| lAti* vsti iti rtten geJeli i* ,,i»>i "dsovor pn zaključuje /. hi j«; * "dfovor na vaše nelojalne r"-I>r"nerne grožnje vspri-I "Jf?a prizadevanja. \7*Vm r*"< m mir in dobim U,,M | d. j„ v/držita; na ds-« *dabo vaše obnašanje , ,M *«oo od nt rani dblavec /e mi upravitelja Htout ul — Fred Chest nat, ^......T*1"*' iV uatrelil |»|j||. ga programa svobodno in brez vti kanja v njegove posle. Goethals se je nasmehnil in je dejal, da ni tiste vrste vojak, ki se umakne v ognju. .Senator Smoth iz Utah je predložil senatu rezolucijo, v kateri apelira na predsednika, da predloži izjavo wenatu, iz katere je spoznati, kako sklepajo pogodbe sa gradnjo ladij. Smooth je kritiziral postopanje transportnega odbora. Washington, D. C. — General Goethals se najbrž zahvali za službo, če ne dobi proste roke pri gradnji ogromnega trgovskega brodovja iz lesa in jekla. General je to baje povedal spojim tovarišem. Če ravnatelji kor-poracije za gradnjo brodovja ne izravnajo tega vprašanja in ne po-dele njemu oblast, da prične nemudoma z gradnjo trgovskih ls -dij, tedaj se Goethsls, zgraditelj psnumskega prekopa, prostovoljno umakne. , Predsednik je hotel to vprašanje rešiti s kompromisom, ki pa je ponesrečil. Napravil je Denmans zs najvi-Šjo oblsst pri gradnji Isdij, pisal je pa generalu Goethalsu, da ga ne bo nihče oviral pri njegovem delu, in da je ta akcija le navadna formalnost. Goethals je na podlagi tega zagotovila naznanil program za gradnjo ladij, ki ga je bil pri -pravljen izvajati takoj; Denmsn, ki je predsednik kor-poracije, je zahteval detajlirane načrte, mesto da je sklicsl sejo ravnateljev. Med tem časom je postula korespondenca med Den-manom in Goet**alsom precej ob-širns, v ksteri je Denmsn vedno vpraševal Goetbalss po nsčrtih. Prijatelji Goethslss prsvijo, ds ga hoče Denman izpodriniti, dasiravno ga je predsednik pozval na to mesto. Goethsls nirvs zsops-nje ljudst vs in sdministrseije, zs-tegadelj bi težko uspef tsk nsčrt. Dogodi se Ishko, če ne bo miru in se prepir nadsljnje, da vprsšajo Denmans, ds se zshvali zs pred-sedništvo. Goethals j* za lsdje iz jekla; ki so danes prfcnane za nsjboljše Is d je ns rnorju. Denmsn zsgovsrjs lsdje ir. less, dsslrsvno vedno bolj in bolj izginjajo ns morju Do ds nes še nimamo skušenj z leaenimi ladjami, ki M imeli težke stroje, ds j i »n gonijo hitro po morju. Po leg tega »o predlagane lesene Is-iije zs polovieo msnjše od jekle- Generalni maršal bo li- zahtevajo mul žrebal 1,371000 moz. ■ f Ves proces bo končan v eni uri« Vihar, ki je riastal vsled napačne cenitve prebivalstva, še ni končan. Washington, 19. jul. — Uradno Pennsyvsnije, Missourijs, M vehi- ss razglaša, da as vrši žrebanje vojakov sa narodno armado jutri (▼ petek 20. julija) ob poludeasti uri pod pogojem, če bodo vsa poroči-prsdpoludns (ob poliidevetih po la v Washingtonu. čikaškem času). Pri žrebanju bodo navzoči vojni tajnik Baksr is drugi vladni uradniki ter člani senatnega in sbornitasga vojaško-ga odaska. Generalni maršal Crow-dor upa, da bo i vssm prooeeom gotov v sni uri in v tem Čas« bo izžrebsnih 1,874.000 mož sa ann«r do — enkrat toliko kot jih aafcts-vajo na prvi poziv, namreč 687,-000. ' Washington, D. 0. — »Senatorji in kongresniki še vedno kritizirajo vlado, ker je bilo prebivalstvo severnih držav cenjeno številnejše kot v južnih, kljub temu ps naznanja vrhoviii maršal ('ovvder, da se izžreba nje vrši po načrtu, mogoče v petek dopoldan. Vihar, ki je vstal radi cenitve prebivalstva in po kateri bo več mož in fantov iz severnih držav kot iz južnih vzetih k vojakom, je prisilil upravo, da je prešla v de-fenzivo. Če vihar ne poleže, bo mogoče administracija' prisiljena, da izravna cenit vene Številke, če ne pri prvem naboru, pa pri dru-gem. Kongres Madden iz Jllinoisa pravi, če se stvar pravično ne izravna, da preloži rezolucijo, v kateri zabSevs, da se obtoži trgovskega tajnika Redftelda, ki je odgovoren za delo števnega urada. Kongresnik McOuloch iz države Ohio je predložil rezolucijo, v kateri zahteva, da trgovski department poda razloge, zakaj je cenil prebivalstvo v severnih dr-žsvsh višje kot v južnih. kritike gana in Missisaippija, in preložiti je bilo treba izžreban je do petka Izžreban je se bo vršilo na dvojen način. Kna serija številk velja za može in fante, ki bodo v kratkem Času poklicani pod orožje, druga serija velja za .gotove grupe, ki bodo poklicane v vojaško službo. Mnogi vprašujejo, zakaj se ne izvrši izŽrebanje nove armade, preden so poročila iz vseh držav v Washington. Za to ima vojni department svoje vzroke. (V bi n. pr. bile št velike vlečene, preden jth sporoče v Wsshingtort, se Ish-ko dogode sleparije. Navuotsko ne bodo objsvljens nsvodila v detajlih za obrambo javnosti, ki jasivijo, da se bodo vršili nabori Nepristransko, dokler ne bodo po- točila iz vseh držav v Washingto-u. I 'Naslcduja tablica nam daje tregled, koliko vojakov bi mora-i dati države po sktuslnem prebivalstvu in koliko po cenitvi iz v nega urada: Vžave. Htevilo za Htevilo za t aktualo cenjeno prebival, prebival. Alabama Arkansas .... 25,WW ......19,:i«7 Dlat. o. Columbia . 4,(>4# Georgia . Kentucky , Louiainana Maryland Mississippi MHssouri . New Mezico . . North Carolina Oklahoma . . . South Carolina Tennessee .......31,752 .....26,2«) . . ..20,MO .....15,061 .....21,67*2 ......:»7,«<>4 .....4.<>44 . 'iti,61)2 •»25,107 . 18,01« . . 25^» Mejtem ko tuli vihar ------- proti administraciji, je vrhovni [Tezas.......... maršal Crowder povedal časnikar-1 Wesl Virginia . . 1-\4MMM jem, da je vse delo, ki je potre-bno za izžrebanje bilo dokončano v sredo večer. Izžrebanje prične, ko bodo po ročila iz vseh držav v Washingto He verne države. nove armade, ! California.....M,212 Connecticut ......I5i,j7:« Illinois....... Iowa...........24,'WI nu ne glede na to, kakšno skcijoi Massaohusette . . . 4l,4(r2 podvzatne kongres glede določe- MU-higan....... nega števila rekrutov zs držsve Minnests.......2.»,.!.».» in mests, če kongres ne osvoji zs- Montana . ključka, ki direktno ovira delo New Wersey 21,:i00 17,452 :i,7iMi 27,2(H» 22,152 IH 481 14,1:19 16,4241 :i5,4ttl :i,«r»6 11>,}»4:| 15,147 22,1 M 48,116 14,848 :I4,«07 18,01)4 7fl,(K)4 25,465 49,109 4:I,H;I6 2«,z21 10,42:1 :ir>,62:i vojnega departments. V vojnem departmentu so upa 11, ds dobe do srede zvečer poroči-Is rz vseh držsv in ds prične izžre-hsnje novincev v četrtek zjntrsj. Toda v sredo svefer še ni bilo po .. 5,184 . .3:1,000 New York.....114,605 122,424 Ohio...........57,150 M,414 Pennayvsnis.....94,150 66,474 Wisconsin. :.....27,7dhml« do prihoda v '.s-^*če Iu JSrji ZS nizko mezdo, sli če V šumi in »S žagah zdsj delsjo Chicago, 111. Vojaška uprava je oddala naročja zs $,'1:1,179.086 tovornih avtomobilov iu motorclkljev. Tovorne avtomobile iu motor-ciklje odpošljej«r-v Kraneljo, kjer bodo niužiii arne-lfikl armadi. '10,650 tovornih avtomobilov mora biti dovršenih pred 1. julijem 1918, večina naročila je bila obljubljena, ds bo Izvršena pred 1. decembrom t I. Ponudbe za asročila ja položilo 81 tvrdk, dobilo jih je pa le test, fl*ročila so dobile sledeče tvrdke; Four Wheel Drive kom Is nrTZi« r'Uko delo np^bn, deset ur .Lesni ........i pnhsj-joa ^.»js 3,760 voz po ^248, I 2PL1 »or* tskiP možje starim in pišksvim iz.ovorom, ds eksrd IMor Csr k=iijs , "»Ve tka upravitelja .1. .1 kei» m,r je de. » ti njegovega dela |\ "M " daljave KSi jar-1 '"'»»n, streli, je odše! 1,1 ^ '•■ztianil ol,lastim. Washington, D. O. — Pred»ed možje, tedsj morsjo ali fsntje k vojaškemu naboru Od vojaškegs nsbors nsj bodo iz vzeti le prsvi rokodelci, ki so spo aobni izvrševsti tsko delo. (Uzolocijs dokszuje, ds ae ne ksteri ainnvi bogstinov sknšsjo o prost iti vojsške alnžbe na zvijs ne morejo akrsjšati delavnega ča *a. "C* akrajšajo delavni čas," pravijo lesni baroni, "ne »m,rejo konkurirati leanirii baronom na Jugu " vreme .. . \rtl «11. ga^TMalhi so morali Chicago in okolica; V f»etek ja nik Wilson je pooblači trsns - čen ™ " i— oo rt n i odbor, ds rekvtr.rs lsdje. hiti /nsn, tsk, aio* a ji, aa j i . t . u —i ki iih vlad. potrebuje z. svoje po ložll rezolseijo, ki prM tudi • perslurs, trrU nove )H.gstnov v v«J«ško suknjo vos ihi 63,197; IjosoomMI kompi ulja fltiekert tmek) 400 voz po 04.225; N«eh M H or. kompsnlja (Jeffery truck) 8,000 voz po 62,805; Gsrford Motor Tru-k kompanija {8SI voz 62,7 )0; Pierre Ar ro. Motor Car k'ompar.1. jA MSI voz po 63,'*IO Motoreiklji b*»do stali po 6247 kl je v zadnjih 24 urah Naročil« je M 2,5 ksimalisti ao ainoči klhali na pfc moč mornarje ir, Kronštata Obrnili «o se tudi na garni/ijo K trdnjavi Pel ropa vlovsk, toda z.sdnju ae jim ni hotels pridružiti. Izgredrilki ao tudi ujeli mini-»trs fVrnovs pred dumlnim !»•»• slopjem, tods pozneje so ga Ispe-«tili. Tolpa bolševlkov je hotelu prijeti tudi Kerenakijs, ko je pri-šel ns kolodvor, ds se odpelje nu-z.J na fronto, (oda vlak je o-U*! prej predno mi napadalci dosegli kolodvor Včeraj se je pripeljalo večja število snsrtostov ir Kron-Al a t a in general Peleveev Je uka-zal prebivalstvu, da se naj drAl v htšsh Močsn dež je kmslu pre podil tudi izgrednlke r alie, Petrograd, 19 jul Demonstracije proti vladi radrJnjeJo r« •rgsniaseijo lisbinets Kljub t«-mm'ji knez l/vov izrekel opanje. ds >»• kabifiei kmslu irpof>olujen t zastopniki varti političaill atrssk in provrrori^its vlada imi nsdvlse (Dalje ns T str, 2 kol.) gLASajO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI lakaja daeraa nad sij ia pruoikoT. Naročnina: Zadinjana država (irvon Chiea*o> ia Canada $9 aa leto, 11.60 ia pol leta in 76« sa tri maaace; Chicago ia inozemstva M M aa lato, \t.2b sa pol lota, 91.lt sa trt« Naalav ia v—, kar imm »tik • "PROSVETA" Am«*, CUaif*, "THE ENLldhTENMENT" Or«aa of tka SloroaU Notici B«aafft| | Ieeoad dally aacapt S«rtfl»a»nd Holidays. Owmmd ky BUroaio NatkaaalH Advertising rataa on agreement Safceerfotioa: United Statee (except Chicago) aad Canada 99 pee year; logo and foreign countries, 94.60 par year. _ Add rose: "PROSVETA" NIT So. Lawn dole Av Volofoa Lawadaia 443$. Datum v •klopoaja a. pr. (Jualja 30-17) poleg va*e«a loioaa in aaalara pom oni, 4a ram jo a torn inorom potekla aarotaiaa. Ponovilo ja-pravoiaaao, 4a sa wees ao MUvi list. ' DOPISI. % Clinton, Ind. — Druitvo "Skele," štev. S. N. P. J. priredi dne 22. julija t. avojo prvo vrt no veselico v prostorih John ftmol-ca ml. Uljudnp vabimo vsa alovenaka druitva ie Clintona, Terre Haute, Lintona, Universale in Jackson villa, kakor tudi vae rojake in rojakinje omenjenih naselbin, da se udeleže te vesel iee v mnogobrojnem Številu. Vsakemu se imdl nr;-lika, da ae razvedri na prijaznem hribu, kateri je obdan od vseh strani z vinsko trlo. Upam, da ne bo nobenemu žal, kdor nas pose i i. Vaakovrstnje zabave bo v izobilju in za postrežbo v vsakem oziru bo skrbel veselični odbor. Torej ne prezrite tega vabila -n vdeležite se te veselice. Fany Prainikar, zapisnikar. Mullan, Ida. — Naznanja« čla-! nori jena na zdravi in trezni do? &t 9ia iagj ti imela gotovo napeli. Tod« Potres v Nemčiji. * _ i Hudo bi se motili, če bi pripisovali sedanjim političnim* dogodkom v kajzerjevem cesarstvu kakšno revolucionarno važnost. 'Menjajo se pač vodilne figure na površju, kakor se menjajo vsake kvatre v Avstriji; razlika je le ta, da je zdaj v Nemčiji prvo menjavanje odkar je vojna. Toda menjajo se le osebe; pod površjem doli do dna vladnega sistema je pa vse po starem. S padcem kakšnega Bethmann Hollwega in prihodom kakšnega neplemenitega Michaelisa še ne pride demokracija v Nemčiji. In če se tudi sam Viljem odpove prestolu — kakor so že poročali — in ga prepusti kateremukoli svojih šesterih sinov, ne bo s tem še nobene temeljne spremembe. Ali majhni dogodki rode včasih velike posledice. Dejstvo, da močnejše stranke v nemškem državnem zboru zahtevajo mir brez aneksij, to se p?avi, da ostane vse tako, kakor je bilo pred vojno, dokazuje, da je umetno zaplodena in globoko populizirana vera v absolutno zmago že precej omajana v nemških masah. Dokler so govorili o takem miru le socialisti, se kajzer ni dosti zmenil, dasiravno danes mnogo bolj upošteva socialiste kot jih je kdaj prej. Ali, ko so prišli s temi zahtevami tudi klerikalci in liberalci, je Jto vsekakor dokaz, da je v Nemčiji vedno več ljudi, ki so zavrgli upanje na "Hindenburgov mir", to je mir s sijajno zmago na vseh frontah, ki bi obogatila kajzer je vo državo z novimi deželami in silnim vojnim tributom. • * i In ravno v tem tiči nevarnost kajzerjeve dinastije. Kajzer živi z zmago in pade s porazom. Ako se zdaj uda zahtevam za mir brez aneksij, tedaj mora priznati, da je zapodil centralne države v vojno zastonj, in v tistem momentu, ko to stori, si nakoplje na glavo revolto junkerjev, ki bodo šli preko njega in vodili vojno v svoji blazni furiji za aneksije. Ce se pa ne uda, se bo zgodilo, kar se končno - mora zgoditi: Nemška armada se bo klala na bojišču toliko časa, dokler je ne doseže revolucionaren duh, ki bo v tem ČMU vedno globokejše prodiral v ljudske mase, ali pa dokler ne doživi odločilnega poraza na fronti. V enem in drugem slučaju je kajzer obsojen na padec. Veliko važnejše je torej gibanje^emške mase, ki zahteva mir brez aneksij, kakor pa menjavanje kajzerje-vih ministrov v Berlinu. To gibanje mora prejalislej potegniti globoko črto med prostim ljudstvom in aristokracijo z dinastijo na čelu; čimdalj bodo junkerji vstrajali z vojno za aneksije, tembolj radikalen bo odpor ljudstva proti vladi. Lani je del Nemcev zahteval mir na podlagi vojnega zemljevida; letos zahteva večji del na podlagi starih meja in prihodnje leto, ako ne prej, bo večina nemškega naroda zahtevala mir, ki ga mora plačati kajzer ne Hamo z Alzacijo in prusko Poljsko, temveč tudi s svojo krono. % Nemški politični voditelji, ki zahtevajo mir brez aneksij, »e zavedajo, da imajo na svoji strani Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo. Zadnje tri držitve komaj čakajo na mir, toda čakati morajo na milost in nemilost Viljema. Tam tudi vedo, da ne bo nikdar odločilne zmage in radi bi ^ rešili, dokler je še kaj strehe nad njimi. Poraz Nemčije pomeni razpad Avstrije in Turčije in konec habsburške ter turške dinastije, da ne omenjamo revolucije na Bolgarskem. Zato ni čudno, da pritiskajo na kajzerja za mir. Toda v knjigi razvoja je zapisano, da miru ne bo, dokler ks ne plača tiranstvo s svojo glavo. Dolgo časa je veljal klic: "kralj je mrtev! Živijo kralj!" Zdaj pa prihaja čas, ko bo odmeval mogočen glas: "Kralj je mrtev! Živela revolucionarna masa!" "Bof- je poloAil nemški meč v Hindanburgove roke " Itcrlin če* Amsterdam — Zadnjo nedeljo je bila v*a eenaraka rodhina |>ri ma«i v tukajšnji dvor- ili maršal llindenhurg in general l.udendorff Dvorni kaplan j blagoslovil ecaarja Viljema in jllind«'nburga, rekoč: "Ham Itog je izročil nemški meč v Vaie ro ui katedrali. Navzoča ata bila tu* Ike." (Ubogi Bog!) Herminie, ft. 2 Pa -^Delavci v tukajšnjih premogokopih so se začeli gibati, ker ao spoznali, da so izkoriščani od vseh atrani. Spoznali so, da jih kapitatigfm poljubno izkorišča. Radi tega so se začeli organizirati in pridnriKH so ae k U. M. W. of America, ter bodo zahtevali od avojih izkoriščevalcev ,da se jih vpošteva kot ljudi in ne kot stroj. Veako živo bitje ima pravico do življenja, zakaj bi ga ue imel delavec, kateri vzdržuje vse T Ali ni vreden, da se postopa z njim kot s človekom? Današnji kapitalizem vpošteva delavca ravno toliko kot Stroj. Toda delavstvo se je zadelo dra-miti in zahtevalo bo, da se prizna njihove pravice. Proč s skebarijo l Naročnik. Ringo, Kans. — Ko prebiram razne časopise in vidim raznovrstne dopise iz vselh naselbin, se mi že slroro čudno vidi, da ravno iz tukaj&njrbe naselbin tako redko kdo poroča. Ravno tiko ae mi vidi, kot da bi vsi dopisniki iz te državq šli v večna lovišča. Da pa ne bodo rojaki širom Amerike kaj takega mislili, hočem jaz nekoliko poročati h tukajšnje okolice. •Naselbina Ringo je Še skoraj popolnoma nova. V zadnjem času se pa prebivalstvo jako hitTo m no ži in naseljujejo se ljudje različnih narodnosti. Doeedaj je ie največ Slovencev, kateri imajo slforo vsi lastne hjše. Kar se tiče veselic, se ne morem pohvaliti, ker takih prireditev ne moremo prirejati. Prvič radi tega ne, ker »imamo primernilT prostorov, in drugič, ker nam temperenčna vera prepoveduje točiti in uživati o pojne pijače. Ta vera je sedaj dr žavna v tej državi in izpolnovati jo morarrto vai do pike. Kar ee tiče podpornih društev, napredujemo dobro in so večino ma vsi rojaki zavarovani za slučaj nesreče. ■ Poleg tega imamo tudi sloveueko zadružno proda jalno, katera dobro uspeva. Vata novljena je bila meseca decembra in je začela poslovati ob novem letu. Zavedamo se, da se je treba organizirati ne ssmo politično in strokovno, ampak tudi ekonomično. Toda o tem hočem drugič na tančneje poročati. V kratkem času smo izgubili tri rojake iz naše srede in sicer Fran Poglajena, Anton Južnikn in Anton Oplotnika. BiH ao vsi trije jako priljubljeni pri tukajšnjih rojakih in naprednega mišljenja. Posebno Anton Oplotnik, kateri je zelo deloval za zadružno pro dajalno. Dopisnik is Franklina opisuje delavske razmere v tukajšnji okolici jako briljantno. Posebno v zadnjem dopisu v "Glas Naroda opiauje in še zagovarja tukajšnje delavake razmere in piše, da tu kaj lahko vaak sasluži dnevon pet dolsfjev, če le hoče. Toda prijatelj, nikar ne miali, ako ti zaalu-ži* dnevno pet dolarjev, da jth potem vaak delavee. Ako imaš ti 9v. tomobil, nikar ne miali, da ga ima-1 mo vsi. Ako tvoji otroci ne prosijo knrha in da niao nikdar lačni, nikar ne miali, da ao vsi tako srečni. Is vseh tvojih bahaških dopisov se rscvidi, da nočeš poznati revne dclsvske družine Kdor či-is tvoje dopiae, misli, ds tuksj-šnji premogarji živimo kot kakšni miljonarji v predmestju Chi-cage Ko bi ne omenil, da moramo kljub temu še kopaU premog, bi gotovo vsakdo mialil, da je tu-1 kaj poletno bivališče gospodov is Wall Htreete Torej, kdor ne saaluli dnevno t»et dolarjev, ta je lenuk in noče delati 1 To ai je treba zapomniti. Jaka ii Ringa. nom društva "Mullan" št. 214, SNPJ., da je bil na zadnji fevan-redni seji izvoljen za predsednika brat Geo. Gornik in za tajnik* J oh a Kramar, P. O. bos 249, Mullan, Ida. Radi tega opozarjam vse člene tega društva, da naj se v društvenih zadevah obračajo na novoizvoljenega tajnika, ker jaz odpotujem. Posebno še opozarjam one člane, ki so oddaljeni od društvenega sedeža in pošiljajo me-sečnino po pošti Joseph Levatek, 20.-23.-25. prejšnji tajnik. Parrel, Pa. — Gotovo ni nikogar med nami, ki bi ae ne zavedal krivic, katere jt moral prenašati v atari domovini od krute avstrijske vjade. Ne samo, da je bil in je še aedaj slovenski narod V Avstriji skoro popolnoma brezpraven, odrekali so mu celo pravico obsto-janja. Zapostavljali so naš materin jezik, zatirali naaa pqpsv?t-na in kulturna društva, odrekali so nam pravico do izobrazbe a tam, da nam niso dajali sredstva za poduk in izobrazbo. Tujci, Nem ci in Italijani, kateri so bili v na ših deželah samo gostje, so tmeli vse pravice, Slovenci, pravi aro* podarji v teh pokrajinah, so Mh vedno zatirani, kljub temu da so bili v teh pokrajinah v pretežn večini napram tujcem. •Najbolj jasno je pa pokazala avstrijska vlada v sedanji vojni kak namen ima s Slovenci, t Jn goslovani sploh. Naščuvala jih je in primorala, da ao morali iti m riti avoje lastne br#te. Pri tem je zasledovala namen,- da bi jih tem čimbolj oslabila. Že dolgo prej je netila med Slovenci, kateri so bivali v Avstriji, sovraštvo, da bi mogla v trenutku uničiti avoje lSstne podanike in na mišljene sovražnike. Pošiljala je vojake slovenske narodnosti v prve bojne vrste, da bi jih svinčen ke in granate, bombe m bajoneti čim več pokosili, da bi se jiikdar ne mogli vzdigniti proti svojim tlačiteljem, ki so izzvali to krva vo in krivično vojno. Hoteli so to doseči, toda zavezniki so jim prekrižali račune. Knjti koljkor so poročali, so Rusi veliko prizanašali slovanskim polkom in ti eo tudi, kakor je bilo poročano, božali od avstrijske armade in se podali v četah prostovoljno. In znano je tudi dejstvo, da Rusi ve liko milejše postopajo s slovanski mi vojnimi ujetniki, kakor z drugimi, Nemci in Mndjari. Naši slovanski bratje 30 se zavedali svoje sorodnosti in dolžnosti napram našim rojakom, ki so bili prjpiljeni boriti se proti svo jim krvnim bratom, med tem ko je bil edini namen avstrijskih tiranov, da bi bilo Čim več Slova nov pokončanih v tej vojni. Bal i so se, da bi se ne zbudili tudi Ju goslovani ter zahtevali račun in jih poklicali na odgovor. Radi te ga so postopali s slovanskimi narodi z največjo mržnjo zlasti se z Jugoslovani. Zapirali in obsojali v smrt so jih na debelo, kateri so ae le količkaj zavedali svoje na rodnosti. Bali so se, da bi ne za Čeli učiti svoje narode, kaj jim je avstrijska vlada. Slovenci in Jugoslovani veliko bolj svobodno gibljemo tu v Ameriki. Počaai amo spoznali spletke avstro-ogrske monarhije, ki so naperjene proti našim bratom v stari domovini in radi tega smo začeli kmalo po izbruhu vojne i delovanjem, da ohranimo in obva rujemo avoj narod pred poginom in "da mu zagotovimo ne aamo vse njegove narodne pravice, temveč tudi boljši obstanek in da ae bo v bodoče avobodno razvijal in napredoval. Že zadnja deaetletja se je mnogo delovalo na to, da bi Slovenci dobili one pravice, katere jim pripadajo, da zadobe avobodo in neodvisnost. Toda to delovanje in gibanje jc bilo omejeno večinoma le na inteligenco, zlasti na napredno mladino, katera je podpirala slično gibanje tudi med Hrvati in Srbi. Sedaj pa, ko ao bili poznani uničevalni nameni avstrijake vlade napram Slo-tanom, ae je to gibanje zaneslo tudi med širše sloje. Upati je bilo, da bo to gibanje imelo tudi *v šeljeni uspeh in rodilo bogat aad. Vstanovljena je bila "Slovenaki Liga," za katero je bilo v začetku veliko zanimanje in navduše vanje. Toda, ker vaa stvar ni imela nobenega pravega temelja uikov poganjati ae kako "Veliko Srbi-jo' in za monarhistično vlado je bila pa taka nesmisel, da je več-je ne more biti Da, ko bi bil cilj te "Lige" Jugoslovanska federativna republika, bi bil uspeh ves draigačen. Rojaki, tudi naša podružnica "Lige" je zaspala. Toda dosti dolgo je le spala in »jo je treba zbuditi iz spanja in na novo oživeti k novemu'delovanju na zdra-vejfci podlagi. Ako zamudimo aedaj zadnji trenotek, tedaj bo vsak kes prepozen in vse prošnje in zahteve zaman. Od tega trenotka je sedaj vse odvisno ali hočemo tudi mi Slovenci sami pripomoči k avoji svobodi, ali pa še nadalje ostati v spanju in nedelavnosti ter prepuatiti narod njegovi lastni usodi. Gd nas je veliko odvisno, ali bodo tudi po vojni via dale take razmere, kakršne so bi le omenjene, ali bo naš narod zapisan popolnoma propadu in stra šni narodni smrti. Ne smete si misliti, da so to le moje domišljije, ker sem bil jaz sam naznanjen v Avstriji takoj v začetku vojne, ker sem jo klel, ter da se sedaj bojim, če bomo ostali pod "avstrij-kim žezlom'da ne bom smel, oziroma se bom bal iti v staro domo vino. Rojaki in rojakinje, vsak naj pogleda in premotri splošen položaj in ako le količkaj pozna preteklo zgodovino in sedanje dogodke, ki se sedaj razvijajo, mora delovati za osvoboditev našega naroda. Da pa bo imelo naše gibanje kolikor mogoče velik vspeh, se moramo poprijeti dela in se ne sme mo bati žrtev, katere bodo dose gle zaželjeni cilj. Zopet nas poživlja "Slovenska Narodna Zveza" ali1' Liga'da zastavimo vse naše moči za narodno korist. Začeti moramo z novim delom in vspod bujati moramo vse naše rojake, da pristopajo v naše vrste in se z nami bore za svobodo našega naro da. Ni dosti, da imamrr» Obrambna liK* u ki ima svojo pi*»rno South Michigan sve, da daje vsem Huk ko je treba napr** oprostitev od voja*« OBRAVNAVAP^ MOONEY SE BUH Ban Francisco, Osi - vs proti Bcoi Moos* ti teden m * »"f k Zsslišavanje PJ J, »daj imajo z bombažem in je vaš ^djaUlj, I /soi* ksko je s trgom za bombaž, vsm „ arfu»f- bo zaupno povedal, da rfe bo prsv nH v f«*, nftč iznenadeo. *e bo stal funt p*l^dVT|k lthko P^i bombsža pred prihodnjim polet- de bo , p** in; jem 50c. In če je bombe! dosegel <-ije P«r ^ ^ ^ načrta, in ker so bili na odgovor- to ceno, tedaj ni vzroka, da po- den - nih mestih nesposobni ljudje, je skoči na en dolar in ima ceno kot unu ___ začela "Liga* razpadati in v oh času državljanske vojne. MraMe — kratkem čeau je ni bilo ve«. Tods., Seveda ne bodo profits sprsvili ^»i ko bi bUa vsa atvar ali akcija vsts-j naasdniki. Večina malih nasad I' oa evropskem bojišču. tetro^d, 19- M -M^S*** Novico ■ArikiUaoruakaieU danes i P*1* .... m n vi co in ujele livvro&biUd^ -ov nbmaki poraz pri *ov mDUNTJ. Jul, — Nemški kronat včeraj * enkrat wtapil I U »a verdunsk, front,, Laiivelje silen poraz ~ k v K j. it vajen - na kar so n eVve>te umaknile na stare i^kiso jih imeli Nemci pred , kot e«»i» leto..., ko so pričeli ofnaivo na Verdtui. U ntv«eagodaj zjutraj je nem-»rtiljerija razbijala s silnim B>m tri milje dolgo fronto, ki rokah Pctainovih c"et, a nato .ledil nemški naval. Kronprinc »ena! v žrelo bitke val za va„ i »rojih najboljSili čet z alter-muur "Zmagajte ali nmrttel činu napadu je naglo sledil in potem tretjij>d avoeourt-gozda do zapadnega pobo-» hriba št. m, toda vai trije padi «o se zdrobili v nič pod 10 inoejo francoske artiljerije infanterije.. Nemci so ce umakni nabiti in razredčeni, nazaj v ije stare linije; niti Čevlja zc rune morejo pokazati za svoj ve-j trud, za morje krvi, ki so jo lili in za gomile svojih mrli -, ki so jih ostavili na krvavem ijneni polju. Francosko čete so pet pokazale, da je Verdun ne-tmagljiv. V okolišu Argonne so Francozi 11 nekaj Nemcev, ko so odbili Daden napad. Nemci so izvršili uspešen napad zapadno od y; odšli 80 z velikimi izgu - ------- PIOIVIT1 ki ao resijnirali, ao hoteli odato- toda izvoljeni ao bili samo m m piti že takrat ko je 4el Miljukov ski avetovaici, ki volijo župana. W fBk & W% I iz kabineta. Dejstvo, da predsed-, Leninova frakcija je prenehala » CM'9 IUII I nik Lvov ie vedno načeluje p rovi- * agitacijo proti vojni Kongre* Aa. -a ^ _1 • zorični vladi, dokazuje, da so na uiužikov je sprejel resolucijo kij J NA pO«KUfiNJO. kruiilu ae vedno sile, ki jHi je po-1 zahteva, da ae Lenin b« »i^^vi •»•?«* oblast ila duuia in katerim za up. Slovanska Narodni delavsko-voja&ki svet. Italijanska fronta. Rim, 19. jul. -t- Avstrijska ni-ti-lerija je bila včeraj zelo aktivna v dolini Sugana in na Pasubiu, v Vodicah in iztočno od Gorice. Nafta artiljerija je krepko odgovarjala in tudi koncentrirala svoj o-genj na postajo v Nabrežini, kjer je nastal požar, njegovi aa^vu«. pristaš, takoj zapro, ako bodo Ae delali notranje nemim. iwXlv , AIIIIK Uaiaaovijeaia I. oprite ltoa. Nemiri v Liaboni. I'ariz. — 1* Portugalske poročajo o rosnih nemirih v Lisboni. štrajk ae širi In včeraj je prtflo do boja med vojaki iu delavci. Boj je nastal, ko ho hoteli izgred-niki razstreliti vojaiki vlak. CA ZELittNii&^SSSjL avtlata krt. k-1 »UvoToV j »trna ait Ud- OLATNI STAN: Vlllla bolrat. RUI lutljll« vai mmUv IM *o W»nl<>i In prajmat« brcaplalno aavltak. Na- •iuv; •dporna J idnot) Lakorp. IT. jaa Ija 1W)T v drl nilaote. OHIOAOO, Il.UNOla. MOLLINQER MEDICINE 00. a« Mollutf*r BuU4U,. 14 Eaal Park Way (N. S.) Pittaburgk, Pa. I ndon, 19. jul. — Vojni urad Ija o uspešnem upadu angle-it kt v okolici Fresnoya. Več »tneev je bilo ubitih in njihove Ibine »o bile uničene z bom-ai. (krlin tez London, 19. jul. — neralni štab javlja o topniških lih »ned rekama Yser in Lys v Igiji, ob kanalu La Basse, pri mu in l*nsu in na obeh' brego-reke Scarpe. Angleški napad erno od. ceste Arras-Ombrai bil odbit in angleški bataljon, je prodiral severno od Free -ya, je bil ustavljen. — Na fron-v šampaniji so bili včeraj ve-ioiuu topniški boji. Na levem Ifu Mase (Verdun) je bila vro-bitka, ki je trajala ves dan. ancozi so napadli na fronti pe-kilometrov od Avocourta do ba "Le Mort Homme" in na tnoiztoenem vogalu gozda Ma-icourt ter na obeh straneh ce-Mulancourt-Esnes so prodrli v Jakope, ki smo jih nedavno vojili; drugod so bili odbiit. Zopet 18 ladij potopljenih. London, 19. jul. — Admirali! e-ta poroča, da so submarinke in mine potopile zadnji teden 14 parnikov nad 1600 tonami in štiri manjše. Razen tega je izgubljenih osem ribiških ladij. Vojni abor v Pariiu. Washingtori, 19. jul. —- Ta mesee se vrši vojna konferenca za veznikov v Parizu. Najbrže bodo povabljene tudi družene državo in Grška, da pošljejo ali pooblustijo zastopnike. Konferenca se bo pečala z balkanskim vprašanjem, katerega je treba revidirati vsled zahtev Rusije in vsled vstopa Grške v vojno. Zavecsniki bodo razpravljali tudi o problemu potrebščin in novih korakih napram Turčiji. Vroči boji v Galiciji. Petrograd, 19. jul. — Sinočnje »dno poročilo: Na rusko-gali-fronti je sovražnik danes lju-bombardiral okoliš vasi Potur-ri, južno od Brzezanija in naše ieije okrog Haliča. .Južno od »i Vovija do točke južno od Ka-Ha w Nemci po topniški prepadi napadli in okupirali en ib. Naše čete go se polagoma »•knile na iinjj0 ofo ^ki Benez-^ t'ro pozneje je sovražnik po 1V>I napad v ameri od Novice, h valed protinapada naše pe ** in konjeniee so bili Nemci vr f>«aj in nase čete ao zopet ga-^ omenjeni hrib. — Na ru -n-»ki in kavkaški fronti ni da-1 "prememb. ^rlin, 19. jul. _ Pri Rigi> ju. ^ »vinska in v Hraorgonu ve-^ H naraw'-a bojevanje. V iz-*n| <,4',c0' je bilo močno atre-•*}* v okolici Brzezanija. V v«. M Karpatov ao bavarske in hr ^ v skupnem napadu o ■prate višine iztočno od Novice 10 J'h Hum »rdito branili.' Po ,ai napadi Rov,v na okupi, sne *?je bili odbiti. N. drugih ^ oo lx»mniei ao bili Rusi po v lokalnih bojih. Ameriike čete v zakopih. •Pariz, 19. julija. — Pershingo-va armada s^vežba v strelnih jar« kili in vadi v vseh potrebah za -kopnega življenja. Združene države bodo kontrolirale železnice od obrežja do fronte, ki služijo za prevažanje ameriških čet. Železnice sq pod nadzorstvom ameriških inženirjev. Razpe iz inozemstva. VOJNO STANJE V PETRO v GRADU. (Nadaljavanja a prv« atranl) dala krizo. Dalje je knew Lvov hfjavil, da je vlada v popolnem soglasju z delavsko-vojuškiin svetom in dumo in rovarenje skrajne manjšine ne bo imelo nikakršnega uspeha. Francija je aprejala dohodninski davek. Park, 19. jul. — Francoska zbornica je včeraj sprejela s 442 glasovi proti enemu zakon za naraščajoči dohodninski davek. Tn zakon je bil predložen že pred desetimi leti. Nov predsednik Kitajake. London, 19. jul. — Iz Tienbi-na javljajo, da je Lijanbning, prejšnji predsednik republike, pregovoril Fenkvočangu, da za-časno sprejme predsednistvo, dokler se ne urede notranje razmere. Odmevi ruake ofenzive v Avatiiji. Bern, Hvica, 19. jul. — Nepričakovana ruska ofenziva v Gali-oiji je naredila v Avstriji velik vtisek. Dunajsko časopisje priznava, da je varalo sebe in fita-telje, ko je po revoluciji pisalo, da je ruska armada doigrala svojo vlogo. A kljub temu skuša vladno časopisje potolažiti ljudstvo. ,4\eues Wiener Tageblatt" grozi, da se bodo "impertinentnl Rusi" že naučili, da se zna Avstrija šc braniti. "Neue Freie Presse'1 napadu Kerenskija, katerega imenuje "naslednika carja" in uOar-nota ruske revolucije". Poročevalec zadnjega lista javlja iz fronte, da ruska ofenziva ni samo nevarna centralnim silam, temveč da so Rusi prišli popolnoma z modernimi sredstvi ua boji* Ače, kakršnih niso iiucli leni. V svojem poročilu praviš 4 * Rusi so tokom več mesecev predelali avoje zakope po angleškem in francoskem modoli} in jih napolnili z vojaki. Pri napadanju imajo ruske čete vidno za seboj močne rezervo, ki takoj pritisnejo, če je treba. Ruska artilerija je pojueana in velik del težkih topov je angleško-francoske-ga vira. Velika aaloga municije jin, dovoljuje, da začno napade s silnim bombardiranjem, kakršnega še ni bilo videti na ruski fronti. , Poleg oklopnih avtomobilov imajo Runi tudi kunone velikega kali'bra, ki jih premikajo na tračnicah. Opaziti jo bilo tudi top silnega kalibra, namreč 450 milimo-trov (17.71 palcev), kar je nekaj popolnoma novega v Rusiji. Oporišče municije se nahaja v Tarno-polu (gališko mesto 8G milj juzno-iztOčno od Lvova), kjer jim »zvr-v stno služi omrežje železnic." , Huda tašča. A: Ti, ali jo res, da v zapadnem delu tistega grada razsajajo vsako noč duhovi? B: Da, res je. Toda odkar so jc tam nastanila grofova tnšča, jih ni slišati. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. Li Salli St., Chlcaio, ki je Izdelal načrt ia gl. urad S. N. P. J. ae priporoča.Slovencem aa izdelovanja stavblnakih načrtov. Tol. Franklin »601 TEL. NA DOMU AUSTIN BAOOa glMIjllllllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^ f POTREBUJEMO 100 i PREMOGARJEV zn di'lo pri 4< Waltanborgh Ooko s t'o," v Waltoraburgh, Fayotl« County, Ptiiimylvuiiia. l'reiimg je 0 devljev vlnok. Ni vode, i»o Kuumu, ne plinu v naiiMii pretitogorovu. I'remogarjl aaalu-/ijo oil do $8 dnevno, ampak mi puatimo avoltodno, da laliko Aa ve« delajo, ako lelijo. Mi imuiua nreeojUnje itevilo pr«'hioj(urjev, kl d« f "Pfjelo vea t iz ^'k. z oklopninii karanft fronti v Oaliciji. To je an'j ' 140 na ruaki Nemiri na fcpanakem. Madrid, 19. julija. — Danes se ima otvoriti rebelni parlament v Barceloni in vlada grozi, da bo z dboroaeno pestjo preprečilo zborovanje. Pričakuje se, da prid« na zborovanje okrog HO poslancev. Aguirre Metaca, tajnik poslanca Alejandra Lerrowxa, voditelja republikanske stranke, in | -- Biailio Alveraz, vodja kmečke1 p0Z0R BRATJE IN ROJAKI stranke, ata bila včeraj arctlrahs 7SLOVENCI. Poslanci Katalonije zahtevajo Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 13S Pans Av., Pittsburgh, Pa. •M7—&8 80. LAWNDALB AVI., U7BAVNI 0DB0B: Pradaadaik j Joka Vogrift, bos 800, U Balla, ill. L Pod pradaadaik i J. BratkoviJ, K. K, U. I, boi M, dirard, Ki IL Podpradaadaiki Jolaf Kukalj, »40» Swing svo., So. Okteafo, tU. Tajsiki Joka Vardarbar, »706 Bo. Lowsdala Avo., OMeofo, ill. Btefojaiki Aatoa J. Terbovec, P. O. Box 1, Oloaro, IU. Zaplauikar: John Molek, 4008 W. 3lat BU, Chicago, UL KADBOBNI ODSBKl Jola A m br o4ii, S8i bos, Caaonaburg, Pa. Paul Berger, 741—lat BI., La Bali a, IU. , j K. 8. Taocber, 674 Ahaay Avo., Rockaprtag, „Wyo. POBOTNI ODCBKi ( Aatoa Hraat, 811—»ftth Ava., Now DohiU, Miaa. Joia BadiAck, boi 48», Bmlthtoa, Po. Budolf P lat ar Aak, .486 bos, BrldforUla, Po. * * Jakob MiklavU«, L. Bos 8, WiUoak, Pa. [ n M. Patrovlck, 14816 Hole Ava., OoUlawoot, a UBBDWXK "PBOSVBn"! Joda Zavartaik. VUOWI KDBAWXKl P. J. Kara, M. D., 680» Bt. (flalr Ava., Oteratead, Okla, V8B OBNABNB ZADKVB IN BTVABI, M oa tUajo «L opravaaga odboro la B. N. P. J. saj ao poiUjajo aa aaalovt JOHN VBBDBBBAB, »607—6« So. Lawa4ate AVf, (ft|as|0, QL PKZTOtBB O LEDI OBNBBALNBOA POSLOVANJA m po4UJaJo aa aa-slov, JOŽB AMBBOftlO, BOS 86L BADBVB PREPIRLJIVE VSBBXNB, kl «U jih atanoa, m poAUJajo aa naalov: ANTON HRAST, 811 - »6ih Ave* Mow Dalalk, Mtaa. VSI DOPISI, raapravo, fllaakL aaanaslla IM. sa "Pmvote" aa pošiljajo na aaatev, UBBDNlSTVO ' PROSVETE", 8667-66 So. LawadalO Avo., Okloago, UUaoU. VSE UPBAVNIiKB STVARI, aaroOaiaa, oglaoL ao polUjaJo aa aaalot: UPRAVNiSTVO "PROSVETE", »667—68 So. LsvaSste Avo., Ohicago, UI. V koraapodanci a tajaiitvom S. N. P. 9H aiodailtvoas is upravalltvuia ' • Prosveta * • ao rabita imaa aradaUov, survo« aaHMto aaatev, ko jo to sovo. dan ako laUto, da-bo vaaka atvar hitro roAoaa. Saja glavaaga upravnega odbora ae vrttjo vaaka prvo moto la tretji Aatrtak v naaacu. Ba«atak ob aai avl popoldne. NUB »rva la draga ta- PRIPOROČAM SK vsem Blevencem In Hrvatom sa o-bilen obii4. Pri meni je vedno do-(bra in točna postrežba, No pozabite svojega rojuka, ki oglaša v listu "Prosveta". JOHN MAUgI Main Bt. Livingaton, 111, KADITI TILLMAN OldABl, Uniako Irttltnt Ibykua Cigaro............lOo S. N. P. J. Cigaro........lOo Tillman Cigar Co. AURORA, MINN. ntniiiiinrrnnnm* jitiya'ii veSw^wof- " PMaMraka, U tea a« lat- ijfažl balaaat. T.aWwaUaaJt krW »mn i pDa taaaU jaa-'/i. pSršha h U- laKw'Jtifc MM, u WM aa an. na lakalte kar la •a aai— Va« iMlaaat. kl erUu^al* 9* »•<»«■ odtoka aSravla »a •rrajAaal mMf4L Sa- kor kltro apaalU, 4a vaa HMWijIW aanolnu.t, p. lahajlaj tesaagl mtm» » |aa vaa i« twaa aaaal pavraa waiHi aaaAAaaja faAa aadaavsa • nwra.ua. IJradn« ara i V ^aaOclifclh. >>y» Ctlu. ZtAktk to aahatah 'U'/i a" ate-y^fc a^wte. m Ok S pa4ta aa NORTH SIDE STATE BANK 1ROCK STTIIJVGS. toyq. ima kapitala in rezerve »100,000.00 Je izredno pripravljen In opremljen za poslovanja s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI Ml poSIJano 4aaar valim pri|auljata v aaaro daaMvtaa 9» aaJalMk aaaak. Pla*u|aoio 6 oSololno obraall aa BaaSa vlaga. MOČNA, KONZBKVATIVNA IN NAPSBDNA 1N8TITUCIJA. 100-120 v dveh dolarjev tednih zaslužijo nckterl delavei v Idsmar, Pa., Ileslibou, Pa., Vulicrs, Pa., in v Dias, Pa., premogokopih družbe IDAMAl( <'<)AL < <>, Hovi so varni, ni dosti mokrote, ne plina, najvišja plačilna lestvica, (i sobna stanovanja se dobe v najem zu t7. z vrtom, k let JU ii<| , cerkve in šole no blizo. PreuiMgorovi xo l/u in do 1 miljo odduljeni od mesta. Ni stavke, no nere- dov, uuijski rudniki, izglasite pri Pridite pripravljeni za tlelo, /tli sc pa Supt. D. R. Williams, ali pri Mr• Vernon F. Taylor, V IDAMAK, Panntylvania V IDI A NA, Pawn. 1 POZOR! avtonomno vlado in izjavljajo, da bodo sklicali parlament v Barco- Društvo "Cvetlica Napredno- lono, ako vlada ne dovoli za^ed-i-! *t.i" štev. t*\ H. N. J*. Jednote v nja v Madridu. Vlada je tc izja- Kokomo, Ind ima popolnon.it d »-viln ds ae oarlsment ne snidf. bro ohranjen Midoreikelj, aiatcnn vila, da »e parlament r -- - r Indian Model 1 «14, sedeoi Socialistični tnpan v Petrograda skih ail, dva cilindra, prevozi 7'» Petrograd, 10. jul U Petro-1 f n i I j na uro. <> katerega-rojak* grad ki je bil atolitja pod avto sli brata H. N. P. J. ves*i z« t« P " ' Tračno ilado im. danes sodali ko dvokolo, ^ naravnost na Saperinfendenta v gori omenjenih premogorovfh. Allegheny River Mining Company Amu i;wLV DM. VEUMI* DC2EUC: V službi kalifa. 7|>irri>ihi rim p 6 » O » O ft M> O M O M M C » O O O « 6 O O I O O O/ Ko *e je zavedel, je bil nt krovu velike ladje. Na nebu »o leaketale zvesde Ternni <*»laki elji mi ga, knj čakaš — je dejal Wu-illia el Ameri. Ali gospodar — reče suženj boječe — tako v nočni obleki ga hočeš sprejeli? — Ah, kaj — odvrne Wadha el Ains'ri — kaj te skrbi moja obleka. Privedi mi prišlecal Suženj se ni upal dalje obotavljati, nego je šel po prišleca. * * Ni minulo mnog" času, ko se je prikazal uied vrati Strezinja. Poatal je za trenutek, kakor dn se hoče prepričati, če je človek, pred katerim stoji, v resnici oni, katerega išče. Med tem je Wadha el Anuri premeril Stre-zinjo od glave do nog in vljuden nasmeh hc mu objavi us licu. Videlo nc je, da mu je ta mladi človek simpatičen. Stre/in ja *c prikloni in molči. Vsekakor je čakal, ds ga prvi ogovori oni, h kateremu je prišel. Ni mu trehalo dolgo čakati. Wadna el Amri nun reče v lepi hrvaščini, katero je Strezinja takrat prvikrat aliftal, odkar mc je nahajal v Španiji : Reklo ae mi je, da si llrvet. Iz katerega kraja ai, katerega rodu in kako ti je ime? Katera sreča te je privadiš aem? Da ai mi zdrav, veliki Wadha. In ker me vprašaš, ti hočem odgovoriti. Ime mi je Strezinja in sem hrvatako-kraljevskegu rodu. Moja zibel-k oje tekla na obali Jadranskega morja, nedaleč od Splita Prihajam sem ns ieljo samega kralja Svetoslava Surinje, kateri, kar ti je gotovo znano, vlndn že šesto leto hrvatskemu narodu. Po-sini me je sem, da vidim ve*e snamenšte šole iu si oahereiu znanja ter jih presadim v hrvaUki nnrod in hrvataki dom. — l*p<> je to od tvojega kralja, da akrbi ra napredek znenoati v hrvaUkih defelah. Tem lepšr, ker je zaradi apora n prejfcijhn kraljem iu lastnim brstom Držhdavom nutogo wkodrvvnl Ifrvataki. - Ali ao ti poznani naši spori? Misliš morda, da »pim? Ako hi hil tvoj kralj Sveloalav iivel v slogi * Držislavom, hi Pe-ter Oraeolo, dol beneški nikdar ne napadel Zader, Tis.gir. Split, Dubrovnik, Krk, O*or in Rah. nik-dar bi ne oavojil Bellgrad. otokov KorVulu in La«tovo, nikdar se itaenovel 'Mux Dalmatiee". O, ta tvoj Surinja mi ni ljub. Meeto da ae pridruži, kakor radajica, Petru Oraeolu, ter uui pošlje Jahtnega aaia sa j a m* tvo, bi naj raje z naočem v roki navaM na preklete Benečane. Ako bi se »godilo tako, bi Benečani ie danes plačevali davek Hrvatom, kakor ao ga plačevali čez stoletja. Ali tvoj kralj Surinja je pustil, da ao zaaedli mogočna daimatinaka meats, in k)do ve, morda bodo pretekla atoletja, predno ae hrvatski narod reši teh pijavk. — Veliki Wadha, ne srdi se. Položaj je bil takšen, in ni bilo pomoči. Hrvati sami na Sebi ni-ko dovolj iišočni. — Neumno* — ae razsrdi Wadha. — Vi Jugoslovani najdete vedno isgovor in <če bi ga iskali na mescu, samo da prikrijete malodušje in bojazljivost. Sedaj ae boji tega, pate m zopet onega, a bali bi seTaje slovanske nesloge in prepirov. In tedaj bi imeli državno moč in slavo, kakršne ni daleč naokrog. Mesto da trepetate sedaj pred Bi-zsneera, sedaj pred Franki, sopet pred Benečani in tte jim ponujate kot robovi sedaj tem, aedaj o-nim, bi se nsj roje tresli pred veliki Bogom in zaupali v laatno moč. Strezinja jo poslušal tt besede mimo in lice mu je žarelo ara mu. — Oprosti — reče naposled — morda je tvoj ukor vendar prestrog. Mi nismo izgubili ssnaostsinoati. Pač pa je dobil Svetoelav za svojega sina Štefana, Hicelo, hčer slavnega beneškega doža Petra Orseola. Obenem je postal Član rodbine kralja Štefana, zakaj brat!,HioeHn Oton, ima Štefanovo setro za ženo. — Hm, kolika sreča za Hrvatuko — fte poro ga Wadha. — A vpreAam te, ali je Hicela prinesla od doža za doto svojemu hrvatskemu soprogu nazaj mesta in otoke? Ni! Ali vprašam te, ali je ogrski kralj Atefan prenehal arvojenau sorodniku ogrožati meje kraljestva? Mil Ko je Svetoslav ženil svojega sina, bi moral zahtevati večjo doto. Sicer pa — se prekine Wadha el Aaneri sam — preidemo k tebi. Po vsem tem se ti bo zdelo, da mi nisi dobrodošel. Kaj? Nu, varaš sel Na tvojem licu čilata, in laskam se samemu sebi, da vem čitati z obrazov, si ti plemenit mladec. Željan si znanja in okrit; hralber si, to je dokaz, da si se odločil na tako daljno pot. Vse to mi je dovolj, da ti rečem: Dobro došell Ako še ne veš, ti moram reči sedaj, da jaz nisem več samo poveljnik telesne hrvatske straže, nego da sem od danes največji dostojanstvenik. — Hadzifb — se začudi Strezinja in stopi korak nazaj. — Da, HadiSbl Ali ne boj se. Ta čast ti bo samo v korist in varstvo. Od dane« si ti v moji zašfčiti in nadejam se, ko se nekoč vrneš v svojo domovino, da poneseš dobre spomine na Kordovo s seboj in na onega, ki ga vidiš pred seboj in kateremu ni sojeno, da se povrne v zemljo svojih očetov, da bi gledal valove sinjega Jadranskega morja ter poslušal peatm hrvatskih deklet in junakih vitezov v veselem kolu. Htrezinji se je zaelo, da ao oči Wadhir.p postale vlažne, in opa*il je, da mu drhti glas v neki razburjeno*i. — Ti, sinko, ai tiko srečen, da ae povrnej* tja, odkoder si priael-in nagledal se boš zelenih hribov in se radoval lepe domovine svoje. Draga mi je domovina! Hočem te narediti za srna iu ko te nekoč pošljem v Hrvatsko, bom mislil, da odhaja tja del moje duše. Morda bom lahko v tebi in po tebi koriatrl svoji dragi domovini. Strezinji vzdrhti srce na te besede in vzklikne: — Veliki hadžib, nisi pozabil svoje domovine Hrvatske, ti jo ljubiš še vedno, dasi si tako daleč od nje in je nisi videl toliko let? Wadfha na te besede ničeaar ne odgovori, nego razprostre roke in ohjemAi Stre/in jo, ga po-ljiubi na čelo. VI. Hil je kraaen, jasen dan, ko je korakal Strezinja po mestnih ulicah. Kordove se je že nekoliko od zadnjih dogodkov pomirila in tako je bilo zopet vee v starem tiru. £*trezinja se je moral preseliti v novo palačo Wad-he el Amerija, kjer je dobH lepe sobe. Prve dni svojega bivanja v Kordovi je porabil, da si ogleda znamenitosti tega mesij. Danes pa ae je požuril, da vidi doslej še neogledano čudo zlatarske umetnosti, vrt ie suhega zlata, ki ga je najznamenitejši kordovski zlatar izdelal in ialo-žil. Cvetje tega vrta je bilo »z zlata, arebra in dragega kamenja, ja spisa in smaragda. I>olgo časa je stal Strezinja pred tem čudom, kar nenadoma čuti na rami težko roko. Ko se ozre, zagleda pred seboj istega voj.i-ks, ki ga je arečal pri vhodu v Kordovo. — Ti si pozabil na me, stn daljnih krajev — se nm je smejal Arabec, kacaje svoje bele /obe. — Prosil sem te, da m* obiščeš, kakor najhitreje ti je mogoče, a ni te in te ni. Mislil sem, da si ae že pogreznil v zemljo. AH močno aem ae razveselil, ko sem te tukaj opazil. — Kj, prijatelj, oproati, zakaj dogodki zadnjih dni in moji posli so krivi, da te niaem mogel po set iti. — Naj ti ho odpuščeno — se nasmeje Arabec vnovič — ali to ti rečem, sedaj mi več ne uideš. In da tega v reaniei ne storil, je najbolje, ds greš takoj a menoj. Ni daleč do mene, in postrežem ti tako, da boš, upam, zadovoljen. Imaš čas? Streeinji ni bH ravno neljub ta poziv, vender »e je obotavljal Dasi ni infel drugega posle, kakor da »j ogleda mento, je vendarle totpovda-ril, kot nujen posel. Arabec mu odvrne: — Imel boš čaaa dovolj, da ai ogledaš do si-tega celo Kordovo. Naposled najdeš v moji hiši tudi kaj takega, ksr te ho morda zanlmelo. Snmo pojdi s menoj. Streainja ae je del pregovoriti. In zsksj ne. Videl bo vsej dom preprostega Arabee ter prou-čil nsčin njegovega življenje. In to mu je hilo ljubo, ds vidi v tujini čimveč, de potem lahko pripoveduje v domovini o vaem tem, in sko je kej d<*»re«e, ds tndi presadi v eemljo svojih očetov. (Dalje eladi) doživljaji mladega ruskega vojaka. Is Stockholma poroča vojni poročevalec zanimivo zgodbo o nekem mlsdem ruskem vojsku, kateri je nsjbrže nsjveč doživel v tej vojni. Temu ruskemu junaki, jt imt Vladimir Kodrijalcev in je 14 let star, tods izgleda mlajši. Vi bi ga morsli videti, ksko po -nosno korska po petrogradakih ulicah z rusko vojsško čepico ns glavi in oblečen v francosko sivo vojaško uniformo. Tako je vedno oblečen in menda radi tegs, ker ima nsjvtčji ruski vojaški kri/, križ sv. Jurijs in zrsvtn tegs pa št francoski vojaški zaslužni krl-žcc na svojih prsifh. V začetku vojne ae je deček od ločil, da ee poda na fronto. Vse del ae je na vlak in se je srečno pripeljal v Varšavo brez voznega listka. Ves čas ae je moral skrivati pred sprevodniki, da bi ga ne zsssčili, ker bi ga tskoj spodili iz vlaka. Vozil st je dva dni in dve noči. Iz Varinvs se je podal v Novi Oeorgijcvsk; potoval je večinoma peš. Ako je dobil slučsj-no kak voz, je prisedel in se tako nekaj časa petja!. Od tam se je napotil v Ciktnov, kjer se je pridružil nekemu sibirskemu pešpol-ku. Vojaki so ga bili veseli in so ga radi vzeli medse, in to nnjve* ujetnik) iz rumenega sukna so bi-1 vani a fr*, le prišita ns rokav. Cez nekaj ča-j brootniui kr*L : n« « V™ "o it kiL U odddelek odposlan v no tiati čas k * L kier ao bili naatani»m : j* r' aa je bil Sauerbach, kjtr eo bili nastanjeni | Brusilov 14 dni v jako slabih razmerah, znano veliko ,f ^ Nato so bili ruski ujetniki poslsni Vladimir 0 na zapadno bojišče, kjer so jim u- ljubljence v^i W kazali, da morajo kopsti Strelne sikateri bi ga i » 'rfttntoT «a jarke v najhujšem ognju franco- jega aina T. i ^ ^ " skega topništva. Drufi dan *a bati, da bo ^y- Bu let i n poljedelske^ ko malo. Ko ao prišli v Tavrobin, ao dobili neko akromno kosilo in po tem kosilu ao jih sprnvili na vlak. Veš kot sedemdeset mož so natla-čili v en sam živinski voz. Aeatde-set ur so bili tako zaprti v tem vozu in ves čas so imeli ssmo por posod vode in jako malo kruha. Ko so priš/i v njetniško taborišče Tuechef, so dobiii nekaj gor-ke juhe. Po dveh tednih so bili prestavljeni v Neumuenster, kjer eo bile razmere 1k»Ij ugodne. Veči-nove vsi ujetniki so bili poslani ns kmete, da so pomagali obdelovati polja in radi tega so dobili tadi boljšo hrano. Čes nekaj časa je bil Vladimir poslan v Mecklenburg in z njim je šlo še nekej drugih makih ujetnikov. Tam je dobil veliko francoskih, belgijskih in angleških tovarišev ('jetniki so bili razdeljeni po narod -noatih in vaaka narodnost je bi-▼sls * posebnih taborih Vai ujetniki eo dobili črno obleke in črke skrbo. Ko je ozdravel, ga niso več poslali kopati strelnih jarkov. Dali so mu delo v kuhinji. Sam je dobil dosti.hrane in kmalu se je počutil boljšega in njegovo telo se je začelo krepčati. Od te hrane, ker jo je vedno dobival precej, dajal je tudi svojemu tovarišu Letišu. Ko sta se oba čutila dovolj krepka, sta sklenila pobegniti. Za izpeljavo sta določila prvo primemo noč za beg. Ko je bila neka noč zelo temna in dež lil v potokih, sta pobegnila. Zlezla sta skozi bodečo žično ograjo jako previdno, ds bi ne nspravila kakega šuma. Ko sta se srečno izmuznila iz taborišča, sts šla previdno proti gričevju, za katerim so bile francoske čete. Nekaj časa sta se plazila po vseh štirih, potem sta zopet tekla. Kakor hitro sta začu-la kak šum, sta se vrgla na tla Tako sta srečno prišla do nekega jarka, kateri je bil poln vo sta zaslišala prihajanje nemške straže, sta se brez pomisleka vrgla v graben in Vladimiru je se -gals voda do vratu. Pljusk vode je pa slišala nemška straža in začela streljati; ns drogi strsni je ps odgovorila s streli francoska strsžs. Ker je bils pa taka te ma. da se je dlje potipalo, kot pa videlo, sta bila rešena, kajti nemška straža ju ni mogla zapaziti, čeprav je bila blizu, ker sta bila v kslni vodi v jsrku. Čim sta obe straži nehali s streljanjem, sta hotela begunca iti naprej, toda komaj eta se pripravila, da bi zlezla iz jsrks, ats sopet zsčula prihod strsže. Morels ata zopet v in do in tsko prebilo dve uri v vodi. Ko je nemška strsžs odšla, sta se pre-vidno splazila iz jarka in tekla na vso moč proti francoskim zako -pom, klieajoča: "Russe! Russel" Ker ae je ravno med tem časom zabliskalo. zagledata francoske straže. Hitro vzdigneta roke potem zlezeta akozi žično ograjo. K sreči je bil pri tej četi neki francoski častnik, kateri je jako dobro govoril ruski jezik. mir mu je pripovedoval o svojih dogodkih in seveda tudi natanko pojasnil o nemških pozocijsh, ko likor je vedel. Častnik je Sel ta koj k telefonu in čez nekaj čaxa je Settle Wash. - ^ ki delajo v i.^-stt.em d, men-tu za razsvetljavo st, draginje ponovili Moj< za zvišanje mezde. Delavci zahtevajo fc.75 <]r* mezde, ali 80 eentov ,allJ1 dan. Sedanja mezda je *ny Delo napenjaleev žic > ^ varno, in mnogo jih je ub tik, pridejo pri delu v dotik« žico. PRISTANIŠKI DELAVCI PRITOŽUJEJO, Seattle, Wash. - StroUia ganizacija pristaniških drli« je vložila pritožbo pri "(Vm nem delavskem svetu'', v zahteva preiskavo proti .Irlo jalcem. Po sistemu odprte delavnioal je bil sprejet po zadnji stavki, postavljajo organizirane dela in prednost imajo delavei, ki šele prišli v mesto. ___i VOJAŠKA POSADKA KRUtANA. Laredo, Tex. — Petdeset ditov je vdrlo ob solnčnem du v mesto Lier v nicliihki dr Tamanlipas. Banditje so or in zapalili mesto. Masakrirali vojaško posadko, brojeeo trid mož, ki je spala, ko so jo nip banditje. Ko so prisil na pomoč va|al Vickorije, so bili tolovaji it hribe in doline. PLAV SE JE POVEZNIL Invermere, B. C. — < "ari« Drysdale, načelnik lemljttlj družbe, in njegov pomoeiiik liani .1. (irav, sta skn^l« » vom križati reko Kooteaijr š livu reke Cross. Sredi reke jel čan tok poveznil plav in utonila. prancija je naroČila ladij. Portland, Ore. - Krm* vlada je naročila dvajset pal kov iz le*a. Zgradi jih r*T t ion kompanija. ki dogradi veliko ladjedelnico v PREISKAVA cen JA j«j IN PREMOG prične V nI deljek. Chicago, 111. - < I«'" " brtne koinWje m-deljek v Chieag'i, V preiskavo cen /a jekl« Pregledovanje knjtg ' da I trfa*1 ra r« i tat tvrdk jc pričelo ' ______, _ pregledovanja j* začelo francosko topništvo svoje ; produkcijake t roške] /T uničevalno , dolo. Vladimir js ul meso. Pregled«!« njegovega' tovsrišs eo vzeli v sv- knji|re odpošiljate!j" ^ tomobil in jn prepeljsli v neko trR dll pride več in" 1 mesto zadej za bojno Črto. Tam, |>regleth^k"JJ- ,lt)»d sta dobila dovolj jesti, sveže peri {j0 knjig«»v