546 A. Gradnik: Tam dale lui gorijo . . . letih in torej podvreni namesto izvirnih pisem iz leta 1845. Kakni sta bili izvirni pismi (e jih ni bilo ve!)? Jaz domnevam, da sta bili pisani po nemko. Za svojo domnevo imam samo dva, oziroma en dokaz: dvoje imen v pismih. V prvem pismu se imenuje pesnik, ki je zloil nemki prigodnici, Karinger ime z nemko konnico. V Novicah ga imenuje Bleivveis Karingarja. V drugem pismu pie deklamatorja in poznejega pesnika Tomana Thomann, v slovenskem opisu v Novicah pa ga pie slovensko: Toman. Ker je torej Bleiweis istodobno v Novicah pisal te dve imeni slovensko, sklepam, da je pisal teh dvoje pisem Preernu, v katerih rabi nemke oblike, nemko. K temu e dostavljam, da je napisal oe slovenskega naroda na elo objavljene Preernove korespondence (Letop. 1875, str. 157.) naslednje besede: Med dopisi, ki so najzanimivii del zapuine, pa vsi, razen mojih dveh, v nemkem jeziku pisani (dokaz, da e oni as niti Preeren, niti prijatelji njegovi niso dopisovali slovenski), nahajamo i. t. d.!! Zdaj pa ostane samo e dvom, ali je Bleiweis svoja dopisa iz 1- 1845. v letu 1875. doslovno preloil v slovenino, ali je morebiti iz njiju tudi kaj izpustil . . . Te zadeve sem se dotaknil zato, ker znailno osvetljuje Blei-weisov znaaj. Nameraval pa sem obenem njo opomniti e ive prijatelje Blehveisove dobe, da nam nepristransko oriejo duevno fiziognomijo tega moa. Pri naih starejih pisateljih obutno pogreamo intimne memoarne literature sodobnikov, ki je pravi klju k razumevanju njih javnega delovanja. Ako nai starine poneso v grob svoje spomine, bo nam mlajim celo mo, ki je na razvoj nae prosvete takega eminentnega pomena kakor Bleiweis, uganka, ki jo bomo morali ele ugibati . . . Tam dale lui gorijo . . . Xam dale lui gorijo, In dale tja duica moja tam dale so lepe noi skoz teme je la nekedaj, in zvezde tak svetlp arijo iskat tam miru in pokoja, ko tvoje globoke oi. in ni se vrnila nazaj. A. Gradnik.