UREDNIŠTVO ZAR.1E je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo	: : !
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ia Avstro-Oersko in Bosno K 21’60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db —.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
flTOMffi	
	
	
	z§%
S	1!
	
I
ZAkjA tznaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	'
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer In sera ti: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. -- UJantc ;-niejema upravništvo. .".
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
-  ........   Reklamacije	lista so poštnine proste. — -■  --
Stev. 417.
V Ljubljani, v četrtek dne 24. oktobra 1912.
Leto II.
Srbska vojska na Kosovem polju.
Krvava deveturna bitka pred Drinopoljem. — Grška zmaga.
Vojna na Balkanu.
pismo IZ SRBIJE.
B e 1 g r a d, 8./21. oktobra.
Z meje ni nikakih poročil, niti uradnih vesti z bojišča. Brzojavke, ki jih objavlja tiskovni urad, ne povedo ničesar, a zasebne niso dovoljene, ker so telegraf, pošta in telefon v vojaških rokah. A te uradne brzojavke, ki se oddajajo časopisju, še ne govore o nikakem boju in ne o izidu, ne da so boji nastali še pred ofi-cialno napovedbo vojne. Med tem pa se zasebno Čuje — in ta vest se boljinbolj širi in si osvaja občinstvo — da je imela srbska vojska mnogo velikih spopadov in razmeroma velike izgube z razmeroma majhnimi turškimi oddelki in da je imela znatne žrtve tudi v spopadih z Arnavti. Ne razglaša se, ampak od uradnih oseb se čuje, da je na Prepolcu imela srbska vojska 290 mrtvili, a turška 600 in veliko število ranjencev; tam so bili Arnavti, a regularne turške vojske je bilo malo. Širijo se glasovi, da te prav posebno trpel sedmi polk, v katerem so Po večini naši belgrajski sodrugi. Nadalje se trdovratno vzdržuje vest, da so Arnavti prodrli do mesteca Brusa v kruševškem okrožju.
Iz vsega izhaja, da mora srbska vojska, še Preden zadene na jačje oddelke turške vojske, zdržati silen in vulkanski odpor Arnavtov, ki vidijo v pohodu balkanskih držav osvojevalen Pohod in oviro njihovemu zedinjenju in samoupravi. A Arnavti poginejo za svojo obrambo vsi do zadnjega, preden bodo poteptani. Obvladati jih ni mogla niti Turčija; zvezne vojske se bodo, preden pregazijo Arnavte, tako oslabile, da ne bodo pozneje več sposobne ustavljati se glavni koncentrirani regularni vojni sili Turčije.
Ta odpor Arnavtov kaže še eno; da je upanje srbske vlade na pomoč Ise Boljetinca bilo goljufivo; vidi se, da Arnavti niso divja horda, ki jo vodi poedinec, in da ta »vodja« ostane lahko osamljen in na cedilu, če začne voditi stvari na lastno pest in zoper težnje mas; ^ postane takemu vodju v tem slučaju življenje negotovo od strani istih množic in da mora bežati pred njihovim srdom, kakor je te dni pribežal Isa v Srbijo.
Srbska vlada je letos, ko je Arnavtom razdelila orožje, upala, da bodo njeno slepo orodje; oni pa so vzeli orožje, da se letos bore zoper Turčijo a zdaj proti Srbiji, obakrat za svojo avtonomijo.
Ti spopadi in te krvave praske z Arnavti, ki niso bili pričakovani, odpirajo še bolj krvavo Perspektivo, kakor smo jo poprej slikali.
Groza, groza, groza — to je', kar pričakujemo vsi na Balkanu.
+
Poslednje vesti pravijo: da je srbska vojska na liniji Ristovac-Prepolac zavzela več točk in da je napravljena nova zaseka. Prodiranje se nadaljuje.
HRVAŠKI SOCIALISTI PROTI VOJNI.
~ A	Z	a	g	r e b , 22. oktobra.
Vzlic temu, da tlači Hrvaško in Slavonijo okrutni tiranček Čuvaj, vzlic temu ni izgubilo delavstvo svoje prožnosti in ni trepetaje zlezlo pod klop. Delavstvo na Hrvaškem živi in se razvija; najlepši dokaz za to je oklic hrvaške socialistične stranke na delavsko ljudstvo na Hrvaškem in v Slavoniji. Protest seveda ni bil tiskan na Hrvaškem, ampak razširjen bo v tisočih in tisočih izvodih med hrvaškim in slavonskim delavstvom. Protest hrvaških sodru-gov je velike važnosti tudi zaraditega, ker odločno obsoja vsako vojno med sorodnimi narodi na jugu monarhije in na Balkanu.
Protest se glasi;
Delavskemu ljudstvu na Hrvaškem in v Slavoniji!
Pod okrilje tuje svobode, izven Hrvaške se zatekamo, da ti lehko povemo, da izprego-vorimo lehko v tej tako resni uri svobodno in možato besedo.
Na Balkanu se bojujejo! Srbi, Bolgari in Grki vodijo krvav boj proti sovražnici svobode in prava, proti fevdalni in absolutistični Turčiji. V vojni blaznosti se razmesarjajo poživinela ljudstva.
Zakaj? Meščanski razredi balkanskih držav potrebujejo več prostora; meje njihovih držav so jim pretesne, hočejo jih razmahniti. Da pa lepše zveni, nazivljajo svoj boj osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarma. V resnici gre boj le za pridobitev gospodarskih prednosti in ugodnosti, ki jih bo plačalo na tisoče in tisoče človeških življenj in ki bodo kupljene z neizmerno ljudsko bedo in skrbjo.
Na eni strani gre za dobiček posedujočih stanov na Balkanu, na drugi strani pa turško ljudstvo nikakor ne more več prenašati suženjskega jarma. Nazadnjaški način vladanja z narodnostnim podjarmljenjen in izkoriščanjem, z roparskim uničevanjem in barbarsko zaostalostjo preti uničiti jugoslovanske narode v Turčiji, česar seveda ne moremo trajno gledati in kar se še težje trajno prenaša.
Kapitalistična, »kulturna« Evropa je vse to mirno gledala, ker je vlekla iz gnilega položaja na Balkanu mastne profite. Ta Evropa je trpela, ne da bi trenila, da so sistematično morili ljudi in narode. Da, celo pomagala je pri ostudnih dejanjih tlačanstva. Turški fevdalizem in evropski kapitalizem sta vzajemno iztirjavala davke od uboge balkanske raje, ker sta jo z železnimi obroči tiščala v bedi. pomanjkanju, zaostalosti in divjosti.
V tem trenotku se pač meščanski razredi na Balkanu lehko kažejo kot osvoboditelji balkanskih sužnjev. Vzlic temu pa odrekamo balkanski in jugoslovanski socialisti buržvaziji moralno pravico ponašati se kot ljudska osvoboditeljica, ker tudi ona bo v svojem neukrot-
ljivem nagnjenju po dobičku pahnila ljudstvo po osvoboditvi iz turškega jarma v moderno suženjstvo kapitalističnega izkoriščanja, oropala je bo sadov in truda njegovega dela, izsesala mu bo življenske sokove, kakor je to storila ljudstvu, ki je že davno rešeno turškega jarma in kakor še dela.
Vendar, balkanska vojna je tu! Delavsko ljudstvo na Balkanu je še preveč zaostalo in premalo prosvetljeno, da bi zamoglo rešiti mirnim potom balkanski problem. Prosvetljeni in razredno zavedni, organizirani proletariat ve prav dobro rešitev balkanskega problema. Na prvi socialistični balkanski konferenci v janu-varju 1910 so zastopniki socialističnih strank na Balkanu soglasno manifestirali za federacijo svobodnih balkanskih republik in to rešitev balkanskega problema so sprejele tudi jugoslovanske socialistične stranke Avstrijsko-Ogrske.
Evropski narodi trepečejo med tem pred splošno vojno vseh narodov in držav med seboj. Ves človeški napredek, vsa kultura in civilizacija človeštva je v nevarnosti, da jo uniči blazni izbruh vojne furije. Na Balkanu se križajo interesi vsega kapitalističnega sveta. Vse, kar je kapitalističnega, ima interes na izkoriščanju jugoslovanskih, balkanskih narodov; zlasti Avstrijsko-Ogrska in Rusija ne nameravata nič dobrega. Zato je tudi vojna nevarnost za vse evropske narode tako velika!
Evropski kapitalisti trepečejo za izvozni trg na Balkanu, trepečejo za svoj dobiček. Zaradi kapitalističnih interesov in zaradi vojaškega nagnjenja za vojnimi pustolovščinami mora nositi ljudstvo vsako leto večja bremena za armado in mornarico. Aneksija Bosne in Hercegovine je veljala sama 300 miljonov kron, potem so sledile nove militaristične zahteve skrite za imenom brambne reforme in ko je prilezel i7X Balkana strah vojne, tedaj je vojna uprava hitro še zahtevala 420 miljonov, dobila pa »le« 205 miljonov, ker ministri sami so se prestrašili zahtev nenasitnega moloha. Ljudstvo ječi pod militarističnimi bremeni, ves denar se porablja za armado in morilno orodje; kar pa ostane, je vse premalo za gospodarske, kulturne in socialne namene.
Avstrijsko-Ogrska ne more več varati sveta, da mora na Balkanu še kaj »rešiti«. Hrvaška, Slavonija, Bosna in Hercegovina in Dalmacija so živi zgledi tega »reševanja«. Goli, nesramni absolutizem na Hrvaškem, Pretnja z absolutizmom v Bosni, napoved vojaške diktature za Hrvaško so očividni dokazi, da morajo rešiti avstrijsko-ogrski narodi sami sebe nasllstev in verig mogotcev!
Cesa naj išče delavsko ljudstvo Hrvaške in Slavonije na Balkanu, kaj naj iščejo Hrvatje in Srbi na Balkanu? Ali naj se vojskujejo zoper svoje rodne brate v Sandžaku novopazar-skem? Ali jih naj rešijo turškega jarma in jih potem spravijo pod avstrijsko-ogrski jarem? Ali naj z našo krvjo, našimi kostmi ojačimo stališče onih, ki nas zatirajo kot narod in razred in konsekventno ovirajo, da se ne morejo
dvigniti Jugoslovani Avstrijsko-Ogrske na višjo kulturno stopnjo in da ne morejo dobiti političnih pravic in svoboščin?!
Ne, tisočkrat ne!
Delavsko ljudstvo Hrvaške in Slavonije ne hrepeni po nikakršnih pridobitvah na Balkanu, prepušča balkanskim narodom delo za rešitev in osvoboditev njim samim, ker delavsko ljudstvo Hrvaške se mora otresti najprej lastnega jarma brezpravnosti, samo se moraf rešiti šele absolutističnih verig!
Kot edina zastopnica delavskega ljudstva Hrvaške in Slavonije protestira socialno demokratično stranka proti vojnim korakom Avstrijsko-Ogrske na Balkanu, protestira proti namenom kapitalistične velesile, da bi se ume-šavala v balkanske boje. Socialno demokratična stranka protestira iz istih vzrokov proti novim militarističnim bremenom, protestira proti temu, da bi se prelila le ena kapljica proletarske krvi, da bi se izdal le en vinar iz davčnega denarja delavskega ljudstva za kapitalistične namene podjarmljenja in ropanja!
Obenem svojim protestom proti vojni sploli»in posebej proti osvojevalnem pohlepu Avstrijsko-Ogrske na Balkanu, protestira socialno demokratična stranka kar najodločneje proti absolutizmu na Hrvaškem in v Slavoniji, proti podjarmljenju srbsko-hrvaškega ljudstva! v avstrijsko-ogrski monarhiji sami!
Boj vojni!	'	.
Dol z absolutizmom! Živela svoboda m bratstvo med narodi!
Živela mednarodna, ijudstva osvobujajo-ča in mir prinašajoča socialna demokracija!
Socialno demokratična stranka za Hrvaško iff Slavonijo.
RUSIJA IN BALKANSKA VOJNA.
V sedanjem položaju je nastop Rusije najbolj skrivnosten in opravičuje k resnim skrbem. V ospredje sili domneva, da se za prijaznimi in mir želečimi besedami zunanjega ministra Sasonova skrivajo druge sile, ki prikrito delujejo za vojno.
Na Ruskem ja pač tako, da se izve za delujoče osebe v vseh važnih političnih odločbah šele pozneje, ko že zastor pade in je igra končana. V japonski vojni se je združila klika velikih knezov s poštenjaki temnega značaja, z lesnimi tatovi ob reki Jalu. Kdo sedaj? Morda izvemo to čez leta. Da pa so ljudje na Ruskem, ki — ne -glede na svoje lastne koristi in na koristi svoje klike — uganjajo »bonapartsko politiko«, to se pravi, da s pustolovščinami v inozemstvu skušajo prikriti notranje zmede m jih rešiti, temu se ni čuditi. Ne smemo pozabiti, da razglašajo le ministri v »najvdanejših poročilih« o poraženi in mrtvi revoluciji, in da takim poročilom veruje le naivno buržvazno časopisje v zapadni Evropi, ker so taka poročila v interesu borzijancev. V resnici pa čivkajo resnico o položaju na Ruskem že vrabci na strehah: da je izgubila ruska vlada že davno ves kredit, da sumljivo vre med kmečkim prebival-
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
(Dalje.)
Loslaia sem Leno, naj mi oskrbi voz, in približala sem se ubogemu bitju. Rahlo sem se doteknila njene rame in okrenila se je utrujeno k meni.
— Ali imate kak opravek v trgovini? — sem jo vprašala. — Če želite, grem jaz z Vami.
Brez vsakega zanimanja me je pogledala, a olehčano. Zakaj zmajala je rahlo z glavo.
— Sama ne vem, kaj pravzaprav hočem. Omotica se me loteva, zmešana sem, in vendar se mi zdi, da sem prišla sem z gotovim namenom.
— Kar vstopite, — sem prosila.
— Odpočijte se nekoliko. — Nesla sem jo skoraj po stopnicah navzgor, in posrečilo se nii je, jo privesti čez prag v trgovino.
Zunaj pa je poslanjalo pol tucata radovež-uežev svoje obraze na šipo.
Kitajec je počasi okrenil glavo, ko je začul zvonec nad durmi.
— Ali je ta dama pred nekaj dnevi oddala Dri Vas svoje perilo? sem vprašala.
Ne da bi izpregovoril, me je Kitajec ro-g!f<lal. Po kratkem premišljevanju se je sponi-n'l mene in tudi razgovora, ki sva ga imela tisti ^ecer. Končno je počasi odgovoril: v — Tedaj ste mi rekli, da je dama umrla. ^a*o naj bi bila tista dama, ko je pa že mrtva?
,	— Saj ni umrla, zmotila sem se. Ali je tista
t,nia kot v oni noči?
j, Nisem videl njenega obraza, lc njen glas ' e>n čul. Po glasu jo takoj spoznam.
vDras
Ali ste že kdaj videli tega moža? — sem
Se
asala mlado deklico.
•7- Mislim da. Toda zdi se mi, kakor rda bi De sanjalo, — je tiho rekla. Zaman je navala svoj duh z rečmi, ki so jo obdajale.
" To je ona dama! — je vzkliknil Kitajec
veselo, ker je upal, da sprejme denar za perilo. — Njen prijeten glas poznam. Ali je prišla po perilo?*
— Ne, danes še ni prišla ponj. Bolna je, tako bolna, da se kornaj po konci drži.
Samega veselja, da sem našla begunko in da so bile moje slutnje potrjene, sem stisnila Kitajcu nekaj okroglega v pest in vedla Rut Oliver skrbno do voza, ki je že čakal pred durmi.
Ko je pristopila Lena, da mi pomaga, je bila zelo radovedna in njene oči so popraše-vale, kdo je mlada deklica in čemu je potrebujem. Odgovorila sem ji kratko neumljivo opazko.
— To je Vaša sestričipa, ki je pred nekolikimi dnevi ubežala. Ali jo poznate?
Lena ni niti poskušala, da bi razumela postopanje. Toda dobrovoljno je poslušala moje pojasnilo in se poslužila celo laži, da bi me ne spravila v zadrego.
— Da, ona je, in prav vesela sem, da jo zopet vidim!
Po teh besedah je pomagala bolnici stopiti v voz. Sedla sem poleg nje in rekla Leni, naj ukaže vozniku peljati do moje hiše.
Skoraj do pol pota je slonela bolnica z glavo na moji rami; ni se premaknila in mrzlica jo je bolj mučila kot kdaj preje. Ko smo se pa približali do Grammercy Parka, je postajala nemirnejša in z Leno sva jo le težko udržali. da ni skočila z voza na cesto*
Ko se je ustavil voz, je bila še bolj razburjena. Nikakor ni hotela izstopiti; težak boj sva imeli ž njo. Zdihuje se je vrgla nazaj na blazine in je popolnoma otrpnila. Oči je upirala na stopnišče pred mojo hišo, ki je bilo prav podobno stopnišču pred hišo Van Burnamovih; umela sem, zakaj je bila tako ostrašena. Misel, da stopi zopet v hišo, kjer je doživela nekaj tako strašnega, jo je navdajala s tako grozo, da se ni več obvladala. Izprevidela sem, da bo vsak poizkus bob ob steno, zato sem vozniku zdihuje
imenovala naslov gospodične Spicer, na kar je obrnil voz in krenil proti njeni hiši.
Osemindvajseto poglavje.
To noč je bila bolnica slabejša nego prejšnjo. Prav nič nisem utegnila pečati se s kako drugo stvarjo kot z njeno postrežbo. Šele proti jutru se je pomirila. In ko sem tedaj na omari zagledala zamotan klobčič in na pol strgano pletenje, me je gnala natančnost, da uravnam nit. 2e sem dokončala delo, ko začujem pritajeno vpitje s postelje. Trajalo je nekaj časa, in šele ko sem odložila klobčič, da podam bolnici pomirjevalno zdravilo, je umolknila. Res je bila uboga deklica v hudem položaju.
Ko sem šla drugo jutro v zajtrkovalnico, sem se čutila vkljub napornemu bdenju prav svežo in zdravo in predvsem zelo zadovoljno, kot človek, ki je vestno izvršil svojo dolžnost in pričakuje priznanja za svoje delo. Od tre-notka, ko je Kitajec spoznal Rut Oliver, je bilo dokazano, da sta bili ona in gospa James Pope ena in tista oseba in da je Howard prišel ž njo in ne s svojo soprogo tisto noč v Grammercy Park. Nobenega člena ni manjkalo na dokazilni verigi. Seveda bi bila še rada našla prstane nesrečne žrtve, a bila sem že dovolj ponosna na svoja razkritja, ki sem jih izvršila, da sem prav nestrpno pričakovala gospoda Gryca.
Pri zajtrku pa me je čakalo novo iznena-denje. Lena mi je bila ravno prinesla pismo, ki mi j,e bilo odposlano na stanovanje. Bilo je pismo gospoda Gryca in se je glasilo:
»Cenjena miss Butterworth!
Oprostite, da se vmešavam. Našli smo prstane, ki naj po Vašem mnenju dokažejo krivdo one osebe, pri kateri so se našli. Z Vašim dovoljenjem zapremo danes gospoda Franklina Van Burnama.
Dovolim sj to prijetnost, da Vas obiščem okolo desetih. Z odličnim spoštovanjem ostajam vdani
čbenezer Gryce.«
Franklin Van Burnam zaprt! Ali je bil kriv, umora? Kaj naj to pomeni? O njegovi krivdi pač nisem imela najmanjšega sledu.
— Upam, da ste zdaj zadovoljni, miss But-terworth? — S temi besedami me je pozdravil gospod Gryce, ko je tisto jutro stopil v moj salon.
— Jaz, zadovoljna? — sem ga vprašala in gledala kakor Meduza — tako mi je sam pripovedoval pozneje.
— Da! Oprostite mi. Rad verujem, da bi Vam bilo ljubše, če bi bili toliko časa čakali, da bi nam bili imenovali krivca. Toda žalibog nam to ni bilo mogoče!
— Tako!
— Sami ste določili današnje jutro za najin razgovor — je nemoteno nadaljeval. — Upali ste skoraj gotovo, da pridobite s tem še en dan, da naberete čim največ dokazov krivde. Če smo sočasno z Vami našli prstane v pisarni gospoda Franklina Van Burnama, Vas gotovo ne bo oviralo, da nam popolnoma vse odkrito poveste. Izborno ste delali in prav radi \ am to pi iznamo.
 j^es ’
Prisiljena sem bila k tako brezpomembnim vzklikom, zakaj v resnici nisem vedela, kaj naj rečem. Kar sem pravkar izvedela, me je močno osupnilo. Gospod Gryce je bil mnenja, da sem o razkritju prstanov že vedela, da, da sem ga celo povzročila. Niti besedice si nisem upala izgovoriti, iz bojazni, da razodenem, kako nevedna in presenečena sem bila v resnici.
— O najdbi, ki se nam je posrečila, smo molčali, in upamo, da tudi Vi in Vaša služkinja o tem nikomur nič ne črhne?
— Moja služkinja?
(Dalje.)
Stvom, da se revolucionarno razpoloženje med delavstvom še ni ohladilo vkljub vsem krutim zasledovanjem, da so upori med vojaštvom in mornarico na dnevnem redu. To vse je treba pred svetom prikriti, treba je razburjenim duhovom doma pokazati drugo smer. Vojna na Balkanu je najlepša prilika za vojno Rusije proti Turčiji, to bi bila vojna, za katero bi se verno rusko ljudstvo razgrelo, ta vojna bi morda bila celo uspešna, ker kakor hitro bo morala turška armada odbijati napade Bolgarije Srbije, Grčije in črne gore, tedaj bo imela ruska armada, čeprav je zelo razdrapana, v azijatski Turčiji lehko delo. No, in za povod bi ruska vlada pač ne bila v zadregi, reševati bi šla »slovanske brate«, ki bi morali seveda po eventualni zmagi težko plačevati to reševanje. Ruske katorge so obširne, ruski biči so vedno zviti in v Sibiriji je še mnogo prostora, tudi za »slovanske brate«, ki bi imeli slučajno trdno hrbtišče. Izguba ne preti pri taki vojni, saj človeško življenje je v Peterburgu v najnižjem kurzu, kaj to če tisoči in tisoči pognoje s svojo toplo, mlado krvjo bojišče. In zato se ne čudimo Janovem obličju Rusije: pred Evropo se poti za mir, obenem pa je na njen migljaj udaril Črnogorski Nikita čez mejo na povelje svojega »velikega brata« v Peterburgu.
Ali pustolovci, ki delajo na Ruskem politiko, namreč ono politiko, ki obvelja, ne ono, ki ima uradni pečat, so se že enkrat opekli. Težišče sedanjega položaja Je v tem, če se bo znala Rusija pri eventualnem vojnem pohodu v Turčijo izogniti Avstriji. Zakaj Avstrija je od Jtata 1908 dalje, od časa slavne aneksije, postala »balkanska sila«: braniti bo morala rop Bosne In Hercegovine. Zmagujoča Srbija bi bila resna nevarnost avstrijskemu imperializmu in na Dunaju so^ prav resno odločeni, da zatro vse srbske požcljivostl v kalu. Avstrijska buržvazija potrebuje orient in Rusija ji Je ne-varen tekmec. Javna tajnost Je, da Je napetost med Avstrijo in Rusijo silno narasla odkar Je Aehrenthal anektiral Bosno in Hercegovino in da ruski nacionalisti z vsemi močmi ščuvajo proti Avstriji In da hočejo vdahniti panslavizmu novo življenje, s tem, da se laskajo zlasti Cehom in Rusi-nom. Vsa ta nasprotstva so bila že dostikrat povod za razburljive vesti o preteči vojni. Balkanski sedanji položaj je seveda vse odnošaje tned obema državama le še poostril.
Iz te vojne se lahko izcimi svetovna vojna, ako obstanejo sedanje dvo- in trozveze. V tem le nevarnost. Ako bo ostala vojna »lokalizirana« — za to lično besedo se je obogatel politični besednjak ob balkanski vojni — ako si bosta stali Rusija in Avstrija sami nasproti, tedaj ni skoro nobenega dvoma o izidu vojne: ruska armada ni pripravljena za vojno. Preden bi prišlo dovelj čet na mejo, bi pretekli tedni in v tem času bi bili poraženi Rusi drug za drugim. Ti porazi bi povzročili, da bi na novo vzplamtela revolucija. To je popolnoma gotovo. In vendar mobilizira Rusija svoje čete na Poljskem, samo da bi izzvala Avstrijo, čeprav taji ruska vlada mobilizacijo in izzivanje. Pnski di-plomatie hazardirajo: računajo na zveze, predvsem na Nemčijo, ki je zaveznica Avstrije in nekoliko prikrita zaveznica Rusije, upajo pač, da bo Nemčija odvrnila Avstrijo od vojne. Ob poliski meji pripravljene čete, na Balkanu vojni požar — in če gre po sreči, bodo ruski polki marširali od Kavkaza proti jugovzhodu.
MANIFEST NEMŠKIH IN ANGLEŠKIH DELAVCEV.
Angleška delavska stranka objavlja manifest, ki so ga podpisali vsi člani delavske stranke v angleški spodnji zbornici in člani socialno demokratične državnozborske frakcije v Nemčiji. Manifest pravi med drugim:
»Delavci v Nemčiji ne goje nobenih sovražnih čuvstev proti Angliji, kakor tudi angleških delavcev ne navdajajo taka čuvstva proti Nemčiji. Prav nič ne žtelc, da žrtvujejo, razen žrtev življenja in zdravja, ki jih morajo žrtvovati dan za dnem na tlaki kapitala, še hekatombe svojih sodrugov v bitkah na suhem in na morju. Zategadelj se najostrejše bore proti vojnim hujskačem tu in tam. Ne ojačenje kapitalističnega blaznega oboroževanja, ampak njega odstranitev, ne shujskanje, ampak spo-raznmljenje obeh narodnosti: to je, kar zahtevajo. Vojna med Anglijo in Nemčijo bi morala privesti do katastrofe, kakor je zgodovina še ni doživela. Vsi, ki povzročajo tako nevarnost, za-greše brezbožno hudodelstvo nad človeštvom. To pa more preprečiti le na najvišjo stopnjo (dvignjena moč delavskih razredov obeh naših ljudstev. Mi, kot zastopniki razredno/.avednega organiziranega delavstva, zato pozivamo vas Belavce vse, da se pridružite našim organizacijam, pa zabranite, da se kultura in civilizacija ne strmoglavita v prepad in se ne uničijo nešteta človeška življenja. Delavci Anglije in Nemčije! Kjerkoli se snidete, zavedajte se 'svoje zgodovinske naloge za blaginjo, agitirajte in organizirajte za sporazum med narodi in za mir!«
IZ ZGODOVINE BALKANSKIH VOJEN.
V začetku nove balkanske vojne bo čita-'teljem gotovo dobrodošel kratek pregled o najvažnejših vojnih in političnih odločitvah, ki so fce završile v minulih dobah na Balkanu. Seveda ne moremo podati seznama vseh vojnih In političnih zapletljajev, ker bi zašli predaleč.
Leto 1459; Turčija podjarmi Srbijo.
L. 1463: Turk! podjarmijo večji del Bosne.
L. 1do i“Qt; Volna Črne rrr>rr Pusije in A^-'" 'r"TčiH. ki doživi hud'' noraze.
L. 1831: Turčija uduši vstaje v Albaniji in Bosni. •
L. 1851: I určija začne vojno s črno goro, fe jo mora vsled protesta Avstrije ustaviti.
L. 1875: Vstaja v Hercegovini. Ker so imeli Turki nezadostne voine sile, je niso udušili.
L. 1876: Vojna Črne gore. združene s Sr-6iJo, proti Turčiji. Črnogorci. 25.000 mož močni, porazijo Turke. Po svetoštefanskem miru se poveča Črna gora za polovico in je neodvisna.
L. 1877 do^ 1878: Rusko-tursKa vojna, ki se konča s turškim porazom. Rusija zagospoduje na balkanskem polotoku.
L. 1878: Po Bismarckovem posredovanju se skliče berlinski kongres, ki razglasi Srbijo, Cruo goro in Rumunijo za neodvisne, Bolgarijo pa za avtonomno knežino, ki plačuje tribut. Avstrija dobi upravo Bosne in Hercegovine.
Ljubljana in Kranjsko.
— Smešne geste. Moloh je že dobil svojo letošnjo porcijo in sedanjega avstrijskega režima najpokornejša opozicija, klerikalni poslanci smejo se zopet izkopati iz vladinovstva in glumiti opozicionalce. Prehod od črnožoltega fortissima v iredentistični cresccndo markirajo takole:
»Spričo še vedno trajajočega tiranstva na Hrvatskem in vpliva osvobodilne vojske na Balkanu je treba postaviti za bodoči razvoj” zelo resno prognozo, katera nalaga zastopnikom Jugoslovanov dolžnost v skrbi za bodočnost tirati izključno jugoslovan. politiko, ki se ne bo na nobeno drugo stvar ozirala. Storili so se zelo dalekosežni sklepi v tem oziru.«
Da se zavarujemo vnaprej pred očitkom denuncijacije! Klerikalni iredentizem je tako resen, kakor je resna klerikalna opozicional-nost. Dunajska vlada se prejkoslej lehko zanaša na svojo klerikalno služinčad!
— Magistratno gospodarstvo. »Sl. N.« trdi, da je liberalni občinski svetnik Črne odložil svoj mandat, ker se je preselil v Šiško, in ne zato, da omogoči imenovanje svojega brata za ravnatelja »Mestne hranilnice«.
— Predavanje. Preteklo sredo je predaval v ljubljanski »Vzajemnosti« sodrug Cobal iz Zagorja o početku in razvoju delavskega gibanja na Slovenskem, sinoči pa sodr. Kocmur 0 raz.v.°iu Človeške družbe. Obe predavanji sta bili prav dobro obiskani. Izvajanja sodr. Cobala priobčimo o priliki v ekscerptu. Prihodnjo sredo predava sodr. prof. Franke o italijanski pesnici Adi Negri. V kratkem prične »Vzajemnost« z javnimi predavanji v veliki dvorani »Mestnega doma«.
— Predavanje. V soboto dne 26. oktobra 1912 ob 8. uri in pol zvečer predava v Delavskem domu, ulica Madonnina 15. dr. Anton Dermota o predmetu: Evolucija, revolucija in demokracija. Vstopnina 20 vin. Predmet ie zelo važen in zanimiv. — Pričakujemo obilne udeležbe.
Ubogi Urban. Pod tem naslovom smo ze aprila meseca poročali o avtomobilski nesreči na Dunajski cesti, ki je ugrabila mlademu dekletu življenje. — Žalostna avtomobilska nesreča se je v soboto končala pred tukajšnjem sodiščem, g. Camernik je dobil 6 mesecev kmet Blaž Podgoršek pa 4 mesece, g. Čamernika Je zagovarjal dr. Pegan. Podgorška pa dr. Novak. Ne bi omenjali te stvri, če ne bi videli v tej obsodbi nedolžne žrtve, namreč kmeta, ki je dobil zato, ker ni imel svetilke, 4 mesece ieče. Ze takrat smo dejali, da izključna krivda zadene samo g. Čamernika, kmeta pa le v toliko ker ni imel Svetlike. Ne vemo. kakšno razpoloženje ie bilo v usodnem trenotku v avtomobilu. zdi se pa nam. da bi se avtomobil ravno tako zaletel v kmetov voz. če bi tudi imel kmet svetilko na vozu. Ako se krivda danes zavrača na kmeta, ki je revež, moramo še enkrat konstatirati z vso odločnostjo, da kmet ni zakrivil nesreče, zato se pa tudi nikakor ne moremo strinjati t obsodbo, ki je zadela ubogega Urbana. Eno je gotovo ako bi g. Camernik vozil počasi in na levi strani, bi prav gotovo ne bilo nesreče, in ako izjavlja K- Camernik. da ie vozil počasi, potem ie pa tudi že povedal, da ne zna z avtomobilom voziti Ako bi v resnici vozil počasi — in kakor sam pravi, je zagledal kmetov voz v oddaljenosti 15 korakov — tedaj bi moral »kot izprašan šofer« avtomobil na licu mesta ostaviti, ne da bi se zaletel v kmečkega voznika, ki je vozil s 30 let starim. konjem in prav počasi. Ze 23. aprila smo dejali, da ne želimo druzega kot pravično sodbo, da bi pa kmet zato. ker ni imel svetilke dobil 4 mesece' ječe. tega pa prav gotovo nismo mislili, akoravno so takrat vsi meščanski, katoliški in liberalni listi udarili po kmetu in valili vso krivdo samo na kmeta, to pa seveda zato. ker je kmet revež in ker nima denarja. Kmet Podgoršek ni socialni demokrat toraj odpade vsaka senca pristranosti. Kakor čujemo. sta obe stranki vložili priziv zoper previsoko kazen; mi ne želimo ne temu ne onemu kazni, povemo pa naravnost, da kazen, ki jo ie dobil kmet Podgoršek je veliko, veliko previsoka, in upamo, da bo prizivno sodišče vso stvar še enkrat natančno preiskalo in na obe strani kazen znižalo.
— Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 27. oktobra ob 3. popoldne bo javen rudarski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Dnevni red: 1. Rudarska zadruga in službeni red. 2. Zakon o izplačevanju rudarskih mezd. Poročevalec sodrug Tokan. Rudarji, udeležite se shoda do zadnjega!
— O poštnih nabiralnikih v Ljubljani dobivamo mnogo in jako upravičenih pritožb. Ure. ki so pobirajo pisma iz nabiralnikov po mestu, so jako nesrečno izbrane in nikakor ne ustrezajo potrebam prometa in občinstva. Glavni nedostatek je vsekako, da se poštni nabiralniki praznijo vprvič šele okolo devetih dopoldne. Občinstvo, ki želi, da se ponoči oddana pisma v lokalnem prometu razneso po mestu s prvo pošto ali pa da v vnanjem prometu odhajajo s prvimi jutranjimi vlaki, je prisiljeno. da se potrudi ponoči do glavne pošte. Z ozirom na množico korespondence ob poznih večernih in nočnih urah je prav nujno želeti, da poštna uprava ugodi splošni želji občinstva in določi prvo pobiranje pisem na uro, ki bo omogočala ekspediranje pisem z jutranjimi vlaki in raznašanje s prvo ljubljansko pošto ob osmih. Drugo dopoldansko pobiranje naj bi zbiralo po mestu pismn. n^meniena, za ekspedicijo z opoldanskimi ylaki, tretje pisma za
prve popoldanske vlake in prvo popoldansko pošto, četrto za večerne vlake in peto za vlake, ki odhajajo ponoči na Gorenjsko, na Dunaj in proti Trstu. Upamo, da poštna uprava ne ostane gleha za potrebe ljubljanskega poštnega občinstva.
— Zborovanje trafikantov. V nedeljo dne 27. oktobra bo v Ljubljani v steklenem salonu hotela »Lloyd« ob pol 4. popoldne shod trafikantov. Po celi Avstriji približno v sto mestih bodo ta dan zborovanja trafikantov. Sklicatelj shoda je glavno vodstvo trafikantov na Dunaju. Poročalo se bo o korakih, ki so se že storili za izboljšanje stanja trafikantov, nadalje sc bo sklepalo o prošnji, ki naj bi se odposlala na državni zbor kakor tudi finančnemu ministru. 1 rafikantje, udeležite se tega shoda v največjem Številu!
— Na črnogorsko bojišče se odpeljejo izvrševat brezplačno zravniško prakso naslednji ljubljanski zdravniki:	gg.	dr. Krajec, dr.
Oražem, dr. Rudež. in dr. Šlajmer.
— Na Jesenicah dela mnogo delavcev v tvornicah Kranjske industrijske družbe že nekaj časa samo po tri in štiri dni na teden. Da je nastopila ta kriza, je vzrok balkanska vojna, ker se je prekinil izvoz železnih izdelkov na Balkan.
— »Gledališko društvo« na Jesenicah uprizori v nedeljo 27. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi ljudsko igro »Kmet in grajščak«, ki je vzeta iz dobe po odpravljeni tlaki. — Da ne bo o »Vseh svetih« kašljal po odru običajni »Mlinar«, se uprizori znamenita Grillparzerieva usodna žaloitrra .Prababica«.
— Vrtnarska šola. čim bolj bomo delali za razvoj vrtnarstva, tem boljše bo med nami splošno gmotno stanje; Čim več bo veselja do smiselnega dela in razumnega obdelovanja zemlje, tem veselejše in prijetnejše bo življenje. Ker je prepotrebno, da se stori nekoliko več za boljši razvoj vrtnarstva, se vljudno vabijo vsi, ki bi bili voljni sodelovati pri tej lepi in važni nalogi, da se blagovolijo priglasiti na naslov: »Gojkova vrnarska šola« v Kranju.
— Naš škof v rNovem Lurdu«. Iz Dolenjske nam pišejo: To že veste, da imamo Dolenjci svoj Lurd pri Šent Jerneju in ker so ga klerikalci krstili za »Novi Lurd«, bo Šel original na Francoskem kmalu rakom žvižgat. S kakšnimi nevrjetnimi sleparijami, se »dobro katoliško« in praznoverno ljudstvo izvablia tja doli. o tem več ob drugi priliki. Za danes Vam sporočamo le veselo vest. da se je tudi naš »prevzvišeni« nadpastir začel zanimati za »Novi Lurd«. Hudobni jeziki ccio pripovedujejo, da bosta škof in šentjernejski župnik, (ki ie dotlej ko so kmetje sami spravljali denar iz te božje poti. bil najhujši soviažnik »Novega Lurda«) napravila v »španoviji« kupčijo iz tega novega vira ljudske prismojenosti. Postavili so v tisti gošči, ki se imenuie »Novi Lurd«, že kapelo z oltarjem, nobožni božjepotniki, ki so vsako nedeljo vozijo tja kar trumoma iz vseli krajev, hočejo imeti timi mašo in sploh vse ceremonije na tem kraju novih čudežev. Aiipnfk bi jim to željo rad izpolnil, ali za to je treba dovoljonij od prevzvisenega nadpastirskega mesta. Zato so škofa prosili, naj bi si sedaj, ko podeljuje zakrament svete birme po dolenjskih krajih, osebno ogledal tc nove vrste blagoslovljene slepariie. škof jc z veseljem obljubil tej želji ugoditi, če mu bo le čas dopuščal. Upamo, da mu je, ko je v Šent Jerneju birmoval, čas dopustil napraviti tudi izlet v pol ure oddaljeni »Novi Lurd«, kjer so mu gotovo prepustili dohodke, nabrane po pobožnih romarjih. Da bi bil »prevzvišen’« na tem potu študiral sv. pismo, posebno pa za bitmovanje, vtežno poglavje »Dejanja apostolov«, tega ne moremo verjeti. Kajti v 8. poglavju beremo, ko sta prišla v Samarijo birmoval sv. Peter in sv. Janez tudi to-le: »Tedaj sta pokladala roke nanje in so prejemali sv. Duha. Videč pa Simon, da se po pokladanju rok apostolov daje sveti Duh, jima prinese denarja in reče: Dajte tudi meni to oblast, da prejme sv. Duha, na kogar položim roke. Peter pa mu reče: Srebro Tvoje naj s Teboj vred pogine, ker meniš, da se more dar Božji dobiti za denar. Nimaš ga dela, ne deleža v tej reči, kajti srce tvoje ni odkrito pri Bogu. Izpokori se torej od te hudobnosti svoie . . .« (Osmo poglavje od 17. do 22. vrste.) Najbrže tiaš Prevzvišeni tudi ni čital ostalih poglavij sv. pisma, tako n. pr. II. lista sv. Pavla do Ko-rinčanov, posebno 11. poglavje od 7. do 15. vrste, kjer sv. Pavel zatrjuje, da brezplačno vrši svoje dolžnosti kot namestnik Kristusa, ki je učil:	Brezplačno ste prejeli dar sv. Duha, brezplačno ga delite tudi drugim. Naš Prevzvišeni je na te malenkosti spotoma iz Ljubljane tia Dolenjsko najbrže pozabil, sicer bi ne bil na tej poti »polaganja rok za sprejem sv. Duha« nabasal štiri mernike cvenka avstrijske veljave. Ali pa je na te nauke pozabil samega veselia, da vidi »Novi Lurd«, nekdaj v neznani gošči priprost studcnec. ki bo za šentjernejškega župnika in za ljubljanskega škofa privreval bogat vir novih dohodkov.
— V mestni klavnici se je od 6. do 13. t. m. zaklalo 63 volov. 6 bikov, 9 krav, 202 prašiča, 133 telet. 54 koštrunov in 1 kozlič. Vpeljalo se je pa 157 kg mesa, 1 zaklan prašič in 3 zaklana teleta.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Dimc, delavka, 67 let. t— Franc Planinšek, rejenec, 11 dni. — Jera Pirnat, užitkarica. 80 let.
— S trebuhom za kruhom. V torek se Je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev in 20 Hrvatov, 20 Slovencev, 100 Hrvatov in Macedoncev se je povrnilo pa nazaj. 12 Domžalcev in Domžalk je šlo v Buka-rešt slamnike plest.
— Mlada begunca. V torek zjutraj je zasačila policija v nekem hlevu na Zabjaku pekovskega vajenca Jožefa Semraka in Ivana Šusterja, katera sta svojemu mojstru Ivanu Ah-leitnerju iz Celja pobegnila. Obadva so poslali odgonskim potom k mojstru x Celje. „__j—
. . . ^rtev nesrečne ljubezni. V deželni bolnici je umrla gdčna. Marica Peršič, železni.šk3 manipulantinja v Kranju. Dne 11. septembra sej je zastrupila v Kranju vsled nesrečne ljubezni, od takrat se je nahajala v deželni bolnici, kjer je za poškodbami včeraj umrla.
— Preprečena pot. V ponedeljek le" hotel v Ameriko Alojzij Debeljak jz Babnega polja pri Ložu ter se s tem rešiti vojaške suknje.
i sL11? v1?111 je PrePrečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik s tem, da ga je aretiral, rant je imel pri sebi 430 K 4 vin. denarja in tuj potni list.
— Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek se (za abonente nepar) drugič v sezoni uprizori w agnerjeva velika opera »Večni mornar«, ki ie pri premieri žela nallepše uspehe. Za nedeljo popoldan so pod režijo gospe Avguste Danilove pripravlja otroška predstava »Snegul-čica in Škratje.«
»Kinematograf Ideal«. Danes zadnji dan izvrstnega vzporeda. Drama »Skrivjiost Monte Carla«, kakor tudi francoska veseloigra »V D-vlaku ljubezni« sta dosegli popolni uspeh. Pa-the Journal in ostale slike so prve vrste. Na koncu vzbuja velekomična burka Moric med dvema plamenima. ki je jako dosti smeha. Jutri specialni večer. V soboto Strah pred bodočnostjo. Pripravila se Dr. Gar el Hama II. del detektivski fiini.
Knjigo veselja do življenja ,ki pouči našega bralca, kako si svojo moč in zdravje ohrani, ali kako si jo zopet pridobi če jo Je izgubil vsled preobloženja z delom ali vsled premnogega uživanja, dobi vsak, ki jo zahteva od Flektro-Vitalizer, zdravniškega instituta (Budimpešta, VI., Andržssvut 27. Mezzanin 172). — Nihče na| ne zamudi razširiti svoje znanje, ker vsebuje ta velezanimiva knjiga svete za zdrave in bolne.
Trfria.
— Slavnemu občinstvu se tem potom naznanja, da se imajo vsi oni, ki nameravajo v prihodnjem letu 1913 od županstva zahtevati kakršnokoli popravilo cest, jarkov, poti, vodovodov itd., priglasiti najpozneje do 28. t. m. pri županstvu da se njih želje vpoštevajo pri sestavi proračuna za 1. 1913. Kdor se do tega dneva ne zglasi pri podpisanem županstvu, tistega prošnja se med letom ne bo vpoštevala.
V Idriji, dne 20. oktobra 1912.
— Nov osebni moderno opremljen avtomobil za 16 oseb si je omislil g. Valentin Lapajne v Idriji. Avtomobil dobi g. Lapajne v kratkem, kar je pozdravljati že z ozirom na bližajočo se zimo. Potniki v avtomobilu bodo zavarovani proti mrazu in pralni. Videti je, da naša kritika, ki smo jo svoičas izrazili proti sedaniim avtomobilom g. Lapajneta ni bila brez pomena.	„
— Proti sklepom zadnje seje občinskega odbora sta vložena kar dva rekurza na deželni odbor. Gotovi ljudje v Idriji se pečajo s samimi rekurzi. Radovedni smo. če jim to v tovem času ne bo škodovalo. Prepričani hal h^do. da se bomo z vsemi rcknrzi v primernem času bavili.
— Javen shod, ki je bil 13. t. in., je obdelal samo prvo (očko dnevnega reda. Druga točka o občinskih razmerah se je vsled zavlačenja prve točke odstavila z dnevnega reda za drugi shod, ki se skliče samo za občinske razmere. Prav tako bo v kratkem še en shod o rudarskih razmerah. o katerih bo poročala na tem shodu izvoljena komisija. Želeti ie le, da se delavci za take shode boli zanimajo.
Štajersko.
— Seja > Vzajemnostjo v Celju. V nedeljo dopoldan ob pol enajstih imajo zaupniki društva »Vzaiemnost« se:o in zaupni sestanek: prosi se za obilno udeležbo.
— Žalosten obisk. Včeraj se je pripeljal posestnik Florijan Jekel iz Trbovelj, na obisk k svojim trem sinovom v Celje in se je hotel odpeljati ob tri četrt na I. domov; na kolodvoru pa mu je postalo slabo in se je zgrudil nezavesten na tla. Dospod dr. Premšak •jun., nui Je podelil prvo zdravniško pomoč, in le odredil. da so ga prenesli železničarji v Gizelino bolnišnico. Ker ima mož že daije časa želodčni katar, in želodčne krče. je malo upanja, da bi okreval.
— Nezgoda otroka. V Trbovljah so se otroci igrali na progi za prevažanje premoga. Ko je pridrdral prazni voziček, takozvani »Hund«, je skušal skočiti nanj triletni sin Maksa Krča, a mu je izpodletelo. da je padel pod voz, ki mu je obe nogi razdrobil.
— Samomor vojaka. V kavalerijski vojašnici v Mariboru se je ponoči obesil v Lands-kronu na Češkem rojeni trgovski pomočnik Leopold Miiller. Samomor je baje izvršil vsled neozdravljive bolezni.
— Nadležni potenuhi. Kraje to- in onstran Save vznemirjajo sedaj cele trume najrazličnejših liudi, ki so delali pri belokranjski železnici, sedaj se pa tod okoli klatijo brez strehe in zaslužka. Marsikateri kmet iim ie že moral neprostovoljno dati kruha in vina, ker so mu ero-zili z ognjem, ubojem itd. Prav origina1"0 m se maščevali nad neko posestnico Kralj na kranjski strani. Šil so ti postopači ravn mimo kleti, ko ie bila kmetica notri in so zahtevah od nje vina. Ker ga niso dobili so kmetico kratkomalo zaprli v klet m odšli. Moz je prišel šele tretji dan domu m našel vse v neredu, živino pa gladno; ko je iskal ženo. jo ie našel vso obupano v temni in vlažni kleti. Ptički, ki so to neredih, sn spvpdi tn^ns \7 krnia iztnnili.
Goriško.
— Javna ljudska knjižnica v Nabrežini
priredi na dan 10. novembra t. 1. »Martinov večer« z veselico, petjem in plesom. Sodeluje domači orkester. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, vabi k obilni udeležbi odbor.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu.
V smislu strankinih pravil in poslovnika naslovljene deželne organizacije sklicujemo letošnjo redno
DEŽELNO KONFERENCO
deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu
v nedeljo 24. novembra 1912 v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina št. 15.
PROVIZORIČNI DNEVNI RED:
1. a) Izvolitev predsedništva; b) izvolitev komisije za pregledovanje mandatov; c) izvolitev komisije za pregledovanje predlogov; d) izvolitev komisije za predložitev kandidatov novega političnega odbora in nadzorstva.
2. Poročila političnega odbora: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) nadzorstva.
3. Poročilo o delovanju tržaških socialističnih deželnozborskih poslancev in občinskih svetovalcev; poroča sodr. dr. Puecher.
4. Organizacija in agitacija.
5. Prihodnje deželnozborske in občinske .volitve v Trstu.
6. Strankin tisk in druga bojna in izobraževalna sredstva.
7. Sklepanje o predlogih krajnih shodov.
8. Izvolitev novega političnega odbora in nadzorstva.
9. Slučajnosti.
Konferenca prične ob 9. zjutraj m traja, z Siveurnim odmorom opoldne, do izčrpanja dnevnega reda.
Konferenca se vrši v zmislu opravilnika, ki ga je sklenila lanska deželna konferenca. Konferenco tvorijo zastopniki političnega in izvr-Ševalnega odbora; zastopniki krajnih političnih iprganizacij, zastopniki organiziranih delavcev In zastopniki kulturnih in gospodarskih skupin, k: delujejo v zmislu načel socialne demokracije.
Vsaka krajna organizacija ima pravico po-jlati za vsakih prvih 50 članov po d v a delegata in še po e n e g a za vsakih nadaljnih dvajset članov.
Vsaka skupina organiziranega delavstva in Vsaka kulturna ali gospodarska skupina pošljejo po dva delegata, ki morata biti politično organizirana.
Zastopniki strankinega in strokovnega časopisja, kakor tudi strokovni tajniki imajo na. konferenci sedež in glas. Delegatje se morajo Izkazati na konferenci z mandatom svoje skupine ali z mandatom shoda, na katerem so bili izvoljeni in s strankino izkaznico.
Imena delegatov se morajo naznaniti političnemu'odboru Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu najkasneje do 16. nove ml) ra t. I.
Konferenca sklepa z absolutno večino glasov z listki ali per acclarnationem.
Za politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu:
Rudoli Golouh, tajnik. Ivan Regent, predsednik.
KRAJNI SHODI.
V zmislu sklepa političnega odbora se bodo Vršili, začenši s prihodnjim tednom krajni shodi in z enakim dnevnim redom:
1. Poročilo.
2. Izvolitev delegatov.
3. Stavljenje predlogov za deželno konferenco.
4. Slučajnosti.
Kraje in dneve shodov naznanimo prihodnjič. Že sedaj pa priporočamo toplo vsem so-drugom, da se pripravijo za shode in za konferenco. Vsem kulturnim, gospodarskim in Strokovnim skupinam pa priporočamo, naj izvolijo takoj svoje delegate in jih do napovedanega roka naznanijo političnemu odboru.
Državni zbor.
Dunaj, 23. oktobra.
Generalna debata o epidemijskem zakonu se je danes končala. Poročevalec dr. Michl, nemški radikalec, je govoril za zakonski načrt, Jijegovi somišljeniki pa so proti njemu! Glasovanje Je jutri. Na koncu seje je prišlo do hrupnih prizorov med Cehi in Nemci zaradi barbarske zatvoritve Komenskega šol na Dunaju.
*
V naslednjem podajamo poročilo:
Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob
II.	dopoldne.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh sporoči, da sta delegaciji sklicani na dan 5. novembra.
Predsednik dr. Sylvester izjavi, da bo odredil volitve na eni prihodnjih sej.
Poslanec Stockler vloži nujen predlog o prepovedi terminske kupčije z žitom na buri uupeštanski borzi.
Epidemijskl zakon.
> ^°s:a"c,a FIah.rner, (nejnška del. stranka) in Simon Starck (svobodni socialist) govorita proti.
V imenu čeških radikalcev izjavi poslanec Farmanek, da bo glasoval za zakon.
Glavni govornik za dr. Schacheri (soc. dem.) povdarja, da je ravno balkanska vojna približala epidemijsko nevarnost. NajubožneJ-Si sloji utegnejo največ trpeti vsled epidemije.
Poslanec dr. Adler izjavlja, da je treba precej poguma za zavlačevanje tega zakona. Zakon bo varoval zdravje širokih plasti prebivalstva. Varstvo prebivalstva terja, da je zavarovano vsaj pred epidemijami in da se vodi boj proti povzročiteljem bolezni.
Glavni govoinik proti Velich (češki agra-fec) pripoveduje, da nalaga zakon težka bremena prebivalstvu(l)
Po sklepnem govoru poročevalca dr. Mi-chla se razprava piekine.
Popredsednik Conci naznani, da bo gla-.
sovanje o prehodu v specialno debato jutri, ker je popoldne pogreb umrlega poslanca Schlin-gerja.
Zapisnikar prebere dve interpelaciji ki protestirata
proti zatvoritvi Komenskega šol na Dunaju. Eno so vložili češki socialni demo-kratje, drugo ostale češke stranke. Med čita-njem interpelacij se dvigne na drugi galeriji več čeških dam. članic društ. Komenskega, ter vržejo
zavoj rdečih letakov v dvorano. Enako stori tudi mlad Človek iz poslanske lože na prvi galeriji. Letaki so bili tiskani nemško in češko ter so se obračali na poslance, da pripomorejo otvoritvi Komenskega šol.
Viharni prizori.
Ko nemški poslanci izprevidijo, za kaj gre, dvignejo silen hrup. Med njimi in češkimi poslanci pride do ostrega prerekanja. Predsednik zaman zvoni. Slednjič ukaže
izpraznenje galerije.
Galerijski sluge hočejo izvršiti ukaz. Češki poslanci dvigajo pesti proti predsedstvu in kriče na predsednika: Čuvaj! Po posredovanju čeških poslancev so dame ostale na galeriji.
Krščanski socialec dr. Jerzabek kriči: In vzlic temu ne dobite syojih šol!
Konec seje.
Sredi hrupa zaključuje podpresednik sejo in sporoči, da se prihodnja seja naznani pismeno. Ko poslanci opazijo, da so stoli predsedstva prazni, zapuste dvorano. Nemški poslanci kličejo Cehom: To je bila zmaga galerije nad poslansko zbornico! Cehi odgovarjajo: Kar se Je na Dunaju zgodilo, je evropski škandal!
Prihodnja seja jutri.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 24. oktobra. Gosposka zbornica je imela včeraj kratko sejo, na kateri so se izvršile volitve v delegacijo.
Vestnik organizacij.
Podružnica krojačev ima v nedeljo dne 27. oktobra svoj mesečni shod In vabi nanj vse krojaške pomočnike iz Ljubljane In okolice. Začetek cb 10. dopoldne.
Agitacijski sklad
dež. organizac je na Kranjskem.
IV. izkaz.
> Nabrali in vposlali so: Ljubljana: Koman Franc 1 K, Stermšek Gašper (Stermšek G. 1 K, Pregel A. 1 K,
Sstanek Fr. 1 K, Zittersciilager 80 vin., Sluga Tr. 20 vin.,’ irc P. 40 vin., Sedej A. 50 vin., Hoivat Mici 20 vin., Wod-lak 40 vin., Kolarič 40 vin., Šoštar 60 vin., Kovač 60 vin. Stvainik 30 vin., Kos B. 1 K,. Lichtcneggcr 40 vin., Kalan T. l K, Zajc I 20 vin., Jaklič Mihael 20 vin., F.ckcrt J. 50 vin., Rozman Ah 50 vin., Kastelic Fani 60 vin.j, skupaj 1J K
^otTiko K " ° °:	rCC ,vair+:70 Celokupna
Sodrugi, ki še niso obračunali, sc prosijo, da store to v najkrajšem času. Prispevke sprejema sodrug Stefan Lehpamer, Ljubljana, Šclenburgova ulica štev. 6, li. n a d s t r. Agitacijski sklad je naše bojno orožje; zato se sodrugi prosijo, da sc ga spominjajo vselej in povsod.
Zadnje vesti.
Vojna na Jtalkann.
DEVETURNA BITKA PRED DRINOPOLJEM.
Carigrad, 23. oktobra. Tukajšnji listi prinašajo poročila o bojih med rekama Tundžo In Marico. Boj je bil pri Marašu, 6 kilometrov zahodno od Drinopolja in je trajal devet ur. Bolgarske čete so štele 30.060 vojakov. Bolgari so bili poraženi in so bežali proti Kara-Agaču, pustivši na tisoče mrtvecev. Dalje poročajo listi o turški zmagi pri Kadrikbju, 25 kilometrov od Drinopolja. Turki so dobil! 11 topov, vjeli majorja in več vojakov. Boji so bili na različnih drugih krajih, povsod so bili Bolgari poraženi.
BOLGARSKA POROČILA O PRODIRANJU PROTI DRINOPOLJU.
Sofija, 24. oktobra. Bolgarska brzojavna korespondenca javlja: Na vseh črtah so hudi boji. Povsod se umikajo Turki. V ozemlju Ravlok gredo čete proti jugu. Tamraš je popolnoma odtrgan od turškega ozemlja. Bolgarska armada je pred Drinopoljem prispela do A rde. ItirkPso bežali v neredu in popolnoma zbegani. Pustili so ion mrtvih in 160 vjetnikov. Naše izgube so malenkostne. Na severno-zahodni strani Drinopolja smo zasedli važnejše točke, nakar se je pričel hud boj. Sovražnik je bežal proti trdnjavi. Mnogo mrtvih in ranjenih je obležalo, ki jih pa še nismo utegnili prešteti. Med bojem je pričel sovražnik streljati iz scverno-vzhodnih fortov, n ogenj je bil brezuspešen. Turška artjljcrija strelja slabo. Sovražna kolona je udrla iz trdnjave, a bila je uničena. Bolgarska kolona, ki je zavzela Vasiliko ob obali Črnega morja, je prodirala dalje proti Visi. Mesto Malico Tirnovo smo zavzeli. Turški vjefniki so pripovedovali, da je Turke presenetila bolgarska ofenziva in da turška armada nima dovolj živeža in da se je pričela kršiti disciplina. Turki požigajo vasi ob Struni!.
TURŠKA POROČILA O BOJIH Z BOLGARI.
Frankobrod, 24. oktobra. »Frankfurter Zei-tung« je dobila iz Carigrada od 22. t. m. brzojavko, oddano ob desetih 40 minut zvečer, ki iavlia, da so Turki odbili bolgarski napad na Klrkiliso. Bolgari so Izgubili okn»o 3000 mož in odšli proti meh. Turki so jim sledili na vsej črti. Druga brzojavka iz Carigrada javlja, da je Turčija dala v torek opoldne povelie za pričetek hojn 7mndiio od Tundžc ic bil orvi besen spopad in ob istom času so izvršili Turki naskok zahodno od Kalimandže, kjer boj še vedno traja, med tem W* u> nn vzhodni strani že končan S porazom RoVnrov.
BOLOAPSK! POPA7?
Dunaj, 24. oktobra. Neka tukajšnja' velika banka je dobila .včeraj zvečer brzojav i
ragrada, da so Turki zmagali Bolgare v bitki ob Marici. Vendar to še ni bila odločilna bitka, ki se bo bilo v treh, štirih dneh. Na obeh straneh je mrtvih na tisoče.
BOJI PRED KIRKILISO.
Carigrad, 24. oktobra. Bolgarska poročila o bojih pred Klrkiliso so strašno pretirana in zavita. Vse dosedanje praske so le pripravljalnega značaja.
BOLGARSKE ZMAGE.
Sofija, 24. oktobra. Posebne izdaje časnikov poročajo, da je Egri Palanka v bolgarskih rokah. Tudi Kirdžali so si osvojili Bolgari. V
Kirdžali so Bolgari vjeli turškega majorja z vojaškim oddelkom.
TURŠKI VOHUNI.
Sofija, 24. oktobra. V teku zadnjih dni so tukaj ustrelili več turških vohunov, med njimi tudi Turkinjo.
TURŠKO BRODOVJE FORSIRA POMORSKO BITKO.
Carigrad. 24. oktobra. Velike bojne ladje, pozvane s Črnega morja, so se združile z dvema korvetama in z rušilci torpedovk in odplule na Egejsko morje, da poiščejo grško brodovje in ga razbijejo v pomorski bitki. Na Črnem morju ostane le nekaj torpednih rušilcev za blokado bolgarske obale.
NAPAD TURŠKEGA BRODOVJA NA ATENE? ’
Carigrad, 24. oktobra. Turško brodovje je odplulo na Egejsko morje in ima nalog, da napade Atene.
IZKRCANJE TURŠKIH ČET NA BOLGARSKI OBALI.
Carigrad, 24. oktobra. Uradno se zanika-vajo vesti o izkrcanju turških čet v Varni in v Kavarni kot neresnične.
TURKI BOMBARDIRAJO VARNO.
Stara Zagora, 24. oktobra. Turške bojne ladje so zopet priplule predvčerajšnjem pred Varno, da bombardirajo mesto. Bombardiranje ni napravilo nobene škode. Turško brodovje je vnovič obstreljavalo tudi Burgas in Kavarno, a brez uspeha.
SRBI V PRIŠTINI.
Vranja, 23. oktobra. Po vročih bojih so Srbi včeraj ob 4. popoldne zasedli Prištino.
SRBSKA ZMAGA.
Beigrad, 24. pktobra. Vzhodno od Novega pa zarja ležečo turško utrdbo Gjurgjeva-Stubova so Srbi zavzeli.
SRBSKO PRODIRANJE.
Berlin, 24. oktobra. »Lokalanzeigcrjev« poročevalec javlja zavzetje Kumanove. Podrobnosti še niso znane. V Sandžaku in Stari Srbiji imajo I urki 40.000 Arnavtov, 10 bataljonov regularne armade in štiri baterije. Tretja srbska armada, ki prihaja od Prištine, je prodrla že čez Kosovo. Turki se umikajo. Srbske izgube so velike.
BUJANOVCE UNIČENE.
Carigrad, 24. oktobra. Bujanovce, kamor jc pribežalo mnogo Srbov, so turške čete zažgale. Mnogo prebivalcev so pomorili, drugi so zbezali v Skoplje.
KONCENTRACIJA SRBSKE ARMADE.
v	oktobra.	Srbska	armada sc bo
v njjbhzjem času združila pri Skoplju.
ŠTIRINAJSTURNA BITKA PRI SARANTO-POROSU.
Atene, 24. oktobra. General Danglis poroča, da je grška vojska prodirajoč zadela na prelazu Sarantoporos na močan turški odpor. Gb 10. dopoldne se je začela bitka, ki traja ob
polnoči še. Turki branijo trdovratno svoje postojanke. Naše čete sc bore z veliko hrabrostjo.
GRŠKA ARMADA.
Atene. 24. oktobra. Grške čete so v Sati-taforasu in so premagale 22 turških bataljonov s šestimi baterijami. Turki se umikajo proti
^erviji. Grki jih skušajo zajeti. V Atenah vlada splošno veselje nad to zmago.
GRŠKA BLOKADA.
Atene, 24. oktobra Blokado epirske obali so raztegnili do Butrinta.
ŠTIRJE NOVI GRŠKI TORPEDNI RUŠILCI V PIREJU.
Atene, 24. oktobra. V Pirej so pripluli štirje novi torpedni rušilci, ki jih je grška vlada kupila na Angleškem. Spremljali so transat-Lintshi parnik »Macedonia«, ki je pripeljal vojaške obvczance in strelivo iz Amerike.
IZPRED TARABOŠA. ZAVZETJE UTRDBE KRANJE.
Podgorica, 24. oktobra. Glavni stan črnogorske vojske je premaknjen v Plavnico. Prestolonaslednik Mirko poveljuje artiljeriji v Kopliku. Ves promet čez Skadrsko jezero Je ustavljen in vsi parniki — šest po številu — služijo vojaškemu prevozu. Divizija generala Lazoviča, ki je sestavljena iz bjelopavliške, ku-ske in zetske brigade in ki so se ji pridružila tri albanska plemena, prodira ob obali na notranji strani jezera. Med tem so Čete generala Mar-tinoviča bombardirale utrienl holm Kranje In ga zavzele; vMed tega uspeha se tudi trdnjava na Tarabošu ne bo dolgo več držala. Razširjene so celo govorice, da so jo Črnogorci z naskokom že osvojili. — Ostali oddelki prodirajo proti Skadru: tretjo divizijo generala Miloša Nikoliča podpira pri tem tudi druga divizija generala Lazoviča.
BOMBARDIRANJE TURŠKIH UTRDB PRED SKADROM.
Podgorica, 24. oktobra. Kralj Nikita. kraljica, kraljeva rodbina, ruski veliki knez Peter, velika kneginja, vojaški atašeji in člani diplomatskega zbora opazujejo s kraljevske jahte na skadrskem jezeru bombardiranje Taraboša. Srednja armada pod poveljstvom princa Danila se bliža Skadru, ki je že obkoljen od vseh strani. Severna vojska gre po osvojitvi Plave in Gusinja na pomoč vojski princa Danila. — Turki so poskusili napad na črnogorsko arti-Ijerijo, a so morali bežati. Artiljerija je začela obstreljavati utrdbe nad Skadrom. Nato so Črnogorci koncentrirali vse svoje sile in bombardirali Taraboš z vseh štirih strani naenkrat.
TURŠKA POSADKA SE UMAKNE IZ SKADRA?
Podgorica, 24. oktobra. Tu so razširjene govorice. da se turška posadka v Skadru, ki ji poveljuje Hasan Riza-beg, umakne v Prizren,
da se umakne neizogibni kapitulaciji ki je le še vprašanje nekaj dni.
NOVO POINCAREJEVO POSREDOVANjl?
Pariz, 24. oktobra. V tukajšnjih ofidalnih krogih še niso znane podrobnosti o bojih ob Marici; vedo pa, da bolgarska armada ni imela uspeha z drznim poskusom, da napade Carigrad; bolgarska ofenziva je bila poražena. Turčija pa bo v bližnjih dneh še pomnožila svoje Čete, ki so bile že zdaj v stanu, da odbijejo bolgarsko ofenzivo. Kakor hitro bodo znane posledice bolgarskega posredovanja, povabi Po-incare velesile na novo skupno akcijo, da se končajo sovražnosti.
NEVTRALNOST FRANCOSKE,
Pariz, 24. oktobra. Uradni list razglaša francosko nevtralnost napram balkanski vojni.
RUSKI POSLANIK NA DUNAJU. Beigrad, 24. oktobra. Ruski poslanik Hart-wlg je odpotoval na Dunaj; govore o skupni akciji Avstro-Ogrske in Rusije.
POGREB SODRUGA SCHLINGERJA.
Dunaj, 24. oktobra. Včeraj popoldne je bil pogreb poslanca sodruga Schlingerju, ki se ga je udeležilo na desettisoče ljudi. Med pogrebci sta bila tudi zbornični predsednik dr. Sylve-ster in podpredsednik sodrug Pernerstorfer, dunajski župan dr. Neumayer, socialno demokratični ter meščanski poslanci, občinski svetniki in deželnozborski poslanci. Nad grobom so govorili sodrugi Setlz, dr. Adler m Reumann
RUDARSKA STAVKA,
Praga, 24. oktobra. Rudarska stavka v kladenskem in šlanskem premogovem ok rož ju je pri kraju.
BERCliTOLD V ITALIJI.
Florenca, 24. oktobra. Vnanji minister grof Bcrchtold se je pripeljal včeraj opolnoči scin v družbi soproge ter italijanskega vnanjega ministra San Giuliana.
SASONOV OSTANE.
Dunaj. 24. oktobra. Z ozirom na vesti o Sasonovem odstopu poroča »N. W. T.« iz Peterburga: Sasonov ostane na svojem mestu in nadaljuje tudi nadalje svojo dosedanjo politiko do skrajnih konsekvenc. Politika Sasonova jc politika carja in ruske države.
ATENTAT NA RUSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Peterburg, 24. oktobra. Ruski prestolonaslednik je smrtnonevarno bolan. Bolezen zelo prikrivajo. Baje gre za nihilistični atentat proti ruski carski rodbini in prva žrtev je bil baje pi estolonaslednk. Atentator je bil preoblečen v dvornega lakaja in Je jirinca ranil v trebuh, baje v ledice.
Trst.
— Društvo »Ljudski oder« otvori v kratkem učni tečaj za italijanski jezik in opozarja vse one, ki bi se radi udeležili pouka, naj se takoj zglasijo zvečer v društvenem uradu ali lio dnevi pri oskrbniku delavskega doma A. Vaupotiču.
— O stenografskem tečaju. »Ljudski oder« otvori v kratkem stenografski tečaj. Naj omenimo pomen in važnost stenografije za delavstvo. Znanje stenografije ie bilo še v zadnjem času izključna last inteligenc, ker kdor se je je hotel naučiti, je moral imeti precej časa in znania. Kakor se pa vsaka stvar razvija in izpopolnjuje. tako se je tudi stenografija izpopolnila na način, da je lahko se je v kratkem naučiti. Stenografija ie zelo uspešno in praktično sredstvo za vsako nadaljno izobrazbo. Tega se je izobraženo delavstvo že zavedalo. Tako imamo na Dunaju tri iorganizacije delavskih stenografov in ena izmed teh izdaja tudi lastno glasilo »Der Arbeiterstenograph«. Ta organizacija šteje samo na Dunaiu 10 skupin z več kot 400 člani ter Je v zadnjem poslovnem letu po-dučevala v stenografiji več kot 1000 delavcev. S stenografijo si lahko prihrani čas In olajša delo vsak. kdor se veliko peča s pisanjem in čitanjem. Marsikdo je mnenja, da je težavno naučiti se stenografije. Pa ni tako. Res je treba nekoliko marljivosti, toda uspeh bogato poplača ves trud. Po 12 Tekcilah lahko vsakdo piše in čita v strenografiji. — Začetkom prihodnjega meseca Pf^ne v »Ljudskem odru« tak tečaj. Kdor želi udeležiti se tečaia. naj se prijavi pri sodrugu Golouhu ali pa naj se vpiše v listo, ki ie razobešena v društvenih prostorih. Tečaj je brezplačen in traja do novega leta.
— »Socialni tečaj« N. D X). Ta organizacija je otvorila letos tečaj, ki mu je dala ime »socialni«. Vstopnina znaša 2 vinarja in se nam zdi, .da sq, yredna predavanja na tem »social-
nem tečaju pač ravno toliko. Tako so nam povedali ljudje, ki so se udeležili parkrat tega tečaja. Pretečeni teden je »predaval« na tem tečaju dr. Kisovec o volitvah v bolniško blagajno. Pesnica je. da ni znal povedati gospod »predavatelj« nič drugega kakor to. da so uradniki pri bolniški blagajni mastno »premastno« plačani, in da se potrosi preveč za sna-ženje. za higijeno. Iz vsega predavanja je sililo na dan sovraštvo do sqcialne demokracije, ki ima v svojih rokah tudi upravo tržaške bolniške blagajne. Prav je. ako se hoče poučiti delavce o pravicah, ki bi jih morali imeti pri bolniških blagajnah. Tudi ne moremo oporekati ako se zahteva uvedba slovenskih tiskovin, slovenskih uradnikov t. j. več slovenščine v uradih in na zdravniških postajah bolniške blagajne. Ampak bolj potrebno je za sedaj, ako se pove delavcem kakšne pravice bi morali zahtevati zaradi bolniškega zavarovanja pri delodajalcih in zlasti pri slovenskih delodajalcih, ki so glede dolžnosti napram bolniškim blagajnam daleko za delodajalci drugih narodov. Toda zdi se nam, 'da nima socialni tečaj N. D. O. nobene druge naloge kakor obrekovati socialno demokracijo. Zato smo le veseli, ako se kakšno »predavanje« ne more vršiti zaradi pomanjkanja... »predavateljev«.
Delavsko gibanje.
= Konec dolgotrajnega štrajka. 30. septembra je poteklo dvanajst mesecev, odkar se je pričel štrajk na Illinois Central železnici in drugih Harrimanovih linijah. 30.000 delavcev v tvornicah omenjenih železnic je tedaj pričelo neizprosen boj za svoje pravice. Le malo število teh industrijskih bojevnikov je obupalo ter se podalo nazaj v stari jarem, a ogromna večina je vztrajala in je še voljna vztrajati v svojem boju vkljub velikim neprilikam, katere mora prenašati ves ta dolgi čas. Velika je moč kapitalizma in njihovih zaveznikov, ki z združenimi silami skušajo prisiliti izkoriščano delavstvo k brezpogojni pokorščini in udaji. Tem silnejša je ta moč, ker ima na svoji strani vso izvrševalno oblast, ki jo ščiti, varuje in pospešuje, toda še silnejša je moč delavske solidarnosti. Vsa peklenska sila kapitalizma je malenkost. ako so delavci med seboj složni in se po bratsko podpirajo med seboj ter sc tako spodbujajo k vztrajnosti. Tudi zastopniki Illinois Central železnice so se začeli umikati. Več sinov kompaniji' zvestih delovodij je prosilo za vstop v mednarodno kovaško bratovščino, kar znači. da je kompanija spoznala svoje obupno stališče in da misli na popolno kapitulacijo v najkrajši bodočnosti. Povodom obletnice štrajka se je vršilo nad sto ljudskih shodov zadnjo^ nedeljo v po štrajku prizadetih krajih. Najvažnejši med temi shodi je bil oni v Los Angeles, na katerem je govoril znani socialist in mayorski kandidat Job Harriman.
== Tarifna določila o dopustih. Pri sklepanju tarifnih pogodb skušajo delavske organizacije spraviti v pogodbe tudi določbe glede na vsakoleten dopust, ki je potreben za odpočitek. Organizacije do zadnjega časa v Avstriji niso v tem pogledu dosezale posebnih uspehov. Kakor poroča »Soziale Rundschau«, je imelo od 2522 tarif, ki so se sklenili v letih 1907 do 1910, določbe o dopustu 155 pogodb. Leta 1907 se je sklenilo 29 tarif s takimi določbami, leta 1908 23, 1909 57 in 1910 46. Število delavstva, ki je imelo te ugodnosti tarif, je znašalo 22.556. Res da imajo v pogodbah take določbe le nekateri poklici, dočim jih delavci rokodelskih in tovarniških obratov vobče nimajo. Glavno so udeleženi pri dopustih pivovarji in sorodne stroke, graiiške obrti, trgovski uslužbenci, prometni uslužbenci in slednjič tudi knjigovezi. Tudi tiskarji imajo domala povsod dopust, toda ti dopusti ne spadajo v to Statistiko, ker tiskarji nimajo glede na dopuste nobene določbe v tarifi. Pivovarji imajo določbe o dopustili v 72 pogodbah, grafiške stroke v 14, trgovski in prometni uslužbenci v 13. knjigovezi v šestih, časopisno nradništvo v petih itd. Dopust navadno ne velja za vse uslužbence v obratu. V pivovarnah na primer imajo dopust samo tisti uslužbenci, ki imajo mesečno ali tedensko plačo, dninarji, ki imajo dnevno plačo, pa nimajo dopusta. Mnogo pogodb tudi določa, da o razporeditvi dopustov odloča obratno vodstvo (glede na nujnost in množino dela) ali da se sme jemati dopust o slabem času, ko ni preveč dela. Nedelje in prazniki, ki so v času dopusta, se štejejo v dopust. Pričetni dopusti znašajo dva do 21 dni; ob daljšem službovanju so pa navadni dopusti od treh 'do 30" dni. Povprečni pričetni dopust -šteje največkrat po pet dni, manjkrat po tri dni. Daljše dopuste imajo grafični uslužbenci in trgovski. 116 pogodb določa karenco o dovoljevanju dopustov, 39 pa ne. Za pričetne dopuste znaša karenca v 41 primerih eno leto in v 58 primerih tri leta. Drugih 17 pogodb 2. 5 in 10 let. Nekatere pogodbe pa prepuščajo dovoljevanje dopustov prostemu dogovoru. Plačani clopust dovoljuje okroglo 100 pogodb izrečno, in pa.v nobeni tarifi nasprotne določbe. Pivo-variem odpade za časa dopusta prosto pivo. Sedem pogodb pa dovoljuje dopustnikom poleg cele plače še posebne refiilineracije v visokosti tedenske plače od. 10 do 30 K; to so nastavljene^ konzumnih društev, ekspedicijsko °^bie prj časnikih, delavci v tvornicah za kruh, sk-.aaiščni delavci, delavstvo s premogom. Nekatere določbe v tarifah še določajo končno, da morajo ‘delavce na dopustu nadomestiti delavci, ki niso na dopustu. Ideja delavskih dopustov se je torej že tudi pri nas precej udomačila. Dopusti so sicer navadno prekratki za uspešen odpočitek; vendar je pričetek napravljen, načelo je gmagalo in nadaljevati se mora delo za dopuste, ki bodo res služili delavstvu, izmučenemu delavstvu in mu pospešili ddševne in telesne moči, ki jih potrebuje zase in za svojce.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Tzclaja in zalaga založba »Zarje«.
(Tiska »Učiteljska Tiskarna« .v Ljubljani-
DELAVSKE
ZADRUGE
ZA
TRST, ISTRO IN FURLANIJO
Registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
---■	■	-	.MM 1 1	-
Uspeh našega skladišča
Dne 17. t. m. je bilo en mesec, odkar se je otvorilo novo skladišče oblek.
Četudi opremljeno v hitrici in nedovršeno zaradi prekasne dobave blaga, lokalov in pohištva, je novo skladišče vendar velikanski uspeh Delavskih konsumnih zadrug.
Člani so pokazali veliko zanimanje za novi oddelek našega poslovanja in prepričali so se tudi lahko takoj o ugodnostih, ki jim jih bo nudilo razširjeno podjetje. Prihiteli so mnogoštevilni člani tudi iz Milja, Izole, Kopra in Trž ča.
V teku prve mesečne dobe so se raz-pečale v novem skladišču proti gotovini sledeče množine blaga:
Oddelek izvršenih oblek in
krojačnica................K 16.417-34
Oddelek manufakture . . K 10.404-38 Oddelek obuval .... K 5.964.04 Oddelek pokrival .... K 3 592-90
Skupaj . . K 36.378-75
Računali smo zmerno le s polovico, doseženega prometa v prvem mesecu, in smo tudi priprave uredili razmeroma tem
nadam.„
Videč pa, da člani v neprimerno večjem številu obiskujejo svojo ustanovitev in se je dosegel nenavaden uspeh, dalje člani nenavadno pogostoma povprašujejo po različnih predmetih, s katerimi se uismo mislili založiti pa smo na poadlgi povpraševanja takoj poskrbeli, da se naše poslovanje primerno razširi.
Naročilo se je mnogo blaga in obogatilo se je skladišče s suknom za ženske in moške, z barhentom in drugim blagom. Dan na dan prihajajo velike množine blaga in v nekaj tednih bomo lahko rekli, da smo opremljeni s popolno izbero.
Člani, ki niso dobili vsega kar so si želeli, naj premislijo, da vodstvo iz previdnosti ni moglo prekoračiti zneska 100000 K za nabavo, predno je vedlo, kako bodo člani sprejeli te nove inciative. Videč pa podporo članov, poskrbeli bomo sedaj pogumno z vsemi močmi, da bomo zadostili njih željam in zahtevam.
Razširili pa bomo prodajne prostore deloma še v drugo nadstropje.
Proučuje se nadalje, kako bi pridebli oddelku za obuvala tudi delavnico in org&-niziralj prodajo y oddaljenih skbdiščjp, fjg. žele potom potnika.
Vpisovanje novih č^nov narašča, posebno odkar se je otvorilo novo skladišče oblači’,. Število pristopivših članov: v juliju ....	55
v avgustu ...	83
v septembru	.	.	249
v oktobru .	.	.	199
skupaj	.	.	586
od 1. julija do 17. oktobra,
Večina teh velikih 'uspehov je delo navdušenosti in neumorne propagande članov, in ako bode Vstala t?. delavnost članov nadalje, bomo imeli konec prihodnjega leta 10.000 članov.
V Trstu, dne 17. oktobra 1912.
Vodstvo.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Kovaški pomočniki
kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani.
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Ped Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z naplel Itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
(g) Brzojavni naalov: BAJEC, Ljubljana, (gj)
M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno feocesljonlran pokončevalee podgan, miši In mrče«.
Priznalno pismo:
Podpisani	potrdim, da	je	gospod Miroslav
Zor	izvršil v	moji hiši št.	37	in pripadajočem
gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan,	in sicer	potom nastavljenja strupenih pa-
stilj.	— Tekom osmih dni	in	še preje ni bilo
čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl in c e, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dljettično sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje hranil, vloge po
4'
o
v Ljubljani
0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Tisočere bolezni
se vgnezdijo v človeški organizem, eden trpi na živčni oslabelosti, hudem glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkanju spanja, drugi toži o bolečinah v križu, revmatizmu, protinu, ohromelostih, nevralgiji, tretjega mučijo živčne želodčne bolečine In se pritožuje o nedelavnosti črev, konge-stijah, četrti je malokrven, občuti mrzloto v ekstremitetah, se trese, peti je ohromel, koma) se premika tudi Zenske trpe pogosto na različnih ženskih boleznih. Pri vseh teh boleznih se za najbolj učinkovito sredstvo rabi
elektrieiteta, galvanski tok.
Brezplačna knjiga!
tričnl zdravilni metodi, obsega 64 strani in v bogato ilustro-vanih odstavkih opisuje izredno zdravilno moč elektrike. To knjigo dobi vsak bralec teh vrstic brez vsake obveznosti
gratis In Franko.
Electro-Vitalizer, zdravniški zavod
Budapešta, Andressy-ut 27, Mezzanln 172.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
— r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo \e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem ::	času.	::
Ki-«