1 KAZALO: št.: 3, leto: 1969, letnik: 15 /~.V^tJ Stezice so glasilo novomeških gimnazijcev in izhajajo enkrat mesečno. Tiska jih Skupovina občine Novo mesto. Naklada je 30C izvodov, cena pa 1dinar. Stezice urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Rajko Vuka-dinovič. VSEBINA TRETJE ŠTEVILKE: RAZMIŠLJANJA: stran: R.Vukadinovič: Mladi komunisti in humanistični krožek............3 OPAŽANJA: R.V.: Cerkev naša vsakdanja................... 5 BOJIŠČE MNENJ: V.Troha: Še o idejnosti pouka................. 7 MLADI LITER,iT : Bohem: Breza©ooo®®o®®®®®®®o®®®®®®«®®®®®®.®®..«9 Saša: Kje je človek med 1judmi...®...®........10 Irena: Neizpeta pesem mladosti................11 Fani : Življenje — resnicci* ® ® ® ®. ®. o • ®«® ®.«. ®. 12 Bohem: Kako urno reka curlja..................13 Fani : Brodolom.......o.......®.®............»13 Charla: Našla sem.............................Ig- PISMA UREDNIŠTVU: S*Drlje: Še o idejnosti pouka.................16 TRETJA ŠTEVILKA. "STEZIC" ZARajI TEHNIČNIH RAZLOGOV IZHAJA Z NEKAJDNEVNO ZAMUDO. CENJENE BRiLCL PROSIMO, Da TO UPOŠTEVaJO. klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub o RAZMIŠLJANJA « ooooeoooooceoooec ooooooooooooooooo ooooooooooooooooo MLaDI KCLUNI3TI IN Hbz^EIEIIaNI L?,Z LIZ. Nedvomno je marxizem kot filozofija eaen najvažnejših faktorjev v oblikovanju in graditvi mladega komu-_ nista. Novomeški, ali še bolj konkretno gimnazijski mladi komunisti niso pri tem verjetno nobene izjeme. Istočasno pa lahko ugotovimo, da sta v humanističnem krožku, enem od temeljnih posredovalcev marxistične filozofije, oziroma gledanja na specifične probleme in vprašanja tegc sveta s stališča marxizrna, na naši šoli, vključena le dva mlada komunistci. Kje je vzrok temu? Trenutno je na naši šoli osemnajst mladih komunistov. Ali je mogoče, da od teh osemnajstih sta samo dva, ki želita poglobiti.svoje znanje _ marxizrna, temeljne filozofije svoje organizacije? Kaj je z ostalimi šestnajstimi? Ali so mogoče vstopili v ZK zaradi trenutnega čustvenega afekta tege, ali one0a izvora ali pa zaradi nekakšnih svojih, takih ali takih, interesov,_ tako da se jim zdi nadaljnje poglabljanje marxistične misli nepotrebno? Ali pa je mogoče res, da je dovolj, da mladi komunist samo pasivno podpira naš družbeni sitem? ali je res, da je za mladega komunisto nepotrebno, dc spozna temeljno miselnost svoje organizacije in kasneje aktivno sodeluje pri kavantitetivnem in kvalitativnem bogatenju te miselnosti? Humanistični krožek je idealna prilika za mladega komunisto, da skozi debato z ljudmi, ki mislijo drugače kot on utrjuje svoje prepričanj _, svojo sposobnost znajti se v še tako zahtevni razpravi ter se skozi dialog uspešno boriti proti vsem nam tujim elementom in uspesno širiti najnaprednejšo in na j pro gre sivnej š o miselnost, ki jo je svet do danes spoznal, miselnost marxističnega samoupravnega socializma. ... . . ... S tem pa ljudje, mi drugače mislijo niso izločeni iz dela te^a krožka, nasprotno, celo zaželeni so. Za kvaliteto krožka bi bilo najboljše, če bi v njegovih.vrstah bili vsi, od komunistov do najboljših vernikov. Ni toliko važno kakšno stališče zastopaš, veliko je važneje, d& sploh imaš svoje stališče in da to svoje stališče tudi.znaš zagovarjati, ga braniti ter se v dialogu spoprijeti z vsemi, ]^1 mislijo kot ti. In ravno humanistični krožek je takšno mesto, kjer svobodno sprostiš svoje misli ali pa se celo ostro udariš z nekom, ker ni nič hujšega kot človek brez lastnega mišljenja, brez lastnih stališč, človek kateremu je svet sivina v kateri obstoja samo hrana, pijača in denar. R.V. OPAŽANJA 0000060 coooooo OOOOOOOOO oooooocoe o oooooooo oooocoooo OOOOOOOOO o o o o o o o o o OOOOOOOOO CERKEV MALA vsakdanja Ko rečemo sodobni svet, mislimo ne. ta naš današnji svet, svet vedno hitrejšega napredka tehnike in načttov za polet na Luno. Svet v katerem socializem vedno bolj in bolj dokazuje upravičenost svojega obstoja, oziroma zgodovinsko nujnost po obstoju. Svet v katerem je materialistična misel izborila dokončno zmago, mislimo na svet v katerem ni več prostora za špekulacije na račun človeške nevednosti in nepoučenosti, svet v katerem naj bi cerkev izgubila svojo moč in v katerem bi se njeno delovanje omejilo izključno na področje verskih vprašanj. Toda, prav to je tisto kar moti nekatere pastirje duš, v tem ali onem pomenu besede, ki poskušajo izkoristiti izgubljenost sodobnega človeka v poplavi elektrifikacije, motorizacije in avtomatizacije dela v tovarnah, prometa, prodaje in potrošnje in končno avtomatizacije samega človeka in njegovega čustvovanja in mišljenja. Danes smo lahko priča nepošteni i ri, ki jo i0ra katoliška cerkev v naši državi, ko izrablja svobodo delovanja na verskem področju, ki ji naša ustava zagotavlja. In ...oramo priznati, da ji to v veliki meri uspe. Program delovanja katoliške cerkve je cesta 1 jen t,,ko, da ustreza sodobnemu življenju in je privlačen za mlade.Pomembno vlo o pri tem igra cerkveni tisk. Glas koncila, ...ali koncil, Družina in Ognjišče , verska glasila katoliške cerkve pri nas, pišejo o krščanskih herojih in mučenikih ter o religiji in nekaterih drugih temah na nov način ter polemično in odkrito govore o problemih sodobnega človeka. Zato ni čudno, da se zadnje čase slišijo vedno glasnejše zahteve po Katoliški časopisni agenciji, katoliškem centru za sodobno informiranje ter celo po rednem verskem informativnem programu na našem, radiju in televiziji Značilno za katoližKo cerkev Je, da se ukvarja predvsem z mladino. Tako pri verouku uporablja vedno novejše audoyizuelne metode. Predavatelji spretno, z uporabo sodobnih pripomočkov, približujejo vero mlademu človeku. Pri tem pa vedno bolj kombinirajo socialno delovanje z vršenjem verskega vpliva. Osnovna aktivnost je usmerjena nc„ otroke, pri tem pa se tezi po vzgoji čisto apolitičnih osebnosti. To je verjetno tudi eden od vzrokov, dc je novomeška okolica, na kateri je vpliv cerkve zelo velik, ena od politično najpasivnejših slovenskih pokrajin. klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, STEZICI, februar, 1969 5 Značilno za sodobno katoliško politiko v naši državi je, da marksistični znanosti priznava pravico delovanja v ekonomskih odnosih, medtem ko je cerkev edina,ki lahno deluje v območju človeieove^ psihičnega življenja. Vendar pa moramo priznati, da v-dno večji vpliv cerkve na naše ljudi in celo šolstvo ni. pogojen samo z vedno Večjim angažiranjem cerkve na tem področju, ampak predvsem s pomanjkljivim angažiranjem naših družbeno - političnih organizacij na tem. Namreč, značilno je, da je težišče delovanja cerkve predvsem na tistih dejavnostih, katere naše družbene organizacije opravljajo slabo ali pa jih sploh ne opravljajo. Danes lahko ugotovi.o, da je borba proti vplivu cerkve s stališča državnege. ateizma vedno manj uspešna. V tej borbi se vedno bolj mora angažirati socialistična šola, ki ne more in ne sme ostati nevtralna. Ona mora razvijati celotno osebnost dijaka in formirati v njem znanstvene, socialne in etične poglede na svet in življenje. Prosvetni in pedagoški delavci ter šola v vsej svoji celovitosti ^ora biti popolnoma in ma-ximalno družbeno angažirana. Za - se to je predvsem potrebno modernejše organiziranje pouka, predvsem na področju družbenih ved, toda tudi boljši materialni položaj šol. R.V. VKLJUČITE SE V DELO kluba OZN, VKLJUČITE SE V DELO KLUBA OZN, VKLJUČITE SE V DELO KLUBA OZN, VKLJUČITE SE V DELO KLUB OZN, KLJUB OZN. , KLUB OZN, KCUB OZN, KLUB OZN, klub klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub klub ozn, klub ozn, klub oun, klub ozn, klub ozn, klub klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub o s t % s s s s s t t t BOJIŠČE oooeooooo 000000400 oooeooooo ' "T. —r-TVT y iVin .±Ji* V oooeooooo oooeooooo oooooooooooooocooo 009000000000000000 o o o o e o c o o o o o o o o c o o LE O IDEJNOSTI POUKA V zvezi s člankom "O idejnosti pouka" v zadnji številki "Stezic" želim pojasniti nekatere pojme, zlasti tiste, ki izhajajo iz družbene in konkretne šolske prakse. Najprej bi bilo umestno opredeliti pojma idejnosti pouka in družbena vzgoja. Ge cre za idejnost pouka, tedaj je mišljena ta idejnost tako, da profesor posreduje dijakom tista in taka spoznanja, ki temeljijo na resnici. To je, da spoznanje o določenem pojavu odraža tesnieno s,..nje tega pojava do take mere, do katere je znanost do j ocen pojav s oznala. Takšna spoznanja je potrebno posredovati tarna,da jih dijak, ki to hoče in je primerno sposoben, razume, da o njih razmišlja in jih kritično" presoja. Tako postanejo spoznanja njegova lastnina in osnova'za oblikovanje takega pogleda na svet, ki ne temelji le na veri v nekaj določenega, temveč na prepričanju', da je to kar sprejema resnično . Ko gre za idejnoat, ni mogoče izključiti dijakovega prizadevanja, de. pojave v naravi in družbi povezuje in išče njihove logične odvisnosti. Z aktivnim razmišljanjem,. ki se kaže tudi v tam, da dijak vprašuje, kadar mu določeno spoznanje ni jasno, kaže dijak, da snov logično in prizadevno sprejema. Profesorji o..,o dolžni odgovarjati na zastavljena vp. ašanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to,, da na vsa vprašanja nismo vedno z-.ožni od overiti , da vset_a ne vemo. Saj nam je znano, kako intezivno se znanost razvija. Idejno vredna so vsa tista spoznanja, ki nakazujejo tudi pomen za naše _ vsakdanje življenje, prav teko pa tista, ki dijaku izvijajo u,..ske, estetske in ^oralne vrednosti. To pa lahko učinkovito delamo pri pouku, pri kate-r.m dijaki aktivno sodelujejo, daj brez lastne prizadevnosti ni mogoče razvijati same0a sebe. Glede na tako pojmovano idejnost pouka, ni mogoče, ne da bi t rešil, mehanično ločiti naiavoslovnih ved od družbenih. Vsak od posameznih predme tov prispeva po svoje k spoznavanju narave, diužbe in k celovitem pogledu na svet. j") > 5 >j i > > 5 j ? 5 > j > j 5 > > > > > ? > > > > > > > > ) > > i a. j ) > > > > > > )) > > i > > t i 5 5 j VKLJUČITE SE V-• 'DEIC * NJUHA OZN, VKLJUČITE, SE V DELO KLUBk VKLJUČITE SE V SELO KLUBA OZN, VKIJUsITI SE V DELO KLUB., Res pa je, da norejo družbeni predmeti že konkretneje prikazati razvoj in pomen dosežkov znano&ui za človekovo družbeno življenje. Kritika, da so sociologija, filozofija 'in psihologija šele v zadnjih letih gimnazijskega študija, ni umestna, ce imamo pred očmi vso povezanost predmetov, ki se na gi.maziji uče. Posebno filozofije, daje odgovore razmikijajujočemu dijamu na .mooga vprašanja s katerimi se je srečeval v prejšnjih letih šolanja, pa sc bila pri posameznih predmetih zgolj načeta, ne pa dokončno obdelana. Zato dija u, zlasti pa večini gimnazijcev, filozofija ni "bavbav", ampak samo nekaterim, drugim pa ne gre nekateri drug predmet. Ali lahko po te. izključimo dijakovo sposobnost in prizadevnost pri tem, da mu določen predmet ne predstavlja strahu? Trditve o umivanju rok drugih profesorjev, ko gre za idejnost pouka, so, milo rečeno, neumestne in neutemeljene, če stvari pogledamo v taki povezanosti kot sem jo v skopih besedah skuhal napraviti. Družbena vzgoja ima namen pripravljati človeka za življenje in ne samo trenutno, ki živi, ampak tudi za prihodnje, ki ga bo začel živeti. Zato vključuje-aktivno poseganje v vsa tista vprašanja, Katerih poznavanje olajšuje vključitev v to življenje. Ta pa so: vprašanje družine, človekove osebnosti., vprašanje spolne, politične, obrambne, zdravstvene, telesne, estetske in znanstvene vzgoje. Posamezni predmeti lahko že sa^i po sebi razrešujejo ta vprašanja/ telesna vzgoja, osnove umetnostne vzgoje, predvojaška vzgoje itd./ Za temeljitejše poznavanje pa je potiebno poseči po izvenšolskih dejavnostih. Vprašanje prizadevno ti učiteljev ni edino, ki bi rešilo problematiko izvenšolskih dejavnisti . Ckrog tega so še dru,_ i pogoji-: - aktivnost mladinske organizacije in šolske skupnosti - materialna opremljenost prostorov - čas, ki vpliva na učinkovitost rednega dela v šoli - resnične želje dijakov po delu v svobodnih aktivnostih Tudi če odmislijo vse te in drutoe elemente, moramo vendarle ugotoviti, da delujejo na gimnaziji dijaki v najrazličnejših oblikah družbene vz.oje tudi zaradi prizadevanja učiteljskega zbore., gimnazije. Prav to delovanje pa nujno zvišuje oceno družbeni vzgoji. Ni mogoče iti mimo dejavnosti krožkov /naravoslovnega:, liter.. rne. a, humanističnega, kluba OZN, ČČD, pevskega, zbora in drugih/, Te dejavnosti in dru^e pa je potrebno analizirati in videti, če je pri njih storjeno vse, če bi jih bilo treba izpopolniti in dopolniti. Prav tako ni mogoče, iti iuimo .drugih de- e-, o o o o o --------------- klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub ozn, klub oz javnosti, ki na gimnaziji živijo /proslave, udeležba na tekmovanjih, nekatere zelo uspele ure razredne skupnosti.. / Potrebno bi bilo torej- analizirati prizadevnost in možnost dijakov za vključevanje v te dejavnosti in poiskati resnične interese mladih. Ge te0a ne naredimo, je vsaka kritika, ki izhaja iz nepoznavanja stvarnih dejstev, odveč. Pa še to: v vsaki zadevi, ki je sporna, veljajo vsepovsod oblike dostojnega?obravnavanja problemov, le. take oblike zagotavljajo sporazumevanje med ljudmi. Če kriterij dostojnosti za sporazumevanje ni upoštevan, tedaj ni mogoče zaslediti pozitivnih teženj, ki naj jih določena dejstva, ki o njih govorimo, imajo. prof. Veljko TRCHA 83 ri OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOO MLaDI LITZRaT OOOOOO 9 0 6 0 0 00000000 00000000 00000000 eoooeeoe 00090000 99090000 ooooeooo 00000000 00000000 O OOOOOOO BOHEii breza zjutraj je breza povesila svojo glavo ki jo je rosa pokrila podnevi je breza obrnila svojo glavo po vetru jo je obrnila ponoči je breza dvignila svojo glavo in ponosno zavpila glejte mojo moč KJE JE ČLOVEK mED LJUBKI? Ko skozi noč se Sam podeč in čutiš le utrip srcu, le hrepenenje, ki živi v prsih, le tihi, tihi vzdih gorja. To hladno roko bi rad podel nekomu, da upati bi zopet smel v prijatelja, ki to srce Samotno z ljubeznijo bi ti ogrel. A tvoja pot v življenje samotno pelje skoz' tihi gozd, ljudi srečuješ v hrepenenju, da bodi kdo od 'njih tvoj gost. Vsak pa hedi le po svoji poti, nikdar ne umaicne s nje pogled, Samota tvoja jih ne moti, nihče ne vidi tvojo sled. Le solza briše bolečino, ki se v srcu porodi, le noč s svojo mesečino ti nove upe v moč sadi. Ne prosiš in ne tožiš, molče greš vedno svojo pot in v upu znova v samoti blodiš, da najdeš svoj človeški rod. ««0000*0000000000000000000000000000000000000 • oooooeooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 9t000000000000000000000000000000000000000000 VKLJUČITE SE V DELO KLUBA OZN VKLJUČITE SE V N VKLJUČITE SE V DnLC KLUBA OZN VKLJUČITE SE eoooooeooeoee ooooooooooooo oooooooooeoee DELO KLUBii CZ V DELO KLUBA IRENA /ESČ/: NEIZPET,, PESEM IviLiDCGTI Bil je tih zimski večer. Kot jute belih ptic, so p-d-le bele snežinke n- zemljo. Tišina nustujajoče noči je motila enakomerna pesem burje, ki je zavijala okoli tliš, se igralca s snežinkami in nato zamrla v temačnih gozdovih. mesto zavito v belo odejo, stkano iz nešteto kristalnih snežink, se je pogreznilo v zimsko noč. K-ko počasen in tuj je bil njen korak. Ni se zmenila ne zu mraz in ne za sneg. Zdelo se je, d c. pripada tej neskončni zimski noči. S premrlimi rokami je držul- dete in mu s svojim dihom grela premružen obr-z. Nenadoma je obstal-, v njenih očeh je zablestel sij sreče„ Tih nasmeh se ji je prikazal na ustnicah, ki so drhtele od mraz-. Na obr-z, v katerega sta trpljenje in žalost s kruto romo vklesala prve gube, je priplaval val sreče. Spomnila se je bronastega obraza, črnih, od potu zlepljenih 1-s in kot morje modrih oči. Tiho, otožno hrepenenje po nečem, česar ni mogla slutiti se ji je vselilo v srce. Nejasno je čutila, da je to hrepenenje povezano z lepimi očmi Freddy-. Ljubila ga je z vso lepoto in iskrenostjo svoje prve ljubezni. Tu, na tem mestu, kjer so podrht-v-le breze v sunkih burje, sta se spozn-la. Dan za dnem st- prih-j-1- pod zl-tol-se breze, ki so čuvale nden mladostni sen, njuno ljubezen. Zrla sta v zvleno modro remo, mi brzelu met rek- življenja. 3-e-ela st- na zeleneči tr-vi, prisluškovale.šepetu vetra ter zrla v zvezde, mi so utrip-1- not sl-botn- Človeška srca. Na- njima so se skl-nj-le breze..... toda nista jih videla. Za njiju ni obst-j-1 svet, ne on, ne on-, bila c-t- le eno... edinstveno bitje. To usodno bi uje se je spočelo bitje - Sod njune ljubezni. Ko je izpolnila sedemnajsto leto, je postila mati. M-ti enega izmed tisočih nezakonskih otrok. Ost-la je sama s svojim detetom, k-jti z- st, rž e ni v.. č obstajala. Cn kateremu je pod..rila vso svojo ljubezen, nežnost, zaupanje... je odšel. Njen dom je post-la ulica. Tod- ta ji ni mogla nuditi tople sobe, hr-ne...ničesar. Zaman je iskala rešitve. Cdlovila se je za poslednji korak, z- to k-r je najbolj tragično - zu smrt. Z velinimi koraki, koraki, ki so podrht-v.li, je Krenil- proti reki, ki ji je nekoč de-jala "rek- življenja". Zam-lklo je bobnel- rek- in jo vabila v svoj hladni objem. Za trenutem je ob.tula, kot da bi se bala... tou- ne. Poslednjič se je ozrla n- temnolasega dojenčka, ki je jokal z-r-di mr-za in lakote. Hotel je Vpoklicati "m-ma", a ni znal izgovoriti te besede, ker se je ni še naučil..... in je ni niKoli zn-1 izgovoriti. Sedemnajstletne mati je poslednjič poljubile drobno bitje, nato pa s solzami v očeh, s trpkim spoznanjem, de zanjo in za njenega otroka ni prostore, skočile z detetom v naročju v deročo reko. Krik...jok...zamolkel pljusk. Neto pm je vse zamrlo. Seka je odnesle dvoje življenj - življenje, ki se je čele začelo in življenje, ki je prehitelo*čas. Izza vej v-itki-h brez pa je -pokukal -.-ledi mesec in razlil svoj srebrni sij nad reko. Zdelo se je, kot, de poveličuje trenutek smrti. Bele breze pa so tiho Zašumele, nato pa onemele, k-ot de hočejo v svojih kročnjah ohraniti mladostni sen, neizpeto pesem mladosti. FANI : življenje - resnica Življenje je resničnost. Ni beli golob slučajnosti iz Senj. Življenje je cilj. Do cilja je trebe graditi lestev iz klinov. Eestev iz pajčevine lovi v past. Življenje je resnica. Človek je njen prevarant. Človek je t t sanj. BOHEM: KAKO URNO REKj-l CURLJA Vpili smo,kleli, boga prekleli, v krčmi vsi po vrsti. Vpili smo, kleli, ploskali vneto, govornikom. Zasrbeli so nas prsti. In vpili smo, kleli ter tuko smo veleli: "Ne bo več tuko, ampak tuko in vse bo lepo.!" A drugi dan smo v pisarni sedeli, pesmice peli, pesmice st-.re, pesmice lepe, ker nam je vse pr^v in nam je vse lepo. Zvečer spet v krčmi smo se zbrali, za pultom sedeli in pili in peli in vpili in kleli in spet smo veleli: "Ne bo več tuko!" FaNI : BRC DOLGi,. Vozila sem se v čolnu pomodrih valovih neba. Judiula sem za soncem, sonce je bilo moj vodnik in moj cilj. Vozila sem se v zlatem čolnu, zlati mornar. Prihrumel je vihar in razsrdil mirne valove. Sonce se je utrgalo in padlo, izgubilo se je za rde -o zurjo.... Zlati čoln in zlati mornar sta izgubila vodnika. Čoln se je raztreččil ob obuli.... Pristala sem na tleh. J CHARLA: ITAL LA SEL .. Vsako jutro sen norela mino njega, sneženega moža z ledenim srcem, njegove mrzle oči so me ^led^le neprijazno, njegova usta pa so bila- posmehljivo stisnjena. Včasih sem stopila k njemu, toda njegovo ledeno srce me je odbilo - odhajala sem s sklonjeno glcavo. A neko jutro ga ni bilo več -sonce se je smejalo, stopila sem h kepi talečega se snega in zadela ob led - ob sneženo srce. Loj pogled je plaval k soncu, nje. ovi žarki so me objeli in njecovo toplo srce me je grelo. ooooooooeooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooopoooooooaoooooooooooooooooooooeoooo 00000000000000000000000000000900300000000000000000000900 ooooooooooooooooooooooeooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOO ZAKAJ OSTATI i,ID ŠTIRIMI STElLu-I NEOBVEŠČENOSTI? ZAKAJ PUŠČATI ČASU, NAS PREHITEVA? NE OBOTAVLJAJTE SE! "KLUB OZN" JE VnŠ KLUB. VKLJUČITE SE V NJEGOVO DELO! S 3V0JIL DELO-VaNJEL BOGaTITE VSEBINO DEL,x "KLUBA OZN" IN SEBE! KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB C ZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KL UB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN, KLUB OZN piska uredništvu ::::::::: oooooooooooooooooocoooeeeoee« ooocooooeoooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Drage mladinke in mladinci, spoštovano uredništvo Povod za tole pismo sem dobil ob prebiranju vašega lista. Cb prvi in drugi številki bi vam najprej rad čestital in vam zaželel še ..nogo uspehov in sreče pri vašem nadaljnem delu. Nimam vas namena kritizirati, ker sem za to na manj poklican, vendar bi se upal pripomniti le tole: upam, da boste svoj časopis razširili«, mislim predvsem na obseg in krog sodelavcev. Upam, da boste, čeprav je napisano, da so STLZICI glasilo novomeških gimnazijcev, sprejeli prispevke iz cele Slovenije, če bi vam jih kdo poslal. Tako bi se vaš list še bolj približal mladini, kateri je tudi namenjen No, da kar naravnost 'povem, zunaj sem se odločil pisati. Gre namreč za uvodnik k drugi številki z naslovom "G idejnosti pouna:;, ni ga je napisal glavni urednik tov. Lilovan Dimitric. Tovarišu ...ilovanu bi rad čestital ob tako smelem uvodniku, v katerem odkriva nemalo nepravilnosti v naše... šolstvu in .m izrazil vso svojo podporo. ...oram priznati, da je tovariš . .ilovan pokazal lc na gnilobo in razgaljal resnico. Popolnoma se strinjam s tistim delom, ki govori o družboslovnih predmetih. Dejansko so nekam z-apo stavi jeni ob eksaktnih vedah. Isto je z mladinskimi urami, ki se izgubljajo v splošnem neredu in anarhiji. Utrinja... se tudi z mnenje- tov. . ilovana o znanju družboslovnih predmetov osmošolca, ki pride na gimnazijo. Spoštovani prijatelji, mora..; vam povedati, da se take in podobne nepravilnosti dodajajo na večini naših šol. Vendar je pa malo takih, ki_ se upajo odpreti usta, ker veao, da taki največkrat dobijo po glavi, pa čeprav imajo popolnoma prav. Vprašanje zase je tudi svetovni n-azor nekaterih profesorjev. Kot komunist se ne morem s-trinjati s tem, da me ta ali oni predmet uči nekdo, ki je prežet z religioznimi predsodki ali šovinističnimi n-azori. "Tu so nujne reforme ozkocledih stališč nekaterih profesorjev in pristojnih or^cu.ov, če hočemo karkoli dosegi na področju vzgoje." Tako je! Pripetimi! bi le to,da se .-oramo mi mladi komunisti boriti za to, da se bo zgradil lepši svet in družba, da bomo pravični in r..zsodni, da se bomo borili proti vsem napakam in zlorabam, pa če- '■ t - VKLJUČITL SL V DLLC KLUBA CZN VKLJUČITL SL V DLLC KLUBa KLUB OZN KLUB OZN KLUB G mu KLUB OuN KLUB OZN KLUB OZN K oTLZICL, iebruur, 1169 16 prav so te napake storili naši najbližji. Rad bi poudaril, da bomo uspeli le, če bomo nastopili met organizirana celota, kot moč, ki bo znala priti z ar0umenci na dan, ki se ne bo ustrašila groženj in ki bo znala zastopati svoja stališča, pa čeprav proti ceni lastnih žrtev, horali se" bomo boriti za temine samoupravne odnose na naših šolah, /ki pa ne bodo samoupravni do takrat, dokler bo obstojala relacija profesor-dijak in domler ne bo ta odnos prišel do stopnje delovnih tovarišev/ ki bodo omogočili takšen pouk in tnmšno vzgojo, da ne bo trebe., nikomur izreči tega staika:"...in bi bila zato ocena družbene vzgoje v šolah: nezadostno." Dra0i prijatelji, spoštovani mladinke in mladinci, bralke in bralci STEZIC lep pozdrav in upam, da se bomo še srečali na straneh vašega lista. Uredniškemu odboru pa priznanje ob prvih dveh številkah in želja, da bodo res uredniki svojega časopisa in da bodo stvari, ki jih vanj sprejemajo tudi znali braniti. LLADINSKI ZDRAVO! Sekretar Lestnega centra marxističnih krožkov pri mestnem komiteju ZLG Ljubljana SLAVKO DRLJE VI ooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO SPRAŠUJETE, ooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO ooooooooooooo ooooooooooo ooooooooooo ODGCVARJm! o o o o o o o o o o o ooooooooooo ooooooooooo oooooooooe OoOOOOOOOO oooooooooe ooooooooo OOOOCOOOO OOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO DRAGI BRaLCI, V NASLEDNJI ŠTEVILKI STEZIC BOi-O ZAČELI Z lOVO RUBRIKO "VI SPRAŠUJETE, ..... ODGOVARJA", V kateri boste lahko zastavili katerokoli vprašanje katerikoli OSEBI Na NAŠI GILNaZIJI, OD RAVNATELJA DO 1..O ŽILA JOŽETA IZ I.b razreda. PRIČAKUJEJO VAŠA VPRAŠANJA. • oooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooeoooooeo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn ki vključite se v delo mluba ozn vključite se v delo kluba o klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn klub ozn ki ■: ;l 1 Si- - 3 - - ■ .DU ' A ; - - Ji: - - . ' : - • 1 . : : 4 • A .1 ■ 7,■ - . . a n s-: • 'J