Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anommni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 630 mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 208.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 13. septembra 1909. I ^kovm ^„n	Leto I
Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju.
Dalje.
Popoldne je g. dr. Koderman z gladko in veščo besedo tolmačil društveno zakonodajstvo, ki datira, kakor je povedal^ iz leta 1867. Pričujoči so slišali, da je ta zakon v današnji obliki plod revolucijonarnega gibanja v burnem letu 1848. V liberalni dobi so morali biti dani posebni poboji za ustanavljanje društev, pogoji, ki so bili včasih zelo rigorozni. Danes se v tem opaža že precejšen napredek in sicer ta, da sme vsakdo ustanoviti društvo. Seveda se razločuje med političnimi in nepolitičnimi društvi. Definiral je referent prvo in drugo. Pri političnih društvih je treba biti zelo opreznim, kajti predpisi so tako megleni in elastični, da se jih lahko na koji koli način tolmači. Politične oblasti sploh lahko zelo poljubno rabijo zakone. Leta 1848 n. pr. so bili Jugoslovani rešitelji Avstrije (Jelačič!) čez šestdeset let so pa sami izdajalci. Svoj čas so nekatere redove preganjali (1848), s že drugo leto so se ti lahko zopet naseljevali. Danes je, kakor rečeno, društveno pravo že dosti bolj sprejemljivo, vendar pa je še kljub temu treba temeljite reforme.
Govornik je razkladal, kako naj bodo društva ustanovljena, kaka jim bodijo pravila in cel osnutek, da jim državni organi ne morejo z lepa do živega. Preobširno bi bilo obnavljati njegove besede in tudi na tem mestu nepotrebno, ker bode itak Zveza nar. društev izdala brošuro o društvenem pravu. Mimogrede bodi omenjeno, da je referent priporočal zlasti društvenim odborom in v drugi vrsti vsem, da se vsaj nekoliko informirajo o tozadevnih predpisih. Za sedaj je priporočal knjižico dr. In-gwrja „Vereins- und Versammlungsrecht", ki jo bomo pač morali rabiti, dokler ne izide naša lastna.
Po tem zanimivem predavanju, ki ga je vsakdo slastno poslušal, se je razvil pogovor. Prvi je priporočal dr. Kukovec, da bi društveni predsedniki in tajniki vendar bolj študirali zakone, da ne bodo z malenkostnimi vprašanji, stavljenimi Zvezi, ovirali poslovanja.
G. Černe si želi na to nekaj pojasnil glede pravil in prilog. Njemu odgovarjata referent in dr. K u k o v e c. G. K n a f 1 i č misli, da bi bilo umestno, ako bi društveni zakoni prišli v kmetski koledar, ker bi se tako zelo razširili v občni prid. Odgovori se mu, da za letos tega ni možno izvesti, ker je prepozno. Po tem ustane na novo dr. Kukovec in bodri dodatno k prvi želji, da bi se sploh vsakdo moral bolj brigati za zakonodajstvo, ker ravno v tej stroki se šopiri obupna nevednost. G.Šetinc popolnoma umestno zahteva, da bi naj bili zakoni pisani v lepem slovenskem slogu, ne pa v takem uradnem žargonu, kakor smo ga vajeni z uradnih listov. Želi, da bi poslanci na to vplivali, da bodo zakone prevajali uradniki, ki so, kar se slovenščine tika, v svojem elementu.
Potovalni učitelj Ciril - Metodove družbe g. Ivan Prekoršek je govoril nato o društvenem življenju. Društva morajo dandanes, ko se je naš narod diferenciral, delovati popolnoma drugače kakor nekdaj. Čitalnice, nekdaj glavna opora našega narodnega gibanja po mestih in trgih, hirajo, če se niso prilagodile današnjim razmeram. Boj, ki se vrši za obstanek v socijal-nem življenju, moremo izvojevati le na strogo demokratični podlagi z izobrazbo. V društvih si bodimo enaki, manj izobražene moramo skušati dvigniti na višjo stopinjo omike in to storimo le s prijateljskim medsebojnim občevanjem in predavanji. Nekdanje čitalnice so bile manj izobraženim krogom zaprte in zaradi tega niso dosegale svojega pravega namena, to je izobrazbe nižjih slojev; današnja društva so nekaj popolnoma druzega in čim več jih je,
LI STEK.
Lažnjivka.
Iz knjige „Žene umetnikov" od Alfonza Daudet.
Posi. Jusip N.
Konec.
Nekoč pa sem jo resnično sumničil in imel temne slutnje. Nekega nedeljskega večera se namreč ni vrnila domov. Bil sem ves obupan. Kaj na., storim? Ali naj grem v Saint-Germain? To bi jo pa kompromitiralo. V največji skrbi sem prebil noč. Drugo jutro sklenem odpeljati se, kar vstopi ona vsa bleda, nemirna in razburjena. Zbolela ji je sestra in morala je ostati pri njej, da ji je stregla. Verjel sera ji, kar mi je pripovedovala, ne da bi me bila osupnila ploha besedi, ki jih je imela na razpolago na najmanjše vprašanje, in njeno pripovedovanje, polno neznatnih in postranskih reči, o odhodu, o zakasnelem vlaku, o nevljud-
nem železničnem uslužbencu i. t. d. Dvakrat ali trikrat se je še vrnila tisti teden v Saint - Germain in ostala tam tudi čez noč. Ko ji je sestra ozdravela, je začela spet svoje običajno, jednako-merno življenje.
K nesreči pa je zbolela kmalu n^to sama. Nekega dne je prišla od učne ure vsa bleda in trepetajoča domov. Zdravnik mi je rekel, da je njena bolezen posledica hudega prehlajenja in — neozdravljiva. Polotila se me je neizmerna žalost. Moja jedina misel je bila osladiti ji kolikor mogoče poslednje ure. Sklenil sem pripeljati in zbrati okoli njene postelje vse njene sorodnike, ki jih je tako .ljubila in na katerih imenitnost je bila zelo ponosna. O svojem namenu ji nisem omenil ničesar in sem pisal najprej njeni sestri v Saint-Germain. K velikemu rabinu sem se podal osebno. Ne vem več, v kako neprimernem času sem prišel k njemu. Veliki dogodki preobrazijo naše
tem bolje za nas, tem večji dokaz našega duševnega napredka in splošne prosvete. Nikakor pa ne gre prezirati v društvih našega ženstva, saj je naloga žene v življenju ista, če ne večja kakor moža, saj vendar ona mora prva vsaditi v srce svojega sina in svoje hčere narodni čut, narodno zavest in ponos. Če bodemo imeli izobraženo žen-stvo, potem še le bodemo mogli ga oprostiti pogubnega vpliva duhovstva, kateremu služi dandanes v političnem življenju le kot slepo orodje v dosego njegovih gospodstvaželjnih in sebičnih namenov. Končno je predavatelj govoril o stališču odbora napram ostalim članom društva. Razmerje mora biti vzgojevalno napram manj izobraženim društvenikom. Odbor se mora spreminjati in tako dati priliko tudi drugim, da pokažejo svoje vodilne zmožnosti, ker končno postane tudi najpotrpež-ljivejšemu društvenemu članu vodstvo enega samega odbora neznosno. Odbor mora gledati na to, da preseli društven lokal iz gostilne, da preseli društveno življenje v bolj tihe prostore, kjer si bodo člani društva lahko brez vsakega "hrupa in šuma izposojevali knjige in si tako razširjali svoje duševno obzorje. — Društvo mora nadalje gojiti predavanja, kar mora poskrbeti „Zveza nar. društev", potem prirejati veselice, ki naj ne bodo združene samo z zunanjim pompom, ampak tudi z izobraževalnim delom, in slednjič gledališke predstave.
Pri debati govori g. Pesek in priporoča predavanje s skioptikom. Gosp. Hudina je mnenja naj društva pri prirejanju veselic skušajo spojiti „sladko s koristnim". G. Prekoršek priporoča tudi ustanovitev ženskega društva v Celju, ki naj sistematično skrbi za izobrazbo svojih članic in skuša svoje delovanje raztegniti tudi na deželo.
Politična kronika.
v Položaj. Bienerthove konference so končane. V današnji seji ministrov
bode sklenjeno sklicati češki deželni zbor dne 21. tm. Določeno je, da otvori zborovanje deželni maršal princ Lob-kovic, kateri poda prezidijalna poročila ter pozove deželni zbor, naj si izvoli komisije po kurijah. Na to bo sklicana konferenca klubovih predsednikov, na kateri se bode «-'razpravljalo o nadalj-nem postopanju v deželnem zboru ino delavnem programu. Ako bode delavnost dež. zbora mogoča, bo trajalo zasedanje do 15. oktobra, potem bo pa odgodeno do decembra. Državni zbor bo sklican na 19. oktobr«, da reši pred vsem finančne predloge in sicer v prvi vrsti one. o katerih bodo morali tudi deželni zbori decembra meseca sklepati. Najvažnejše teh predlog so: zakon o oproščenju osebnega dohodninskega davka od deželnih doklad, zakon o davku na pivo itd. Zasedanje dež. zborov se bode tudi januarja 1910. nadaljevalo.
v Premene v ministerstvu ? „Zeit" poroča, da bode posledica delazmožno-sti češkega dež. zbora parlamentarna rekonstrukcija Bienerthovega kabineta. Iz ministerstva bi izstopili štirje člani in sicer: en Slovan, dva nemška liberalca in en kršč. socijalec. Udeležniki Bienerthovih konferenc pa trde, da to poročilo ne odgovarja resnici. Na baš končanih konferencah se je govorilo edino le o češ. del in ne o državnemu zboru. Saniranje češ. dež. zbora ne stoji s saniranjem državnega zbora v nobeni zvezi.
v Klerikalci o položaju. - Korresp. Austria poroča, da smatrajo kršč. so-cialci politični položaj sedaj po zvrše-nih konferencah za zbistren ter da bodo delali z vsemi močmi na to, da odstranijo obstrukcijo v državnem zboru. Obenem pa hočejourediti šolsko vprašanje na Dunaju in v nemških kronovinah ter oču-vati p oseb e čisto nemški zna-čaj teh kronovin na temelju posebnega nedotakljivegaza-kona. Korresp. Zentrum pa pravi, da bode saniranje državnega zbora zelo težavna stvar, ker stojita Slovanska jed-
življenje do korenin in odstranijo vse vsakdanje malenkosti, da pozabi človek v očigled temu na vse obzire . . . Zdi se mi, da je hotel veliki rabin ravno obedovati, ko sem vstopil. Bil je radi moje nujnosti vznemirjen in me je sprejel v predsobi.
„Gospod", sem ga ogovoril, „so trenotki v človeškem življenju, ko morajo utihniti in se poleči vsi malenkostni prepiri in sovraštvo . . ."
Okrenil je svoj spoštljivi obraz k meni in je bil očividno zelo presenečen.
Nadaljeval sem: „Vaša nečakinja umira."
„Moja nečakinja! . . . Saj nimam nobene nečakinje; vi se motite."
„Oh! Prosim vas, rotim vas, pozabite vse družinske prepire . . . Govorim o gospej Deloche, kapitanovi soprogi."
„Ne poznam gospe Dc.loche. Motite se v osebi, dragi gospod, zagotavljam vas.
Počasi me je spremljal do vrat; imel me je najbrž za šaljivca ali celo za znorelega. Seveda se mu je moralo zdeti moje vedenje čudno in nenavadno. Bil sem popolnoma osupnjen. Kar sem zvedel, me je strašno poparilo . . . Ona me je torej nalagala .... Pa čemu? ... — Naenkrat mi je šinila misel v glavo. Spomnil sem se naslova jedne njenih učenk, hčerke zelo znanega bankirja, o kateri mi je dostikrat pripovedovala in se podal tje.
Vprašam hišnega slugo: „Gospa Deloche?"
„Ni je tukaj."
„Da, vem . . . Mislim gospo, ki poučuje vaše gospodične na glasovir."
„Nimamo gospodične v hiši, niti glasovirja . . . Kaj želite pravzaprav ?"
Smejoč se, mi je pred nosom zaprl vrata. Nisem poizvedoval dalje. Prepričan sem bil, da dobim povsod isti odgovor in najdem povsod isto razočaranje ... Ko sem se vrnil domov,
nota in Poljska ljudska stranka prej ko slej na stališču, da Bienerthovi vladi ničesar ne dovolita.
Trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Danes se ministerski predsednik pogaja z zastopniki čeških ag-rarcev o trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Ob tej priliki bode morda načelnik vlade zvedel, kako razpoloženje vlada v slovanskih opozicijo-nalnih krogih glede saniranja parlamentarnega položaja.
v Velike vojaške vaje na Moravskem so končane. Cesar je Dišal ročno pismo namestniku baronu Heinoldu, v katerem mu nalaga, naj da prebivalstvu obeh narodnosti cesarsko zahvalo na znanje za vse dokaze udanosti do cesarja in cesarske hiše in za uzorno vedenje za časa velikih vaj vojaštvu nasproti. Te velike vaje so ne samo silno drage ampak tudi naporne. N. Fr. Pr. poroča iz Velikega Mezeriča, da je nadvojvoda Franc Salvator izjavil, da odklanja odgovornost ža to, da bi se njegovo utrujeno konjištvo uporabljalo še za nadaljne operacije za hrbtom severne armade. Oddelku nadvojvode Franca Salvatorja je bil dan v resnici en dan počitka. Bržkone je izjava nadvojvode zalegla.
v Grško. Napetost med Vojaško zvezo in dvornimi krogi je še vedno tako velika, da se nekateri boje, da bi utegnilo priti do meščanske vojske. Parlament bo sklican na 1. (14.) septembra. Vojaška zveza bode pritiskala na poslance, da se zasedanja udeleže in rešijo vsa vprašanja tikajoča se armade in mornarice. Novi Generalissimus, naslednik prestolonaslednika, je častništvu izjavil, da bode do spomladi čete tako izvežbal, da bodo vojaške vaje s 100 tisoč vojaki mogoče.
Dnevna kronika.
v Junaški oficir po vzgledu zagrebškega ulanca Draganiča je poročnik Juronowsky v Pragi. Ker se je v kavarni nekoliko spri z neko češko družbo in mu je ta dobro odgovarjala, je potegnil sabljo in ranil dva Čeha, ki sta hotela sabljo prestreči. Kavarnar je pozval patruljo, ki je divjega oficirja od vedla. Se Ii res tem ljudem v šolah samo pretepanje vceplja?
v „Servus Bfezina" so baje peli avstrijski mornarji na predvečer cesarjevega rojstva v Pekingu. Češko možtvo se je razburilo in k temu žvižgalo. Drugi dan so bili Čehi sojeni na 21 dni in edna šarža je bila degradirana. „Češke slovo" poziva poslance, naj se poučijo o zadevi.
v Peruvansko bolivianski konflikt, ki se je zopet razvnel radi meje, bo menda mirno končal.
Bojevali so se z gusarji francozki vojaki pri Saigonu v Aziji. Francozi so jih prijeli z bajoneti; v boju je bilo ubitih deset roparjev, Francozi pa štirje,
mi prineso pismo s poštnim pečatom Saint-Germain. Odprl sem ga, dasi sem vedel vže naprej, kaj mi prinaša. Glavni oskrbnik mi je pisal, da ne pozna nikake gospe Deloche in da sploh nima žene niti otrok.
To je bil zadnji udarec. Skozi pet let je bila torej vsaka njena beseda laž . . . Tisoč mislij, polnih ljubosumnosti, mi je šinilo v glavo.. Kakor blazen planem v sobo, kjer je ležala na smrtni postelji. Neštevilna so bila vprašanja, ki so me vznemirjala: „Po kaj si hodila tiste nedelje v Saint-Germain ?. v Kaj si počela celi dan ?... Kje si bila onokrat, ko te ni bilo domov ? . . . Govori vendar!" Sklonil sem se k njej, da bi citai v njenih lepih in še vedno ponosnih očeh odgovor, ki sem ga pričakoval nestrpljivo, toda ostala je nema in tiha.
Od jeze sem se tresel in vpil nad njo: „Ti nisi poučevala! Bil sem povsod, nikdo te ne pozna. Odkod si do-
dočim jih je umrlo pet za solnčarico. Ranjenih je devet.
v Na manevrih na Moravskem je bil nemški cesar zelo radodaren. Ni ga skoro bilo višjega oficirja, ki bi ne bil dobil kakega reda.
v 0 severnem tečaju. Kdo je prav za prav bil na severnem tečaju, ali Cook ali Peary, je neizvestno; kakor se kaže, sploh nobeden tečaja dosegel ni. Nastali ste dve močni struji, kojih ena se poteza za prvega in druga za slednjega. Vsa£ ima svoje privržence, ki ga slavijo — morda popolnoma neopravičeno. Nautiški krogi mislijo, da je Pearyjevo poročilo zelo neverjetno Dokazujejo, da ni možno, da bi bil on zmagal daljni pot s tečaja da rta Columbia v 17 dneh, ker je že v zračni črti 425 milj dolg. Na to je zopet še bolj neverojeten Pearyjev podatek, da bi bil 10. aprila, severno od rta Columbia utonil njegov prijatelj Malwin. Če je to res, potem Peary itak ni mogel biti na tečaju. Kajti, če je 7. aprila bil na tečaju, ni mogel biti 10. že tako daleč od tam, 45 milj od rta. — Ame-rikanci obema podtikajo neverjetne intrige.
v Kralj amerikanskih železnic, Har-riman, ki je pred par dnevi umrl, že ima tudi svoje naslednike, za katere je sam poskrbel. Vse njegove proge bodo upravljali R. S. Lovett, J. Krutshnitt in L. M. Lorrec.
v Iz Cetinja poročajo, da je knez Nikita sprejel profesorja Hraskega ter mu poveril hidrotehniške študije v Čr-liogori.
v Boji pri Melilli. Ker vidijo Španci, da jim treba pri Melilli pomoči, so mobilizirali novo divizijo, obstoječo iz ga-licijske in andaluzijske brigade. Poveljstvo je poverjeno generalu Ampredia.
v Blagoslov vojaških manevrov. Pri
Velikih Mezeričih na Moravskem se je zgodila grozna nesreča. V petek zvečer ob 10. uri je prišla dunajska kavalerij-ska divizija do Velikih MeseFič in je prenočila pod milim nebom. Vojaki so po dnevnem naporu kmalu zaspali. Krog polnoči pa priderejo sovražniki in njihovi žarkometi so malo ne oslepili konje. Ti so se besni odtrgali in divjali prek vojakov, kojih je 14 zelo težko ranjenih. Drugo jutro je manjkalo 60 konjev in trije eskadroni izmed štirih so bili bolni.
v Vabila za III. shod narodno-radi-kalnega dijaštva so razposlana. Če smo
koga pomotoma prezrli naj se oglasi, da se mu vabilo in spored pošljeta. Naprednjaki priglašajte se. Shod bo pokazal kje je več duševnih sil. Dokazal bo pa tudi, da je trditev klerikalnih listov, da je klerikalna dijaška organizacija najmočnejša na Slovenskem le pobožna žeija. — Tovariši naj se udeleže shoda z trakovi svojih akademičnih društev. Vse priglasitve na pripravljalni odbor za III. shod nar. rad. dijaštva, Ljubljana Mestni dom „Prosveta".
v Rumunski škofje proti madžari-zaciji. Rumunski škofje so imeli pretekli petek shod v Blažejevu, na katerem so odločno izrazili, da rajše resigni-rajo na svojedostojanstvoka-kor da bi duhovnikom in učiteljem naložili, (kakor to Appo-
bivala denar, čipke, zlatnino?" Pogledala me je z žalostnim, neskončno žalostnim obrazom — in to je bilo tudi vse . . . Res, prizanesti bi ji moral in pustiti, da bi vsaj umrla v miru . . . Toda preveč sem jo ljubil. Ljubosumnost je zmagala nad usmiljenostjo. Nadaljeval sem: „Celih pet let si me varala. Vsak dan, vsako uro si me nalagala. Poznaš celo moje življenje, a jaz o tvoji preteklosti ne vem ničesar. Ničesar, niti tvojega imena. Ime, ki ga nosiš, ni tvoje pravo ime, ali ne? O, lažnjivka, lažnjivka! Gledati moram, kako umira in niti ne vem, kako ji je ime! Kdo si vendar? Odkod si prišla? Kake namene si imela z menoj ? . . . Govori vendar! Vsaj jedno besedico!"
Vse zastonj! Namesto odgovora je obrnila svoj obraz proti steni, kakor da bi se bala, da mi zadnji pogled odkrije njeno skrivnost. Iu tako je umrla nesrečnica! Umrla nepoznana, lažnjivka do zadnje ure!
nyijev šolski zakon od njih zahteva), najpoučujejo verstvo v madžarskem jeziku.
Štajerske novice.
Velika ljudska slavnost „Zveze narodnih društev" v Celju. „Prijetno veži s koristnim", so mislili v odboru „Zveze"; zato so priredili včeraj po skoraj celotedenskem resnem delu veliko ljudsko slavnost v vseh prostorih krasnega našega Narodnega doma v Celju. Vprašam danes kogar hočem, domačina in tujca, mlado in staro: kako vam je včeraj ugajalo, in odgovori mi, da izborno. Veselični program je bil v istini tako sestavljen, da je imel v; akdo nekaj ; zabava in umetnost ste se družili v prijetno enoto. Popoldan se je žal vlila ploha, ki nam je odvrnila nekoliko obiskovalcev; vkljub temu pa lahko cenimo število udeležencev skoraj na tisoč. Veselice se niso udeležili samo ^»macini Celjani malodano polnoštevilno — vkliub proti-agitaciji od neke „napredne" strani — ampak opazili smo na svoje veselje zastopane tudi okoličane v velikih diužbah. Na prvem mestu stoji seveda Žalec, potem Št. Jur, Braslovče, Vransko, Mozirje, Zidani most — in, kdo bi mogel našteti vse? Na prostornem dvorišču se je postavil šotor za pivo in vino; v prvem so vešče gospodarile gospe Kapusova, Černetova in Pickova, v dragem pa gospe Rebekova, Spindler-jeva in Bevčeva s pomočjo gospodičen Blažinčičeve, Gregoričeve, Langerhol-čeve in Pečnikove; vino se je točilo iz celjske vinarske zadruge. Imeli smo že priliko pohvaliti izborno kakovost vin, ki izhajajo iz kleti te zadruge, zato nam pač ne bode treba danes te hvale ponavljati! Ko si došel v veliko dvorano, pa v resnici nisi vedel, kaj bi poprej občudoval: ali „lectarski" šotor, v katerem je prodajala gospa Diehlova nesrečnim zaljubljencem sveža, nepotrta srca in oskrbovala družinske očete s spomini za drage male, ali vse druge šotorje in kolibice ? V srčkanem cvetličnjaku so te oskrbele s šopkom gospodične Gregorinova, Melanija Ser-nečeva, Dolinarjeva in Helena Goričar-jeva iz Mozirja; v šotoru za narodno blago pri „Cirilu in Metodu" ste se sukali Gorenjki gospa Eia dr. Kala-nova in Anica Ogorelčeva (Konjice) ter Belokranjica g. Olga Zanierjeva (Št. Pavel pri Preb.) Pestre narodne noše so vzbujale zasluženo pozornost. Kadilci so se zatekali v tobakarno, kjer so stregle mnogoštevilnim obiskovalcem gospe Fani Stermecki in An-derwaldova, ter gospodični Banova in Štravsova. Poštni urad za šaljivo pošto ste oskrbovali gospodični Rozika Me-glič in Šribar na hvalevredno vesten način. Levi kot dvorane je bil prav okusno prirejen za slaščičarno in kavarno; mizice, tabureti, zelenje — vse je napravilo jako ugoden utis na obiskovalca. V bogato založeni slaščičarni so se ti pasle oči na vsem mnogoštevilnem sladkem blagu, ki so ga pridno razpečavale gospa Kalanova in gospodične Mila Simoniškova, Vilma Kalanova, Zdenka Vrečkova in Angela Šusterjeva (Mozirje); v kavarno so pa radi zahajali prijatelji „črnega" ; gospa Venturini in gospodične Anka Vrečer-jeva, Frida Cilenškova, Mila Sernečeva in Berta Megličeva so jim tudi rade postregle! Onim, osobito mladim ljudem, ki se iz različnih srčnih vzrokov zanimajo za bodočnost, je g. Ravnikarjeva iz Ljubljane v svojem skrivnostnem šotoru gotovo točno prerokovala pri-hodnjost. Knjižnica se je z zelenjem in rdeče zastrtimi lučmi priredila v krasen, miren kotiček, kjer si v miru popil čašo šampanjca. Tukaj so prodajale gospe Murkoya in Benčanova
ter gospodična Minka Megličeva. V mali dvorani so se veselili abstinenti pri brezalkoholnih pijačah iz šotorja za abstinente, katerega je oskrbovala gospodična Tonči Ježovnikova; lačne želodce so pa tolažile z mrzlim prigrizkom gospe dr. Karlovškova in Salmičeva ter gospodična Kopačeva.
Največji hrup pa je bil v „kranjski gostilni"; tam je spretno natezal mehe stari naš znanec Napolitan, domači naš mojster Vinko Kukovec pa je postavil krasno kranjsko „oštarijo", kjer so se prodajale okusne klobase in cviček. Tudi osobje je bilo miljeju primerno oblečeno; dva krčmarja gg. Milan in Maks Detiček ter gospe Detičkova, Kukovčeva z gospodičnama Doro Berg-manovo in Jelo Krušičevo so komaj zmagovali postrežbo. Tu so orile pesmi in vesele napitnice dokler ni zasinila zlata zora .. Toda s točkami, ki so se včeraj odigrale na odru, je dobila slavnost nedvomno umetniški priokus. Kdo se tudi ni divil srčkanim našim malim Celjankam, ko so tako precizno plesale figure iz češke „besede"? Ti rdeči, modri in beli angeljčki so zares izzvali vihar priznanja. Odličen impre-sarijo prekmorskih dežel nam je pokazal prav dobro izurjen živalski kvartet in amorete, katere so divno svirale, kadar jih je primerno navil. Šest domačih naših celjskih goslarjev je krasno proizvajalo „gos na goslih", g. Benčan pa je opravičil znova dober sloves, ki ga ima kot dober aranžer za alegorije; z malimi plesalkimi in nekaterimi večjimi gospodičnami je uprizoril čudovito lepo alegorijo. „Celjski kvartet" (člani „Slov. delavsk. podporno društvo" gg. Beve, Pere, Rudolf in Pavhar) je krasno zapel dvoje pesmi. Vrhunec tega variété-programa pa je bila nedvomno šaljiva enodejanka „Na mostu". Komičen položaj dveh parčkov, enega oženjenega in eneja neoženjenega ter očividno na raznih fiksnih idejah bolehajočega profetsorja na mostu med dvema sovražnima armadama je vzbujal cele salve smehu. G. Salmič se je pa tudi v svoji vlogi kot ribič Boštjan presneto postavil! Svojo ubogo Lenčko, (gdč. Melanija Sernečeva) krog katere je sitnaril vkljub čedni svoji ženki Špeli (ga Eia Kalanova) kmetič Florjan (g. dr. Lipoid) je mučil na vse načine, kaj je počenjala v sovražnem taboru, dasi je samo, iskala svojega brata! Najbolj smešen je bil seveda profesor (g. Stibler), ki je govoril tako grozno latinščino, da je še celo Boštjan ro-bantil in se jezil. No, končno je zmagala ena armada in vojaki so končno rešili družbico iz njenega mučnega položaja, častnik Ledinsky (g. Rott er) je pa razveselil profesorja z rešitvijo zastavice, katera je mučila že dva dni uboge profesorske možgane! G. Rotter ja smo sicer ta večer občudovali ne samo radi njegovega sigurnega nastopa na odru-temveč zaradi njegovega uspeha pri prej opisanem otroškem baletu. Uloge so bile vse dobro zasedene — saj so igrali sami naši stari znanci! Bilo je še druge zabave kakor srečolov, brzofotograf, muzej itd. Po vsporedu na odru se je razvil v veliki dvorani animiran ples. — Cela prireditev je znova dokazala, koliko simpatij ima naša „Zveza" med občinstvom, dokazala je pa tudi znova delavnost in moč celjskega slovenstva!
o Izlet v Žalec. Minulo soboto popoldne so priredili udeleženci poučnega tečaja „Zveze nar. dr." izlet v Žalec, kjer so si ogledali hmeljarno in pivovarno. V hmeljarni jim je g. župan Širca ljubeznivo razložil obratovanje, v pivovarni pa je služil za mentorja g. tehnik Kukec. Obema gospodoma prisrčna hvala! Konečno so se zbrali izletniki v restavraciji g. Kukeca.

sa
**>> >
TI
sa
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
KEP
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom* v Celju,
Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe v novi slaščičarni
E. Ilicha Y Mariboru
Gordja Gosposka nI. št. 38.
Lastna zaloga Največja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska zadrnga v Celju fSStT.
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naročila na tiskarska dela

Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
Naročajte in
razširjajte	£j$f


Jfa dober
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš prospeh je tudi naš prospeh 1
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom 1,
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tisHarni
Najboljše orožje
V političnem boju „Narodni List"
8ta	in
„Nar. Dnevnik"
Novosti ¥ pisalnih in
risalnih potrebščinah	_ . . , . .
po zmernih cenah	^ZM tTgOYlW se dobijo vedno v v Celju
Josip Zabukovšek
krojaški mojster v Celju
priporoča svojo zalogo oblek ter izdeluje obleke po meri od navadnega do najfinejšega kroja.

o Ustanovni shod gremijalne bolniške blagajne v Celju se vrši v nedeljo 19. sept. 1909 ob 11. dopoldne v risalni dvorani meščanske šole.
o Bralno društvo v Gaberju pri Celju priredi v nedeljo 19. septembra vinsko trgatev pri g. Koštomaju v Gaberju. Občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev.
o Izgredi nemških brežiških turnarjev. — Streli iz vlaka. Sinoči ob tričetrt na deset se je peljala pijana tolpa brežiških „turnrejev" od slavnosti v Hrastniku skozi Videm. Z istim vlakom so se pripeljali tudi krški sokoli, ki so bili od te svojati brez vsakega vzroka napadeni in to celo z re-, volverji. Sokoli so se ravno poslovili od svoje drnžbe, s katero so se peljali do Vidma, ko so se naenkrat zaslišali iz voza, v katerem so se peljali „turnerji", huronski heul-klici in petje izdajalske „Die Wacht am Rhein". Ko j na to je padel tudi prvi strel in krogi j a je prebila šipo na spalnici postajenačelnika, ki je ta čas ravno opazoval to izzivanje in se je dotični m o -m'eift slučajno odstranil. Drug strel pa je zadel hčerko t a -mošnjega železniškega čuvaja Abrama in jo ranil na nogi. Pripomniti je, da se je z istim vlakom pripeljalo izvanredno veliko ljudi, ki seveda še vedeli niso, da se peljejo nemški „Kultuträgerji" z revolverji. Pač pa je bilo ljudstvo potem razburjeno, ko je zvedelo, kdo je krivec in kaj si taki elementi na slovenski zemlji vse dovolijo. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več varna vožnja na železnici. Kajti kdo more pri takih razmerah komu garantirati, da ne bodo taki predrzni izzivači, kadar pridejo zopet pro-vocirat na slovensko ozemlje, streljali na ljudi, ki se jim še niti ne sanja, da sploh živijo kje kaki brežiški nem-čurski „turnerji". Kaki zajci pa so ti „turnerji", kadar ne morejo mirnega Slovenca zavratno napasti, se vidi iz tega, da so jo z brežiškega kolodvora odkurili v mesto tiho, brez obi-čajnega kruljenja, ker so pač vedeli, da kazen sedaj ne izqstane. Vodstvo videmske železniške postaje je naznanilo dogodek na pristojno mesto in plačilo takim junakom ne izostane. — Zahtevamo od sodnijskih oblasti, da celo zadevo natančno preiščejo. Predrznost naših nemčurjev res že vpije do neba!
o Iz Zidanega mosta. Včeraj zvečer se je vračala z osebnim vlakom ob osmih zvečer od nemške slavnosti v Hrastniku tolpa podivjanih brežiških „turnarjev", kakih 30 po številu. Ko so na tukajšnjem kolodvoru izstopili zagledali so par sokolov, ki so se z istim vlakom vračali od sokolske veselice. Kakor razbojniki so navalili „hrabri" turnarji z železnimi palicami ter pri tem navalu razbili šipe pri kolodvorskem izhodu. Na to so jim stopili železniški uslužbenci na pot, da obvarujejo železniško last pred surovo druhaljo ter preprečijo napad na mirne sokole. Službujoča uradnika so „turnarji" obkolili, tolkli s svojimi železnimi koli ter rjoveli, da je ta bil prisiljen, poklicati žandarmerijo. — Med temi tevtonskimi divjaki sta se najbolj odlikovala učitelj šulferajnske šole v Sevnici, Tomič in učitelj na slovenski šoli v Dobovi, Svetlin. — Slovenski Dobuvčani, tak učitelj naj vzgojuje vaše otroke? Z glasnim „fej" so se zgražali tudi tukaj navadni delavci nad divjim početjem teh „kulturonoscev". Vprašamo, ali politični komisar tega orožja v rokah turnarjev v Zidanem mostom ni videl, ko je med celim odmorom vlaka občudoval turnarsko hrabrost nad mirnimi sokoli in zakaj ni
zaukazal tamkaj navzočemu žan-darju, da to prepovedano orožje kon-fiscira ter čuva življenje mirno potujočega občinstva.
o Povest o „delovanju" poslanca Ozmeca. Ljubljanska „Sloga" poroča: O delovanju posi. Ozmeca vemo zanesljivo le to, da je pri okr. komisiji v Ptuju, ko se je šlo za podpore zaradi suše, pri celi razpravi le dvakrat spregovoril, obakrat pa za dva župnika, za kmeta ni imel besede.
o Čudna žival. V minolem tednu so videli brodarji v Zavrču plavati preko manjše dravske struge, kakor so pravili, kakih 8 metrov dolgo kačo. Ta prikazen je napravila brodarjem kakor okoličanom precej strahu, ker se je večkrat ponavljala. Še celo veliki lovec „Jura" si ni upal v bližnji gozd, češ, če ni znabiti medved. Dne 5. t. m. so se podali drzni lovci iskat te pošasti in našli so mesto kače 4 mlade in 2 stari vidri, katere so plavale ena za drugo po vrsti, kar je tvorilo prizor 8 metrov dolge kače. Sedaj je seveda strah rešen.
o Poboj. V petek ponoči sta pobila mesarski pomočnik Strelec in ključavničarski učenec Grm višjega nadzornika finančne straže Kokola iz Kopra, ki se je v Konjicah mudil na dopustu, v nekem prepiru na tla. Kokol je dobil težko rano na glavi in je vsled tega v veliki nevarnosti za življenje.
o Nesreče pri mlati. Naši ljudje so še vedno pri mlatilnih strojih zelo neprevidni, osobito tam, kjer se mlati z gepljem. 9. sept. je podajal 58 letni oženjeni posestnik v Pondorju. obč. Št. Jur ob Tab. Ivan Maloprou snopje v strojev valjar; bil je nepreviden, železni zobci so mu zgrabili vseh 5 prstov na desni roki in jih raztrgali. Prste mu bodo morali čisto odrezati. Enaka nesreča je zadela 38 letnega Silvestra Kresnika iz Gaberja pri Celju. Odrezati bodo mu morali prva členka pri dveh prstih. Oba ležita v celjski bolnišnici.
o Kandidati v pridobninsko komisijo za vranski okraj v 4. razredu so sledeči gg.: Apat Ivan, trgovec in posestnik, Kaplja; Cimperman Alojz, gostilničar, Polzela; Cizej Anton mL, trgovec, Prekopa; Cizel Jožef, trgovec, Polzela; Cukala Franc, trgovec, Gomilsko; Hočevar Anton, trgovec, Go-milsko; Južna Valentin, trgovec, Št.. Jur ob Tab., Plaskan Anton, gostilni-ničar, Braslovče; Prettner Ivan, klobučar, Braslovče; Krefl Ivan, krojač, Braslovče; Piki Matija, kovač, Brode; Borin Ivan, kovač, Grajska vas, Schwent-ner Kari, trgovec, Golob Ivan, čevljar, Košenina Kari, mesar, vsi na Vranskem. — Voli se ali osebno na davkariji, pri čemur se oddajo s kandidati spolnjene in podpisane glavnice z legitimicijami vred ali pa pismeno, pri čemur se oddajo glasovnice in legitimacije na pošto.
o Dve suplentski mesti se oddata na mariborski višji gimnaziji. Jedno za klasično filologijo kot glavni in nemščino kot postranski predmet (poučni jezik nemški), jedno za klasično filologijo (poučni jezik slovenski). Prosilci, eventuelno tudi brez skušnje, se naj oglase do 15. t. m. pri ravnateljstvu.
Kranjske novice.
z Gozdar Kunstek z graščine Boštanj pri Radečah je pred nekoliko dnevi izginil. Njegovo puško in palico so našli blizu Save. Ker je imel Kunstek pri svojem odhodu z doma večjo svoto denarja, ni izključen roparski umor.
z Zelo podjeten tat se klati po Spodnji Šiški. On obiskava svoje ljudi vsako noč. V petih hišah je sedmim strankam pokradel ure, verižice, obleko in gotovino, ker so bile sobe odprte.
V sobo neke samske ženske je prišel celo s svečo v roki.
a Novi akcijski družbi „Hotelska družba Triglav" v Ljubljani je de
želna vlada potrdila pravila. Pravila so vložili župan Ivan Hribar, vodja dež. bolnišn. primarij dr. Vinko Gregorič in notar Aleksander Hudovernik.
a Ljubljanska knjigotržea Kleinmayer in Drischel se silno trudita, da pridobita slovenskih kupcev, dasi imamo v Lijubljani dobro slovensko knjigarno Schwentner in Narodno knjigarno. Kaj se čudimo priprostim starišem, če zaidejo k Nemcu, če celo ravnateljstvo mestnega liceja naroča pri Kleinmayerju. Te dni je razposlal Kleinmayer gojen-kam liceja reklamne cenike. Poslal jih je tudi tistim, ki pridejo šele letos v prvi letnik in se torej še ne nahajajo v nobenem letnem poročilu. Kako je prišel do imenika, ko je vendar uradno tajen ? Mi bomo pometali, pa naj pride pod metlo Peter ali Pavel.
a „Svobodna Misel". Vsa vprašanja in naznanila glede organizacije slovenske sekcije „Svobodne misli", istotako vprašanja glede jugoslovanskega krematorija naj se pošiljajo na naslov: V. M. Zalar, Ljubljana, hotel „Tivoli". Želje in vprašanja pa, ki se tičejo lista „Svobodna Misel" in brošur, naj se naslavljajo kakor doslej na uredništvo in upravništvo na Kralj. Vinogradih v Pragi.
a Na kranjski kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu se odda za prihodnje šolsko leto pet dež. ustanov in za sprejem. Prošnje zato je poslati do 30. sept. t. 1. vodstvu imenovane šole.
Koroške novice.
z Grad Wahliss pri Vrbi je pred časom bilo kupilo društvo „Das Kind" na Dnnaju, da tam naseli v počitnicah bolehno mladino. Sedaj si pa nekateri občinski odborniki prizadevajo grad odkupiti, ker mislijo, da bi trpelo letovišče radi bolezni, ki bi jih otroci trosili.
z Obesil se je na svojem posestvu pri Podkloštru radi rodbinskih prepirov Fr. Nessmann.
z Shod v svrho ustanovitve slovenske kmečke zveze (seveda klerikalne) na Koroškem, se je po poročilu listov ponesrečil. Dne 8. 'septembra je bil dr. Brejc pozval v Kapljo ob Dravi kmete, da jii^ zvezo ustanovi. Nemški listi pišejo, da shod oblastim ni bil priglašen in da so one šele zadnji trenutek zvedele za nja. Tedaj ga pa baje niso dovolile, a vkljub temu se je zborovanje vršilo. Nemško zborovanje pa, katerega se je udeležila množica slovenskega ljudstva, je uspelo.
z Poljedelska zimska šola v Ve-likovcu je razširjena v dva tečaja. Prvo zimo se bodo podučevali samo predmeti, ki nekako pripravljajo na nadaljno izobrazbo.
z Slovenski vojaki — najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju na strojne puške v Celovcu je dobil 17. pešpolk (96 odstotkov zadetih) prvo darilo, lovci z 32 odstotki pa drugo darilo.
z Dva delavca sta padla v Celovcu deset metrov globoko z odra, ko sta hotela pritrditi spominsko ploščo na ijeko hišo. Ranila sta se zelo.
z Prefrigan lopov je drvar Fr. Kofler na Brnci. Pred nekaj dnevi je popival v gostilni Ožgan. Tam je izvedel, da ima krčmarica pri neki šivilji v Beljaku bluzo v delu. Ponudil se je, da gre po njo. Ni se ga sicer pooblastilo, a vendar je odšel in vzel bluzo, ki je pa ni prinesel domu. Med potom si je še izposodil pri nekem Milnariču plušnat klobuk, ki ga tudi ni vrnil. Ker mu še te sleparije niso zadostovale, je ukradel iz nekega gozda dva voza
drv, pa jih je v Beljaku prodal: Slednjič je pa še obiskal krčmarja Kriegla, mu izlodil 6 kron in nekaterim gostom neke malenkosti, potem pa je odšel, da si poišče nov delokrog.
z Celovški „Herbstfest" bo priredil nemškonacijonalni „Orchesterverein". Pred nekoliko dnevi se je videl na nekem šotoru napis „Nur für Erwachsene" in zraven štirikrat slovenski „Samo za odrasle". Čez nekaj dni ga pa že ni bilo več. Ko je nekdo posestnika vprašal, kako to, mu je odgovoril: „Auf Anordnung der Festkommission und öfteres Verlangen der Stadtpolizei mussten wir die slovenische Aufschrift verschwinden lassen". Nemštvo je rešeno.
Primorske novice.
o Shod cestarjev. Vodstvo državnih uslužbencev v Trstu napoveduje 12. t. m. ob 1. uri popoldne v gostilni g. župana A. Mlekuža v Bovcu shod cestarjev.
z Dvoboj radi zadnjih tržaških volitev. Minuli torek se je vršil dvoboj med glavnim urednikom „Lavoratora", Angelom Lanza in Alojzijem Feder-zonijem, urednikom „Giornale d'Italia", radi ostre polemike, ki je nastala med obema v listih „Resto del Carlino", „Squilla" in „Tempo" zbog nastopa socijalistov pri zadnjih tržaških deželnozborskih volitvah. Federzoni. je bil ranjen na glavi. Nasprotnika se nista poravnala.
o Otvoritev sadne razstave pri Sv. Luciji ob Soči, ki jo priredi „Goriško kmetijsko društvo", se je preložila z 19. septembra na 3. oktober t. 1. in sicer radi tega, ker je sadje vsled mrzlega vremena po gorskih planotah zakasnelo v zoritvi. Razstava se otvori torej v nedeljo 3. oktobra t l. ob lo. uri dopoldne in bo trajala do 14. oktobra vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Vstopnina na dan otvoritve bo 50 v, naslednje dni 20 vin. za osebo. Dne 3. oktobra, ob 3. uri popoldne se bo vršil v razstavnih prostorih sadjerejski shod. Razen tega se bodo vršila v času razstave poučna predavanja o pobiranju in uporabi sadja. Dnevi in ure teh predavanj se razglasijo s posebnimi naznanili.
z Društvo tiskarjev v Trstn je imelo, v nedeljo občni zbor. Pagnini je hotel, naj bi pristopilo društvo, ki je lani sklenilo izstop iz socijalnodemo-kratične stranke, k njegovi novoustanovljeni „delavski zbornici". A občni zbor društva je tozadevni predlog z dvetretjinsko večino odklonil. Pagnini nima sreče!
v V Dornbergu so ustanovili gospodarsko in vinarsko zadrugo.
v Radi slov. učiteljišča za možko mladež, ki ima biti premeščeno iz Kopra v Gorico, divjajo nekateri „Italijani" v Gorici. Bombig je brzojavil ministerstvu, da nastane splošna vstaja v Gorici, ako se premesti sem slov. učiteljišče. Vstnjo si je zmislil on in par irredentovcev. Vlada lahko vidi, kdo hujska v Gorici. Nobenega koraka bi ne storil od laške strani nikdo proti premestitvi, če bi ne bilo nékaj huj-skačev.
a Goriški rojak Rusjan se mudi sedaj v Brescii v Italiji ter se udeležuje s svojim zrakoplovom poskusov in tekme, ki se vrše tam.
a Klerikalna stranka goriška postavi za kandidate v splošni volilni skupini baje te-le gg.: Brecelja, zdravnika v Gorici, dr. Dermastijo, odvetniškega kandidata v Gorici in dr. Knausa, dekana v Cerknem.
Po svetu.
o Javno mnenje je v Ameriki tako navdušeno za Pearyja, da so ga pozvali, naj zasadi tudi na južnem tečaju zvezdnati amerikanski prapor.
o Kaj pa pri nas? Uprava državnih nemških železnic je črtala 17 visoko dotiranih mest, ki so prej obstajala, dasi se ni čutila nikaka potreba. Hraniti bi bilo pri nas tudi treba.
o Kabylska grozodejstva. Časniki vedo poročati o novem kabylskem grozodejstvu, ki presega pač vsa dosedanja. Španska patrulja, obstoječa iz 20 mož in 2 oficirjev, je zašla predaleč med sovražnike. Kabyli so jih ujeli, skalpirali, jim z žarečimi hlodi izcvrli oči, odrezali nosove in jezike in potem se jim je rogai voditelj kabylski: „Idite sedaj k svojemu generalu, pa mu poročajte". Samo jednega so Kabili izpustili, da je povedal Špancem o zli usodi svojih tovarišev.
o Vseslovanska čebelarska zveza. Pretekli teden so imeli v Sofiji shod bolgarski čebelarji, ki se ga je udeležilo tudi mnogo čeških gostov. — Na shodu je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj se osnuje vseslovanska čebelarska zveza. Izvoljen je bil poseben odsek, ki bi stopil v stik z drugimi slovanskimi čebelarskimi društvi ter sestavil praviia za vseslovansko čebelarsko zvezo.
d Ciril-Metodovi družbi je daroval g. Alojzij Senekovič od Sv. Ane na Krembergu 1 K. Prisrčna hvala!
d 200X1000! Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se zopet priglasili naslednji: 353. Seidl Ferd., profesor v Gorici, 354. „Sloga", orkester v Kranju, 355. Šturm I. inženir v Ljubljani, 356. Dr. V. Kac, zdravnik v Mariboru, 357. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Konjicah, 358. Obitelj S. v B. po g. Josipu Fabiču v Gorici, 359. Jerkič Anton, fotograf v Trstu in Gorici., — Živeli brambovci Ciril in Metoda!
d Poziv ! Družba sv. Cirila in Metoda poživlja onega gostilničarja, ki pogreša nabiralnik, naj se nemudoma in zanesljivo oglasi v najkrajšem času v pi;arni družbe (Narodni dom, Ljubljana), od kedaj pogreša tisti nabiralnik. Važno bi bilo, ako bi se moglo izslediti onega poštenjaka, ki družbine nabiralnike krade, jih razbije in vrže v Narodnem Domu v kot, katerega ime se sramujemo imenovati.
Najnovejšo brzojavna in
telefonija poročila.
- i
Štajerski deželni zbor.
v Gradec, 13. sept. Štajerski deželni zbor je sklican na 16. sept. Do takrat se izvrši tudi imenovanje dež. glavarja in njegovega namestnika.
Meščanska vojna na Nižjem Avstrijskem.
v Dunaj, 13. sept. Boj zbesnelih nemških nacijonalcev proti Čehom na Nižjem Avstrijskem se nadaljnje. VAtz-gersdorfu pri Dnnaju su imeli Čehi včeraj popoldne nek shod, na katerem bi se imelo govoriti o nemških nasilstvih na Dunaju proti Čehom. Nemški nacijonalci so kmalu na to priredili v isti vasi neko „siavnost" z očividnim namenom, da izzivajo Čehe in jih napadejo. Slednjič so hoteli naskočiti gostilno, v kateri so bili Čehi, kar je orožništvo zabranilo. Čehi so nato poslali nekega fotografa pred gostilno, da bi fotografiral nemške kulturonosce, kar je te silno razdražilo. Pozneje je baje še vrgel nekdo med nje kamen, na kar so Nemci znova naskočili gostilno. Orožništvo je moralo z bajoneti demonstrante potisniti nazaj. Kasneje je zaprlo vse prostore okrog gostilne in ni pustilo nikogar blizu. Tako se dela na Dunaju za nemško-češki sporazunm v Pragi!
Veselica v Ptuju.
a Ptuj, 13. sept. Včerajšnja vese-
lica narodnih dpuštev v Ptuju se je vršila povsem mirno z dobrim uspehom,
Pomiloščenje žrtev v Černovi.
a Budimpešta, 13. sept. Cesar je na posredovanja škofa Parvyja pomi-lostil vseh 44 obsojencev radi znanih dogokov v Černovi na Slovaškem.
Kekonstrukcija kabineta odložena.
a Praga, 13. sept. „Nar. listy„ poročajo , da bode Bienerthov kabinet stopil v sedanji svoji obliki pred državni zbor. Pred zasedanjem ni misliti na rekonstrukcijo.
Delo v jesenskem zasedanju drž. zbora.
a Dunaj, 13. sept. Današnji ministerski svet se bode ukvarjal s finančnim načrtom, ki bode tvoril poleg proračunskega provizorija glavno delo v jesenskem zasedanju državnega zbora.
Drobne novice.
z Dunaj. 13. septembra. Češki drž. poslanec baron Pražak je daroval Ko-menskyjevemu šolskemu društvu 1000 kron.
z Lipsko, 13. septembra. Tukaj se vrše pripravljalni dogovori glede državnega shoda nemške socij. demokracije; za predsednika shodu je izvoljen Singer iz Berolina, za podpredsednika Lipinski. Iz Arstrije je navzoč državni poslanec Nemec.
z Carigrad, 13. septembra. Danes zjutraj so obesili tri vojake, ki so v aprilski revoluciji umorili 4 častnike
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Glavna razprava 135. dan podpoldne.
Državni pravdnik navaja vedno nova „dejstva", ki dokazujejo, da je obstajala veleizdaja. Prepričuje, da so obtoženi res veleizdajniki in se bavi zapored s temi-le Srbi: Valerijan Pribičevič, ioca Oreščanin, Vaso Lukač, Nikola Milič, Gajo Živkovič, Petar Petrovič, Rade Malobabič, Gjuro Jovanovič, Antonije Srnič, Milovan Momčilovič, Dmitri Miljevič in Dušan Trbuhovič. Votant P a v e š i č čita na to, da bodo branitelji po tem-le redu branili: dr. Hinkovič, dr. Budisavljevič, dr. Nemec, dr. Lukinič, dr. Popovič, dr. Bertič, dr. Roknič, dr. Gjurgjevič, dr. Š. Mazzura, dr. Ž. Španič, dr. L. Solarič, dr. Belo-brk, dr. Lav Mazzura, dr. Gaj, dr. Me-dakovič, dr. Magdič, dr. Winter in dr. M. Milanovič.
Loterijske številke.
Trst, 11. septembra 1909: 85, 16, 10, 19, 84. Line, , „	, 64, 81, 19. 64, 44.
Obrambni vestnih.
v Za C.-M. obrambni sklad je d
danes priglašenih 366 rodoljubov, ki s deloma že vplačali, deloma se zavezal plačat' po 200 K, torej 72.200 K. — Poljaki so si osnovali sličen sklad, v katerega so doslej vpisali že 800.000 K, dočim so bahavi in kričavi Nemci, ki pravijo, da so najmanj 30 krat bogatejši kakor Poljaki, vplačali šele K 660.000.
a» -w
Hisa
pritlična, še davka prosta, s tremi sobami,, dve kuhinji, zelenjadni vrt, ki nudi dvoje stavbišč, 15 minut od Celja se proda. Cena je 10.000 K. Več pove J. K. Celje, hotel pri belem volu soba št. 18.	77 6-1
V slovo!
Ker se mi pri odhodu iz Gornjegagrada ni bilo možno posloviti od vseh, meni kakor tudi šoli in učiteljstvu naklonjenih prijateljev ter znancev, Vam kličem tem potom iskreni: zdravstvujte!
Jos. Gosak, učitelj.
Žiče, 10. septembra 1909.
Prodose
6 čebelnih panjev s čebelami, 1 pokrit voz, 1 male sani, 1 ročni voz, gnoj, 1 vinska stiskalnica z vso opremo. — Vpraša se pri upravništvu „Narodnega Dnevnika". 437 3-2
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—32 Cene nizke. = Postrežba točna»
Zaloga
šolskih knjig
in
zvezkov
za ljudske ln srednje šole
TRGO
Velikanska zaloga vsakovrstnih
razglednic,
spominskih, pokrajinskih in umetnih
Založne tiskovine
za šole, hranilnice in posojilnice, obč. urade, vžitninske zakupe itd.
VINA
Strune
za V8e inštrumente najboljše - kakovosti.	■
Loki
za gosli, žima za gosli, kobilice za gosli, držala za strune, vijaki za gosli itd.
CELJE, ROTOVŠKA ULICA ŠTEV. 2.