Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za Četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi .Slov. Gospodinja“ posebej. t t Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja Ur t Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našemit Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižano cene. Vsebina: Učiteljstvo in politika. —Politični pregled. — Štajersko: S štajerske jezikovno meje. Razno. — Kranjsko: Naprednjaki in zveza z Nemci. Razno. — Slovensko gledališče. — Raznoterosti. — Književnost. Podlistek: Slovani v Srednji Evropi. Učiteljstvo in politika. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Vsakdo mora biti v življenju nekak diplomat ali prevdaren človek. Kdor ne prevdari že naprej, kako se bo delo izvršilo, dela nepre-vdarno, da ne rečemo brezmiselno ali neumno. Prevdaren človek no bo izlepa zašel na napačna pota; ogibal se bo ovir, ogibal sovražnikov, prepira, sovraštva, stremel bo vedno in povsod za koristjo, za častjo in poštenjem, za dobrim imenom; skratka, vsa njegova dela morajo biti že naprej preračunjena na uspeh. Kakor mora vsak posameznik misliti v tem smislu nase, tako morajo voditelji voditi svoja društva. Vsak izmed učiteljev ima dandanes silno otežavljeno stališče. Vsak se mora boriti v SVojem delokrogu, no samo v šoli, marveč tudi izven šole z raznimi elementarnimi silami. Čimbolj dela prevdarno, neumorno, previdno in z ne-°mahljivim prepričanjem, tem večji so njegovi uspehi. Le z neumornim, previdnim delom je Uiogoče v življenju priboriti si zadosten grižljaj Pošteno zasluženega kruha, istotako je mogoče tudi učitelju le z delom priboriti si boljše gmotno 8tanje, čast, spoštovanje in ugled med ljudstvom. Kakor mora postopati vsak posameznik °d nas, da pride do te svrhe, postopati moramo vsi naprednjaki skupaj, da z zjedinjenimi Uiočrni premagamo vse elementarne sile, ki butajo danes s strahovito silo ob šolo in učiteljstvo, ^eje bila kdaj sloga med nami po- trebna, je nujno potrebna danes v silno kritičnih časih. Kdor misli, da učiteljstvu ne preti nevarnost, da vidim morda prečrno, se zelo moti. Bili so časi, ko so učitelje upoštevali, čislali ter se zanje potegovali obe politični struji, ki bijeta danes boj na politiškem polju. Pred leti smo imeli v Ljubljani velik protestni shod; takrat sta nas pozdravila oba slovenska dnevnika kot pijonirje prosvete ter nam želela obilnih uspehov. Kaj pa zdaj ? Ker moramo biti vsled svojega poklica odkriti, nepristranski, pa tudi odločni, neustrašni, pogumni, s plemenitim namenom delavni za dobro stvar, za blaginjo in napredovanje našega naroda in njegov obstanek, za napredek šolstva, za čast in poštenje svojega stanu, za naše gmotno stanje in našo organizacijo, — imenujejo nas ali domišljave, nadute in ničvredne, ali pa brezverce in nevarne ljudi, ki pohujšujemo ljudstvo, hočemo zatreti vero ter odpraviti Boga in sv. razpelo iz šole. Prav nam je, poreče kdo, vsaj napredno stranko, tudi liberalno imenovano, naj bi se pustilo na miru, ker so nam bili naprednjaki vedno udani prijatelji l Ljubi moj, ako misliš tako, nisi pravi odgojitelj, še manj pa misleč politik in boritelj za našo narodno blaginjo. Liberalna stranka ima jako lep program, stati na narodni podlagi ter se boriti za narodne pravice, za šolstvo, omiko in napredek. Ali kaj je storila ta stranka do zadnjega časa v tem smislu? Gotovo, že marsikaj. Res pa je, da se je več pisalo, a delalo preveč na papirju brez intenzivnega dela med narodom. Ali bo v prihodnje bolje? Bog daj! Liberalizem je zgubil zaupanje med ljudstvom v prvi vrsti vsled svoje nedelavnosti v vodstvu stranke in med narodom. Pa tudi drugi faktorji so, ki so kopali in še kopljejo grob tej stranki, kar smo mi že večkrat javno z obžalovanjem pa zaman pribili. Ona nesrečna bivša pogodba z Nemci ter neprestano udrihanje po farjih so pojavi, ki jih naš narod nikakor ne odobruje. Zveza z Nemci in narodni program, to ne gre nikakor skupaj. Zato smo veseli, da je tudi te pogodbe konec! Vsakomur je znano, da je naš narod veren in Bogu zelo udan. To narodno individualnost bi morala stranka upoštevati, a tega nekateri niso hoteli storiti. Ko je bila proglašena občna in tajna volilna pravica, se je to zelo britko maščevalo. Mar bi ne bilo mogoče pobijati nakan klerikalizma stvarno, dostojno in v poljudnem slogu, ne pa vedno surovo s kolom, neopravičenimi napadi, in celo z zavijanjem? Naši voditelji so bili, žal, zelo slabi diplomati, žurnalisti pa so pisali le za nekatere svoje naročnike in ne za splošni narod, zato so sedaj ostali časopisi brez naroda. Mnogo je še med narodom zavednih in resničnih naprednjakov, ki se ne upajo na dan, ker jim je nestrpna žurnalistika popolnoma zmešala štreno s svojim netaktnim postopanjem. Vsak od nas je želel in upal, da bo vsaj zadnji zaupni shod uredil našo stranko, ali upali smo preveč. Tudi pri sestavi zadnjega programa se je pokazalo, da se noče upoštevati individualnosti našega naroda, da se noče naslanjati na narod, marveč le na posameznike v meščanstvu. Mar kaže pri nas, ki smo tako malenkosten narod, vvesti kulturni boj radi ločitve cerkve od države ? Kaj takega morejo izvesti le veliki, kulturni in masivni narodi, ne pa razcepljeni narodiči v Avstriji, pod dinastijo Habsburžanov, ki nosijo ime apostolskega veličanstva! Zakaj sprejemati v program kaj tacega, kar je v danih razmerah neizvedljivo, kar pa pri nerazsodni masi naroda vsled hujskanja klerikalizma mnogo škoduje in vodi stranko le do neuspehov? Kaj pa svobodna šola? Lepa ideja! Jako mi- Slogani g Srednji Stropi. L A. Glonar, „Domovina“ in Zgod. društvo v Mariboru.) Gospod I. A. Glonar, akademik na graškem Vseučilišču, je napisal tekom nekaj mesecev že ^ve, meni znani kritiki o mojem delu: „Wann ^urde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt?“ L'vo v „Domovini,“ drugo pa v Časopisu zgod. ^uštva v Mariboru. Obe oceni že po zunanjosti Pačita, da pisatelju ni bilo toliko za resno kri-liko, kolikor za pobijanje moje osebe in mojega zQanstvenega delovanja. — V „Domovini“ je j^sal: „Ce knjigo pazno čitamo, ne vemo, ali se smejali ali jezili. Smejemo se, ko vidimo bloške orgije samozavestnega pisatelja, jezimo 8e> ker se bode ves svet smejal, kaki ljudje se Ptf nas gerirajo za znanstvenike“. — Tako g. I. A. Glonar v „Domovini.“ Ali I. A. Glonar kakor „Domovina“ imata davno odločen odgovor na to: Čehi so vred-jj°8t moje knjige spoznali takoj; izšla je že avno kot tretje izdanje, urejena za češko •i^dstvo. Ves svet se še sicer ne smeje, ker „Do-diovina“ ni tako razširjen list, ali marsikdo se Kotovo že smeje — njima, ker sta tako nepre-.‘^o sedla kraj klopi. Morda pa se že tudi kdo jezi, ako vidi, „kaki ljudje se pri nas ge- rirajo za kritike." Tega menda ne bo noben Slovenec verjel, da so Cehi to knjigo preskrbeli svojemu narodu, ker je brez — vrednosti! Gosp. I. A. Glonar pravi tudi, da stojim tam, kjer smo stali pred 30. leti. čudno! Do sedaj so priznali še vsi ocenjevalci, da hodim novo pot, in Glonar sam priznava, da je „princip," ki ga povdarja g. Žunkovič, gotovo pravilen.“ Princip, če je pravi, je že nekaj vreden. Kaj hočete torej s to logiko? — Drugod zopet povdarja, da „capljam“ za Trstenjakom in Kol-lärjem kot njiju najnovejši trabant. — Jaz hodim popolno svojo, novo pot, torej nisem „trabant;“ moje „capljanje" je m o š k a hoja, ki je bila draga, dolgotrajna in vrh tega mu-čeniška. Posebno presenetljiv je tudi nazor: „za nas (Slovence) nima nobene vrednosti, kaj in kakšni smo bili nekdaj; za nas ima edino vrednost le to, kaj inkakšni smo danes." — No, za to načelo ne dobi g. Glonar na vsak prst somišljenikov. Doslej je bilo znanje zgodovine, kot „najvestnejše učiteljice“ za prihodnost, vselej v visoki časti, odslej pa naj poženemo vse take knjige za plot! — Mi se nočemo prenagliti. Ako se g. Gl. in njegovi pristaši tako lepo počutijo kot potomci „hunskih hlapcev,“ ki so nosili Avarom škatlje in kovčege, dobro; kdo se bo ukvarjal, take suženjske čute ugonobiti! Dokazano je n. pr., da se je opravljala še v 14. stoletju na Dunaju služba božja v slovenščini, ker so bili Slovenci takrat na Dunaju najštevilnejši med vsemi prebivalci, in takrat so slovenščino še prištevali „učenim“ jezikom. Ali mislite, da so „hunski" sužnji in skopljenci tako imponirali, da se jim je vse kar umaknilo in da so takoj zasedli celo Srednjo Evropo? Da bi „sužnji“ države utemeljili, tega pa res v zgodovini ne najdemo! Gosp. I. A. Glonar je objavil enako ceno v „Časopisu“ Zgod. društva v Mariboru. Da se mu je to posrečilo, se moram čuditi, ali urednik „Časopisa" je to oceno obelodanil brez pomisleka. — Tu čitam: „Končna sodba, ki jo moramo izreči o tej knjigi, pa tudi za nas ni vesela. Ta knjiga je pravo sračje gnezdo, v katero je g. Ž. znosil vse kar se mu je le količkaj pripravno zdelo. Iz vseh mogočih jezikov je zbral besede, ki se vsaj približno tako glase in je na ta način dal svojemu zmašilu neko znanstveno draperijo. In s takimi sredstvi hoče dokazati nekaj, česar danes nihče več resno ne zanikava (!!!). Jezi se nad kritiki in nasprotniki, ker ne ve, da so mu največ v škodo oni kavna zlasti za nas. Kdo želi bolj biti prost kot mi! Vendar ta prostost je omejena potom državnih in deželnih šolskih zakonov. Svobodna šola je geslo strank, ki stremijo glavno po tem, naj duhovščina poučuje verouk v cerkvi in ne v šoli, — sploh, duhovščina naj nima opraviti ničesar v šoli. Ali je pa to pri nas danes izvedljivo, je veliko vprašanje. Duhovščina ima postavnim potom pravico poučevati v šoli. Spremeniti bi se morali osnovni državni zakoni, če bi se hotelo to izvesti. Ali je pa mogoče to danes v Avstriji izvesti, ko ima klerikalizem po krivdi naprednjakov zagotovljeno večino v državnem zboru in zelo klerikalno vlado na svoji strani? 'Danes imamo že napol klerikalno minististvo. Jaz sem mnenja m prepričanja, da bi bilo najbolje učiteljstvu poprijeti se sedanjih šolskih zakonov, ki dajejo voditelju dovolj moči proti prepotenci kateheta. Radi te ideje ni treba, da bi se naše učiteljstvo borilo, saj bi naletelo na velike ovire in nas-protstva pri ljudstvu in celo pri starših napredne stranke. Učitelji smo s prisego zavezani, strogo držati se šolskih zakonov in pokorni biti višjim šolskim oblastim. Osnovni šolski zakon pa zapoveduje versko — nravno odgojo. Naš narod je zelo veren, da ne rečem fanatično veren. Gledati moramo, da dobimo pri ljudstvu zaupanje in spoštovanje, zato nikakor ne kaže, da bi se postavljali in kazali tej naši narodni individualnosti v nasprotju. Brez zaupanja smo brez vpliva! Imamo prav žalosten in obeenem lep vzgled pri strankah, ki niso hotele, znale in razumele upoštevati vere kot nedotakljivo narodno last; te stranke so izgubile med maso naroda vsled tega vse zaupanje in vso moč. Kakor se razlagajo razni paragrafi po juristih prav mnogokrat svojim klijentom v dvojni luči, prav tako se, žalibog, dela z vero. Klerikalni prvaki ali verski juristi nam zlasti s svojim življenjem, pisanjem v časopisju in nastopom med narodom tolmačijo vero v dvojni luči. Po cerkvah se uči prava vera, v navadnem življenju se pa prav mnogokrat isto kaže v drugi luči in drugi barvi. Da bi tega ljudstvo ne opazilo in se pri tem pohujševalo, vpijejo ter tudi učijo, da verske resnice so prevzvišene, tajin-stvene in človeškemu navadnem duhu nerazumne, zato se mora vsakdo podvreči sodbi, razlaganju in pokorščini učeče cerkve. Priznam, da so zlasti nauki sv. zakramentov našemu razumu nepristopni, a božje in cerkvene zapovedi so tako jasne, po naših od cerkve odobrenih šolskih katekizmih tako natančno razložene, da jih lahko razume vsak otrok. Vendar klerikalizem v praksi navadnega življenja jih uči vse drugače, kakor v cerkvi. Predaleč bi prišel, ako bi hotel naštevati zgledov, zadostuje naj samo eden. Peta božja ljudje, ki trobijo njegovo slavo v svet. Rdečica nas polije, ker bodo videli tujci, s kakimi sredstvi se hoče dokazati naše zgodovinsko prvenstvo (!!!)i. t. d.w — Pričakoval sem še samo vprašanja, pri katerem ciganskem krdelu sem se učil krasti 1 Sraka je prototip tatov, ker krade zlate uhane in prstane in nosi v svoje gnezdo; in tako .gnezdo" je moje delo! — Ali to povem, da je vse, kar je v mojem „gnezdu", kupljeno za drage in sicer moje denarje, — in kar sem izkopal, ali našel, od tega je po zakonu polovica moja 1 — G. Glonar! Pisali ste tudi, da je moje delovanje zgolj politične vrednosti; računih ste prav dobro, ker veste, da to najprej škoduje. To mesarjenje, kateremu je bil dosedaj še vsak boljši slovenski pesnik, pisatelj, znanstvenik ali narodni delovalec žrtvovan, nam ne dela posebnega ugleda v inozemstvu; ono množi naš domači prepir in razpor in nam potujči marsikoga, kojega srce je prej vroče bilo za domovino. Smešenje ni — kritika, krik ne — petje. Ker pa znabiti koga zanima, kaj so Nemci o moji knjigi pisali, vrinem tukaj kratek dobeseden odlomek: Wem nicht die große, von zapoved veli: ne ubijaj! Klerikalizem pa v praksi uči: ubij moralično vsakega, ki ne trobi v tvoj politiški rog! Na podoben način se zlorablja ljubezen do bližnjega, ki je eden naj-krasnejših, najidealnejših in najlepših naukov naše vere. Danes je na dnevnem redu boj mesto miru, sovraštvo mesto ljubezni, laž mesto resnice, ubijanje bližnjega, tatvina na časti in poštenju — skratka, vera se zlorablja na infamen, podel in ostuden način od naših verskih juristov in v človeški družbi sploh tako, da se smelo trdi, da se vera teoretiški lepo uči, v praksi pa grdo vrši. Vero zlorablja kapitalist, ker izrablja delavstvo za svoj žep, vero izrablja časnikarstvo vseh barv in struj za reklamo in dobiček, najža-lostnejše je pa, da zlorablja vero v naj večji potenci v pohujšanje in slab izgled klerikalizem za dosego hirarhijeali nadvlade. (Konec prihodnjič.) politični pregled. Nagodba pod streho — aleluja! 10. t. m. se je odvalil Btcku kamen s srca. Avstrijska zbornica je z 9/10 večino sprejela nujnost dr. Chiarijevega predloga o nagodbi; s tem pa je zbornica tudi izrekla, da nagodbo odobrava. „Slovenec“ je tega silno vesel in se dela, kakor bi bila zmaga barona Becka obenem zmaga dr. Šušteršiča & Comp. Že dolgo kriči vse naše klerikalno časopisje, da je med avstrijsko in ogrsko vlado sklenjena nagodba izredno ugodna za našo državno polovico, ter osobito naglaša, da so nagodbene predloge posebno koristne kmetskemu prebivalstvu. Ker tvori kmetsko prebivalstvo pretežno večino slovenskega naroda, je treba, tako pišejo klerikalni listi, da se vsi kmetski slovenski poslanci zavzamejo za to, da nagodba postane zakon ter se s tem uveljavijo vse one določbe, ki so baje neprecenljive važnosti za kmetski stan v obče, za slovensko kmetsko prebivalstvo pa še posebe. Toda naši klerikalci niso bili vedno tako trdno prepričani o velikih koristih, ki jih baje nudijo nagodbene predloge kmetskemu prebivalstvu, nasprotno, soglašali so z naravnost uničujočo sodbo o vrednosti nagodbenih določb za agrarne sloje avstrijske državne polovice. Stalni odbor avstrijske centrale v varstvo poljedelskih interesov je imel dne 24. oktobra t. 1. na Dunaju sejo, ki so se je med drugimi udeležili tudi slovenski klerikalni poslanci Povše, Gostinčar, Pišek in Roškar ter štajerski napredni poslanec Vinko Ježovnik. V tej seji so razni govorniki, parlamentarci in neparlamentarci, dokazovali, da je nagodba taka, kakor se je sklenila med avstrijsko in ogrsko vlado, v veliko škodo kmetskim interesom. Veterinarska konvencija je za avstrijsko poljedelstvo naravnost nesprejemljiva, ker ne nudi dovoljnoga varstva proti okuženju naše živine; s sladkorno sur-takso se krši carinska skupnost v enostranskem interesu Ogrske; financialna pogodba glede bločne rente znači po priznanju ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerleja darilo Ogrski v znesku 49 milijonov kron, razen tega pa še letni dohodek 4,283.000 K; pr* razdelitvi carinskih dohodkov je Avstrija oškodovana za 30 milijonov kron; priznanje davčne prostosti za ogrsko moko pomenja pravo katastrofo za avstrijsko mlinarstvo. Vse te slabe strani nagodbenih predlogov, ki so v prvi vrsti v škodo kmetijstvu, so posamezni govorniki dokazali z nepobitnimi argumenti io se je soglasno sprejela resolucija: „Stalni odsek avstrijske centrale v varstvo poljedelskih interesov izjavlja, da so parlamentu predložene nagodbene predloge z agrarnega stališča nesprejemljive, ker njih določbe ne odgovarjajo agrarnim interesom avstrijske državne polovice, niti agrarnemu volilnemu programu „centrale“, na katerem je kandidirala pretežna večina agrarnih poslancev io bila tudi izvoljena.“ S to resolucijo so se strinjali tudi navzoči slovenski klerikalni poslanci, ker bi sicer gotovo nastopili proti njej in jo pobijali. Ker tega niso storili, so s tem priznali, da je nagodba s kmetskega stališča absolutno nesprejemljiva. Vsakogar, ki ni za nagodbo, proglašajo za izdajalca kmetskih interesov, ne povedo pa, da so klerikalni poslanci Povše, Pišek, Roškar in Gostinčar javno priznali, da je nagodba kmetskim interesom škodljiva. Tako znajo klerikalni poslanci igrati komedijo z „narodnim blagrom“. Ljudske koristi so jim deveta briga, samo za svoj žep in za svoje strankarske koristi jim gre, ljudstvu pa natresejo peska v oči, da ne spozna, kako drzno se ti njegovi zastopniki igrajo z najvitalnejšimi interesi svojih volilcev. Volilci, vprašajte vendar svoje poslance Povšeta, Gostinčarja, Piška in Roškarja, zakaj so bili dne 24. okt. t. L drugega mnenja o nagodbi, kakor sedaj ?! Posl. Fr. Roblek, štajerski naprednjak, je 6. t. m. v „Domovini" pisal, da je nagodba v nedoglO' dno škodo našemu kmetijstvu in da je nagodba zanašepoljedelstvo prava nesreča. Zato je — piše posl. Roblek odpor proti nagodbi sveta dolžnost vseh pravih kmetskih poslancev! No, vedo tudi naši klerikalci, a vendar pojo zdaj unisono: „Aleluja!“ Ubogi kmet, ki imaš take kmetske poslance! Ruska duma. V III. ruski'dumi imajo veliko večino pristaši cerkve, vlade in aristokracije. V adresni debati se je kazal ves bican-tinizem dume, ki klečeplazi pred samodržcem in želi Rusiji le mrtvaškega miru, reda in p°' koja, v kateri se davi vsak izraz svobode i° zatira vsak klic po napredku. Večina dume j0 zavrgla predlagane izraze „ustava“ in „pravičnost do vseh narodnosti“ ter je odklonila predlog» Millionen noch ungeahnte Wahrheit der Darstellungen Žunkovič’ schon vor der Lektüre seines Buches ahnungsvoll nahegetreten ist, der wird sich nun wohl an die bittere Süßigkeit des Umlernens begeben müssen. Denn dieses Buch hat einen Boden aufgeschürft, auf dem die Wissenschaft ein mächtiges Bergwerk an-legen wird : das S1 a v i s c h e war Gemeinsprache der Völker Mitteleuropas vor Angang einer höheren Kulturstufe, der es — der römischen und deutschen — nicht gewachsen war. Vielleicht weist die Völkerkunde noch mehr nach; daß ein slavischer Block den breiten Grundstock der bäuerlichen und Industriebevölkerung bildet und bilden muß, den notwendigen Stamm, auf den eines fremden Volkes Kultur nur angepflanzt ist, wie das Edelreis auf den naturderben Wildling etc.* * * * * — To je malo drugačno nazorje 1 Kakor se vidi, ni šlo to rado Nemcu izpod peresa, ali spoznal je jedro knjige in to je tudi iz prepričanja in resnicoljubnosti iz-pregovoril. G. Glonar je pisal, da mejefalzifikator Hanka speljal na led. Odkod pa tako dobro veste, da je Hanka falzifikator? — Uredniku „ča- * Rudolf Bartsch, Danzer Armeezeitung. 1906. št. 62. sopisa" se je ravno pri tem zgodila čudna nesreča! na str. 172 je objavil dr. Štrekelj neko pis®° Vaclava Hanke Levstiku; že na strani 185. J0 pa že isti Hanka sploh slepar. Ali pridej0 pisma takih ljudi v „Časopisu“ sploh v poštev kot dokument literarne vrednosti? Ali ni m0' goče, da je tudi to pismo falzifikat? če je bil mož res navihan goljuf, zakaj se potem obja^' Ijajo taka pisma brez vrednosti? Saj „Časopi9 ne nabira pisem kriminalnih kandidatov. Morda je bralec tega spisa v naglici pr0' videl, da leži med oceno v „Domovini“ in °n0 v „časopisu“ cel svet, zato moram premostil še ta globoki prepad. — V „Domovini“ n10 J. A. Glonar smeši, da sem pristaš avto-htoncev, v „Časopisu“ pa je že v t i h0 ta pl j en stavek, na kojega sem opozoril tremi klicaji. Kaj se je zgodilo med tem? Druga (nemška) izdaja moje knjige je izšla D 1. oktobra. V prvi oceni (26. novembra 1^ ' me še J. Glonar zaničuje, ker „capljam" za stenjakom in Kollärjem in sem „najnovejši ti0 bant" avtohtonistov, — v „Časopisu,“ katerej?0 sem prejel to leto julija, pa „že nihče več r°sn ne zanikava" tega, kar jaz trdim, samo Ci J sredstva so še popolno puhla. — 1 nar, — seveda v prenešenem smislu, — je vl ’ da se obžaluje omejenje volilne pravice. Kadetje, socialisti, Poljaki, delavci in Židje nimajo nobenega vpliva več; duma je do kosti vladna, klerikalna, nazadnjaška in junkerska. Slovanska papeža, ruski car in črnogorski knez, sta nekaterim v resnici nazadnjaškim listom nedotakljiva svetnika, katera treba spoštovati za vsako ceno. Knez Nikola je dal Črnigori ustavo, a razganja parlament za parlamentom, car je dal Rusiji ustavo, a je razgnal v dveh letih že dve dumi. Ruske in črnogorske ječe so polne, sodišča ne zmagajo dela, vse beži preko meje, politični umori so na dnevnem redu, bombe, atentati so vsakdanje afere. To pač dokazuje, da je v državi nekaj gnilo! Vzlic temu pa nekateri branijo ta dva absolutistična papeža na prestolu! To so demokrati ? Štajersko. S štajerske jezikovne meje. Dejstvo je, da je štajerska jezikovna meja negotova, da se pomika polagoma od severa proti jugu, in to vsled naše gospodarske nezmožnosti, narodne nezavednosti in nebrižnosti. S premočjo nemškega kapitala, složnega nastopa vseh nemških bojnih društev in doslednega dela so dosegli, da se nahaja naš živelj v neprestanem umikanju in izumiranju. Kakor hitro bi bila dosedanja jezikovna meja izgubljena, ko hitro bi izgubili vse postojanke do Drave, do levega brega Drave, bi morali preložiti mejnike tostran Drave. In marsikje na Štajerskem bi šlo hitro naprej to raznarodovanje, ker imajo Nemci premnogo močnih postojank, ki segajo prav do kranjske meje. Glavno vlogo pri potujčevanju igra šola, cerkev in gospodarstvo. Ljudska šola daje Nemcem ugodno priliko za germanizacijo. To opažamo zlasti na Koroškem. Stari ljudje še znajo slovenski, n. pr.: pri gospej Sveti in marsikje drugod, mladi pa ne več. In isto je napravila šola v premnogih krajih ob štajerski jezikovni meji. Poglejmo si Lučane! V trgu samem govore še dandanes pri domačem ognjišču povečini slovenski, in okolica je še slovenska. Toda zavedna ni, a stari kmetje še ne znajo nemški, in v trgu se morajo trgovci naučiti slovenski, ako jim hočejo prodajati. Za mladino pa skrbi šola, da jih popolnoma ponemči. V trgu je osemrazrednica čisto nemška. Niti besede ni v njej slovenske, čeprav so otroci skoraj vsi slovenskih staršev, a slovenske knjige mti ne poznajo. Enake razmere so v Arvežu. Stari ljudje kramljajo med seboj še slovenski, morda bi bilo kaj upati, ko bi se slovenski °troci naučili vsaj slovenske abecede.* Ker pa tega ne vpeljejo, in se mi sami popolnoma nič Oe brigamo za to izumirajoče obmejno slovenstvo, smo Slovenci v teh krajih — bili! Stari ljudje umirajo, mladi pa sami ne vedo, da se Potapljajo v nemškem morju. daje moja knjiga nabrala toliko dokazov, da ni tUogoče dalje držati črvive in podkopane trdnjave. Savel je postal Pavel, a zakaj? — Ko je moja knjiga izšla, je bil dr. Nie-derle, profesor praškega vseučilišča, š e pristaš Isorije o priseljevanju Slovanov. Pozneje se je Mrazil, da so Slovani sedeli že najbrž 5 ali G stoletij pred Kr. r. v današnjih pokrajinah; potem je napisal daljšo kritiko o moji knjigi, tekoč: vsa knjiga je „brezcenna“ v metodi in v sredstvih, ker tega nobeden ra-zUmen več ne zanikava, da so Slovani °d pradobnih časov tukaj sedeli, kjer 8o zdaj. — In tej Niederletovi kritiki je kmalu Cedila Glonarjeva ocena v Časopisu, ki ima 8Wo isto besedilo. — Bralec pa vidi, da sem vrata zaloputnil, Steden je bila lisica z repom zunaj! Ker sem ,rez prestanka žagal vejo, na kateri so sedeli I* ptiči, dosedaj tako varno, so razvideli, da bo teba najeti novo stanovanje, ker Žunkovič v 8v°jem delu nikakor ne preneha. Raji, kakor Popadali na tla, so se kar ponoči naglo ^teselili — k autohtonistom. In pre- A ni treba iti tako daleč za Dravo. Marn-berg in drugi kraji tik reke! V Selnici ob Dravi so hoteli imeti nemškega učitelja! Malo na boljem smo pri Sv. Križu in Sv. Duhu, ali kaj se vse ne da predrugačiti! Poznati je treba naše ljudstvo. Kdor bi si domišljeval, da smo v teh krajih na trdnem, se moti. Tuintam visi naša narodnost na nitki, na par osebah, da, celo na eni osebi! če je ta oseba proč, je vse izgubljeno. Tako se godi doli do ogrskih pokrajin, kjer vladajo potomci Pesoglavcev. Na slovenskem učiteljstvu v teh krajih, kolikor ga je še, je ležeče največ, da nam ohranijo vsaj zadnje ostanke. A vse šole nam nič ne pomagajo, če bi bile prav slovenske, ako je učiteljstvo apatično in se boji vsake sape odzgoraj. Učiteljem naj bodo v vzgled njihovi nemški tovariši, ki so povsod prvi, kjer je treba škodovati slovenski narodnosti. Naši narodni krogi pa morajo tudi storiti za narodno delujočega učitelja vse, kar je mogoče. Roka roko umiva! Marsikaj bi se na štajerski jezikovni meji dalo izboljšati in ohraniti, da imamo tam bolj narodno navdušeno in delavno ozadje. Ali Maribor je naša rana, gnjila rak-rana, od tam nam izhaja kvečjemu narodno pohujšanje! Poleg šole je cerkev glavni vzrok potujčevanja, atam, kjer je šola v nemških krempljih, tudi ta ne stori ničesar v prid slovenski narodnosti. Tu bi učili lahko naši duhovniki, ako bi bili narodno goreči, slovensko abecedo, toda ker je cerkveni duh zlasti tukaj v obmejnih krajih skrajno nasproten slovenskemu jeziku, ker je lavantinski škofijski ordinarijat v narodnem oziru ne samo indiferenten, temveč nasproten napram slovenskim narodnim težnjam, graški škofijski ordinarijat pa je celo kruto sovražen našemu narodu, zato so slovenski duhovniki narodno nebrižni iz strahu pred preganjanjem. Kakor iz šol se izpodriva slovenščina tudi iz cerkve. Arvež, Lučane, Marenberg, Muta — tu so bile poprej samo slovenske pridige, nato so se vpeljale tudi nemške, in zdaj so se slovenske sploh opustile — radi ljubega miru. Nadalje je gospodarsko propadanje slovenskega kmečkega stanu prevažen vzrok, da se pogreza jezikovna meja. V tem oziru bi morale posojilnice pomagati, pa tudi bogati zasebniki. Gmotno priskočiti na pomoč ubožanemu kmetu ali pa skrbeti za to, da pride njegovo posestvo v pridne slovenske roke. V tem oziru pa ne storimo prav ničesar. Le gospodarsko krepek in zaveden kmet je temelj v narodnem življenju. Kmet je popolnoma neodvisen, in se mu ni bati gosposke, njegova odločna beseda izda, in pot mu je odprta, prav do Dunaja. Njemu velja samo njegova vest in pravica. V obmejnih krajih pa je naš kmet zadolžen do grla. Sem naj pridejo naši bogataši, posestva pri Gradcu pa naj puste na miru. Gospodarska neodvisnost je prvi pogoj politične prostosti, časih pomeni gospodarska poguba seliti so se morali zaradi sile mojih dokazov, čeravno to sedaj prikrivajo, da bi vsaj rešili — čast. Vsekakor je pa to prisiljeno priznanje, da avtohtonizma Slovanov „nihče več ne zanikava,“ vesel pojav in vrlo zadoščenje mojemu napornemu dolgoletnemu delovanju v tej stroki. Moja „brezcenna" knjiga jo torej povzročila epohalen prevrat; jaz sem s tem uspehom zadovoljen; upam, da tudi ves omikan in resnicoljuben svet! Nadejati se je torej sedaj tudi, da kmalu dobimo prvo slovensko šolsko knjigo za zgodovino, v koji bomo čitah: „Slovani, — ako hočete tudi „Slovenci“ — so od pradob sedeli tu in še daleč na severju. Trditev, da so se kdaj semkaj priselili, se je izkazala kot velika zmota zgodovinopiscev.“ Vam, g. urednik, hvala za podano mi besedo. Ako sem komu preodkritosrčen, naj se tolaži: hodne srajce s svilo šivati, bi bilo jalovo! — Za vsebino tega spisa ostane pa v vsakem oziru odgovoren M. Žunkovič. enega samega slovenskega posestnika, na čegar mesto je prišel podjeten, drzen Nemec, narodno propast za celo slovensko obmejno vas. Na tak način se potapljajo ob meji. A noben slovenski denarni zavod se sistematično ne briga za to najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, ki bi bilo res najbolj hvaležno. Dan na dan — morda komaj opazno — se krči naša meja, a nikogar ni, ki bi hotel razumeti to znamenje narodne smrti! Vsak tak glas ostane glas vpijočega proroka v puščavi in zamre brez odmeva. Drž. posl. Fr. Roblek je čutil potrebo, da se zagovarja v „Domovini“ zaradi napadov klerikalnih listov, ker je glasoval za nujni predlog posl. Schrammela in Rennerja, ki sta zahtevala nujnih odredb vlade proti draginji. In posl. Roblek pravi, da je glasoval proti draginji le iz taktičnih razlogov, da bi preprečil pravočasno rešitev nagodbe in ne da bi soglašal z vso vsebino predloga. Sicer pa — pravi g. Roblek — so tudi nekateri klerikalci glasovali iz taktičnih razlogov za nujnost prof. Ma-sarykovega predloga, dasi je bil predlog naperjen proti poklerikaljenju univerz in zoper sklepe raznih katol. shodov. Posl. Roblek se zagovarja dobro, a ne čisto pravilno. Klerikalci so namreč glasovali proti svojemu prepričanju in iz gole hinavščine za Masarykov predlog, ker so se pač bali, da sicer preveč izdajo svojo sovražnost proti resnični znanosti in vedit er se s tem onemogočijo pred vsem kulturnim svetom. Posl. Roblek pa je glasoval proti draginji iz prepričanja kot meščan, ki pozna razmere v mestih, in pa kot poslanec, ki ga niso izvolili le kmetje. Težko je, celo nemogoče glasovati tako, da bi bili v tem slučaju zadovoljni meščan, delavec in kmet. Tu še Bog ne stori prav, nikari pa poslanec Roblek! Poslanec mešanih volilcev je prava žoga; vsem bi rad ustregel, a ne more nikdar. Ni pa pravilno, braniti se pred kmeti s tem, da se zatajuje meščanske delavske sloje. Zato bi bilo pametneje, da se posl. Roblek sploh ni zagovarjal, nego da je modro molčal, saj kdor molči, vsem odgovori! Ornig, ptujski župan snuje gospodinjsko šolo in v „Štajercu“ v milih besedah vabi slovenska dekleta v ta zavod, kjer se bodo baje učila kuhati in drugih gospodinjskih poslov. Upamo, da mu slovenska dekleta ne gredo na limance, saj je poučevanje gospodinjstva le nekako pomožno in privlačno sredstvo, da se slovenskim puncam vcepi nemškega duha! Volitve v okrajni zastop celjski se vrše sledeče dni: Za veleposestvo v pondeljek, dne 16. dec., za industrijo v torek dne 17. dec., za mesta in trge v ponedeljek, dne 23. dec., Za kmečke občine še ni znan dan volitve. Koroško. Slov. deželna ljudska šola v Št. Jakobu v Rožu zagotovljena. Lota 1892. se je dotedaj utrakvistična ljudska šola šentjakobska izpre-menila v slovensko. L. 1900. pa se je nemčurjem posrečilo izposlovati pri dež. šolskem svetu razdelitev te šole v utrakvistično in slovensko. Ob čina, na čelu ji župan Kobentar, se je pritoževala na vse mogoče inštance. Ko je bila še pritožba na naučno ministrstvo zavrnjena kot neutemeljena, se je občina pritožila na upravno sodišče. In to je šele sedaj 6. dec. razsodilo, da je odlok naučnega ministrstva neveljaven. Razdelitev prejšnje slovenske šole v utrakvistično in slovensko je razveljavljena. Zmagala je torej slovenska občina šentjakobska, na čemur čestitamo vsem koroškim rodoljubom, predvsem pa šentjakobskemu županu Kobentarju in župniku Ražunu. Kranjsko. Naprednjaki in zveza z ftemci. Leto dni že obstoja zveza Nemcev s klerikalci, a šele zdaj je čutilo nem. politično društvo v Ljubljani dolžnost, da se opravičuje, zakaj so Nemci sklenili politično pogodbo s klerikalci proti slov. naprednjakom, oziroma zakaj so Nemci zapustili svoje dosedanje kulturne zaveznike v naprednem sloven. taboru. Dr. Eger, ki je zdaj vodja kranjskih redkih Nemcev in številnih nemškutarjev, je v ljubljanski kazini predstavljal sloven. naprednjake kot verolomne, nelojalne in — čujmol — nedostojne. Ta predrzni nemškutar je imel dovolj impertinence, da je čenčal takole: „Nemški deželni poslanci so imeli s slov. liberalnimi deželnimi poslanci pismeno pogodbo, pod katero je bilo podpisano ravno Hribarjevo ime. Zato je pa vsaj jako malo opravičeno, če zdaj slovenski liberalci vsakogar, ki bi v političnih stvareh hotel stopiti v kako dotiko z Nemci, razkriče kot navadnega izdajavca, ker njihovi lastni voditelji skozi leta niso bili le v dotiki z Nemci, ampak po pogodbi zvezani z Nemci. Iz te zveze je slovenska liberalna stranka imela naj večje dobičke, ker se je imela za svojo gospodujočo oblast v deželi in izven nje zahvaliti v prvi vrsti podpori Nemcev . . . Ono krilo liberalne stranke, kateremu načeluje Hribar, je ob času, ko je bila pogodba v polni veljavi, proti njej delal in jo je prelomil. V političnem življenju je ravno tako, kakor v trgovskem prometu; s kontrahentom, ki pogodbo prelomi, neče nihče več imeti opravka, in to tem manj, ker če ti kontrahent prelomi zasebnopravno pogodbo, ga lahko sodnijsko prisiliš, da izpolni svoje dolžnosti, v političnem življenju pa se moramo ozirati samo na osebno lojalnost in dostojnost . . . Pomanjkanje osebne lojalnosti in dostojnosti je torej Nemce prisililo, da so morali izpremeniti taktiko proti liberalcem, katerim so pripomogli do vse njihove veljave in moči. Ne narodnost, ne politična nasprotja ju niso razločila, ampak eno stvari je manjkalo liberalcem, katere mora imeti vsak judovski kramar, če hoče, da sploh kdo ž njim občuje, namreč — osebne lojalnosti in dostojnosti.“ . Tako dr. Eger. Resnica je, že stara, tisočkrat oglodana resnica, da je imela sloven. narodno napredna stranka usten in pismen dogovor z Nemci, ki sta ga poleg drugih naših poslancev podpisala tudi dr. Tavčar in Iv. Hribar. Ta dogovor pa je bil izključno le napreden in kulturen, tikal se ni prav nič narodnih slovenskih vprašanj in ni vezal slov. narodne politike niti najmanje. Dokler je živel kon-cilijantni, evropski izobraženi, nemški iskreni naprednjak, dr. Adolf Schaffer, je bil tak dogovor med nemškimi in slovenskimi naprednjaki, med nemškimi in slovenskimi prijatelji kulture nekaj čisto naravnega. „Korist,“ ki jo zdaj očita dr. Eger, pa je bila za napredne Slovence le ta, da se je ohranilo deželno slovensko gledališče, da je sedel v deželnem odboru naprednjak in da je v deželnem šol. svetu član tudi slovenski naprednjak. Ta „korist“ gre naprednjakom itak po vsej človeški in božji pravici, saj plača velika in močna napredna stranka največ na davkih ter krvave baš slovenska napredna mesta najizdatneje za deželo in za državo. Odkar pa so se nem. veleposestniki začeli bati sloven. klerikalcev, je začel med Nemci briti drugačen veter. Še pred 2 letoma je dr. Šušteršič v dežel, zboru opsoval nem. veleposestnike kakor svoje hlapce in še pred 2 letoma so vsi klerikalni listi blatili in smešili kranjske Nemce. Tega so se Nemci zbali in so se prav lakajsko strahopetno prislonili k stranki, od katere se nadejajo večje koristi. Nemci so iz strahopetnosti izdali vso svojo naprednost in vso svojo kulturnost ter so sklenili politično zvezo s svojim najhujšim bivšim sovražnikom, s sloven. klerikalci; izdali so prav infamno napredni program rajnega svojega voditelja Schafferja, izbacnili so iz svoje srede tolerantnega O. Bamberga ter so se kakor podkupljiva vlačuga izneverili liberalnemu prijatelju zato, ker jim je klerikalni ljubimec ponudil političnih in nem. narodnih kompenzacij. Naprednjaki jim pač niso v političnem in narodnem oziru dajali ničesar zaslužiti, zato jim je zdaj ljubša reakcionarna klerikalna zveza, ki je popustljivejša in radodarnej ša. Taka je lojalnost in dostojnost današnjih kranj. Nemcev! Nova zveza Nemcev s klerikalci je že donesla kranjskemu nemštvu zagotovilo, da ohranijo svoje nenaravne deželnozborske mandate, prinesla jim čez noč novo nemško gimnazijo v Ljubljani in nem. ravnatelja na južnem kolodvoru. Kaj pa Nemci še dobe od naših klerikalcev, to pokaže bodočnost. Kaj se zgodi z našim gledališčem? Kaj bo z uličnimi napisi v Ljubljani? Kaj bo s slovensko univerzo? In kakšna bosta volilni reformi za deželni zbor in ljubljanski občinski svet? Nova politična in sloven. narodu kvarna zveza pokaže kmalu, kje je bila dostojnost in kje je izdajstvo! „Dobro tuliš, lev!“ „Lev“ pa je dr. J. E. Krek, prestolonaslednik njegove prevzvišenosti dr. Janeza Šušteršiča. Pri debati o Masarykovem predlogu, naj se vlada izreče proti poklerika-Ijenju avstrijskih vseučilišč, je govoril kot glavni govornik avstrijskih klerikalcev dr. Krek. Toda dr. Krek je politična čebra na sebi ima vse polno marog, a vsaka je različna. Tu je belo-rmena papeška, črna klerikalna,1 krvavordeča socijalistična, belomodrordeča narodna maroga i. t d. V svojem govoru pa je kazal predvsem krvavordeče maroge, tako da je osupnil ves parlament. Govoril je kakor pristen rdečkar, skrajni naprednjak in vzor svobodomisleca. Dejal je: „Čas je že, da se lotimo ločitve cerkve od države. Tudi mi ne gutiramo kakega kardinala kot političnega voditelja. K veri se ne sme nihče siliti, ker se nihče siliti ne more . . .!“ Dobro tuliš, lev! Ločitev cerkve od države želi dr. Krek! Živio, živio, živio! Torej smo edini v najvažnejši točki. Ločitev cerkve od države prinese svobodno šolo, prinese ločljivost zakona, prinese neodvisnost državljanov od vere in cerkve. To pa so vendar kardinalne točke vseh svobodomiselcev! Ko jih je zapisala narodno napredna stranka na svoj program, so jo kakor risi naskočili vsi klerikalci; ko jih je zahteval shod svobodne misli v Pragi, so divjali klerikalci kot obsedeni! A glej, zdaj se zanje poteza semeniški profesor bogoslovja, duhovnik dr. J. E. Krek, tovariš dr. Šušteršiča javno v avstrij. parlamentu vpričo nad 400 poslancev vseh jezikov in ver. Kako je to mogoče? Ali je dr. Krek res igral le ulogo političnega harle-kina? Ali je to dokaz, da se cepijo duhovi v klerikalni stranki in da imamo pričakovati razkola? Eno je resnično: dr. Krek je odobril kardinalne točke naprednega programa kot prave, moderne, resnično koristne; odobril jih je, ker jih je sprejel za svoje. Vemo, da je dr. Krek politična čebra, a bojimo se, da je tudi — političen kameleon. Poslanec Hribar je glasoval za nujnost dr. Chiarijevega predloga, naj se začne II. čitanje o nagodbi. Storil je to, ker je vlada poleg belokranjske železnice osigurala Ljubljani ustanovitev višje državne obrtne šole, ustanovitev delavnic državnih železnic in je dala še druga deželi in Ljubljani veleugodna zagotovila. Ti uspehi so toli sijajni, da se jih mora veseliti — z narodnega in narodnogospodarskega stališča vsak dober in zaveden Slovenec. Posl. Hribar je s tem paraliziral kruti udarec po nas z nemško gimnazijo, ki jo je dovolila klerikalna stranka na sramoto vseh Slovencev, ter je s tem dokazal iznova, da išče kot poslanec vseslovenskih koristi resnično velikanske narodne in ekonomske važnosti. Čast mu! Še 100 glasov posodimo! „Slovenec“ je te dni pisal, da Hribarjevega glasu za dr. Chia-rijev predlog „sploh ni bilo treba, ker bi vlada lahko Hribarju posodila še kakih 100 glasov proč!“ Ali ste ga slišali? Še pred enim tednom je „Slovenec“ kričal in besnel, da bo Hribar pokopal vse kranjske interese, če ne bo glasoval za nagodbo! Zdaj je glasoval za nagodbo, ga pa „treba ni.“ To so poštenjaki ti „Slovenčevci"! Stori, kar in kakor hočeš, ni in ni prav. In taka stranka s takim glasilom naj se smatra resno? Kranjska deželna vlada in podpore po ujmah. Pri deželni- vladi v Ljubljani so nastale razmere, da je za njih označenje beseda „škandal“ še premila. Razen par trpinov ne dela noben človek nič. Po cele mesece trohne akti po mizah, ne da bi jih kdo pogledal. la če jih končno kdo v roke vzame, jih reši površno in malomarno. Kako se dela, kaže naslednje poročilo „Parlamentarne Korespondence“: Dočim so se podpore po ujmah oškodovanim v ostalih kronovinah že davno razdelilo, ni kranjska deželna vlada še do danes poslala svojega poročila. Osrednja vlada je omenjeni referat že urgirala, a brez uspeha. Vsled tega zavlačevanja deželne vlade ni po ujmah oškodovano prebivalstvo prejelo še do danes nobenega vinarja od trimilijoske vsote, ki jo je v to svrho votiral državni zbor. Anton Foersterjcva sedemdesetletnica. 20. t. m. praznuje svoj 70-letni rojstni jubilej skromen slovenski umetnik, prof. A. Foerster. Na to opozarjamo vsa slovenska pevska in glasbena društva. Foerster je naš naj večji skla-datelj-mojster, čegar skladbe spadajo v svetovno literaturo. Njegovi moški in mešani zbori, nje-govi čveterospevi, soli, velika orkestralna dela z zbori, njegove maše, predigre i. dr. tvorijo najodličnejši del našega glasbenega slovstva. Kot učitelj na orglarski šoli in na srednjih šolah ja imel med Slovenci na tisoče učencev. Vedao je bil ž njimi ljubezniv in plemenit. Dasi rodom Čeh, se čuti danes najboljšega Slovenca ter je dal našemu narodu troje vrlih slovenskih sinov in vrlo slovensko hčer. Bog ga živi še mnogo leta narodu v srečo! Dva jubileja. Ga. Zofija Borštnikova je v torek praznovala 25 letnico svojega umetniškega delovanja pri hrvatskem in slovenskem gledališču v Ibsenovi drami „Nora“ v Ljubljani; njen soprog, g. Ignacij Borštnik pa istega dne svojo isto 25 letnico v nem. drami „Zemlja“ v Zagrebu. G. Borštnik pa praznuje svoj jubilej tudi v Ljubljani v Hauptmannovi drami „Roza Bernd.“ Cankar Iv.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. To farso v 3 dejanjih bodo igrali 21. t. m. na ljublj. odru. Osebe so: Zlodej, rodoljubi, župan, županja, notar, dacar, cerkovnik, učitelj, ekspeditorica ter umetnik, rokovnjač, razbojnik in tat: Krištof Kobar, njegova ljuba Jacinta in nezakonec Peter, „pohujšanje doline“-Dejanje se vrši v današnjih dneh, seveda na Slovenskem, kajti župan pravi o svoji domovini tele značilne stavke: „Doline šentflorjanske ni blagoslovil Bog zato, da bi redila in pitala umetnike, tatove, razbojnike in druge postopače! — Mi vemo, kar vemo: da je umetnost zakrpana suknja nečistosti in drugih nadlog . • • Nečistost se je spečala z umetnostjo in obadva sta napovedala hudo vojsko našim rodoljubnim in drugim čednostim.“ G. Cankar pride sam v Ljubljano k skušnjam te svoje nove satire na naše rodoljube ter bo vodil izkušnje od torka nadalje sam. Nova dram. satira Cankarja je š0 ostrejša kakor satira „Za narodov blagor,“ a vsekakor navduši vse protirodoljubarje. Izvirne novitete na slovenskem odru-Dne 21. t. m. Cankarjevo „Pohujšanje v dolini šentflorjanski.“ — V 1. polovici januarja Me§' kovi „Na smrt obsojeni“; v 2. polovici januarja Nučiče vi „Ubijalci.“ — VI. polovici februarja A. Robidov ciklus „Demon Venera“; v 2. pol°' vici februarja Cankarjeva „Nioba.“ — VI. P°' lovici marca Medvedov „Kacijanar.“ Akad. društvo „Ilirija“ v Pragi praznuj0 svojo petletnico. „Ilirija“ je resnobno, pametn0 akad. društvo, ki zaslužuje naše največje simpatije. Ima knjižnico nad 600 zvezkov in 3 časopisov, prireja predavanja, poučne izlet0» narodne veselice v prid „podpornemu društvu za sloven. akademike v Pragi“ i. t. d.; skratka „Ilirija“ je vzorno, resno delavno društvo, ki vzgaja akademike za pozitivno delovanje v domovini. Dve kasarniški zgradbi se bodo po na Črtu tržaškega državnega železniškega ravna teljstva zgradili na Jesenicah. Bojimo se, bosta trdnjavi nemškutarstva. ____^ Slovensko gledališče. „V Somraku.“ Spisal Adolf Robif V soboto, dne 7. t. m. se je vprizorila na s venskem odru izvirna rodbinska drama v .j dejanjih „V somraku“. — Ž njo je naS 1 a prvič na oder mlad, lep talent, ki še vi > obeta mnogo. Pisatelj je vzel snov iz rodbinskega kroga brez sodelovanja raznih nebodijihtreba oseb. Bogat veletržec Ivan Koruza je vzel v zakon Mici, najlepše dekle v celem mestu; vzel jo je iz strastne ljubezni, a ona se je mo • žila le zato, da bi z ozirom na bogastvo soprogovo sijajno nastopala. Uvidevši pa, da vkljub sijaju ne more biti srečna, jame mučiti svojega moža, kateremu postane pravi demon in pravcato peklo. — Mici ima pri sebi svojo mater in sestro Vando, katero ljubi dr. Josip Oster. Mici. nele da ne ljubi svojega moža, prelomila mu je zakonsko zvestobo; ima dete, katero je dobila v četrtem letu zakona. Otrok ni soprogov, ampak nekdanjega Micinega ljubimca Kebeta, sošolca dr. Ostra. Obup je gnal Kebeta v smrt, da se je zastrupil. Ko je umiral, je prišel k njemu dr. Oster, kateremu je samomorilec pojasnil vse razmerje z Mici. S tem je dobil dr. Oster dokaze proti svoji bodoči svakinji in to naredi resnicoljubnega fanatika — fanatičnega cinika. Drugi motiv značaju dr. Ostra je pretirano resnicoljubje. Vse to vpliva na njegovo razmerje nasproti Mici, kateri vedno očita njeno ravnanje. Mici pa v svesti si svoje polne lepote in vpliva na svojega moža, hoče ravnati z dr. Ostrom tako, kakor z drugimi ter ga zbada z ironijo, kar Ostrov fanatizem le neti in krepi. V duševni borbi med ljubeznijo in resnico prevlada ljubezen. V pogovoru z Mici obvlada samega sebe navzlic temu, da ga ona z vso mogočno ironijo zbada do skrajnosti. Izroči jej tudi pismo umrlega Kebeta, v katerem dr. Ostru naznanja, da je otrok sad grešnega razmerja njegovega z Mici. Pogovoru pa je prisluškoval Micin soprog Koruza, kar je bil seveda neizogiben, dasitudi brutalen njegov nastop po odhodu dr. Ostra. Izvil je Mici pismo iz rok in hotel napraviti nagel konec: streljal na njo, a je ni zadel. Ločitev je neizogibna. Koruza odpravi ženo s primerno svoto denarja in ona se napoti v svet. Obenem izpodi Koruza iz hiše tudi njeno mater, ki je vedela za hčerin greh. Koruza, duševno uničen, se zastrupi. Vanda dolži dr. Ostra, da je kriv vse njihove nesreče in ga odpodi od sebe. Sele iz pisma, katero je pisal Koruza pred smrtjo, izve Vanda, da je sitni resnicoljub dr. Oster nedolžen. Takrat zahrepeni ona po ljubezni v bridkem kesanju, a prepozno! Vanda zblazni! Karakterizacija oseb je ostra, kar se kaže zlasti v protislovjih, v psihični dispoziciji, ki utemeljuje prehod iz enega duševnega boja v drugega. Zato je prav lahko umljivo, da je dejanje često nejasno. Simpatičen značaj je Koruza in tudi vtemeljen. Celo v besni jezi, ko nameri na svojo nezvesto ženo morilno cev samokresovo, jo še vedno ljubi. Dosleden pa ostane sam sebi; izključeno je, da bi odpustil svoji ženi, sramote pa prenašati noče in ne more, zato gre raje v smrt. Yrprašanje pa je vendarle: ali je treba, da gre Koruza v smrt? Koruza bi lahko ostal mož, ki trpi, a zaničuje. Mati, Marija Rožnikova je značaj, kakoršni se res nahajajo v mnogih polmeščanskih krogih. Ampak njen nastop v zadnjem dejanju proti Vandi je preveč brutalen. Dr. Ostrov značaj bi rabil interpreta umetnika, da bi prišel do veljave. Priznati se mora pisatelju, da je njegovo prvo delo v dramski umetnosti globoko zamišljeno in proučeno. Pa bodisi, da ima drama svoje hibe, vendar ima to delo odlično mesto v naši literaturi. Saj to, kar je pisatelj hotel tolmačiti, konflikt med ljubeznijo in resnico, se mu je v obilni meri posrečilo. Obsoja se pretirano resnicoljubje in iz njega izvirajoči fanatizem. Tehnika je moderna, a baš vsled tega marsikomu tupatam manj razumljiva. Vobče smo bili z uspehom zadovoljni in moremo čestitati pisatelju, čegar prvo dramatično delo se, kakor čujemo, vprizori tudi v Zagrebu. Res je, da g. A. Robida še ni samsvoj, da hodi še v šolo k drugim in daje v njegovem prvencu slišati še znane glasove Ibsena, Strindberga in d’ Anhunzia; res je tudi, da je snov za šibka, mlada ramena Robide še pretežka, a mož ima resno voljo, resne namene. In to je mnogo. Napake je avtor pač videl sam, zato naj jih odpravi sam ter naj skromno in brez domišljavosti hrepeni še dalje po izpopolnitvi in večji samostalnosti. Igralo se je prav dobro. Raznoterosti. Ne v Ameriko! Izseljevanje iz Amerike vedno bolj narašča. Evropski delavci se vračajo v desettisočih v staro domovino; vsi parniki so prenapolnjeni in na stotine jih mora v New Yorku čakati na drugo priliko potovanja. Vsak teden iz zapadnih krajev odpotuje nad 25.000 evropskik delavcev, od katerih se računa, da vsak mesec odneso 5 milijonov dolarjev. Vsako uro prihajajo v New York posebni vlaki polni inozemcev, prenočišča so polna. Velike paro-brodne družbe so povišale cene za vožnjo iz Amerike v Evropo za 10 dolarjev in več, a to prav nič ne vpliva na izseljevanje. Vsi ti ljudje so se napotili v domovino, ker so na zapadu 2aprli mnogo tovarn radi finančne krize in ker je United States Steel Corporation sklenila odsloviti vse italijanske in slovenske delavce, katere bode nadomestila z angleškimi delavci. Mnogo delavcev prihaja tudi iz premogovih krajev, kjer se bode delo tudi znižalo, ker se sedaj ne potrebuje toliko premoga, kakor v časih, ko seje v vseh tovarnah noč in dan delalo. Največ vračajočih se inozemcev je videti v Hobokenu, kamor prihajajo vlaki iz zapada vsako uro. Vsa prenočišča so prenapolnjena in na stotine ljudi prenočuje v parkih. Do 28. novembra je zapustilo Ameriko 447.000 oseb. Izseljevalni uradi sodijo, da zapusti Ameriko še 500.000 oseb. Švedski kralj umrl. Švedski 88letni kralj Oskar je umrl 8. t. m ob '/4 10' uro dopoldne. Kralj je od četrka preteklega tedna večkrat omedlel, a to so zakrivali. Dne 1. t. m. se je pa zgrudil kralj med neko avdijenco na tla, na kar so odpovedali avdijence. Kralju so svetovali zdravniki že dolgo časa popoln počitek, a kralj jih ni ubogal in je šele pretekli četrtek izročil posle prestolonasledniku. Švedi zelo žalujejo za svojim dobrim kraljem. Pospeševal je znanost in umetnost. Bil je tudi sam dober pisatelj, pesnik in kritik. Preprečil je državljansko vojno z Norvegijo, ki se je osvobodila zveze s Švedijo brez boja. Preložili so z ozirom na kraljevo smrt Nobelovo slavnost. Novi kralj, Gustav Adolf V. je bil rojen 1. 1858. Književnost. „Slovan.“ Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Ureja Fran Govčkar. Tisk, lastnina in založba Drag. Hribarja v Ljubljani. Letnik V. — 1906/7. Na koncu V. letnika „Slovana“ smo in s prihodnjim zvezkom začne že VI. letnik tega ilustrovanega lista. Že VI. letnik! Hitro je minilo pet let, in pred nami leži že petero najlepših knjig „Slovana*, ki po svoji opremi, obliki in po svojem bogastvu velikih in krasnih slik nima nobenega tekmeca na vsem slovanskem jugu. Mesečnik „Slovan* je od svojega početka resen slovenski literaren in umetniški list, ki ima namen uglajati pot do resnične duševne svobode, do moderne prosvete in k razumevanju čiste, istinite umetnosti. „Slovan“ seveda ni list za nezrelo mladino, niti „interesanten rodbinski zabavnik,“ nego je napreden, svobodomiseln list za zrelo, moderno mislečo in čutečo inteligenco. Nikdar in nikjer ni delalo založništvo za svoj list vsiljive reklame, a tudi uredništvo ni delalo nikomur konkurence z nečedno agitacijo in z izpodrivanjem drugih slov. mesečnikov, ker je mnenja, da naj si „Slovan“ pridobi ugleda sam s svojo vsebino, s svojo moderno, vedno okusno opremo in pa z razkošnim številom svojih velikih in krasnih ilustracij. Ta ugled si je „Slovan" že pridobil, kajti celo tujci stavijo „Slovana“ med najboljše ilustrovane liste slovanske. Smelo trdimo, da za toli nizko ceno ni dobiti tako bogato in umetniško ilustrovanega jugoslovanskega lista tolikega obsega. In na to smemo biti Slovenci ponosni. Dokler ni bilo „Slovana“, so se v vseh naših naprednih listih oglašali glasovi, da nam je ilustrovanega, v modernem in naprednem duhu urejenega mesečnika nujno treba. Sedaj imamo „Slovana* že pet let, a v slovenskem občinstvu še ni istega odziva, ki bi ga „Slovan“ mogel pričakovati. Da, celo napadajo ga nekateri, ki se boje konkurence. To je žalostno in vendar vemo, da bi se klici po ilustrovanem listu takoj zopet oglasili, ako bi „Slovana* založništvo ustavilo. Sramotno pa je za naš narod, da podpirajo nekateri rajši tuje, slovanstvu sovražne, le iz židovske špekulacije izdajane liste, „Slovanu“ pa delajo ovire in ga celo pobijajo. Kakor v politiki, tako v slovstvu. Nič sloge, nič smisla za skupnost in celoto. Pri nas se gleda že vsaka stvar s stališča konkurenčnosti. Imamo n. pr. liste, ki delajo barnumsko reklamo za vse, kar izide v njihovi lastni tiskarni, ki pa obenem napadajo in ponižujejo vse, kar se tiska v drugi tiskarni. Pri nas se ne vprašuje več: kakšen je list? kakšna je knjiga? kakšna je umetnost tega pisatelja ali onega slikarja? Ne! Vprašuje se: kdo tiska in kdo ureja ta list? kdo je založil knjigo? kateri stranki pripada pisatelj ali slikar? Da, tako daleč smo že, da niti listov in umetnikov lastne stranke ne priznavajo več, ako ne delajo v izvestnih tiskarnah, dasi ena tiskarna ne zmore vsega in dasi delajo vse slovenske tiskarne z isto pravico za isti cilj ! Takih nezdravih razmer ni med nobenim narodom, zato pa ni čudno, da je napredek naše rulture toli poča^pn in toli majhen. Naše mnenje oa je: čim več leposlovnih listov imajo Slovenci, tem bolje! Podpirajmo vse, saj narod toli rad čita in si želi le še več dobrih knjig in le še več dobrih listov. Da bi poldrug milijon Slovencev ne moglo vzdržati treh leposlovnih mesečnikov? To bi bila sramota za našo kulturo. Vsak naprednjak in vsak zaveden Slovenec bi moral imeti v svoji knjižnici vsaj vse letnike „Slovana* in „Lj. Zvona.“ Če panima sam knjižnice, naj bi podaril letnike kakemu jralnemu društvu, kaki čitalnici, kaki javni knjižnici ali pa kakemu mlademu prijatelju I Povsod prosijo novih knjig in novih listov. Ako hočemo, da ljudstvo kulturno napreduje, dajmo mu jih! Sicer pa je tudi konkurenca stvari le na korist; listi naj med sabo tekmujejo, potem bodo res dobri in res lepi. Kdor pa se konkurence boji, tisti le dokazuje, da konkurence ne prenaša. Konkurenca rodi največji napor, napor pa rodi boljši in lepši produkt. Monopol bi rodil najslabše blago in pretirane cene. Zato naj živi konkurenca tudi na literarnem polju! Kakor pa vidimo, se „Slovan* konkurence ne boji; zato tudi napreduje in imamo v njem danes mesečnik, ki bi delal čast celo Nemcem. V pravkar končanem V. letniku so sodelovali naši najodličnejši moderni pesniki: A. Aškerc Ksaver Moško, Al. Gradnik, Vlad. Levstik, Cvetko Golar, Milan Pugelj, Adolf Robida, Borisov, P. Golob i. dr. Uredništvo je priobčevalo vseskoz le izbrane pesmi. Svoje novele in povesti so priobčili v „Slovanu* Fr. Govekar, dr. Ivo Šorli, Ksaver Meško, Fran Milčinski, Vi. Levstik, Mil. Pugelj, Iv. Lah, A. Rapči. dr. Že ta imena dokazujejo, da stoji „Slovan“ literarno na najvišji stopnji in da je res modem list. Vrhu tega pa je „Slovan“ objavil še monumentalni roman Aloj zi j a J ir as k a „Pso-glavci“ (z ilustracijami, tudi v barvotisku,) roman, ki je preveden že v najrazličnejše jezike ter spada v vrsto svetovnih umotvorov. Samo ta veliki roman dviga „Slovana* visoko v njegovi umetniški ceni! G. Ignacij Holz je priobčil pod naslovom „V posetih pri Gre go čiču“ celo vrsto še ne prijavljenih pisem rajnega goriškega slavca ter je podal mnogo intimnih, doslej neznanih podatkov iz pesnikovega življenja in trpljenja. Bogato ilustrovana potopisa „Črna Gora“ (spisal urednik „Slovenskega Naroda“ Ante B eg) in „V Adriji in Levanti“ (spis. Iv. Vasič) seznanjata čitatelje z življenjem naših slovanskih bratov, z njih krasno domovino in kulturo. Poučni spisi in članki so bili tudi v preteklem letniku večinoma aktualni ter literarne, umetniške, zgodovinske ali socijalne vsebine. Listek je prinašal poročila in kritike o vseh najnovejših literarnih, glasbenih in umetniških delih Slovencev, Slovanov in tujih narodov. Ilustrativni de! „Slovana“ pa mora za naše razmere naravnost imponirati. Nič manje kakor 24 umetniških prilog — med temi 11 v trobarvnem tisku —, to je umetniški dar „Slovana“, s kakoršnim se ne more ponašati noben jugoslovanski mesečnik! Poleg teh 24 umetniških prilog še 49 slik svetovnih, slovanskih umetnikov in umetnic ter vrhu vsega še 14 najlepših reprodukcij fotografskih posnetkov krajinskih lepot slovenske zemlje in končno nad 50 fotografij, portretov, kipov, mest i. t. d., skupaj 130 slik in ilustracij! To je pač sijajno število, ki je priznanja vredno tem bolj, ker so vse slike izvršene tudi s tiskarskega stališča mojstersko in vseskoz okusno. Zato ponavljamo: „Slovan“ je naši književnosti v čast in narodu v ponos! Krog „Slovanovih“ sodelavcev pa se širi vedno ter šteje med stalnimi dopisniki najodličnejše pesnike, noveliste in znanstvenike, ki so ga založili s pesmimi, črticami, novelami in s celo vrsto aktualnih člankov in razprav. Bodoči letnik „Slovanov* bo ostal na dosedajni višini v vsakem oziru. Uredništvo že zdaj naznanja, da je Vlad. Levstik napisal modem roman, Fr. Milčinski več humoresk, Fr. Ks. Meško je poslal novelo „Moj prvi učitelj“ ter je obljubil več krajših povesti in črtic, dr. Ivo Šorli obeta več povesti, Milan Pugelj je spisal daljšo novelo „Oče“ in črtico „Gospod Dimitrija,“ Cvetko G o 1 a r je dovršil daljšo novelo „Sence očetov,“ Adolf Robida je izročil psihološko studijo „Mati laži,“ črtico „Pot do nje,* tragikomedijo v 1 dej. „Mrlič“ in dramsko sliko „Mary,“ Ivan Lah je poslal novelo „Van-drovec“ ter troje povesti „Jutro,“ „Na bregu“ in „Narodna drama,“ Andrej R a p č več črtic pod naslovom „S pota življenja,“ Volodj a K. daljšo novelo „Oddelek smrti,“ Samo V a sil jev novelo „Slovo" i. t. d. Gotovo pa še med letom priraste več leposlovnih del. Urednik „Sl. Naroda“ A. B e g je poslal potopis (ilustriran) „Ob novi železnici v Bosni,“ Leop. Lenart po topiš „V tjomnujudalj,“ dr. Jos. Vošnjak članek „Domoznanstvo,“ V. H o 1 z bo podajal odlomke iz svojih spominov, baron Angelo Zois študijo „Kulturno delo“ i. t. d. S pesniškim gradivom so list uredništvu založili doslej Anton Aškerc, dr. A. G r a d n i k, Vladimir L e s t i k, Ks. Meško, Mil. Pugelj in Voj. Mole. Poučnih člankov in raznih razprav, študij, esejev in dr., ki jih ima, posebej ne bomo navajali. Založen jo torej „Slovan“ z najboljšim gradivom že danes v vsakem oziru. „Slovan bo še nadalje prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije iz slovenske domovine, najlepše reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter slavnih, zlasti slovanskih umotvorov. Opravičeni torej pravimo: Podpirajte in širite „Slovana,“ kjerkoli le morete! Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovenske kavarne, slovenske srednje šole in slovenske rodbine brez „Slovana“, ki je vsaki knjižnici v okrasi Iv. P — c. Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo. [ich dien] Allein echter Balsam Kf tfcr SchiftzMgtl'Apotheki 4M A.Thlerry in Prejradn M loMi»U-SM«ftniw. Edino praVi je ie Thiempieu balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—. Ihiny-jevo teiljskii mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K ü.ttO. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Priporoča izborno zalogo vsakovr- stnih novih in starih vin v sodih in steklenicah ----------------------------------------£\J Registriran vzorec. Bajjnćl iluzija! Oblastveno varovano. pr Kapepši kras božičnega drevesca, "Mi ki bi ga no smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano briljantno angel zvonilo za božično drevo št. 1 popolnoma iz kovine s B pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za funkcijoniranje. Pritrdi se lahko takoj na največje ali na najmanjše drevo s preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč. Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrno-čisto zvenenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K I SO. 3 kosi K 4.25, 4 kosi K S’SO, 6 kosov 8 K, 9 kosov 12 K, 12 kosov 15 K, 24 kosov 29 K, 36 kosov K 43.50, 50 kosov K 58-—, 100 kosov K 112--. $3 Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi stebriči za zvonce in 3 prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 K. 3 kosi K 5’50, 4 kosi K 7 25, 6kosov K 10 50, 9 kosov K 15-50, 12 kosov K 20 25, 24 kosov K 39.50, 36kosovK 57-50,50 kosovK77'50, lOOkosovKl'50 l&ajrbovejŠB steki, nakit za božično drevesce. 12 kosov sort., skrbno zavitih v karton, po velik, in izvršitvi po K --40, —'60, —-70, —'80, 1—, P20, P60, 2’—. 6 kos. v kartonu, po velik, in izvršitvi po K —'75, —-90, P—, 1'20. Lamotta, angeljski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steki, kroglic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velik, kroglic K —'90, —‘ĐS, P20, P40. Svečice 24 kosov v kartonu K —GO, večje, 15 kosov v kartonu K —‘58, držajci za sveče, tucat K —'60. Vsak p. n. kupec, ki od 1. sept. do 80. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno budilko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908. Ztvmeii«. ctovoljerrsv s\li tloncir nazaj, toroj tn-ess riziUa! Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku poštne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago že prod 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov: 5 kron pristna Roskopf patentna remontoirka na sidro švicarskega sist. z masivnim solidnim švic. kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikl.okrovje z varstv. plombo in šarnir-skim pokrovom, ovalnim robom, 30 ur idoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in pozlač. kazalci, najnatančnejše reguliranje in Bletni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K. Bogata izbira v mojem glavnem katalogu. Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, saftan, mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, niklj. zunanja zapora, 9 cm dolg. 6 cm šir. K 1'50. Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa močnega, gladkega usnja zgn-nona, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjč, 3 zapore, 9 cm dol., G cm šir. K l-35. Boljše denarnice po K1-85,2-iO, 2-80,3-10, S'SO, 3-80, 4-20, in višo. Prosim, zahtevajte katalog. Pm Inrnica n ure v H, Jan Konrad c. lit kr. dl. dobav, v Maslu šl. 18(5 na Češkem. Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prosto. Ne kupujte božičnih daril preden niste videli mojega kataloga. Dobite ga zastonj in poštnine prosto od razpošiljalnice Henr.Weiss, Dunaj XIV/3., Sechshauserstr. 5. „Monika” se imenuje z vso pravico kraljica vseh punčk. Ta krasna bebe-punčka je najlepše božično darilo in povzroči pri obdarovanem otroku radosten vsklik presenečenja. Bebe-punčka „Monika“ ima krasno glavo,s prelepimi lasmi, in je kakor imenitna dama oblečena v čipko in svilo. Modern klobuk, spodnja obleka in čeveljčki izpo-polnujejo čudovito opravo te punčke. Krasno oči male damo „Monika“ se premi-čejo, tako tudi njeno roke in noge. A kljub temu nam je mogoče, to čudovito punčko, dokler je še kaj male zaloge, pošiljati po sledečih izredno nizkih cenah: velikost 1 ... K 3'— „ 2 . . . „ 4-60 „ 3. . . „ 6-80 „ 4 . . . „ 8-50 krasotna velikost „ 10 20 Dobiva se po povzetju prirazpošiljalnici Henrik Weie«, Dunaj, XIV/3, Seohshauserstrasse 6/N. r ^ ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo r ^ ^ Ustanovljena leta 1882 Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena škontraciji „Zadružne zveze“ v Celju na Dunajski ce$ti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic ot>i'cstiijc li ivinilnc; vloge i>o Poštno-hranilu, urada ®/ O/ štev. 828.406. /2 /O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilniönega urada. Stanje hranilnih vlog Upravno premoženj o kmetske posojilnice 31. dec. 1906 Denarni promet K 11,060.929-20 |c i| 325 728-62 K 50,486.935-14 V-------------Vi_______________UL/ - * Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po S'/i0/» z l’/2°/o na amortizacijo ali pa po S'/^/o brez amortizacije; na menice po Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. V* I C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik lekarnar fjcGofi ^iatta Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: AlMiiM najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je iz-JMllUOU SirUU. rer mi ne ugaja, vrnentnnko. £e „Zvezdna cikorija“ iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani je pravi slovenski izdelek! Češko posteljno perje po nizki ceni! 5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobolo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini. Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko MARIBOR * Karčovin 138 |VAN LAMPRECHT MU. g) Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za izdelovanje slik fotografu potrebščin posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila --------------------- in Metoda v Ljubljani. --------------------- Najboljše dolo, dolu Zahtevajte cenik! primerna cena! ■ ■ \ Stoji k spojim! |. Ztvhtevajte i>ovsoti ..rVoš List“ ! !8Sfi2Sfi2SS2SB9SB8Sfi2SS2SS2R Delniška glavnica: 2,000.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka PodmcarCeiovcD "" v Ljubljani ..... obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4%°\o Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000 — 5.000 — in 10.000 —. Res. fond: 200.000 K Rentni davek plačuje banka sama. jY(odna trgovina Javel 2V[ctgdic, JLjubljana, Prešernove ulice 7. Priporoča: Svilnato blago, baržuni, plišl in teneico. čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnato vezenine. Jabots, Ficbus, damski ovratniki ------------ in kravate.---------------- Svilnati in baržunasti trakovi, Pozamenterija, porto in žnore, resice, krepince in žnore za tapetnike. * Krepi in flori za žalovanje. * Zlate in srebrne resice, čipke in žnore. S"»ei~j>o iz svile, čipk in volne. Nogavica 3a dama, detyata in otroka. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. CvC-tCvC-; =S: Priporoča: Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezeno čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Claca rokavica in rokavica 3a uniformiranca, platana, latna in simsks rokavica. Kopalno perilo, dišave, milo In nsma voda. Krtače za obleko, glavo in zobe. Razna narodna pletena in vezena ročna dela. Priporoča: Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno parilo, tricot srajca, jopica in hlača. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepiee in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice. Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. Gospod I Berite novice, ker so za Vas važne in koristne. Jaz razpošiljam po povzetju od K 12'50 jedno krasno dobro in moderno opravo, katera obstoji iz sledečih stvari: jedna lina bela ali barvasta srajca št. ? —jedne dobre spodnjo hlače, jedna lepa spalna srajca, 1 ovratnik po žolji, 1 krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisalko, 1 izvrstno naramnice, 3 dobre žepne rute, vso v eni škatulji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Kar ne ugaja, vrnem denar nazaj. Fran Čuden ' V Ljubljani ^ y .Prešernovih ulicah - Urar - Delničar tovarniške Me „UNION“ ; za izdelovanje najboljših nr v ŠTici Trgovec z zIoIim in srebrnino. Eksporl. Ceniki zastonj In poštnine prosti. (^Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union11. ehneider*Verovšek Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobna. Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča se za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene! k. Rojina v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 5 priporoča elegantne obleke po meri ^ iz pristnega angleškega blaga. ^ Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba. w Anton Turk ® knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti priporoča: --------- Iv n Itnjif^fv. ali hitri računar za trgovce z lesom (n® staro mero) K 3'20, s poštnino 10 v. več-Iv iit>iön;L i-£vč itnic«. (II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IVov« Iv 11J i ali hitri računar za trgovce z lesom, P® novi decimalni ali meterski meri. V pla" tno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več. Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi! Veronika tfenda JLjubljana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna ^aloga }os- Petričevih m* oglejte si — nnfiortolclrih ctrnipn 8,amoreznic’ Cistnnic> največjo zalogo pUSJCMC*-»»*“ JllUJCw> mlatilnic, gepeinov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri V LJUBLJANI ------------ FR. STUPICA na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu ti, nasproti Križauske cerkve. ( ) Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po iiajnižjih cenah traverze, železniške šine, cement, in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesaike za vodo, vino in gnojnico, vseli vrst tehtnice in uteži in vse druge v železnltisko stroko spadajoče predmete. Velika zaloga zlatih in srebnili žep' nih nr, stenskih ur, vsakovrstni optičnih predmetov. Zlatnine in sre-brnine. Cenü nizke. Cenovniki zastonj in franke. Fr. P. Zajec, Ljubljana, © Julija Štor <5] v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice Največja zaloga ušli, zenski» I« olročjili čevljev iz najboljših tovaron, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. Solidna postrežba. ■OJ Ljubljana, Prešernove ulite Največju izbera izjalovljene obleke za gospode, dame in nlroke. Drogerija ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvozila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ Ustanovljeno leta 1832. ^ oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, preltašajo vsako konkurenco po tinosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah P^dolf Hauptmann v JLjubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža, ---- laka in steklarskega kleja. - Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. TJ n o a £. p 3 P 0. 0 C* 3 0 • llustrovani ceniki dobe se brezplačno. je fotografičon aparat, s katerim fotografira vsakdo brez da bi prej kaj učil. S tem aparatom 00 pravljajo podobo v velikosti 5/7 in stane eleganten s kompletno °l)rC )0. in navo dilom samo K b’ • šilja po povzetju II. AVeiss, H,in XIV/3. Sechshauserstrasse 6/110- Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamnik