovenil Da v. lloatnik.
Tretji del.
VIII.
(33. nadaljevanje.) — Ah, gospod zakaj hočete od hčere, naj bo poteguje za vas proti svojemu oči, in vam pove, da, akopram je j)ošten in lojalen človek, se vendar podaje himeričnim ponudbam j da je nesrečen v vsnkcj stvari, katere se loti; da mu boste izkazali slabo službo, ako mu osrčite domišljijo; da ne boste nikdar videli posojenega denarja, in da bi se moj ponos zaradi tega ne mogel oteliti? . . . Terjam vas, gospod, da imejte srčnost, odreči mu prošnjo. Pripravljena sem, ako treba, na kolenih prositi vas, da me uslišite.
za to ker ima v sebi tudi terjatev ravnopravnosti narodov. To že, da bi cerkev imela nadzor na šole, protivi se Cehom. Samo anticentralistični pravec je vzajemen med češkim narodnim in pravnim progra mom. Mi Cehi smo si zavarovali svoj lastni program. „Pos. z Pr." celo sumi, da je stranka prava v zadnjem času v skrivnem dogovoru z Haušerjem, ki se je zmirom ska-zal sovražnika Slovanov. Najnovejši program pravne stranke bi ne mogel nikoli postati program češke narodne opozicije. „Mi po Husih, Komenskiti, Žeroti-nib, po vojskah hnsitskih, po belogorski bitvi, po Jungmanih in Palackih podučeni, imamo druge nazore o razmeri cerkve k državi nego stranka prava. Mi Čehi, ki smo svoje kralje volili, imamo tudi v dinastićnih rečeh drugo sodbo nego stranka prava, a celo drugo mnenje o postavljen ji UBtavnega kralja k narodu; menimo, da narod ima vso oblast in pravomočnost. Naš narod je demokratičen in svobodomiseln. Mi imamo svoj, a stranka prava ima svoj program. Zedi-nimo se samo lehko v boji proti borsovnim Židom, proti laži- liberalizma dunajskemu, in v zadevah državopravnih".
Torej „ Posel" govori na tanko tako v imenu Češke narodne stranke, kakor „Slov. Narod" v imenu slovenskih narodnjakov, katerim narodnost in svoboda nij deveta ali zadnja briga.
Kavno tako isto dnevnik „Pokrok", ob sojeva j c neliberalao in nepravično vladno preganjanje katoliško političnih nemških društev med nemškimi Čehi, za potrebno spozna, naravnost povedati, da (pravni) program teh katoliških društev nij identičen s češkim narodnim programom,  „posebno ker v cer-
— Pomirite se. Odrekel mu bom, ker me vi prosite. Zagotavljam vas, da ne poznam tako plemenitega in tako ljubeznjivega srca, kakor je vaše.
— Vi pa gospod, vi ste dobrost sama. . . . Vendar ste nic nedavno silili, naj se prepiram tako nedostojno.
— Zdi se mi, da je promenil prostor, ter se jej približal.
— Zadnjič vas prašam, ali ga ljubite, ali ne V reče jej.
— Pustiva ta predmet, gospod; hudo mi deje z vami prepirati se.
— Tedaj nečete potolažiti mojega nemira? reče skoraj prosečim glasom.
— Komaj da verujem vas nemir; prej bi govorila o despotizmu, ko bi ne bili tako dobri.
— Tedaj vam je moje trinoštvo nepre-nesljivoV —
— Kada bi se vam dala vladati, gospod ; a mi živimo, dostavi živahno, v času,
kvenih rečeh cilje doseza, kateri so našemu narodnemu duhu protivni in katerih nikdar deliti ne moremo".
Nu, recite še, slovenski klerikali, da so Cehi „pravnarji" ali reakcijonarji kot vi !
Politični razgled.
lotranje <t«»iele.
V Izubijani 22. avgusta.
Sedanji rtršavni «Aor bode še en krat poklican h kratkemu zasedanju meseca oktobra; tako piše nPestor-Lloyd". Mi tega ne moremo verjeti, tudi vse na to kaže, da se volitve kmalu razpišejo. Cesar pride večkrat iz Iscbla na Dunaj ; ministri finančni, trgovski, justični so na odpustu in zato menda še nij prišlo do razpisanja novih volitev.
Češki namestnik, baron #•«//**#• se vrne še lo 15. septembra iz svojega odpusta v Prago. Iz tega bi se dalo sklepati, da ne bodo volitve pred tem časom razpisane; kajti brez Kollerja bi volitve v velikem posestvu vse drugače utegnile biti, kakor si jih vlada želi.
f»f««.» A#» biskupija že obstaje 800 let; kardinal hoče tedaj letos z veliko slovesnostjo to o sem sto letnico obhajati. „Narodni List v1' svare Čehe, naj se ne udeleže pri tej cer kveni slovesnosti. Od vseb praških škofov v celih 800 letih za češki narod nobeden niče sar nij storil.
Tnanje «1 rži*to.
Kiti s k v t/a carja tretji sin , veliki knez Aleksij, se je vrnil se svojega pota okolo sveta v Carsko, je Selo. V Moskvi so ga veličastveno sprejeli.
Veliki knez Konstantin Nikolajevih je šel z brzoladijo skozi Relgrad, in se je nekaj časa tam mudil.
t'»-§n>fl<n>ski list „Glas Crnogorca" pravi, da je laž , da so se na črnogorsko turškej meji dogodili zopet neki pretepi, ka kor bo si to tuje novine dale brzojavljati. 16. avgusta se je obhajala žalostna svečanost
ko naj bolj podvržena ljudstva hočejo vladi izreči svojo misel.
— lločete-li, da jo tudi jaz izrečeni V Vi me hočete siliti, naj vam povem, kar sem si obljubil vedno molčati? . . . Da, jaz sem despot, in moja tajnost. . . Ah ! ne morajte me da bi govorili, vi ste me očarali!
Potem nastopi dolgo molčanje, vsaj meni se je zdelo dolgo.   Gospod Mauserre za čno končno: — Jaz ne vem, kaj boste mi slili od mene; se vam-li  moja izpoved zdi zauičljiva, ali smešna V
— Jaz vas ne sodim, gospod, odgovori, zdi so mi, da sanjam. Vi se prevarjate, vi si delate iluzijo. Kdo sem jaz, uboga de klica brez duha in brez lepote, da bi se da la ljubiti možu, kakoršen ste vi ? To bi bila večna slava mojega življenja; a ljubši mi je mir, nego ta nevarna čast. Kako sem bila srečna na vaše j strani! Ah! gledite me obsojeno jutri zapustiti Cbarmillcs. Gospod, kaj ste storili V   Kako ste kruti!
za knezom Danilom, pri katerej je bil navzoč knez Ni k ita in vsi velikaši.
I i *fi/<o.»A# list „Ordre" žuga z državljansko vojsko, ako se ustanovi kraljestvo. Ta list govori: „Domoljubna krotkost bona-partistov naj se ne zlorablja. Taisti dan, ko se bo klicalo „živi republika!" „živi kralj!" takrat bodemo tudi mi nehali zatajevati se, in klicali bomo tudi mi: „živi cesar!", da se bo nas glas razlegal, kakor „bojna trom ba". Neki drugi list govori v očigled takega pisanja: rDandenes je to nže čisto navadno, da se govori o državljanskih vojskah in uporih ; gospod Thiers, „okomi starec", je vedel stranke pač drugače brzdati, kakor jih zna denašnja vlada." Skrajna levica je te dni v Parizu zborovala. Konstatirala je, da ima vpeljava monarhije po okraji malo tal, in da bode demokratična stranka obdržala svoje čakajoče, čuječe in trdno držanje.
Vojvoda Broglie je dobil od nemškega opravilnika list, v katerem se oni pritožuje, da so mirni Nemci v Pont-a-Mousson imeli trpeti nepristojnosti od francoskih somestja-nov. — Pobožne procesije dobivajo značaj prevodov, kakor se imajo v večjih mestih na pusten torek.
V zadujej seji .i p mi j*k i/t kortesov se je Sprejeta postava o sklicanji reserve s 143 proti 28 glasom. Glasoval je tudi, se ve da z manjšino, poslanec Gonzalez Cherma, ki je pripomogel k uporu v Valenciji. Poslanec Abarzuza praša potem predsednika, je li res, da je glasoval tudi Človek, ki je pomagal v Valenciji krv prelivati. Cherma začne govoriti, a vpijejo mu : „V Kartageno! tam je tvoje mesto!" — Cherma se izgovarja. Več po slancev hoče govoriti, strašen nemir nastane
Sploh pa Cherma ne bo več pri veliko sejah, kajti že je pred sodnijo. Olozaga, prejšnji poslanik v Parizu bode objavil pismo, ki bo takorekoč manifest konstitucijonalnc stranke, in bode odgovarjalo v na sledeča prašanja: Kaj misli Evropa o Španiji? Se jeli bati tujega utikanja? Kako bi se naj lož je rešila Španjska kriza?
Neki nemški list govori o cerkvenih postavah takole: Nove cerkvene postave so veljavne za vlado in za duhovenstvo. Kakor je zadnje zavezano pokorno jim biti, tako imajo uradi odgovornost za vestno izvršitev, brez obzira. Škofje postav ne mogo ustavljati; če se po njih ne ravnajo, zapadejo zažuganim kaznim, se še bolj odmaknejo od svetovne oblasti, ter škodujejo imenu in moči lastne cerkve, katera se narodu čedalje bolj mrzi
Dopisi.
Iz (Vrbniče 21. avg. [Izv. dop.] Bil je skrajni čas, da je sv. oča papež okaral laške cerkvene liste, rekoč, da nespo
dobno pišejo in surovo napadajo vsacega, kdor ž njimi v en rog ne trobi. Potrebno bi pa tudi bilo, da bi se sv. oče enkrat na naš cerkveni list „Novice" spravil in med slovenskim časopisjem te v prvej vrsti dobro ozmerjal.
Z gorjačo pisani  dopis iz Ipave in vsi drugi dopisi iz Notranjskega so  nam jasni dokaz, koliko potreben je njim „olikani Slovenec".   Vsakako se nam pa čudno zdi, da možje, kateri so po celih 16 let šolske klopi ribali, ne vedo, kje da nehajo meje spodobnosti, bljuvajo iz sebe zeleni žolč, in si prisvojijo še tako nesramna sredstva, da bi svoj namen dosegli.  Le tako naprej možje! Nij daleč čas, ko bodemo bili boj resnice in stali viteško tam, kamor nas pošlje ljudstvo in zedineno močjo pravih poštenjakov udrihali bodemo po mračnjakih, tihotapcih in izdajalcih naroda.   Ne spimo ne, kakor si domišljuje „Nov." dopisnik. Želeli bi „prav-ničarji", da bi mi spali, a bogme, dokler mi teče po žilah kri slovenska, da smem ponosno vsklikniti:   „Slovan sem"! toliko časa de^al bodem za narod omiko in svobodo Branili se bodemo do zadnjega zdihljeja, da ne nastopimo v grozovito srednjo dobo, čas krutega nadvladanja, v čas,  ko se je reklo:   „Ti si moj in kar je tvojega je moje, to moraš tedaj   storiti,  kar ti jaz vele vam".   Prosto  tedaj hočem tudi voliti po slanca v državni  zbor na Dunaj.   Da pa bode pri nas g. dr. Razlag za poslanca iz voljen, se smem pridušati, kakor goriški dopisnik v zadnjih „Nov.".   Gg. Obreza, Jer-šan in Milavec bodo tudi uže za to skrbeli Čuden patron je zares dopisnik v zad njih „Nov." : g. Jeršana imenuje neutralnoga Obreza je defenziven in Milavec težavno uže vleče s Hreno-Kraševci.   Vzemimo, g Obreza je zares le defenziven, a stopil je tudi v „defenzivno alijanco",   iz katere kot značajni mož  nikdar izstopil ne bode,  kajti  on  ve dobro,  kje smo doma.   Gospod Jcršan nij neutralen! Saj je vendar g. dr. Bleiweisn odločno se iz povedal, da s „pravnarji" ne more orati. O je tudi tisti mož, kateri je celih 30 let fevdalci  opraviti  imel, in  mislimo, da jih je tudi že do grla sit.   G. Milavec pa, on se ne boji Črnih bukev, bode glasoval za g. dr. Razlaga.   Le vprašajte ga! Vsi ti in še veliko drugih mož pa bodo delali tudi
tam, kjer bi bilo nevarno, da bi tihotapci prosto ljudstvo zapeljevali; n. pr.: V našej bližini, kjer je neki gospod, kateri je lansko leto od države podporo dobil, ljudem na srce govoril, naj za gotovo grofa Hohen-wartha volijo, kajti volili ga bodo vsi Go-enjci in Dolenjci in tako ne smejo se oni Ribničanom in drugim izneveriti. Glejte, dr. Bleiweis, ravno v tem kraji je učitelj uprežen v kola takega moža, kateri jemlje od države podporo, ljudstvo bega, kriči, da
„v nevarnosti je vera" in — L.....a.
Iz I«1 rije 20. avg. (Izv. dop.| Razen Ljubljane ga nij v celej Kranskej mesta, kjer bi stal med drugimi večjimi poslopji tudi hram,  muzam posvečen, kakor v Idriji. A kako se z njim ravna? — V teku celih 12 mesecev odpre se morebiti samo petkrat, da predstavljajo ditelantje slovenske in nemške igre, akoravno naše ljudstvo z ncpopisljivo radostjo obiskuje predstave, akoravno močij zmožnih štejemo pri nas več, nego kje drugod,  akoravno priprav drugih ne manjka. Nehote vrine se človeku vprašanje, čemu-li so višji gledališče renovirali pred dvema letoma, da sedaj iz novega pajki gospodujejo tam, kjer ima biti šola življenja. Vsacega omikanega skrb naj bi pač bila, da se tem neugodnostim v okom pride, vir preišče, od-kodar resultirajo te zakrivljene žalostne razmere in da se potrebno stori v odpravljcnje pogubonosnih osobuostij, koje najbržeje tudi le tu prevladujejo dan  za dnem bolj. Na enej strani se toži, da je rudar neolikan, — dajte mu primerne dušne hrane; drugi pot se reče: noče igrati, — le izkažite se mu hvaležnega in slehern sposobnež se  ne bode ustavljal sodelovanji. Glavna reč pri vsem je pa, da se enake pravice dajo slovenskemu kakor nemškemu jeziku, zatorej je neuslišano, kako je moglo vodstvo izpustiti 17.  t. m. s programa slovensko igro in potem izključi ji vo le nemško predstavljati. Tiči morebiti kaj posebnega za to demonstracijo?   Se bode morda tako še godilo, vzlasti med počitnicami,  ko igralnih močij nam je na prijazno izpolaganje?   Parter je je pač g. regiseur-ju oči odprl, da za nemške predstave nijso tla dobra pri nas, kajti prostega ljudstva nij  bilo v primeri z drugimi poti skoraj nič navzočnega. Kar se je v nedeljo predstavljalo, nas je še precej zadovo-lilo in v prvej vrsti omenjati moramo gospo-
— Vi me hočete zapustiti? vsklikne na vso moč; tega jaz ne dopustim.
— Ko bi ostala, kako življenje bi to bilo v hiši, kjer bi vas rada iskala, pa bi mi previdnost, dolžnost — vse velelo ogibati se vas? Z bogom ! sladka svoboda, ki je imela za-me in za vas toliko čara.
— Vi oBtanete, vam pravim j a ne bo vam treba ogibati se me. Obljubujem vam, da ne boste slišali niti ene besede več, ki bi vas utegnila raniti ali osupniti. Ta dan je strašan, pozabiva ga. Naj bo jutri, kakor je bilo včeraj, pozabiva oba, da sva se sešla na prokletem kraji, kjer me je ljubosumnost pritirala do razuzdanosti.
— Kaj terjate od mene, gospod? Vam bo lahko pozabiti, a jaz svojim spominom nič ne zaupam.
— Prosim vas, ravnajte z menoj, kakor z bolnikom, kojemu bo prizanaša, kojemu Be dopušča vse, iz strahu, da bi še kaj hujše ga ne učinil.   Hodite sigurni,  da kotnem
svojo budaloBt, a bojim se je ipak; ako mi odrečete — porok vam nijsem za nijeno stvar — znal bi zakriČati, da bi ves svet zvedel najino nesrečo. Prisezite mi, da ne boste razpolagali o vaše j roki, ako se nijste posvetovali zmenoj, in da ne zapustite Char-millcs, ako jaz ne bom soglašal.
— Vi me strašite! reče obupnim glasom.
— Jaz se ne ganem odtod, dokler mi ne daste besede.
— Dajem vam jo, gospod, dajem vam jo, nadejajo se, da jo dobim nazaj.
Ta razgovor, gospa, me je strašno tra-pil, bil mi je neprenosljiv, in mislil sem na sredstvo, kako ga ustaviti. Kar slišim, da so se odprle duri. Trenotek potem izpo-■/.nam glas gospe Mauscrrc, ki jc rekla: — Z veseljem vidim, draga moja, da ste v prav dobrej druščini. Zdaj ste uže Čisto dobri; kaj ne da, dragi Alfonz.
— Hvala za vašo skrb, gospa, za katero vam bodem vedno priznatna, odgovori
jej Meta. Čestitam si, da sem bila tako blizu smrti, kajti imela sem priložnost, prepričati se, da me volite malo ljubiti.
— Ste-li dvomili o tem? Ah, kak lep strah ste mi prouzročili. — Pa začne gospa Mauserre o tej stvari govoriti; kajti rada je pravila po dvakrat taisto reč, ako jo je bila genila.
Jaz odidem na vrt, ter premišljujem tam dolgo časa, kar sem slišal. Sodbe nijsem vedel izreči. Bil je v meni polnomočni general, ki je tožil, pa zvit advokat, ki je vsako stvar ovrgel. Sodnji stol se je zibal v dvomu, treba mu je bilo sodnijske obravnave. Posvetovaje se sam sohoj, ogledaval sem zvezde; a nijso mi dale pojasuila.
Glasovirovi glasi me potegnejo iz za-mišljenja. Meta, zavivša se v veliko ruto gospe Mauserre, se je bila podala v občno dvorano, ter igrala nokturno od Chapina, ki je sigurno na-me mislil, ko jo je zlagal. Njena muzika je slikala občutke človeka, ki
dičino Mošikovo, katera ne je prav dobro izkazala v dok bunovan ji, in njen povsod na pravem mestu stoječi, najboljši patos, je poslušalce kar očaral. Nič slabše nij sodelovala v igri. Gospiea Ant. L i pol do v a je praznovala svoj debut in razodela nam je lepe zmožnosti, katerim Čestitamo. G. M. z „ aristokrati -čno nogo" je premlad za enake role in zdi se nam da bi vsako hvalisanje temu gosp. več škodilo, nego koristilo, kajti preznano nam je, kako rada se prevzame tako mlada kri. Čudna prikazen je bil v tej igri tudi sluga, elegantnejšc napravljen od barona ; sploh bi rad še marsikako povedal, a nerad žalim  za gledališče  prevncte strokovnjake.
Iz l*(u.jii 10. avg. [Izv. dop.j (Četrti program ptujske realne gimnazije.) (Konec.) Tudi v drugih predmetih imel bi se po Fichnovem mišljenji zdauji učni načrt realnih gimnazij premeniti tako, da bi po tem takem mesto zdanje realne gimnazije prav za prav tri različne učilnice, namreč nižji gimnazij, nižja realka, in me ščanska učilnica, v jedno se zlile.
Končno krstil Še g. Fichna to čudne učilnice nij, lc za silo samo dvakrat; imenuje njo namreč „Untergininasium mit Adne-xcn", in zopet učilnico „mit geordneten Dis-pensesvstem." V tej mešanci mogli bi po Fichnovem predlogu neki učenci od risanja bar deloma oproščeni biti že od prvega raz reda, drugi bi mogli ta predmet v tretjem razredu na kljuko obesiti, tretji nikakor ne, za Četrte bi ločba obvezateljen predmet bila, za pete ne, šesti bi v tretjem razredu počeli z grškim, sedmi s francoskim jezikom, osmi bi francoski imeli že od prvega razreda, de veti ne, deseti bi morali imeti latinski od početka do konca, ednajsti bi mogli ta jezik v tretjem razredu pod klop zahititi in se fran coskega lotiti itd. itd.
Na konci svoje razprave razodene nam g. Fichna celo naivno: meni nije stalo do tega, da se moji predlogi t. j. ta Dispensen-svstem oživotvori, marveč sem hotel samo prikimati onim, ki trdijo, da zdanji, za realne gimnazije predpisani učni načrt, nije najboljši. Iz šolskih vesti seznamo, da ptujska realna gimnazija ima letos osem rednih in dva mimo redna učitelja in pri konci leta 100 učencev.
se hoče potopiti sč žensko, ki jo ljubi; tudi je rekala : ker nečete živeti z menoj, hočem umreti z vami. Glasovir je bil poreden vaški stroj, kateri je Meta upotrebljevala za govorjenje; pregovor ima prav: Za delavca, ki ima hudiča v telesu, nij slabega orodja. Meni so je zdelo, da ima Meta v očeh hudiča. Jaz grem, ter se naslonim na okno, ter jo opazujem, ne da bi me ona videla. Navadna sladkost njenega pogleda se je spremenila v morilno živahnost; toda, vsi hudiči nijso zli, in s pomočjo muzike sem se skušal pregovoriti, da v Metinih modrih zik-lih tičeči meni obljubuje srečo. Posebno Časi se mi je to zazdelo evidentno; ko je Meta zaprla glasovir, se mi ta 6tvar nij več zdela tako sigurna.
To noč sem zelo slabo spal, prvič, ker mi je rojil po glavi matematičen problem, drugič pa zato, ker je moj sosed na desno, gospod Mauserre, celo noč hodil sem ter tja, kakor medved v kletki. Njegova nespečnost je tolažila mojo.
(Dalje prib.)
Iz pregleda (na strani 47) razvidimo med drugim, da je v prvem razredu v prvem šolskem tečaji med 44 učenci 23 njih, tedaj črez polovica slabo (oni ki so pred skušnjo izstopili, vendar nijso zbog dobrega uspeha tega storili?) napredovalo ; v drugem tečaji pak med devet in tridesetimi, sedemnajst! V tretjem razredu je med 28 učenci sedem dvojk in jedna trojka. (1ez tretjina tedaj ne velja. Kaj takega nij najbolje znamenje, posebno za novi zavod.
Silno sumljivo se nam zdi četrto kazalo, tičoče se narodnosti. G. Fichna dostavlja previdno: materinski jezik učencev in narodnost staršev ne soglasuje za vselej. Ze za del to opombe smeli bi stotinjak proti nov-čiču staviti, da jo g. Fichna marsikaterega Slovenca med Nemce uvrstil. Dobro bi bilo, če bi eden ali drugi ptujskih narodnjakov to reč razjasnil.*) Celo „dcutsch-slo-veniseh" j oz i k dva prvošolca govorita. Quousque tandem!
Domače stvari.
— (Iz Ptujskega okraja) se „N. F. P." piše, da ima slovenski kandidat dr. Ploj dosta upanja izvoljen biti. Isto se je temu listu iz Rogatca pisalo pred nekaterimi dnevi, s tožbo, da število ustavakov ali nemškutarjev gine. — Da bi le naši narodni prijatelji kaj več delali, volilne zbore sklicali, agitacijo razširili itd.
— (V Št Lenartu) v slov. Goricah je Reuter iz Maribora 17. avg. za glasove hav-ziral. Nemškutarski šentlenarčani so mu jih obljubili. Če pride čez en teden Fric Hrand-Ktetter, mu jih bodo tudi obljubili.
— („Tcdnik" in „Gospodar" pred sodbo.) V Smarji na Štajerskem bilo je pred kratkim časom v nekej gostilnici mnogo ljudi. Pri enej mizi je sedelo več trških rokodelcev, od teh eden je javno in glasno či-tal „Tednik", drugi pa je imel svoj list na mizi. Čitanje „Tednika" je spravilo necega spoštovalca „ Gospodarja" v tak položaj, da je v svojej pravnej jezi na mizi ležeči „T." zgrabil ga srdito raztergal in ga zaničevaje vrgel pod mizo. Ta mož je izobražen kmet in je privrženec pravne stranke le zaradi svojega sina mladega duhovnika. Poškodovani je bil nevoljen zaradi zlobnega obnašanja in osobnoga, razžaljenja tode on se nij hudoval, jo bil tih, miren in je „Gospodarja" pri sodišču tožil. Radovedni smo na izid te tožbe.
— (200 gold.) Minister notranjih zadev je z ukazom od 3. avgusta t. 1. privolil premijo 200 gold. v srebru onemu, kdor najde umorilca kajžarja Rlaža Cverka, ka teri je bil v svoji koči pri Sladki gori v šmarskem okraji na slovenskem Štajerskem v noči H. februarja 1H73 umorjen.
Izpred sodnije.
(Konoc.)
G. dr. V o s n j a k preide na kazen , katero naj si. sodnija naloži obtožencu. Denasji sod-nijski slučaj nij navaden, on ima neko principijelno stran. V poslednjem Času nekateri duhovniki iz prižnice in pri drugih priložnostih se poslužujo proti tacim, ki nijso v po-
*) V prvoj vrsti je, rokli bi, to dolžnost onih profesorjev gimnazijo ptujsko, ki svoji slovenski narodnosti nijso nezvesti in se njo ne Sramujejo.  Pa nuSi slovenski profesorji so prceej preveč — boječi. Ured.
litiki njihovega mnenja, tacih izrazov, kateri bi ne smeli priti iz ust omikanca , najmanje pa iz ust krščanskega duhovnika. Nekateri duhovniki res tako delajo, kakor bi šteli nad postavo in bi njihove psovalnc besede ne bile baš tako kažnjive, kakor vsakega druzega državljana. —  Po tj. 490 kaz. zak. so ima po prvem odstavku prestopek psovanja na javnem mestu kaznovati s prostim zaporom od treh dni do enega meseca. Ako se je pa razžaljenje zgodilo na takem kraji, ki posebno spodobno obnašanje terja, prisoditi je hud zapor celo na tri mesce. Razžaljenje se je godilo pri občnem zboru v pričo mnogo odličnih mož na kraji,  kjer  bi  se kaplan Klun moral  spodobno obnašati. — Pa tudi še druge obtežilne okoliščine govore za ostrejo kazen kaplana Kluna.  Po §. 268 kaz. zak. je obte/.ilno za obtoženca a) ako sc je kažnjivo djanje dalje časa nadaljevalo. Kaplanu KI umi nij zadostovalo ,   da je  svoje grde psovke izrekel  pri občnem zboru;  dal je uatisuiti 17 dni po onem zboru v 28. listu „Novic" od 9. julija 1H73 tole „Poslano." (Dr. Vošnjak bere): „Gospod dr. Vošnjak mi še zdaj nij pokazal tistega dopisa v „Vaterlandu", v katerem bi bil jaz „Narodno tiskarno" „Schvvindel" imenoval. Tedaj ostanem pri tem,   kar   sem  pri občnem zboru   rekel, da je dr. Vošnjak nesramen obrekovaloc in lažnjivec. Kari Klun,  stolni kaplan."   To „Poslano" Kluuovo je nadaljevanje prestopka; njegove psovke so tedaj tem bolj  kažnjive , ker se iz tega „Poslanega" vidi premišljeni hudobni namen psovanja. A še v drugem oziru jo to „Poslano"  pomenljivo.   Kaplan Klun sam prizna, da jo izrekel one psovke, kajti on pravi, da ostane pri tem, kar je pri občnem zboru rekel. Tem bolj se moram čuditi onim njegovim pričam, da to taje, kar kaplan Klun sam prizna in da g. Žagar celo hoče prisezati, da kaplan besed „nesramen" in „obrekovalec" nij izrekel.  Kaplan Klun gotovo sani najbolj ve, kaj jo govoril. Lagal se kot duhoven menda vendar ne bode, sicer bi g. Hermana na laž postavil, kateri je v graškem deželnem zboru  rekel , da še nij nikdar čul, da bi bil kak duhoven lagal se. (Smeh med poslušalci.) Obžalujem zopet, da obtožeuec nij sam navzočen, kajti ne morem si misliti, da bi sam svoje besede požiral.
Dr. Vošnjak odda dotične „Novice" sodniku kot prilogo k aktom in nadaljuje: Obtežilno je tudi po tj. 263, 1) ako je kdo več pregreškov ali prestopkov razne vrste storil. Kaplun Klun jo s svojim „Poslano" v „Novicah" storil tudi tiskovni prestopek, zarad katerega ga lehko še posebno pred poroto tožim.
Z ozirom na gori navedeni dokaz prestopka po t?. 49G kaz. zak. in na vse to obtežilne okolsčine zahtevam, naj slavna sodnija kaplana Kluna krivega spozna prestopka po g, 496 kaz. zak. in ga po drugem odstavku istega §, 490 obsodi na tri mesece hudega zapora.
Sodnik da potem besedo g. dr. Costi, kot zagovorniku obtoženca.
Dr. Costa „obžaluje" tožnika, da, ker nij jurist, tožbe nij naredil po pravem §. kazenskega zakonika. Ne po tj. 49(J, ampak po §, 491 bi tožnik moral tožiti. Pripoveduje neki -slučaj, ki sc jo pred 13 leti iu 20 dnevi v Ljubljani prigodil, Nekdo je bil baje lažnjivec imenovan, tožil je po {?. 491 in višja
sodnija je odločila, da ta slučaj res spada pod ta ij. Po 4j. 491 stori razžalitev na po-štetiji , kdor koga zaničljivih lastnosti ali misli obdolžuje. Kaplan Klun je dr. Vodnjaka lažnjivca imenoval, mu tedaj podtikal zaničljivo lastnost, da se laže, kar spada pod 491 in dopušča dokaz resnice. Višja sodnija bode vendar več vedela, nego kak kon-cipijent, ki je še le šolo pustil. Dr. Costa pogleda pri tem z zaničljivim posmehom g. dr. /urnika
G. dr. Zamik: Prosim g. sodnika, naj zagovornika opominja, da tukaj nij mesto za osobne napade.
Dr. Gosta se skuša izgovarjati; sodnik ga svari, naj sc mirno in spodobno obnaša in mu daje prvo ustno posvarilo.
Dr. Costa nadaljuje, da nij dokazano, da bi kaplan Klun bil pisal dotični dopis v „VatcrIandu. Pravi, da tudi g. Potočnik, stavbeni svetnik v pokoji, in g. dekan Fre-lih v Kočevji v „Vaterland" iz Ljubljane dopisujeta pod isto šifro, kot Klun.
Dalje skuša dr. Costa ovreči dokaz dr. Vošnjaka. Ker vedno glasneje in strastnejc govori, nazadnje že kar upije, opominja ga sodnik, da nijsmo gluhi in da naj tako silno ne upije , kakor bi bil na odru. Dr. Costa se ustavlja, da sme govoriti kolikor hoče glasno in terja, naj se dene v zapisnik , da ga je sodnik svaril zarad glasnega govorjenja.
Sodnik: Vi ste tukaj na mestu obtoženca in od vsacega obtoženca se terja, da se dostojno obnaša in ne upije. Imel sem opraviti z vsemi ljubljanskimi advokati, pa nobeden se nij tako obnašal, kakor Vi. —
Sodnik potem diktira v zapisnik: „Zagovornik obtoženca, g. dr. Costa, upije, kakor na odru; dobi drugo ustno posvarilo in želi, da se to zapiše v zapisnik".
Dr. Costa preide na vprašanje zarad kazni, katero zahteva dr. Vošnjak za kaplana Kluna in navede olajšalne okoliščine. Končno se nadja, da bode kaplan Klun za nekrivega spoznan.
G. dr. Vošnjak kratko replicira, daje tožba po pravem §. kaz. zak. narejena in le po tem §. mogoča. Besede: „lažnjivec in obrekovalec" so psovke in ne lastnosti; dotične lastnosti so „lažljivost in obrekoval-no8tu, ali „laž in obrekovanje" in le ti izrazi spadajo pod §. 491. Dr. Vošnjak še enkrat naglasa, da naj si. sodnija kaplana Kluna obsodi po 2. odstavku §. 496. k. zak.
Omenjamo h koncu Še, da je bilo mnogo poslušalcev, 70 do 80 iz izobraženejših, slovenskih in nemških krogov, posebno juristov, navzočnih.
Obravnava se je vseskozi vršila v slovenskem jeziku, da si ravno je prvak dr. Costa, kot zagovornik Kluuov, bil vse v nemškem jeziku vložil: Klunovo pooblastilo nemško, naznanilo prič nemško, prav po prvaško. Tudi sicer se jo Costa obnašal z arogantnostjo, ki je vso nevoljne delala. Pustil je sodnika in tožnika cel četrt ure čakati na svojo visost, potem pa je vpil, da so nas poslušalce ušesa bolela.
Sodnik potem izreče v imenu cesarjevem sodbo, po kateri je Karel Klun, kaplan pri stolni cerkvi v Ljubljani krivega spoznan prestopka razžaljenja časti po ij. 1!)6 kaz. zak. in ga sodnija zarad tega obBojuje na Žtlgl dni »apora in da mora plačati Izdajatelj in za uredništvo odgovoren:
sodnijske stroške. Med razlogi te sodbe navede sodnik, da poleg tega, da so v stvari skoro vse priče dejanje priznale, in dva prisegla, spozna Klun v „Novicah" sam s svo jim podpisom, da je rabil psovke „lažnjivec in obrekovalec". Sodnik navede več olaj šalnih uzrokov, vslcd katerih je Klun obsojen samo ua 4 dni. Da pa nij obsojen even-tuelno na denaruo kazen namestu zapora, pravi sodnija, je zato, ker je obtoženec Klun katoliški duhovnik, ki bi po svojem svetem poklicu imel oznanjevati ljubezen in spravo, ne pa v društva hoditi hujskat in ščuvat in strasti zbujat.
Razne vesti.
* (Kolera) po več krajih strašno raz saja, posebno po Hrvatskem in Ogerskcm. V nekej vasi je od 148 prebivalcev umrlo jih že 51 na koleri. Težakov se ne dobi za noben denar, da bi nadomeščali umrle ; kar je v vasi se živih ljudij, vsi ležč; le trije se hodijo, eden hodi po truge, druga dva pokopavata. Vsa žetev je še na polji, tisoč in tisoč ovac teka brez pastirja okolo. Skoda pri žetvi se računi na 20.000 tolarjev. — V Elbingu je do 13. t. m. umrlo 61 osob na koleri.
* (Velik a starost.) Te dni so pokopali v Kutu na Češkem osobenjico Hramostovo, ki je bila stara 101 leto. Bila je vedno zelo brhka, pri popolnej pameti in do nedavno popolno zdrava. Malo poprej je imela v Francensdorfu pogreb posestnica Kozalija Fri-drihova, ki je. tudi doživela sto let.
* (Kupčija z ljudmi.) Na otoku San Domingo je bilo 28. julija t. 1. 22 Kinezov po dražbi prodanih; taisti so ravno dan poprej prišli iz Kineškega. Za mlade deklice se je plačalo 350 dolarjev, za žene srednje starosti 200 dolarjev in za stare žene 100 dolarjev. 30. julija pa so našli neko skrivno kineško družbo, ki se je pečala s tem, da je prodajala deklice takim hišam, kjer so je skrunili. Ena takih deklic je ušla in prišla v kineško misijonsko hišo dr. Gibzona, in to je dalo povod, da bo to družbo našli, katera je one, ki so oskrunjenim deklicam pomagali uiti, navadno usmrtila. Več soudov te skrivne družbe bo zaprli.
Listnica urednlStva. G. k a p 1 a n u
T om baku: Od Vas ne jemljemo nobenega „popravka", ker tacim ljudem kot ste vi, ki škandale delajo in prouzročajo, ne verujemo dosta, vsakako pa menj kot svojim dopisnikom. Sicer se nam pa razumljivo zdi, da bi se radi malo oprali, ker vas je menda malo sram samega sebe.
Poalttiio.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškor.
Revalesciere du Barry
Izvrstno zdravilo Revalesciere du Barry odstrani
vse bolezni, ki ho loku zoporstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, napljučah, jetrah, žlezah, na slizniei, v dušujaku, v mehurji in ua ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprobavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje \ ušesih, medlioo, in bljevanje, krvi tudi ob času uosrčosti, sealno silo, otužnost, sušenje, reviuati/.eiu, protin, bledico. — Izpisek i/. 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lukom kljubovala:
Spričevalo št. 08.471.
P rune 11 o pri tfondovi, 26. oktobra 1HGI). Moj gospod!   Morem va.s zagotoviti, da odkar
čudovito Revalesciere du Barry rabim, to Je od dveh
let, uiti nadležnosti bvoj6 starosti, niti trže svojih M let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober,  da ne potrebujem tičal;
Imoj Želodec je močen, kakor bi bil 80 let star, — s kratka, čutim sc pomlajen; jaz pridigujem, BĐOVedu-jem,   obiskujem bolnike,   potujem precej   daleč peŠ,
Ivan Seme n.
čutim svoj um jasen in svoj spomin oč vrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hoćete. Vam zelo  ml mi
Abhe I* e t e r <' a 11 e 11 i,
Itach-es-Theol. in župnik v Pninettn,
okrog Mondovi. Spričevalo it 75.705.
Dunaj, l'raterstrasse maja 1871.
.Jaz snu Vam hvalo dolžen za prospeh, kate rega je Vaia Revalesciere pri meni napravila. Trpel ■em namreč* na ielodčnem krču, kašlju in driski, od
kujeta me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo.
L. (i r o s m a u n.
Tečnejši kot meso, prihrani Kevalesciere pri odrasfeiiih in pri otrocih 50krat svojo t-eno za zdravila.
V pleliastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. BO kr., 2 funta 4 golđ. BO kr., 5 fun tov lo gold., 19 fantov 20 gold., 24 funtov 86 gold.,
— Revalesciere-Biscuitcn v pušicah a 2 gold. 60 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalcscierc-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas lil gold., za 288 tas 20 gold., — za 57« tas J« gold. - Prodajo: liarrv du Harry & ('o m p. na Dunaj i, 1Vt*llflHcltKUNNe št. S, v IJ ubijani Ed. Mahr, v CJradcl bratje O be r a n ziu cy r, v lnw-bruku D iee htl & Frank, v Celovci P. Birn-bacile r, v l.tinci Lu d vit? Miillcr, v Mariboru F. K o le t ni k & M. Morič, v M (»runu J. It. Btook ha us en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša ua vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tiijct.
22. avgusta.
Evropa: Milisihoni iz Hcke. Lancer, Sa-lek iz Dunaja. — Pregler, Bernard iz Trsta. — Svsro-kopf iz Praesen,(?)
Pri KI e fantu t pl. Iliibl gen. maj. iz Gradca
— Novak iz Kočevja. — Spendal iz Dolenjskega.
— Bandič iz Kraljeviče. — Ulčar, Medreco iz Dolja.
— Penis;ir, Scgre, Sabor iz Senožeč. — "VVeinlich. Feiricb iz Dunaja. — Siebenhofor iz Gradca. — 5io-kul iz Dunaja. — Hribar iz Jesenic. — Prnoti, Bo-zini G. in .J., Zenker s sinom iz Trsta. — Grofica Tinin, Salin z družino in sluz. iz Prage.
Pri Malici: Onderka iz Idrije.— Taus, Fuks. Verzinaki,  Adler iz Dunaja. — Ur. Bern t iz Reke.
— Kapi iz Gradca.
Pri Zamorci:  Strnila iz Gorico. — Sinčka! iz Gradca. — Bronnor iz Dunaja. — Brotnor iz Alek sambi je. —
•Dunajska borca 22. avgusta (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gid. — kr.
Enotni dri. dolg v arebru    .   .   73   „   40 „
1860 dri. posojilo.....102   „   25 .
Akcije narodne banke 971        — „
Kreditne akcije......241   n   — „
London........111   „   20 ,
Napol..........8   „   89'/, „
C. k. oekini.......—   „   — „
Srebro.........105   „  50 „
O. k. dvornega zdravnika za zobe
dr. Popp-u
vegetabilifcen prah za zobe.
Ta očisti žobo tako, da se po vsakodnevni rabi nc samo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, toniveč tudi glazura zob vodno bolj bela in nežna postaja.
Cena za škatljo *>'■> kr. a. v.
C k. dvornega zdravnika za zobe
anatherinova ustna voda.
Najzanesljivejši ponioček, da so zdravi ohranijo zobje in zobno meso, kakor tudi, da se ozdravijo bolezni v ustih in zobeh, priporočajo najbolje zalogo: (01*—3)
v Ljubljani pri Potričič  in  Pir kor-j i
— Jos. Karinger-ji — A. Krisper-ji — Kduard Mahr-u — Fer. Melh. Scbniitt-u
— E. Bi rs c hi t z-u, lo kurji; — v Kranj i pri L. Krisper-ji — Sob. Scliaunig-u, loka rji; — v Pliberg-u pri liurbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri 11 al t c r-j i, lekaiji;
— v l.udolfoveni pri Dr. liizzoli-ji, lokarji
— Josof Borgman-u;— v Krškem pri F o d. Btiinohes-u, lek.; — v Kamniku pri Jabn-u, lekarji;   v Gorici  pri   Pontoni-ji, lekarji
— J. Keller-ji; — v VVartenberg-u pri F. G a d ler-ji; — v Vipavi pri Anton. D ep tiri 8-u, lek.; —•Postojni pri Kup ferac hm i d t-n lekarji i — vSkofliloki pri C. Fabiani-ji, lekaiji; — v Kočevji pri J. Braune-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. MU hI won zel-j i, lekaiji; — v Ua
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".