172. številka. Ljubljana, v petek 31. julija. XVIII. leto, 1885 lihaja vaak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av stri jsko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za eden mesec 1 -Id. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jodeu uieauu L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat mk.i. po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če S8 trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli'- frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnislvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolna". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse nduiiuistrativno stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ • jeden mesec.......I „ 40 „ Upramvtstvo „8lov. Naroda". Nova postava proti delomrznim ljudem, potepuhom in prosjakom. (Dalje.) Nova postava bila je izdana in razposlana dno 11. junija 1885, torej je v moči počenši s 2 6. dnem t. m. Kdo je po novi postavi vlačugar ali potepuh? — „Kdor se brez opravka ali posla in dela okolu potepa ter ne more izkazati, da ima ob čem živeti ali da si pošteno prizadeva proživilo zadobiti, tak naj se kot vlačugar (potepuh) kaznuje" (§ 1). — Po postavi z 10. maja 1873 je bil potepuh tisti, kdor ni imel stanovitega doma ali ga je os t a vil ter se brez opravka in dela okolu potepal itd. — kakor v opredelbi (definfeiji) nove postave. Razlika je torej ta, da je odslej potepuh tudi tisti, ki ima svoj stanovit dom, ako le ne more izpričati, da kaj dela in da ima ali si prizadeva dobiti preživilo. Ni ravno treba, da bi se klatil od sela do sela, tudi če je zmirom v jednem kraji, je lahko potepuh. Mestni potepuhi se nevadno ne premaknejo iz mesta, v mestu imajo svoj stanovit dom (Wohnort); poprejšnja postava jih torej ni zadela, pač pa jih je nova, ki pozna vlačugarje tudi s stanovitim domom, klateče se po mestu iz ulic v ulice, po občini od selišča do selišča. Pojem vlačugarstva je torej sedaj mnogo širši; kaznjuje se sedaj lahko mnogi vlačugar, ki se poprej ni mogel, ker ni bil vlačugar v zmislu postave; kaznjujo se sedaj neimo-viti delomrzneži zavoljo vlačugarstva, četudi ostajajo na jednem mestu, v svojem domačem kraji. To vlačugarstvo pa je v bodoče pokoriti tudi s tršimi kaznimi. Nova postava ne razlikuje, aH je kdo zavoljo vlačugarstva'bil obsojen ali ne, nego brez razlike je sedaj za prestopek vlačugarstva kazen „oster zapor od jednega do treh mesecev; tudi mu se sme naložiti jedno ali več v § 523 kaz. pos. od 27. maja 1852 pod a) do e) naštetih poostril" (§ 1). Postave z 10. maja 1873 §. 4. glede na policijski nadzor nad obsojenimi potepuhi, ki so videti opasni varnosti svojine, velja tudi v bodoče, le da se prestopki proti utesnitvam policijskega nadzora (§. ^9 postave iz 1873. leta) ne kaznjuje jo, več po §. 10 iste postave z ostrim zaporom od osmih dnij do treh mesecev in s poostrili §. 253 kaz. postave. Odpade pa §. 2 postave iz 1873. leta in na njegovem mestu velja §. 3 nove postave, ki slove: „Takim za delo sposobnim osobam, ki nemajo nič dohodka in nič dopuščenega prislužka ter so nevarne ljudem in lastnini,*) sme varnostno ob-lastvo zapovedati, naj v določenem ji m roku izkažejo, da se žive* kakor se sme." Imenovani § 2 postave iz 1873. leta daje varnostnemu oblastvu isto moč, toda nikakor ne tako malo omejene in splošnje, ker 1. sa osobe, proti katerim je moč uporabljati, taksativno naštete, namreč tiste, ki so že bile pokaznjene zavoljo ponarejanja *) Ćast. gosp. Bvetnik Cigalo jo v državnem zakoniku bcHedo lastnino postavil za Ef gen t u m, dasl lastnina ali last znači najpreje Grundeigentum in j so delorarzni ljudje nevarni bolj premičnim stvarem nego zemljišču. Za E i {rent um bi torej kazalo poprijeti so besedo svojina. Uči tako LevBtik v Bvojcm „Županu", a tudi Bvčtnik Cigalo v svoji „Znanstveni terminologiji", kjer k besedi E i gen t um stoji nu prvem mestu svojina, potem še le last ali las t niti n. § Op. pia. javnih kreditnic, peneza, zavoljo požiganja itd.; moč varnostnega oblastva traje le, dokler ne pre-teko tri leta izza prestane kazni. Po novi postavi pa ni teh omejitev. Ne vprašaje, ali je bil kdo Že pokaznjen zavoljo kakega hudodelstva ali prestopka ali ne, kakor hitro zve varnostno oblastvo za delo-sposobno osobo, ki nema nič dohodka itd. (§. 3|, sme jo vprašati po izkazu. Po novem ni treba, da bi kdo bil že od sodnije pripoznan vlačugar, berač itd., sicer bi mu oblastvo ne moglo naložiti izkaza. Nego tudi tisti, ki ravno ni vlačugar, berač itd. v smislu nove zakonite opredelbe, pa je za delo sposoben in nema poštenega kruha ter je nevaren, mora se izkazati, da se živi, kakor se sme. Faktična delomržnja brez prejšnjih potrebnih ante-cidencij, le da je tudi opasna ljudem in svojini, je sedaj pod policijsko pažnjo, in kdor le-te ne zadovolji, zadene ga kazen. „Ako tega naročila" — pravi nadalje §.3 — „iz delomržnje ne izpolnijo, naj bodo z ostrim zaporom od osmih dnij do treh mesecev pokaznjeni; tudi se sme takim nalagati jeduo ali več v §. 253 kazenske postave od 27. maja 1852 pod a) do e) naštetih kazenskih poostril". Tudi ta kazen je mnogo trši, kakor je bila po §. 2 postave iz leta 1873 za jednaki prestopek. Tega prestopka se je poprej krivega storil pokaznjen vlačugar, sedaj pa se ga kdo lahko krivega stori, še prednoje padel v vlačugarstvo, predno se jo začel potepati, ker varnostno oblastvo more zasledovati neiniovitega delomrzneža in nevarnega človeka, čo se tudi še ne klati in okolu potepa. §. 3 nove postave torej velja sploh za delomrzne ljudi, če tudi neso ravno vlačugarji in berači. Tako tudi §. 4. A on Bega še nekoliko dalje. On ustanavlja: „Vsaka občina, na katere tleh biva ali se zateče oseba za delo sposobna, ki nema ob čem živeti, ni dopuščenega prislužka, ima pravico za mezdo (Ion) ali za dano v blagu (in natura) prehrano odkazati jej delo, kakeršno so prilega njenim sposobnostim. Ako se taka oseba brani, odka-zano jej delo storiti, naj bode pokaznjena z ostrim zaporom od osmih dnij do jednega meseca.1 To določilo je čisto novo. Pretrpelo je že mnogo napadov češ, da je nepraktično in nadležno za obč luske upravitelje. Toda novi propis vendor lahko izpol- LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja ^Itaislrlli. pogrozdnUco-v.) (Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P.) VII. Sodba in kazen. (Dalje.) Ho je izpil tudi to, ne da bi se bil kaj obotavljal. — Še pij! ponovil je Lonhou in podal mu tretjo časo. Ho izpil je še to in še vedno ohranil popolno zavest.. . Ko bi človek v normalnem duševnem stanji spil le pol čaše te pijače, gotovo bi zgubil zavednost v četrt ure. Ho pa je izpil tri čaše, pa vendar ni napravila pijača nobenega vidnega učinka. Očividno je bilo, da je živčna sistema k smrti obsojenega napela vse sile, in on je stal na nogah še vedno trdno in ohranil popolno zavest.. . To strašno upijanljevanje napravilo je na vse bridek utis. Vsi bo videli, da se Ho, nehote in ne vedoč bori proti omočenju, da je smrt, ki ga Čaka, dala njegovemu organizmu nečloveško moč. — Že pij! ponovil je Lonhou s tresočim glasom. Na njegovem obrazu so se začele zbirati kaplje hladnega potu. Nepričakovano na dolgo odlašajoča se smrtna kazen je tudi v njegovem srci vzbudila neko britkost in težo. Ho je izpil že dve čaši drugo za drugo. . . Minulo je še nekaj minut krajno neznosnega čakanja. ,. Pa najedenkrat jo Ho začel nekaj žlobodrati in energično mahati s svojo jedino roko. Hitro ga je zapuščala zavest. Noge so vedno bolj odpovedovadale ubijalcu in opotekale so pod težo njegovega telesa. .. . Minul je še jeden mi-nutek. Kar se je zgrudil Ho na travo, nekaj memrajoč vase. Položite ga v jamo! Vzdignili so nezavednega ubijalca in previdno spustili na mokro dno globoke jame. Ho je še nekaj žlobodral, pa kakor se je videlo, se ni nič zavedal. Oči so bile motne in na pol zakrite h kratu oslabevšimi, nizko visečimi trepalnicami. — Zakopavajte hitreje! zaklical je Lonhou z nekakim nenaravnim glasom. Grude vlažno prsti usipale so se na Ho-a. Kakor bi se bila ta britki trenutek ubijalcu povrnila iskra spomina, skušal je ustati pa ni mogel. .. Usta so se mu široko odprla, in izrazila neizrekljivo, grozo. Iz prsi se mu je izvil nečlovešk krik, zamolkel, obupen, tak, da je od njega slušateljem kar kri zledenela. .. Grude vlažno prsti so so mej tem dalje usipale v jamo, in zamolklo udarjale ob trepetajoče telo. Delali so hitro, trepetajoč in prizadevajoč si, ne gledati v jamo, umikajoč se očem obsojenega, ki so bile široko odprte, kakor bi prosile, da bi mu prizanesli. Čez nekaj sekund je Ho zopet prišel ob zavednost. .. Jama se je hitro polnila. . . Pri tej priči se je rahlo nasuta zemlja povzdignila in zopet usela. . . To je bilo poslednje strašno, morda celo zavedno prizadevanje rešiti se smrti. . . . Tedaj so začeli nanj metati zemljo s podvojeno energijo, kakor bi hoteli prej ko je moč končati življenje zločinca. Jama je bila že napolnena. Trdo so steptali zemljo potem pa olajšani vzdilinili in obrisali pot s čel. . . Ko so dovršili to strašno delo, bili so veseli, kakor bi se jim bil s pleč odvalil težek kamen. Samo Li-fu [bil je otožen in zamišljen. Strašen pogreb živega človeka napravil je nanj tako daveč utis, d" jc trdno sklenil popustiti družbo teh ljudij. Pozabil jc celo na svoje hrepenenje, da bi obogatel, mislil je samo, kako bi se hitreje vrnil pod streho njuje nekaj prav praktičnega. Z njim se lahko najde in spozna delonirzne ljudi. Kdor neče prijeti za odkazano mu delo, tistemu delo mrzi. Kdor je torej sumen, da je delomrzen, odkaže naj se mu delo in njegova mržnja do dela bode kmalu očita. Sumen je že tisti, ki je za delo sposoben, ki pa „ninia ob čem živeti, ni dopuščenega prislužkaJ. Vsaka občina, na katere tleh biva ali se zateče taka osoba, ima pravico, odkazati jej dela in ako se taka oseba brani delati, naj bode pokazujeua od osmih duij do jednega meseca. Poudarjati pa je, da taku osoba ni treba, da bi bila kaj nevarna ljudem in svojini. To zabteva se za prestopek §. 3,|ne pa tudi za prestopek §. 4. Občinski oblastniki imajo torej s tem paragrafom jako dobro sredstvo, držati v strahu domače postopače in tudi vnanje delo-mrineže, in če jim je kaj do redu in blaginje svoje domače občine, ne bodo tožili, da jim postava na-pravlja pot, po katerej pridejo delomržnji do živega. Vlačugarje iz vseh teh razredov je tudi moči držati v prisilnih delavnicah in popravnicah. Vnanje je tudi še na dalje smeti z odgonom in odpodoni odpravljati, ker postava s 27. julija 1871 ni nikakor odstranjena z novo postavo. Samo je pomneti da ima v bodoče slovo vlačugar obsežniši zakonit pomen, pomen, ki se je dokaj približal vsakdanjemu pomenu te besede. Po novej postavi so torej delomrzni ljudje kolikor smo do sedaj videli 1. vlačugarji (§. 1); 2. taki, ki so nevarni ljudem in svojini (§. 3); 3. taki, ki so le delomrzni (§, 4). Zadnjih dveh razredov samih na bebi ni poznala prejšnja postava, vlačugarje pa v e bolj omejenem zmislu. Najlaglje se bode deloinržnju zatirala po §. 4. A tudi kazni, kakor smo videli, so trše, upajmo, da torej bodo tudi izdatnejše. i Ihti jo arih,) l^oliitieiu ruzigletl. Inu saje dtkr/crie. V Ljubljani 31. julija. Po nekaterih listih se zopet piše, da odstopi urrti i mtiiiislor 4'oiirud ter ga bode nadomestil kak odličen parlamentarec z desnice. Kakor bi radi, da pojile Conrad, a vendar se nam ta vest ne zdi prav verojettai. Prevečkrat smo že bili varani v svojih nadah pod sedanjo vlado, da bi mogli takt.1 stvari tako Hitro verjeti. V <*»H<'iji ima pri volitvah za deželni zbor v kmetskih občinah vsak posestnik kakega v deželno desko upisancga zemljišča virilni glas. Ker so se pa poslednji čas v deželno desko upisana posestva jako razkosavala, seje število teh volilcev iako povekšalo, da jih je v nekaterih krajih skoro toliko ali pa še več kakor družili volilcev. Na ta način utegnejo samo ti virilisti odločiti izvolitev kakega deželnega poslanca. Že vlani je v deželnem zboru dr. Tadej Staikovski kazal na ta netlostati k. Sedaj, kakor slišimo, misli »e tako premeniti deželni volilni red, da bodo samo oni lastniki v deželno desko upisanih zemljišč obdržali virilue glasove, kateri plačujejo vsaj 25 gld. letnega zemljiškega davka. Sedaj ima nič manj kakor 1935 posestnikov virilne glasove, leta 1S76 jih je pa imelo še le 1153. Iz tega se tud: razvidi kako hitro se drobe posestva v Galiciji. Mej hrvatskimi opozicijskimi poslanci kroži uloga na predsedništvo sabora, da naj se skliče sabor. Ko se bode dovolj poslancev podpisalo, bode se uloga poslala predsedništvu zbora. V saboru se bode stavil predlog, da se ban toži zaradi tega, da je zaukazal prenesti več listin iz deželnega arhiva v poslopje deželne vlade. Debata o tem bode jako živahna, ker bodeta v tej zadevi obe opozicijski stranki jedini. Ogri kaj počasi plačujejo davke. Ostali so jih že toliko na dolgu, da primanjkuje denarja državi za najpotrebnejše stvari. Finančni minister je vsled tega zaukazal davkarijam strogo izterjati zaostale davke. Vnanje države. ItiiMki car, carica in prestolonaslednik od-plujejo z velikim spremstvom 2. avgusta na Finsko, 3. avgusta pridejo v Viborg, od tod odide car k manevrom pri Vilmanstrandu. V Helsingforsu hude car ostal več dnij. Delajo se že tam velike priprave. Car bode pri tej priliki vsprejel vse deželne stanove, senat. Priredil se bode tudi velik dvorni ples. Pri generalnem gubernatorji bode slavnostni obed. Car bode potem otvoril umetniško razstavo. Najberž bode tudi vseučilišče priredilo kako slavnost v čast prestolonasledniku, kakor svojemu kancelarju. Razni listi so že uganjevali, da letos k shodu avstrijskega in nemškega cesarja pride v Gastein tudi ruski car, da bi se tedaj ta shod razširil v shod treh cesarjev. Ker pa car odpotuje na Fin-ko in bode bival baš tedaj v Helsingforsu, ko se snideta nemški in avstrijski cesar v Gasteinu, letos ne bode shoda treh cesarjev. Vse, kar se je že o tem pisalo, bile so le prazne kombinacije. V Parizu zborujoča lufiiiMka denarna lumfrrciicn bode drug teden končala svoja posvetovanja. Sedaj je že gotovo, da se pogodba mej Francijo, Italijo in Švico za pet let obnovi, s pogojem, da po tej dobi te države na svoj račun prevzamejo srebrni denar, kateri so spravile v promet. Ali bode Belgija pristojala latinski denarni zvezi, še ni gotovo. FraneoMfci listi poročajo, da je o I \'2 milijonov, katere je zbornica dovolila za Madagaskar, že 7 porabljenih, ledaj bode treba kmalu novega kredita. Zdravje tiurnkeiuai velikemu vezirju se je hitreje /boljšalo, kakor se je pričakovalo. Včeraj se je že peljal k sultanu in potem predsedoval mini-sterskomu sovetu. Njegova bolezen je najbrž imela le političen značaj, to je tem verjetnejše, ker že dalje časa vojni minister Osman paša skuša izpod-kopati Sajd pašo« Sedaj so se pa najbrž stvari za vezirja na bolje obrnile in je zopet ozdravil. Mahdi je sicer mrtev, a to Hiidamii ni povrnilo miru. Posamični rodovi se sedaj bojujejo mej seboj. Egiptu pa sedaj neso več nevarni, ker ne-majo nobenega pravega vodje in so nesložni mej seboj. Mahdi ni umrl za osepnicami, ampak za tifusom, kateri neki strašno razsaja v Kartunui. Uzrok tej bolezni je velik smrad, ki je navstal od ueza-kopanih nirličev. Mahdijev naslednik Abdullah je neki jako izveden, a je le načelnik majhnega rodu, zategadelj ga nočejo pripoziiati načelniki družili rodov. Dopisi. Iz Kobarida HO. julija. [Izv. dop.] Gospod urednik! Kaj vendar počenjate?! To pa vendar ni prav in pošteno, da odpirate predale Vašega lista kar na dolgo in široko nekemu Eolskemu „Lačen-pergerju", ki nam našega narodnega (!) zastopnika g. Matijo tako živo slika! Da! da! naslikan pa je tako živo in istinito, da bi niti Rubens niti Rafael ne zmogla naslikati tako živih, naravnih „kampionov". In vendar nam Vaš Bolški dopisnik govori uprav iz srca in kaj hlastno prebiramo zanimive dopise. Radovedni smo, kako se skonča pravda, ki Vam jo je naklonil za velikonočne piruhe, ali pa za „karneval", I g. Matija, znameniti naš zastopnik v deželnem zboru in prvoboritelj za narodno naše pravo (?). Čudno vendar le, da ga ni kandidovala neka Goriška gospoda državnim poslancem, saj je vendar pri deželnozborskih volitvah gledala s ponosom cela Slovenija na rešitelja — g. Matijo?? Žal, da smo pripomogli k izvolitvi g. Matije v deželni zbor ravno mi, da smo vsi Kobaridci glasovali za človeka, ki nema niti duševnih zmožnostij, niti narodne zavesti. Denar mu je Bog in zakon! Da smo vedeli takrat, kar se je godilo za „ kulisami", tako bi mi ne glasovali nikdar za gospoda Matijo. Iz Gorice so nam ga gorko priporočali, Češ: „Če nam že ne bode koristil, nam tudi škodoval ne bode. Glasoval bode vedno le z narodnjaki." Prav! Drugi pot pa si izvolimo kacega prosjaka, ki bode gotovo vedno glasoval z narodnjaki — in mi storimo veliko delo usmiljenja. Kak značaj je g. Matija, prepričala se je ona gospoda prav lahko pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko je g. Matija glasoval za kneza Hohenlohe, ki Slovence crti, kakor se je sam izrazil. Drugi pot se ne bomo dali voditi tako slepo, ker bomo s svojim zaupanjem bolj previdni in štedljivi. Počakajmo še jedno leto, da bomo videli, kaj in koliko se bode skušalo storiti za nas, koliko koristi bode čez jedno leto — in potem .... Pridigovala se nam je disciplina in vedno le disciplina — in mi smo se tega načela tudi držali — a to je bilo zadnjikrat. Mislili smo si, da je cel Boleč za g. Matijo, a ko smo bili že v Tolminu, spoznali smo še le pravo razmerje. Če je bil kak revež, kak capinček, ta je volil ponižno svojega pašo. če smo pa zapazili krepkega, premožnega Bolčana — ta je pašo preklinjal ter obžaloval svoje sosede, ki so morali ubogati Neronovemu povelju. Že smo omahovali, že smo mislili glasovati za nasprotnega kandidata, velezaslužnega g. sodnika Jakopiča, -— kar se nam je zatrobilo v uho: „Ne rušite discipline!'' Reklo se nam je, da bi utegnil biti voljen de Pretiš — in tega smo se Kobaridci bali. Zdi se nam, da je bil to le nekak manever, ker de Pretiš je bil kandidat za Cervinjanski okraj — in bdo bi vender le čudno, da bi bil namestnik prevzel mandat v trgih in bi prepustil tako Cervinjanski okraj gotovo kakemu irredeutašu. Pa naj si bode že kakor koli -- gledali smo, da bi se naš ljubljenec (?) de Pretiš ne izvolil. Zakaj smo dali naše glasove g. Matiji? Zato, da je imel večino, če bi bili Kanalci držali svojo obljubo (in pregovoril jih je menda nek čruosuknjež. Sir — kozlički — in podobice), tedaj bi bili oddali svoje glasove tudi mi g. Jakopiču, ki bi imel veliko večino. G. Matija pa je iz hvaležnosti nekojim Ko-baridcem koj drugi dan poslal kozlička in kolo — sira. — No! Matija je poslanec, a nas je sram, jako sram, da nas zastopa. In Matija Vas toži, gospod urednik! Če je pravičen poštenjakovič, zakaj ni zavrnil obrekovanja javnim potom ? Zakaj se ni opravičil javnim potom ? Sramota za nas, da žive mej nami taki ljudje! — Opravičite se, g. Matija, podajte nam dokaze, da ni res, kar piše „Slovenski Narod" — in če nam dokažete, verovali Vam bomo. Dokler pa se no očistite, veljate v naših očeh kot človek, ki je nevre- očetove hiše. Li-fu-u še na misel ni prišlo, da je to še daleč, da vidi očetovo hišo še le po mnogih do-godljajih. VIII. Ostanki Ci-Laja. Poleg Ho-a zakopali so klateži ubitega Ilun-Ljaua, položili so na njegov grob nekaj večjih kamnov, da bi roparske zveri ne vznemirjevale njegovega prahu. Ko so končali svoje delo, useli so se klateži okrog grmade k posvetovanju. Po navadi prižgali so pipe, in molčali so žalostno, menda zaradi britkih utisov tega, kar so ravno kar doživeli. Dolgo časa ni nikdo motil molčanja. Potrpežljivo so čakali besede skušenega vodje starejšine Lonhou-a . . . Nazadnje spregovoril je on, pa tiho in počasi, kakor bi se bal vznemirjati prah živopo-kopanega ubijalca in Hun-Ljana. — Prehodili smo vse soteske in propade, pa zastonj, spregovoril je Lonhou. Nas so prehiteli drugi iskatelji . .. Časa je še dovolj, zdaj je še le osmi mesec*; lela . . . Pred desetim ne kaže hoditi domov. *) Leta 9867 prod K. r. sta po ukazu cesarju .Jao. kitajska Bvoadozvauoa >Si m Ho spravila v soglasja lunino leto, ki j l- bilo tedaj v navadi v Kituji inje fitelo 854 dnij, Li-fu se je stresel. Še dva meseca bode moral trpeti take utise in pomanjkanja! Dva meseca! Samo božestveni Fu more vedeti, kaj se more zgoditi v teh dveh mesecih ... Ali se mu posreči vrniti se živ v očetovsko hišo, k dragi Ljaj ? Li-fu bil je pripravljen takoj bežati domov, kakor mogoče najhitreje ostaviti zoprno mu družbo, pa strašno . . . Pota ne zna, mogel bi zaiti in moral bi morda umreti od glada ali pa bi prišel v kremplje nevarnim zverina ... „ Ali je mogoče iti samemu domov, neoboroženemu, po neznanej gošči, po katerej na tisoče zvitih zverinskih steza nareja tak labirint, da iz njega more priti samo izkušenec . . . Treba je čakati priložnosti . . . Morda sreča kje druge iskatelje, b solnčniuj letom, lur jo lunino loto krajšo za 11 dnij od solučnega, sta to dosegla, da sta k dvanajstim mesecem luninega lota, prldejala trinajsti mesec, kadar jc iz te jednajstdnevne razlike nabral cel mesec. Ta Bistem rabi v Kituji še dandanes. Na ta način Kitajci v lillotnej dobi sedemkrat pristavijo trinajsti mosee, tako da imajo v 19 letih 12 let /. dvanajstimi in 7 let s trinajstimi meseci. Vsak me-j soc so pri njih začenja s polno luno. Polna luna pred usto-i poin solnca v znamenje Vodnarju, to jo v januvarji ali fc-i brtivnrji rjim služi za začetek leta. 1'rvi mesec so po ki-j tajski imenuje ć'žen-lnc, poslednji pa La-Ino. Drugi meseci : v letu pa nemajo imen, ampak žtojejo so po vrsti: 2-gi, iJ-tji, 1-ti itd. litini mesoo je naS avgust. vračajoče se domov, ali pa tudi lovce?. .. Kje jih more srečati! ? To je nemogoče tu v gošči, nekaj tisoč verst proč od človeških bivališč..." Li-fu povesil je žalostno glavo, ves potrt od tacih misli j. — Peljati hočem vas daljo proti severu, nadaljeval je Lonhou, po kratkem prestanku, z ravno takim počasnim in tihim glasom. Peljati vas hočem v kraje, kjer še gotovo ni bival noben človek. Tam najdemo koren, gotovo ga najdemo. .. Tam se je skril pred človeškimi pogledi. .. Kdo pojde z menoj — povejte; kdor se boji in se hoče vrniti domov, pa naj gre. Jaz ga ne držim. Samo mislim, da nikdo izmej vas ne najde pota na Uidiiri. . . Zašli smo še mi jako daleč... Kaj hočete iti z menoj? . . . — Pojdemo, pojdemo! . .. Pelji nas, kamor hočeš, so otožno zagodrnjali Kuen-Lu, Seo-kvi in Ki-se. Samo Li-fu je molčal in zamišljen gledal v svetlo plame grmade. Zdelo se mu je, da vidi v tem plamenu žalosten obraz prekrasne Ljaj; ona stoji, in ga vabi k sebi, prijazno vabi.. . „0h, da bi bil kmalu doma!" prošinjala ga je britka misel. — Ali nečeš iti z nami, obrnil se je staroj-šina k zamišljenemu Li-fu-u. če nečeš .. . nikdo te ne drži. Pojdi domov ... Če le prideš? . .. den vseh dostojanstev, združenih v njego vej osobi. PriCakujte nezaupnice! $ %J^Si* ' Morda tudi Lačenperger? Iz rulju 29. julija. [Izv. dop.] Devetnajsto stoletje nazivlje se — in po vsi pravici — stoletje narodnostne ideje. Zgodovina zadnjih desetletij nam jglasno svedoči, kaj ta zmore sveta ta ideja Sto in stokrat potlačena silovitimi sredstvi od svobodi sovražnih nasilnikov, vzdignila se je zopet in zopet neoslabljena in slednjič po dolgih obupnih bojih praznovala svoje najsijajnejše triumpfe. Narodnostna ideja je dan-danes zvezda - vodnica, ona je kažipot vsem kulturnim narodom pri naporih njihovih za duševni in gmotni blagor. Čegavo srce ne bi se unelo v svetem ognji za blaženo to idejo?! Kdo bi jej ne posvetil vseh svojih srčnih simpatij ? Le nasilniki, ki nemajo srca za narod, ki menijo, da so narodi le zato na svetu, da bi robovali samopašnosti posamični kov, so nje protivniki. Kdor skuša udušiti v narodu zavest in narodni ponos, kdor stavi ovire narodni ideji, da se ne more svobodno razvijati, ta striže peroti svojemu rodu in tako zakrivlja, da rod ta ne more vzleteti višje in višje in se popeti do one stopinje, katero bi imel vsled nadarjenosti svoje zavzemati mej drugimi narodi; on spodkopava njega eksisten-cijo, on je grobokop svoji lastni krvi. Bogu bodi potoženo, da smo i mi Slovenci morali besedo „grobokop" poiskati v slovuiku svojem in jo, zlasti v zadnjih časih, čestokrat in z dobro podprtimi razlogi rabiti proti — kar je najžalostnejše — svojim lastnim rojakom. Mi posvečujemo sočutje svoje narodni ideji katerega — • koli naroda, mi smo nezavistne priče razvitka in napredka družin narodov, a le tedaj, ako znajo narodi ti biti pravični, ako so sredstva njihova poštena. Pravi rodoljub se ne bori le za narodno svobodo svojega lastnega rodu, on jo privošči iz vsega svojega srca tudi drugorodnim. In ravno to sveto pravilo se pri nas skruni na nezaslišan način, ako je govorjenje o pravicah avstrijskih Slovanov. Avstrijski laži-liboralui Nemci in Italijani se nam studijo, ker ne znajo biti pravični, ker so sredstva njihova v boji proti nam lažnjiva, podla in nemoralna. Da v srci teh naših protivnikov ni prostora za pravico, smo se že mnogokrati prepričali. Koliko krika, koliko lažij in psovanja morali smo čitati po italijanskih listih, ker so se pri dr-žavnozborskih volitvah v Dalmaciji pokazale posledice dejanskih razmer! Ogromna večina prebivalstva v Dalmaciji je slovanska^ naravno torej, da so zastopniki te dežele Slovani. A Italijani lažejo svetu, kakor da bi se jim Bog zna kake krivice godile. Istina je, da so zgubili gospodstvo v Dalmaciji — kakor se jim tudi že v Istri tla pod nogami ma-jejo — a to so le, kakor rečeno, posledica faktičnih razmer. Gospodstvo njihovo bilo je neosnovano in le po prejšnjih vladnih organih umetnimi sredstvi vzdržano. Verjemite nam, da le zavest, da je gospodstvo njihovo pri normalnih razmerah nemogoče, je kriva, da tako divjajo! Vse drugo je laž in hinavstvo. Tem izbruham divje strasti in ljutega sovraštva pritrkavajo vsekdar Dunajski listi laM-liberal-nega kalibra. Ganljivo je videti, kako lepo se spo- razumejo te dobre dušice. Migljej iz Zadra in takoj oglasi se celi kor na Dunaj i. Mislite pa, da se ti ljudje res tako radi imajo in odkritosrčno ljubijo? Kaj Še! To nemško-italijansko prijateljstvo je slično sporazumljenju dveh lopovov, ki gresta skupno plenit, a vsak z odločnim namenom v črni svoji duši, svojega druga prevariti in si, če le mogoče, ves plen osvojiti. Italijani mislijo, da bodo Nemci zanje kostanj iz žarjavice pobirali, a Nemci mislijo zopet, da bodo Italijani njim to uslugo storili. Varajo se drug druzega. Mi jim pa kličemo: Vse vaše spletke vam ne bodo nič hasnile! Ob bregovih sinje Adrije prebiva zdržema slovanski rod kot zvest čuvaj monarhje in slovanstva. Ta rod bode ustrajal v boji do zmage, ker tudi njega jo prošinila — pravična narodnostna ideja. C—t—č. It. Vranskega okraja 23. julija. [Izviren dopis.] Vrli narodni Žavčanje so nas zopet iznenadili z izborno veselico dne 26. t. m. Vspored bil je razdeljen na troje, v produkcije na glasoviru, gledališko predstavo in deklamacijo, pa da ne pozabim, še v ples. Muzikalni del prevzela je gospa Ch. Janičeva in gospod Košir kapelnik iz Budimpešte. Ouvertura iz Balfejeve opere „die Zigeunerin" je, kakor znano, jako težka in komplikovana muzikalna pijosa ali gospa Janičeva in gospod Košir ne poznata, kakor se nam je zdelo, težav na glasoviru, vsaj nam je to dokazala eksaktna in gladka izvršitev te točke. Jednako pohvalno igrali sta se tudi ostali točki: Rubinsteinev valjček in Ketterejevgalopp. Nadalje predstavljala se je veseloigra „Telegram" na lično in prikladno postavljenem odru. V prvej vrsti moramo navesti fin, eleganten in vendar povse neprisiljen nastop gospe Sircev6, Bila je prvič na javnem odru, a njena vrla igra nam vzbuja željo, da bi to vitko in nežno gospo večkrat in kmalu zopet videli na deskah, ki pomen jajo svet. Gospodičina Flisova in gospod Petri čok sta nam že vrlo znana popolna igralca, kakor sta tudi gg. Sirca in Janič svoji ulogi prav povoljno izvršila. Prvemu gospodu bi opomnili samo to, da opusti preurno hojo na odru sem in tja, ker to preveč moti. G. Kocbeck bode prav pripraven igralec. Treba le nekoliko več mimike in pa kot ljubimec nekaj več ognjevitosti. Mnogobrojna ude-ležitev pri tej veselici in jako živahen ples naj bode prirediteljem v spodbujo, da nas prav kmalu zopet razvesele. Sedaj so vrli Žavčanje stopili na stran neumorno delujočih Ptujčanov, to nas tembolj veseli, ker so Celjski Slovenci, kakor se nam dozdeva se zazibali v sladko spanje, iz kojega jih niti Savinjski „Sokol" ne bode mogel probuditi. Domače stvari. — (V Prag o.) Romanje na Velegrad je prepovedano, ne toliko zaradi epidemičnih boleznij, katerih on d u ni, temveč zaradi politiške nalezlji-vosti, katere nas čuva naših oblastev previdnost. Ta prepoved skrčila je sicer število udeležencev, ki bi vsi bili radi pohodili staroslavni Velegrad, a ostalo jih je vender še 80. Tem slednjim bodi naznanjeno, da so vsekakor odpeljemo čez Dunaj in Brno v Prago, a ne s posebnim, marveč z navadnim poštnim vlakom. Voz- nina pa ostane ista, kakor je bila za posebni vlak določena. Natančneje se bode vsakemu, kdor se je oglasil, pravočasno poročalo z dopisnico. Kdor bi pa še sedaj hotel pridružiti se, naj se nemudoma oglasi. — (Skrajna nujnost.) Ta teden doživeli smo redkost, da je bilo mesto revidenta pri računskem oddelku deželne vlude kranjske par dnij prej razpisano, predno je dotični gospod bil umirovljen. Ne vemo, kaj je bilo povod tej izrednej nujnosti, želeli bi pa, da bi se z jednako hitrostjo reševale druge nujnejše stvari in da bi nekoliko uvaževalo načelo „Noblesse oblige". — (Knjižica „Tis očletnica Metodo v a") se prav dobro razpečava in rodoljubi je pridno naročajo. Gosp. dr. Ivan Geršak v Ormoži naročil je razen mu že poslanih, na novo 300 izvodov. Tega gospoda vzgled naj posnemajo tudi drugi rodoljubi, saj je to knjižica po vsebini in po obliki vredna, da se širi, cena 10 kr., 1 kr. pa za pošto, je tako nizka, da si jo vsakdo jlahko omisli. — (Katoliško tiskovno društvo v Mariboru) imelo je včeraj svoj občni, močno obiskovan zbor. V odbor so voljeni gg.: Kosar, Ogradi, dr. Križanič, dr. Radej, dr. Glančnik, dr. Mlakar, prof. Skuhala, dr. Fevš, dr. Kukovič. Namestniki pa: kanonik Herg, dr. Ferk, prof. Majciger. — (Birmo van je) bode na Štajerskem: V 3. dan avgusta v Mozirji; 4. avgusta v Nacaretu; 5. avgusta v Rečici; G. avgusta v Gornjem Gradu; 7. avgusta pri sv. Frančišku; 8. avgusta v Ljubnem; 9. avgusta v Lučah; 10. avgusta v Solčavi. — (V odbor za ust a no vije nj o tiskarne v Mariboru) izvolil je občni zbor kat. tiskovnega društva gg : dra. Dominkuša, dra. Radoja, dr a. Glančnika, kanonika dra. Križaniča in dra. Ml a kar j a. — (Upraviteljstvo Ljubljanske deželne bolnišnice) naprosilo nas je, da na to, kar se je v „Slov. Narodu" dne 29. t. m. zaradi ure na cerkvenem zvoniku pisalo, sledeče objavimo: Gospod Zalokar volil je leta ltsb'3 za zidanje zvonika pri bolnišnični cerkvi 1000 gld. proti temu, da se za zvonik tudi ura omisli. Cerkveno pred-stojništvo prejelo je dne 17. julija 18G4 omenjenih 10U0 gld., ter porabilo, kakor spričuje računska kujiga, za napravo stolpne strehe in odra in za po- zlačenje križa......463 gld. 36 kr. za napravo ure. katero je Urban Avbel v Št. Vjdu pri Zatičini naredil........ 550 » -- » skupaj . . . 1013 gld. 36 kr. torej 13 gld. več, nego je volilo znašalo. Vprašanje, kje je ostalih 540 gld. je torej več, nego nepotrebno. Sicer pa naj se blagovoljno na znanje vzame, da jo ura vsa pohabljena in da se je uložila prošnja na deželni odbor, da dovoli potrebne troške. Kakor hitro bode prošnja rešena, dala se bode ura urarju, da jo popravi. Vsekakor pa bode treba dlje časa potrpeti, ker bode urar vzel uro na dom, da popravi in nadomesti obrabljene njene delo. — (Nova pošta.) Jutri otvori se poštni urad pri sv. Andraži v Slovenskih goricah. — (Spremembe v L a vantinski škofij i.) Knezškof. duhovni svetovalci postali so naslednji gg. župniki: Fr. Fon, Toma J ere ti n in Fr. Zu- Li-fu se je stresel. „Res da ne pridem !u šinilo mu je v glavo. „Raztrgale bi me zveri, kosti pa raznesle po Sihote Alinu." — No, kaj Li-fu, ali pojdeš z nami? ponovil je Lonhou svoje vprašanje. — Kam pa hočem iti, kakor z vami, odgovoril je zamolklo Li-fu. — In dobro storiš, da greš ... Od tod pojdemo v sotesko, kjer je pau raztrgal Ci-Laja, nadaljeval je Lonhou. Treba je najti tam popuščeno puško . . . Tam mora biti smodnik in kroglje. Vse nam prav pride: tega in druzega imamo malo . . . Ti, Seo-kvi, obrnil se je starejšina k pobeglemu vojaku, vzemi puško Ilun-Ljana in pojdi s Ki-se-om na lov. Vsi smo lačni, še zelo, kajti od včeraj zjutraj nesmo jeli. Jaz, Li-fu in Kuen-Lu pojdemo v to sotesko, kjer je raztrgan Ci-Laj ... Ti jo poznaš . . . Zvečer se snidemo. No, hajdi, Seo-kvi, hajdi! . . . Časa ne smeš zgubljati . . . — Ho, hajdimo tudi mi! . . . Kuen-Lu, vzemi sekiro llun-Ljana, rekel je Lonhou, ustajajoč. — Oh, da bi le dobili orožje Ci-Laja, pa tudi smodnika nam je jako treba, pristavil je zamišljeno, in vzel na hrbet svojo jednocevko. To puško bi tebi dal! obrnil se je starejšina k Li-fu-u. Poslednji strese se od tega obetanja. Že davno je želel imeti dobro puško, pa manjkalo mu je sredstev, da bi si jo omislil; tudi razveselil se je nekoliko obljubljenega daru. — Tedaj bodem pa pravi lovec, mislil si je in tresel se veselja, pogumno stopajoč po zvitej stezi . . . Pravi lovec bodem . . . Koliko bodem pobil divjačine, dobil panti,*) obogatim in Ljaj vzamem za ženo, sanjal je Li-fu in korakal za Lon-hou-om . . . Solnce se je že nagibalo k zapadu, ko so iskatelji žen-šena z Lonhou-om na čelu korakali doli v nevarno sotesko, katera je postala gomila Ci-Laja. Lonhou je stopal naprej z veliko previdnostjo, bistro je pogledaval po lepodišečem zelenji in vrhovih ceder, brestov in smrek. Izkušeni klatež je vsak trenotek pričakoval, da zagleda pautra ali tigra, ki se je kje skril v gošči. Postavil je zažgano prižigalnico na puškinega petelina in vsako sekundo bil je pripravljen ustreliti ga s krogljo, preverjen, *i Panti — mladi jelenovi rogovi. Cenijo jih jako visoko, od 100 do lf>U srebrnih rabljev za par. k teb rogov pripravljajo Kitajci lek, ki krepi organisem* da zadene. Lonhou je dobro vedel, dajeta mračna soteska pribežališče ropnih zverij. Žo prejšnja leta njegovega klatenja so iskatelji žen-šena baš v tej dolini bili večkrat napadeni in mnogo jih je bilo žrtva tega napada. Lonhou šel je dalje, držeč puško vedno pripravljeno za strel. Njegovi tovariši korakali so po zvitej poti z nič manjšo pozornostjo. Li-fu stiskal je v svojej desnici svoje jedino orožje — nož. Kuen-Lu bil je pripravljen vsako sekundo smrtno udariti s sekiro, katero je dobil po ubitem Hun-Ljanu. Ozka zverinska steza se je čudno vila pod dišečim svodom raznoobrazuih dreves, ki so nizko pripogibala, svoje veje k tlom. Pogostem so se morali plaziti skoraj po vseh štirih, — tako nizek je bil ta razkošni svod, kateri so naredile umetne roke prirode. V nekaterih mestih morali so si trebiti pot z noži in sekirami. Nogo so se njim zapletale ob vinsko trto, ki je kakor pisana, razkošna preproga pokrivala zemljo. Će tudi je bil jasen dan in je solnce svetilo na modrem nebu, vendar je v gošči vladala poluteuia in tišina, ki je napravljala neprijeten utis. (Dalje prih.) pančič. — Premeščena sta gg. kaplana: Josip Kotnik k sv. Štefanu, Andrej F i Ser v Koprivnico. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 31. julija. „Morning Post" piše: Giers zagotavljal je Thorntonu, da je car se izjavil : Hitra rešitev afganskega vprašanja bila bi življenske važnosti za svetovni mir, ki je njemu ravno tako pri srci, kakor drugim evropskim vlastim. Dunaj 30. julija. „Pol. Corr.u poroča iz Carigrada : Turška vlada naročila je pri Kruppu mnogo kanonov za oboroženje Bospora in Dardanel. V ta namen bode baje 800.000 funtov šterlingov vzela na posodo. Praga 30. julija. V današnji seji trgovinske zbornice vsprejeli so se (nasproti glasovali samo Nemci) naslednji predlogi: Vlada naj doseže, da se bode češkim poddružnicam banke odkazalo najmanj 50 milijonov. Poddružnica v Pragi naj se spremeni v glavno poddružnico, katero bode vodil predsednik in 8 ravnateljev, v Českej stanujočih. Pri vseh čeških poddruimicah čuvati se ima jezikovna ravnopravnost, vrednost bankovcev mora biti označena tudi v češkem jeziku. Benetke 30. julija. Oklopnica „Morosini" spustili so v prisotnosti kralja in kraljice danes v morje. London 30. julija. „Daily News" poročajo iz Askabada, da je tjakaj došlo povelje, naj se odpošljejo podkrepljenja ruskim četam v Mervu Pešaver 30. julija. Angleški poslanik odpotoval je v Kabul. Madrid 30. julija. Včeraj tukaj 41 ljudij za kolero zbolelo, 29 umrlo. V provinciji Saragosi 1024 zbolelo, 332 umrlo. Madrid 30. julija. V Huesci, v Aragoniji bili so včeraj povodom užitninskega zakona nemiri. Jedna osoba ubita. Proglasilo se je obsedno stanje in napravil se je zopet red. Jfc rž >a Ti ix r/ rt i 1 g . -*ss Prave ima selitlo: V Ljubljani: lekarna Gabri ei Pioooli, na Dunajikej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovein trgu. V Novem mesni: lekarna Dom. liizzoli, lekarna Josip Bcrgmaun. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. do G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Ml oh sel Guglielmo. V C olji: lehar J. Knpfon ohmied, V K ra n j: lekar I) rag. Savni ki V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Hlažek. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mi zzan. IHT Svaritev! Ker se v Badnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v skienico vtisneue besede: Echto Mariazeller Magentropfen — Brady ž Dostal — Apotheker, nklonica mora biti zapečatena z nafti m originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo ntisneno sod-hijsko spravljeno varnivoiio znamenje in zavoj ntora bjtl /■•< pečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki poilobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, daj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in podajalci. (DO—25 i—i—i r T7" o tovarniško društvo za izdelovanje iurij, oken in tal. Dunaj 13, ustanovljeno 1.1817. IV., Heumuhlgasse pod vodstvom II. JI AKlil JtT-a, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, (168—ti) bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela, katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".