Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo (• r Maribora, Rnika cesta 5, poitni predal 22, okopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. W**ai Maribor, Rnika cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-
		Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev.	81.	Sreda 10. oktobra 1928.	Leto III.
Doli policijski teror dr. Korošca
»»rKla.(i*a poslanca s. Petejana radi preganjanja delav-ev» hiinih preiskav po policiji in Zandarmeriji dr. Korošca.
Gospod minister!
Zadnje mesece sem vrše policijske oblasti ki stoje pod Vašim zapovedništvom,
vilne hišne preiskave, aretacije in podob-na Preganjanja in to največ med delavstvom, ae da bi prizadeti sploh -vedeli, česa se jih sumniči in dolži. Pod pretvezo, da gre za zasledovanje državi nevarnega komunistična gibanja, preganjajo policijske oblasti se in vsakogar, kakor se jim pač zdi. Vam,
K- minister, je gotovo prav dobro znano, da
■	omunističao gibanj« pri aas ni niti najmanj Qrzavi nevarno, najmanj po svojem obsegu.
‘Vstopanje policijskih oblasti in njihovih or-Sanov, policajev in žandarjev pa vzbuja “Pravičen sum, da policija ne išče samo »državi nevarne elemente«, ampak da je po famoznem izjemnem zakonu o zaščiti države,
omogoča vsako tudi največjo zlorabo državne oblasti in preganjanje tudi najbolj »edolžnih ljudi, ukazan splošen progon dedcev, tudi tistih, ki so notorično organizirani socijalisti, ali pa vsaj socijalističnega Prepričanja in pripadniki Socijalistične stran-...e- V podkrepitev teh izvajanj evo nekoliko sulčajev:
.	^ zadnjih dneh avgusta in početku sep-
embra )e žandarmerija napravila hišne pre-1SiaZe: ^r’ z>darju Maksu Strnadu v Selnici °b Dravi. Orožniki so mu zaplenili par pi-vfn’ J*’ mu ie brat pisal iz Rusije in :ki so lla že objavljena v socijalističnih listih. To Pa ni bilo dovolj, orožniki so se napotili udi v tovarno za dušik v Rušah, kjer je ime-zaposlen in so tudi tamkaj v njegovi . a!"lci izvršili preiskavo, kjer so zaplenili ‘lr J?ta-kov izza volitev leta 1925.
, Orožniki so nadalje izvršili preiskavo.
PJ? Predsedniku po zakonu izvoljenih obratnih Zaupnikov Purgaja v tovarni za opeko v j-ajteriperku pri Mariboru; premetali so vse Karkoli jim je prišlo podroko, ne da bi kaj našli, razen škandaloznih socijalnih razmer, ki vladajo v nehigijenskih skupnih ležiščih Omenjene tovarne.
V Marenbergu ob Dravi so orožniki napravili obisk pri 'predsedniku krajevne organizacije Socijalistične stranke Francu Lei-tingerju. Premetali so mu vse stanovanje, našli seveda niso nič.
V Senovem pri Rajhenburgir je žandar-?erija napravica hišne preiskave pri članih Socijalistične stranke in odbornikih Delavce telovadne in kulturne zveze »Svoboda«.
“ed onimi, ki jih je obiskala žandarmerija
imenujemo samo Barago, Rihterja, Petriča, Prevca in Mlakarja. Baragi so zaplenili nekaj Marksovih spisov, ki jih danes hrani vsaka knjižica in s katerimi se bavi vsak vsaj povprečno izobražen človek.
Enaka poročila so /prišla tudi iz Zaloga pri Ljubljani, kjer so orožniki izvršili preiskave pri vseh oblasti prijavljenih odbornikih Delavske kulturne in telovadne zveze »Svobode«, pri odbornikih »Saveza železničarjev Jugoslavije« in članih Socijalistične stranke.
V Kočevju pa so preiskave sploh na dnevnem redu in je delavstvo tako preplašeno,' da si ne upa niti več na kulturna predavanja »Svobode«, ki jih žandarmerija tako zastraži, kakor je zastražila zadnje predavanje o 100-letnici Tolstojevega rojstva, katere se je spominjal ves svet.
Ta sistematična preganjanja delavcev-socijalistov najbolj jasno dokazujejo, kako se pri nas omejuje svoboda državljanov, ne da bi le-ti dali zato niti najmanjši povod. Zadostuje, da je oblasti poznano, da je kdo aktiven član socijalističnega delavskega gibanja, pa pride na spisek državi nevarnih elementov. Svoboda prepričanja, ki je v ustavi garantirana slehernemu državljanu se brezobzirno krati in tepta. Izpostavljen je policijskemu preganjanju vsak, ki slučajno ni pristaš vladajočega režima. Da v takih razmerah cvete denuncijanstvo, leži na dlani in mnogo žrtev je pripisati baš na rovaš de-nuncijanstva, ki se pri nas sistematično goji.
Kljub vsem številnim preganjanjem in hišnim preiskavam in aretacijam v zadnjih mesecih in kljub postoječim izjemnim zakonom, pa sodišče niti v enem slučaju, najmanj pa v enem izmed zgoraj navedenih, ni našlo povoda za kakršnokoli postopanje, ki bi vsa ta preganjanja vsaj malo opravičilo.
Zato si dovoljujem staviti Vam, g. minister sledeča vprašanja:
1. Ali Vam je vse to znano?
2. Ali ste pripravljeni ukazati Vašim podrejenim organom, da ustavijo neutemeljena preganjanja delavcev, da zaščitite svobodo državljanov, brez razlike političnega prepričanja in da proti krivcem, ki so odgovorni za zgoraj konkretno navedene slučaje uvedete postopanje in jih kaznujete?
Prosim Vas g. minister, za ustmeni odgovor v javni seji Narodne skupščine.
Josip Petejan s. r.
Po 7. oktobru v Avstriji.
dobila socijalistična stranka mnogo pozdra- , vehrovcl so tedaj odšli klaverno kot so vov iz raznih držav, od katerih je bil oni j prišli in na misel jim gotovo ne pride, da angleške delavske stranke najbolj značilen, i bi še katerikrat tli v VViener-Neustadt iz-ki izraža upanje, da bo znalo avstrijsko i zivat. a še mnogo manj na — Dunaj! delavstvo s fašizmom; obračunati. Jieim- 2ivel zaveden avstrijski proletarijat!
Oblastni zbor SSJ za mariborsko oblast.
Na temelju štatuta SSJ čl. 11 sklicujemo za dne 11. novembra 1928 v Maribor
OBLASTNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom :
1. Konstituiranje zbora.
2. Poročilo oblastnega tajništva.
3. Politični položaj v državi in taktika stranke.
4. Strankina organizacija in tisk.
5. Volitve v okrajne zastope, oz. v srezke skupščine.
6. Volitev oblastnega odbora in članov glavne strankine uprave.
7. Razno.
Glasom čl. 12 štatuta SSJ imajo pravico in dolžnost prisostvovanja oblastnemu zboru:
a) Delegati krajevnih organizacij, izvoljeni na krajevnih zborih. Organizacije do 30 članov imajo pravico do enega delegata in na vsakih na-dalnjih 30 po enega, Ostanek od 10 članov ima pravico do enega delegata. Število članov se določi na pod-
lagi števila prispevkov, katere je krajevna organizacija v zadnjih treh mesecih pred sklicanjem oblastnega zbora odračunala oblastni organizaciji.
c) Člani oblastnega načelstva ih kontrole.
c) Narodni in oblastni poslanci, izvoljeni v oblasti.
č) Eden zastopnik izvrševalnega odbora SSJ in strankinega tiska v oblasti.
d) Po eden zastopnik socijalistične mladinske in ženske organizacije v oblasti.
Delegati pod c imajo pravico do govora, nimajo pa pravice do glasovanja v točkah, ki se tičejo njihovega delovanja.
Oblastni zbor se prične točno ob pol 9. uri.
VseA krajevne organizacije morajo svoje delegate, kakor tudi predloge sporočati strankinemu tajništvu Maribor, Ruška cesta 5, najkasneje do
4.	novembra 1928.
Oblastno načelstvo SSJ za mariborsko oblast.
Za razpust narodne skupščine in takojšen razpis svobodnih volitev.
Koliko strahu in koliko skrbi pa tudi stroškov za prazen nič! Sedmi oktober je pred kakimi štirinajstimi dnevi bil strah JJ). groza za mnogo ljudi v Avstriji, toda $mbolj se je bližal, tem manj se je zdel kvaren. Že pred dobrim pol letom so Heim-^fchrovci napovedali svoj pohod v rdeči klavski center. To je sicer bila precejšnja Predrznost, toda »strategi« so si mislili: ?olie preje kot pozneje, kajti sociji posta-lajo od dne do dne močnejši: zato ni uniestno odlašati, ako naj sploh dosežemo *ak uspeh. Seveda je bilo korajže več kot moči, kajti moč je samo tam, kjer je ^eaijZem, tega pa pri kupljenih dušah ni. neimwehrovski voditelji im^jo gotovo danes ?kega mačka, kot ga niso še nikoli imeli, j° Pa tembolj, ker so se malo preveč bahali ‘er preveč pokazali svoje karte. Saj so Jpli, da je njihov pohod v Wiener-Neustadt *trogo političen, da je to prvi poizkus za “°znejši pohod na Dunaj, kjer je treba nabaviti »red«, to se pravi: parlament, ki ai>je ni nič več vreden, treba razgnati, odjaviti republiko in demokracijo ter zavla-ati po receptu Horthvja ali še raje Mus-So'inija.
si. No, sedaj pa je veselje proč in mar-Kdo si je oddahnil, kajti fašistični poizkus sv !e temeljito ponesrečil, kakor bi se bil . °ječasno tudi Mussolinijev ponesrečil, ako r bil italijanski proletarijat pameten — “iti močan je bil dovolj! In danes lahko S*®0- da je bil tudi 7. oktober dobra d 'a ne le za delavstvo Avstrije, ampak za lavstvo vseli dežel, kjer fašistična hidra . fliKuje svojo glavo. Avstrijsko delavstvo 2 Ponovno pokazalo svojo socijalistično kair	si	vsakdo zračuna na prste,
.• ko bi bilo danes tam, čc bi n. pr. imeli sta	več hese^u- *uc^ v Wiener-Neu-
I ‘ so hoteli maloštevilni komunisti sveg Sl	pristaviti, toda samo enkrat so oni
eijahste prevarili in jih ne bodo več!
Ufi Poročil torej izvemo, da je potekel Ve?iJ' ° - .a v Wlener-Neustadtu v naj-nlir" in redu, da ni teklo niti kaplje
človeške krvi, dasi je bila tam koncentrirana ena tretjina male avstrijske vojske z vsemi svojimi morilnimi sredstvi in da niso manjkale niti ograje iz bodeče žice. Mesto je bilo v popolni rdeči obleki, ker so namreč Heimvvehrovci pozvali prebivalce, da naj razvesijo zastave. Tei njihovi želji so prebivalci Neustadta ustregli, samo s to razliko, da so razvesili ne zeleno-bele, marveč rdeče zastave. Pa ne samo, da so razvesili izredno mnogo zastav, ampak so okrasili vsa okna in celo vrata so opletli
-	z rdečimi girlandami, medtem ko je bilo heiipwehrovskih zastav v celem mestu kakih 5!	,
Koliko je bilo po številu Heimvvehrov, se še ne da točno reči; bilo pa jih je vsekakor manj kot so napovedali. En vlak jih je pripeljal namesto 1700 samo 700; trije vlaki pa so se morali sploh radi prerhale frekvence odpovedati. Prišlo jih je razmeroma največ jz Štajerske, in sicer iz revirjev zloglasne Alpinske družbe, ki izvaja, vsled vladajoče krize, najhujši teror nad onim delavstvom, ki je količkaj odvisno od tega podjetja. Kdor noče pristopiti k Heim-wehru, temu se odpove delo in cela družina zleti iz naturalnega stanovanja na cesto. Nasprotno ni bilo iz cele Nižjeavstrijske več kot tisoč »Hahnensch\vanzlerjev«, kakor jih tam imenujejo in pa okroglo 1000 študentov iz Dunaja. Cela »armada« dr. Steidleja je tedaj štela komaj okrog 11.000 glav in ravno toliko je bilo vojakov ter žanclarjev, ki so jih čuvali, da jih ne bi »Schutzbund« pojedel za južino.
Na delavski izlet pa so bili povabljeni samo delavci iz bližje ležečih industrijskih centrov brez Dunaja. Iz Dunaja je prišlo samo 7000 rediteljev Schutzbunda. Pa že to je daleč nadkrililo soldnerje, ki so menda samo prišli v VViener-Neustadt k — maši! Socijalni demokrati so imeli na Criavnem trgu velikanski shod, na katerem so imeli sijajne govore ss. dr. Renner, Deutsch, Hel-mer, Richter in drugi. Značilno je, da so prispeli, v Wiener-Neustadt socijalistični poslanci iz Belgije in Češke. Sicer pa je
Kmetsko-demokratska koalicija ima popolnoma prav, če zahteva takojšen razpust sedanje narodne skupščine in razpis svobodnih volitev, če je zahteva resna.
To zahteva tudi Socijalistična stranka Jugoslavije, že, odkar so postale razmere kritične, in je to zahtevo zlasti poudarila ponovno takoj po umoru dne 20. junija.
če se sedanja radikalno-klerikalna režimska večina tej zahtevi upira, dokazuje s tem samo svojo reakcionarnost in strah pred volitvami.
V	vseh res demokratičnih državah, če pride na površje kako važno vprašanje gospodarskega ali političnega pomena, ki bi utegnilo zaradi trenja med naziranji škodovati celoti, takoj razpuste parlament, da dajo s tem narodu priliko, da se v novih volit\ ah izjavi, kakšno rešitev dotičnega vprašanja hoče Imeti.
Umor 20. junija v narodni skupščini je težka žalitev parlamentarizma, toda to še ni vse. Kar je umoru sledilo, to je hujše, to so dejstva, ki nujno velevajo, da se takoj da narodu v svobodnih volitvah prilika, da pokaže sam pot, po kateri je hoditi. Pomislimo samo na zbujanje plemenskega sovraštva, na socijalni bojkot, izpodkopavanje ugleda v inozemstvu in borbo med političnimi skupinami brez načel in programa na obeh straneh. Vse to more voditi samo v še hujšo demoralizacijo javnega življenja.
če sedanji radikalnoklerikalni režim noče razpustiti narodne skupščine in razpisati nove volitve, dokazuje s tem, da se boji naroda in njegove obsodbe.
Mi zahtevamo nove svobodne volitve!
Vemo, da popolnoma svobodnih volitev vlada, ki jih bo izvedla bolj ali manj vpli-
vala na izid volitev. Isto bi veljalo tudi za nevtralno vlado, katero zahteva, opozicijska koalicija, ker resničnih nevtralcev v državi ni. In nam se zdi, da so prikriti partizani še nevarnejši kakor odkriti stran-karji, ker lažje varajo javnost pod plaščem nevtralnosti s svojo zavratno miselnostjo in taktiko.
Vendar so pa možne, svobodnejše volitve, kakor so bile vse dosedanje volitve v narodno skupščino. Mogoče so vsaj tako svobodne volitve kakor so bile v kotisti-tuanto.
Dejansko pa ne vidimo ne pri reži-movcih, ki se volitev boje, ne pri opozicijski koaliciji prave volje, da se volitve izvedejo. Opozicijska koalicija sicer kriči po volitvah, toda odklanja vsakršno pot, po kateri naj bi se prišlo do volitev, da bi pokazala v volitvah svojo politično moč in resno voljo, da se žalostne razmere v državi sanirajo vsaj, kolikor je v takem kaosu mogoče. Manjka opoziciji predvsem resnosti.
Socijalisti morajo torej prevzeti dolžnost, da na shodih, v časopisju in pri agitaciji med narodom ter pri vsakem posameznem pogovoru propagirajo med ljudstvom zahtevo, da se sedanja narodna skupščina takoj razpusti in da se brez odlašanja izvedejo nove volitve, svobodne volitve, pri katerih bodo volilci povedali svojo voljo in izrekli svoio obsodbo nad radikalsko buržuazijo ter v Sloveniji še posebej nad klerikalci.
Nove volitve naj dokažejo, da se ljudstvo zaveda, da ga varajo režimovci in opo-zicijonalna koalicija. Narodu je dovolj do. sedanjega gospodarskega in političnega blata!
Vedno lepše stvari prihajajo na dan.
V	razpravi proti Puniši .Račiču, ki je 20. junija streljal v narodni skupščin, je bil zaslišan tudi novinar Pantelije Jovovič. Ta mož je objavil v listih pismo, ki ga je pisal enajst dni pred umorom Velji Vukičeviču v zadevi boja proti opoziciji Radič-Pribiče-vlčeve opozicije.
Iz pisma je jasno razvidno, da je. Vu-kičevič zahteval, naj ne piše v listu ideoloških člankov, ampak naj odločno zahteva glavo Pribičeviča in Radiča, če reflektira za list denarne subvencije. List »Narodna Tribuna« je morala prenehati, ko Jovovic ni dobil subvencije, ker se ni hotel vdati. Ustanovilo se je pa »Jedinstvo«, ki ga je urejeval znani Ristovič, ki je bil pozneje ustreljen. Iz tega sledi, da je Vukičevič s subvencijami ustanovil »Jedinstvo , ki je i
naravnost pozivalo k umoru voditeljev opozicije.
Ni nam mogoče kontrolirati še danes, ali je pismo Jovoviča avtentično ali ne! On sam pravi, da ima priče in da lahko dokaže istinitost navedb v pismu.
Zbuja pa ta nova afera vsekakor sum da je bila dejanslčio zasnovana morilska zarota, k. pa m bila nič lepša zaradi tega, ce je trdil Vukičevič, da se srbski narod ne more pustiti zaliti od opozicije na tak način.
če so razmere v belgrajski čaršiji res tako grozne, če se vrši korupcija na tak nacm, je naravno, da se vrši v drugih stvareh, kjer ni treba prelivati krvi, kjer gre samo za denar, še hujša. To je več
kot moralna propalcst, ki kriči res po očiščenju.
Za vse te dogodke, v kolikor so resnični, pa niso odgovorni samo pravi krivci, nego tudi vsi oni, ki sodelujejo z njimi. Zagovor, da teh stvari niso vedeli, ne more biti verjeten, vsaj ne, da bi niti slutili ne, kaj se dogaja.
Videli bomo, kako se bo ta zadeva razjasnila. In ko se razjasni, bo treba izvajiti konsekvence, če se razjasni v neprilog osumljencev in njihovih zaveznikov.
Naši klerikalci vse te afere od Glav-njače pa do umora, od korupcij pa do amputacije perejo in perejo. Ali, če ni perilo
umazano, ga ni treba prati, če pa kdo sedi in vedri v tako umazanem perilu, kakor so 'te buržuazne cunje, je nedvomno umazan tudi sam.
In klerikalce v Sloveniji bomo najbolje lahko sodili, ko vidimo, kako se bodo zadržali v teh aferah. Če bodo ostali po vseh dogodkih nedostopni za izboljšanje, ne, za odpravo teh razmer, potem so enako pokvarjen element kakor srbska buržuazija, pa če se še tisočkrat sklicujejo na svoje krščanstvo in na rimsko cerkev.
Take razlike pa menda vendar ni med duhovnim in praktičnim krščanstvom.
Važen klerikalen agitacijski dokument za ljudsko dobro!
Senovo, 26. sept. 1928.
Klerikalci vpijejo po prižnicah in shodih, koliko davčnih olajšav so izvojevali za ljudstvo, odkar so na vladi, in ubogi narod farbajo, kakšnega pomena<so oblastne skupščine, da je to že nekaka avtonomija v praksi. Pa je naša občina po teh tičih zavožena tako, da bi se kedaj po zaslugi od njih »utihotapljenega« člena 82, izkopala iz težav. Dokument obl. odbora ljubljanskega priča, da ščitijo ti ljudje TFD., zato se tako naivno izgovarjajo pred očitkom § 82, ki ščiti velekapital, zato pa nalaga vse breme že itak finančno izmozganem narodu. Na inicijativo soc. odbor. s. Baraga, da se obdavči TPD za 1 Din na tono izvoženega premoga iz občine, so kljub temu bili tudi slavni naši Es-el-eserji (akoravno pri vsakem drugem predlogu avtomatično ostajajo za izigravanje opozicije, in g. župan kot večina odločuje!). So to brihtne glave, ki so hoteli proračun kriti — pomislite, z obdavčenjem lovskih, odnosno »luksuznih psov«, ki jih ima par delavcev v koloniji, in obdavčenjem koles. — Kakor že zgoraj rečeno, je Ljubljanski obl. odbor zavrnil proračun na ta-le način: »S tamkajšnjim poročilom z dne 16. avgusta 1928, št. 1468, predloženi proračun za leto 1928, vračam v ponovno sklepanje, ker ga ne morem odobriti radi sklenjene davščine 1 Din od tone premoga, izvoženega iz občine, — (Zato, ker se boji zamere gg. od TPD. Op. pisca!) Za pobiranje takse obč. doklade bi bilo po členu 7. finačnega zakona
za leto 1928-29, treba oblastne uredbe z odobrenjem ministritva za finance. — Županstvu naročam, da takoj povabi obč. odbor vnovič k proračunski seji, ki naj sklepa glede ikritja 80.000 Din, ki jih je pričakoval od zgoraj omenjene doklade. Težko, da bi se našlo kritje drugače nego z zvišanjem doklad na direktne in užitninske davke, pri čemer pa se je držati določil obč. reda (§ 69 —74 in § 78). Svetujem pa, da naj doklade na direktne davke ne presegajo 500°/o, drugače se bo moral proračun predložiti finančnemu ministrstvu v odobritev, vsled česar bi se zadeva zavlekla še za par mesecev. Predsednik: Natlačen . . . Tako-le zgleda ta klerikalna »avtonomija«-oblastni odbor, ki tako hitro rešuje pokrajinsko, nujno važne zadeve! — Na medklic soc. odbornika, da bi se sedaj, ko načeluje naši državi Veliki Slovenec katoliški duhovnik dr. Korošec, ta zadeva lahko v prid občine ugodila, in potrdila sklep, da plača TPD 1 Din od tone, se je zareklo g. bivšemu poslancu in županu (ki je tudi takrat nemara spal v parlamentu, ko so radikali utihotapili § 82): »Vsaka vlada podpira in zagovarja TPD!« »Tako je!« smo odgovorili. Ker vatikanski hlapci niso za progres, temveč za kapital, izgleda, da bo morala občina le najeti posojilo Din 80.000, za kritje proračuna. — Ko bi se Kristus povrnil na ta grešen svet, to bi padal korobač nad farizeje in Poncij Pilatom, ki sedaj mi-stificirajo njegov Evangelij!
Tajne sile
Srbski opozLijonalni poslanec Nastas Petrovič je pred kratkim na nekem shodu v Srbiji javno povedal, da so največja zapreka razvoju demokracije in zdravega parlamentarizma v naši državi tajne sile, ki od prevrata sem sproti uničujejo vsak poizkus, da bi se uvedla v državi resnično parlamentarna vladavina.
Pokojni Stefan Radič je nekoč dobro označil tajne sile, ko je rekel, da je kaina-rila nekaka megla, ki se z rokami ne da zagrabiti in je brez vsake oblike, same sablja iz te megle ven gleda.
Tajne sile so spravile na vlado svoje-časni Davidovič-Koroščev režim.
Tajne sile so isti režim vrgle z vlade brez sodelovanja narodne skupščine, čeprav je imel v skupščini večino.
Tajne sile so izločile Nikolo Pašiča od vodstva državne politike, čeprav je vživel popolno avtoriteto v radikalni stranki in je razpolagal s potrebno večino v narodni skupščini. Pašič je bil sicer reakcijonarec in njegova politka ni bila dobra, ali imel je eno dobro lastnost — ni bil kamarilist.
Tajne sile so spravile na vlado Veljo Vukičeviča, ki ni imel za seboj zaupanja skupščine in je postal predsednik vlade, kakor da, bi bil padel z neba.
Tajne sile so po letošnjih junijskih dogodkih aranžirale komedijo. s poizkusi r.e-stave neke nevtralne vlade.
Vselej in povsod, ko je šlo za ustanovitev nekaj blojšega in demokratičnejšega režima, so posegle vmes tajne sile in so to preprečile.
Da so prišle tajne sile v naši državi do take moči, pa so v največji meri krive naše buržuazne stranke in moramo reči, vse brez izjeme. V svojem pohlepu po oblasii se niso držale onega pota, ki bi moral biti merodajen za vsako resnično demokratično stranko, pa naj bo v vladi ali v opoziciji, ampak so zoper protivno stranko apelirale
—	ne na narod, ne na volilce — temveč na tajne sile in so z njimi intrigitale. Tako je prišlo do tega, da so tajne sile postale nekak razsodnik med meščanskimi strankami in so s tem dobile v državi odločujoč vpliv. Posledica je, da v državi kljub veljavni ustavi, ki določa parlamentarno vladavino, nimamo nikakega parlamentarizma. Ni čuda potem, da je naša skupščina postala brlog, v katerem se poslanci med seboj streljajo.
Zdi se, da meščanske stranke še niso uvidele, da si same žagajo vejo, na kateri sede in da same pripravljajo pot neparlamentarni diktaturi, iz katere bodo izločene ena kakor druga. Tudi opozicijonalna kmet-sko-demokratska koalicija se tega ne zaveda. Ni dolgo tega, ko je še sama predlagala generalsko vlado in tudi vse njeno dosedanje nastopanje dokazuje, da bi se
prav nič ne branila, če bi s pomočjo tajnih sil zopet sama prišla na oblast.
Proletarijat in vsi resnično demokratični ljudje pa se drže načela, da vsa oblast izvira is naroda in se zavedajo, da so le tiste pravice njegova trajna last, ki si. jih narod sam pridobi.
Samo po tej poti bo mogoče ustvariti resnično demokratično državo, v kateri se bo. dprla pot nadaljnjemu napredku, soci-jalni pravičnosti in svobodi.
.Izmed vseh političnih strank se zvesto drži teh načel edinole socijalistična stranka. Zaradi tega naj se zbere pod njfeno zastavo delavski proletarski narod, vsi resnično demokratični ljudje pa nai jo podpirajo — če hočejo, da se odpravijo dosedanje grobe kršitve demokracije, ki so plod nerazumevanja političnega položaja v prvi vrsti od strani buržu:izije same.
Agrarno vprašanje v Dalmaciji in SLS ali klerikalna ljubezen do kmetov in viničarjev.
Agrarne razmere v Dalmaciji so še čisto srednjeveške. 80 odstotkov vse plodne zemlje je v lasti par sto veleposestnikov in bogatih: cerkev. Ti veleposestniki pa ne obdelujejo svoje posesti sami, ampak imajo na njej naseljene podložne kmete, takozvane kolone, ki obdelujejo zemljo in morajo velik del, polovico ali tretjino vsega pridelka oddajati svojim gospodarjem. V južni Dalmaciji pa obstojajo zopet drugačna razmerja, na pr. taka, ia gospodarji prepuščajo svojim od-višnim kmetom manjši košček zemlje za vžitek, zato pa jim morajo kmetje skozi celo leto brezplačno obdelovati celo ostalo veleposestvo brez vsakršnega drugega plačila. Take zemljiške razmere obstojajo tudi v Italiji in jih je ravno italijanska »kultura« prenesla tudi v Dalmacijo. Res pa je, da so se te razmere v posebno kruti in oderuški obliki razvile samo na ozemlju nekdanje dubrovniške države. Ta sramota precej odvaja slavo Dubrovnika in njegove nekdanje države kot nekakih jugoslovanskih Aten. Odvisni kmetje ali koloni ostajajo na veleposestvih od rodu do rodu, njihove pravice niso urejene v nobenih pisanih zakonih in velja v spornih slučajih to, kar hoče gospodar. Ko se je po letu 1848. v Avstriji odpravilo kmetsko podložništvo in tlačanstvo, so mislili tudi na ukinitev kolonata in podložnega kmetstva tudi v Dalmaciji. Toda veleposestniki v Dalmaciji so bili dovolj močni, da so preprečili izvedbo zemljiške odveze in so te fevdalne srednjeveške razmere ostale v Dalmaciji do današnjega dne. Tako životarijo dalmatinski koloni že stoletja in delajo tlako veleposestnikom in cerkvam.
Ob ustanovitvi Jugoslavije pa je tudi dalmatinskim kolonom zasijala majhna iskrica nade. V manifestu zedinjenja z dne 1. decembra 1918 je tedanji regent, sedanji kralj, podal svečano obljubo, da bo v novi državi postala zemlja last tistih, ki jo obdelujejo. Tudi v vidovdanski ustavi se je določilo, da se taki fevdalni, kmetski in kmetskim slični odnosi ukinjajo in da preide zemlja v last tistega, ki jo obdeluje, ne da bi moral za to plačati kako odškodnino. S tem sta kralj in država prevzela nase dolžnost, da pripomoreta tudi dalmatinskim kolonom, da postanejo brez odškodnine lastniki zemlje, ki jo obdelujejo.
Toda tudi gospodarji niso rok križem držali. Velik del velepostnikov je optiral za Italijo, tako da so postali italijanski državljani in uživajo sedaj zaščito in pomoč Mussolinija. Skoro vsi drugi pa so se vpisali v srbsko radikalno stranko in imajo sedaj zaslombo v radikalni stranki. Cerkve in cerkvena ustanova pa imajo že itak protekcijo v vsakem našem režimu. Tako so gospodarji dosegli, da se je zavlekla izvedba agrarne reforme in ukinitev kolonata v Dalmaciji že
celih deset let. Sicer je prihajal agrarni *»" kon za Dalmacijo opetovano na dnevni red. zlasti pred vsakimi volitvami, vendar se le veleposestnikom vedno posrečilo, da s0 sprejetje zakona izigrali.
Sedaj je ta zakon zopet na dnevnem redu in se o njem razpravlja v posebnem odboru Narodne skupščine. Predvsem je bil° rešiti vprašanje, ali je kolonat sploh srna* trati za tako razmerje, ki ga je ukiniti brez odškodnine ali ne. Člani radikalne strank« kot zastopniki veleposestnikov so naravno zavzeli protivno stališče, češ, da je to »-sebnopravno ali pogodbeno razmerje, ki na) ga uravnajo veleposestniki in koloni sam} med seboj. Zemljoradniki pa so na podlagi ustave dokazali, da je treba kolone osvobo-diti brez plačila odškodnine. Zemljoradni' kom so se pridtužili tudi Davidovičevi demokrati. Celo muslimani so bili istega mnenjaj ne sicer iz razlogov socijalne pravice, temveč iz gole zavisti, češ, ker se je bosanskim begom odvzela zemlja, naj se odvzame še dal' matinskim veleposestnikom in cerkvam. J?' ziče-k na vagi so tvorili zastopniki SLS in Je bilo od njih odvisno, ali bo zmagalo stališča ki je ugodno za veleposestnike ali stališč®' ki je ugodno za odvisne kmete. In SLS )f zopet enkrat pokazala svoj pravi obraz, zaka|. pridružila se je s svojim mnenjem radikalo® in tako so v odboru zmagali veleposestniki proti kmetom.
Kaj drugega od klerikalcev niti pričakovati ni bilo. SLS ima za siromašne kmete samo lepe besede, ko pa gre za dejanja iu za odločitev med interesi revnih kmetov in i®' teresi veleposestnikov in bogatih cerkven«1 korporacij, bo SLS vedno odločila za cerkvene in veleposestniške interese proti i°' teresom revnih kmetov.
Sicer je pa SLS sklenila z Vukičevičei" na Bledu pogodbo, po kateri so radikali Pr,8' pustili klerikalcem Slovenijo v izkoriščan)«' klerikalci so se pa zavezali, da prepuščajo druge dele države radikalom in da bodo vedno glasovali tako, kakor bodo hoteli ra" dikali, pa naj bo to pravično ali krivično-Kaj briga klerikalce socijalna pravica, sa®,1! da lahko v Sloveniji pašujejo po svoji voli1-
Taki so klerikalci. To naj dobro Vrf' mislijo tudi viničarji v Slovenskih goricah, j? jih klerikalci pod lažnjivo firmo nekak«1, krščanskih socijalcev z lepimi in kričaviin1 besedami love v svoje mreže. Pravica lc samo ena in krivico, ki se prizadeva dalmatinskemu kolonu, mora obsoditi tudi štajerski viničar. Tudi viničarjem grozi enaka k*®' rikalna »pravica«, kakršne bodo deležni dal' matinski koloni po zaslugi SLS. Obsodbi p* se ne bodo izognili niti klerikalci niti sedanj radUcalno-klerikalni režim, ki je tako reakcionaren in socijalno krivičen, da sabotira celo javne določbe sedanje ustave.
Sodelovanje dela in kapitala?
Na Angleškem so imele strokovne organizacije svoj kongres.
Na dnevnem redu kongresa je bilo tudi vprašanje glede upostavitve nekakega delovnega ali posredovalnega urada. Take posredovalne urade ali odbore; postavljajo povsod tam, kjer so dobro organizirani delavci in podjetniki, in sicer imenuje v tak
odbor polovico članov delavska organiz?' cija, polovico pa podjetniška. Predsednic se zmenjava, enkrat je od te, enkrat o<J ones kupi,ne ali pa je nevtralec na predlog obeft-zastopstev.
Delovna skupnost je torej posebna obli' ka zastopstev delavskih in podjetniških of' ganizacij, ki ima namen na podlagi dejan'
LEO SILA:
človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih dui.
53
Zadnjič smo imeli zvečer vajo. Vprašujejo me včasih, kam se tako zamislim. Zato navadno pobegnem v kak kot, da me pustijo primiru. Tako rad sem sam. Potem mirno lahko mislim na Sonjo. Ker nisem imel na odru nobenega opravka, sem stopil na balkon. Noč je bila že zunaj in snežilo je. Zamislil sem se . . . Na mrtvega Maksima sem mislil, na Sonjo, na sebe, na nas vse, ki se tako izgubljeno potekamo po teh ulicah in zidovih in iščemo nečesa, kar je tako daljno, težko dosegljivo .. . Zjezil sem se, da sem tako malodušen, da niti Sonji ne upam razkriti svojih čustev. V tistem trenutku slišim, da nekdo diše zadaj za menoj. Naglo se okrenem. -Jtonja. Spogledava se. Nekaj trenutkov molka.
»Kaj delate tukaj?«
Že sem mislil, da bom izpregovoril, da bo izpovedal vse. Pa ni šlo.
»Tako lepo sneži . . . Gledam.«
In molčala sva, dokler naju niso poklicali na oder. Zdi se mi, da že nekaj šepečejo . . .
»Otroška tragedija« hitro napreduje. Samo Sonja je včasih nekam zbegana. Pri zadnji vaji ki je bila že s šepetalcem, me je morala po pisateljevem predpisu pobožati po čelu. Roka ji je drhtela. Kakor da se me boji. To me je spravilo v odločnost. Ko sem jo po vaji spremljal in sva bila sama, sem ji
korajžno povedal, da sem bil ves čas bolan in da sem sedaj ozdravel. Menil sem svojo strahopetnost in sentimentalnost. Hotel sem že z besedo na dan, pa me je prekinila, ker ni razumela prispodobe.
■»Kako? Bolni ste bili?«
»Hudo bolan. Sedaj sem se sprostil.«
Ostro mi je pogledala v oči. Nekaj očitajočega sem bral v njih.
»Lahko noč«, je rekla in mi dala roko. Bila je mrzla kod led. Ko sem se znašel sam sredi noči, sem spoznal, da sem radi nejasnosti svojih besedi napravil neumnost. Ranil sem jo. Čutil sem, da ji je bilo težko. Mislila je, da sem imenoval svoja čustva do nje — bolezen, ki sem jo sedaj zatrl . . . Tako mislim vsaj jaz. Zakaj bi sicer odšla tako prizadeta.
Nocoj je božični večer. Sam sedim v svoji sobi, sredi svojega doma. Kot tujec med tujci. Moje misli so povsem druge kot mojega očeta in matere. Oče je trd, mati premehka. Sedaj že spijo. Prej so sedeli (brat in sestra) v jedilni sobi. Tudi jaz sem bil nekaj časa med njimi. Vedno .bolj pusto in dolgočasno med ljudmi. Vedno bolj ljubim samoto. Takrat se pogovarjam sam s seboj in s svojimi hrepenenji. Nihče me ne more motiti, nihče slišati. Nekaj opojnega je samota. Predaš se čustvom kot jadrnica vetru . . .
Zunaj je temna noč. Iz hribov kipe lučke. Ljudje gredo k polnočnici. Kristovo rojstvo. Meni pa je nocoj vse tako daljno, da bi najraje umrl, ko bi ne mislil na Sonjo. Vem. Tudi ona gre sedaj k
polnočnici. Molila bo tam, mogoče bo tudi pelfli mogoče se bo sredi tihe skrivnosti spomnila na' me . . . Sonja!	.
Pri nas pa je nocoj tako mrtvo kot na pogreb«1 dan. Vojna nam je uničila vso lepoto božičnih ve' čerov. Oče je bil pri vojakih in zdelo se nam je gre*1 biti na Božični večer vesel. O, prej smo imeli ved' no tako Velika drevesa! Nato vedno manjša, letos nimamo nobenega več. Zadnja leta sem vse oskrboval jaz. Letos nisem in tako smo ostali ^rC njega. Bil je večer kot so drugi večeri. Le da J bil zame žalostnejši in grenkejši. Nekaj detins lepega je v božičnem drevesu.
Jaz sem žalosten . . .
To pa mi je pisal Mirko.
Dragi! Sredi noči, ko naletava sneg, Ti pise j Tesno mi je pri srcu, zato Ti pišem. Rad bi 110 pogovoril s kako dušo, pa nimam nikogar. =»amm0. vem, zakaj pišem ravno Tebi. Pišem zato, ker ram pisati. Toliko je v meni, da prekipeva, da si j plan. Ali boš razumel? Mogoče se mi boš ob pr srečanju nasmehnil v obraz, me pomilova '.no p gledal in dejal: »Oh, Ti norček, Ti!« Toda meni I
vseeno. Zato Ti pišem.	ni?
Zakaj smo mladi ljudje včasih tako nesr .. Zakaj se je Maksim ubil? Ali misliš, da samo .. tistega ubogega koščka kruha, ki so mu ga po za dno njegove duSe? Da . . - Tod.	“‘j.
Nekaj strašnega je imeti dušo. Toda PoleS A fla v človeku še tisoč boli. Sam, čisto sam le ^1 svetu. Nocoj ga čutim, nocoj nanj mislim, m teljev ni imel, samo tovariši so bili.
skih socialnih in gospodarskih razmer sklepati tarifne dogovore in eventualno poravnavati spore, ki nastanejo zaradi delovnih ali mezdnih razmer, če se obe zastopstvi organizacij kot mandatarja zedinita v soglasju s svojimi organizacijami.
Tak urad, ali tak posredovalni urad torej ni nič drugega kakor izraz dovrše-nejših strokovnih organizacij na eni strani in podjetniških na drugi, ki si nadeva nalogo, da sklepa kolektivne pogodbe ob čim manjšem gospodarskem riziku na obeh straneh. Nikjer pa ni rečeno, da so s tem izključeni mezdni boji, štrajki itd., če se ne doseže sporazum. Posredovalni urad je torej ustanova organizacij, ki se ji organizacije podrejajo same v interesu skupnosti, dokler so varovani njih interesi.
Mednarodni mladinski dan, ki ga je pri. redila v nedeljo popoldne na vrtu ^Ljudskega doma« mariborska socijalistična omladina, je nad vsa pričakovanja dobro uspel. Toliko ustvarjajočih sil, toliko resnosti in razumevanja za stvar, se pri naši mladini pač nismo nadejali. Nad improviziranim pozoriščem je visela velika, okusno okrašena slika Marksa, nad vsem je pa vzbujal pozornost velik napis: »Proletarci, varujte se alkohola!«, ki je pričal, da imamo tu opraviti s skromnim, vendar resnim gibanjem. Nastop naših fantov in deklet, v Praktičnih, zelenih krojih, ki so si jih sami izdelali, je napravil zelo ugoden utis. Otvo-rili so prireditev z dvoglasnim petjem Mar-seljeze. Sodrug Petejan je z lepim govorom razložil pomen njihove prireditve. Sledile so dobro prednašane deklamacije dveh mladih sodružic ter dvoglasno zborovo petje delavskih pesmi v slovenskem in nemškem jeziku. Največji utis so pa napravili trije krajši besedni zbori, nekaj novega na naših Prireditvah, ki so z nenavadno silo svojega izraza vzbudili med poslušalci vihar odobravanja. Začetek v tem pravcu je torej storjen in te vrste umetnost bo treba v bodoče še bolj skrbno gojiti-, ker smo videli ob tej priliki, kaka sila se nahaja v kolektivni besedi množice, porojeni, občuteni in izraženi v spojeni misli sorodnih duš. Hvala našim omladincem za ta užitek. Omladinka Nekovareva je v slovenskem govoru orisala mednardono gibanje socija. "Stične mladine in pozivala na priprave za udeležbo na mednarodnem zletu socialistične mladine na Dunaju orihodnje leto. Pozdravljamo ta prvi korak mlade sodru-zice, s katerim je tako odločno stopila na govorniško tribuno. Le tako naprej, brez bojazni, naše žensko gibanje krvavo potrebuje dramilk. Omladinec, sodrug Wagner ”?s ie pa presenetil v nemškem jeziku z sioboko zasnovanim, izčrpnim referatom o oosfoječem položaju proletarske mladine
To smo morali povedati, ker je »Slovenec« v nedeljo objavil članek z naslovom: »Kje je angleško delavstvo...« »Slovencu« povemo samo še to, da ima angleško delavstvo tako dobre strokovne ^organizacije, da bo znalo tudi v tej skupnosti varovati delavske interese.
Brigajte se, gospodje, rajši za socialna vprašanja v tej državi, kjer ste v vladi; angleški delavci bodo pa že brez vas napravili to, kar je prav.
Kako rešujete vprašanje dalmatinskih kolonov in štajerskih viničarjev? Kdaj ste jih vprašali, kaj hočejo? Kdaj ste rekli, no, sedaj bomo sedli k mizi, pa se bomo pomenili s škofi in grofi in viničarji, ali pa s kanoniki in padroni in koloni? Vi se s temi sužnji niti razgovarjati nočete!
pri nas in po drugih državah in o ciljih, ki si jih je zastavilo naše mladinsko gibanje. Starejši sodrugi nikakor niso mogli verjeti, da si je mladi sodrug svoj referat popolnoma sam sestavil, kar je dokaz, da se naša mladina ne bavi samo s petjem, igrami in izleti, temveč da tudi čita in razmišlja o resnih socijalnih vprašanjih. (Referat so-druga \Vagnerja bomo prinesli v pona-tisku.) Sledile so ritmične in gimnastične vaje deklet in fantov; lahke, priproste in ljubke, brez rekordnih ambicij in akrobatike, samo toliko, kolikor je potrebno, da se poleg duševnega izobraževanja ne zanemarja telo, ki naj se razvija v solncu in zraku do harmonične popolnosti, da bo lahko bivala v z-Jravem telesu tudi zdrava duša. Prireditev so zaključili s petjem Internacionale. Pri posameznih točkah in med odmori je igrala lastna omladinska godba, ki so si jo na brzo roko ustanovili iz citer, gitar, violin in drugih godal. Vse pristno mladinsko. Vso prireditev so zasnovali pod vodstvom mladega sodruga Wag-nerja naši omladinci sami, brez sodelovanja starejših, zato smo lahko tembolj ponosni nanje. To je nov, zdrav pokret, ki je že takoj spočetka prelomil s tradicijo običajnih veselic z obleganimi točilnicami. In to nas veseli.
Pri tej priliki se naša omladina zahvaljuje novemu upraviteljstvu »Ljudskega doma«, zlasti sodrugu Fišerju, ki je rade-volje dal za to prireditev vrt in izjavil pri-pravlienvst, d:i za slučaj slab°ga vremjna prepusti za prireditev tudi društveno sobo. Vendar so pa bili veseli, da je bilo vreme ugodno in se ni bilo treba umikati v sobo, kjer bi več nastopov ne bilo mogče izvršiti. Naši mladini, vsem mnogoštevilnim udeležencem in onim, ki so k tej prireditvi ka-, korkoli pripomogli, pa najlepša hvala z že-I Ijo, da bi se nam kmalu zopet kaj podob-j nega nudilo. Živela mednarodna socijali-
■	stična mladina!
I de v Beograd in pojde še v Angoro. V Parizu ga je obiskal dr. Marinkovič. Venize-los pa mu je rekel, da z Jugoslavijo ne bo sklenil zveze, ampak samo pogodbo za daljšo dobo. Zdelo bi se po njegovem mnenju, da bi zveza z našo državo izgledala kot Italiji sovražna. To bi, pravi Venizelos, duhu miru, ki se širi po ,Evropi, škodovalo. Mi pa pravimo, da je to izulacija naše države. In po čigavi zaslugi?
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije je nevarno bolan. Vrhovni cerkevni poglavar je star že 80 let.
K priključitvi Avstrije k Nemčiji pravi francoski socijalist Gustav Herve, da pri-ključtvi ni nasproten, čeprav bi to utegnilo postati nevarno za Francijo. Stavi pa tri zahteve, in sicer: 1. Nemčija se mora zadostno zavezati, da ne bo napadla Poljske; 2, Nemčija ne sme igrati več igre zveze z Rusijo. Mora se odločiti za vzhod ali zahod, za Moskvo ali Pariz. Nemčija se ne sme vezati s sovražniki zahodne kulture, temmanj, ker bi se s tem znatno okrepila in postala nevarna miruj 3. Iz saarskega ozemlja, o katerem se ima odločiti leta 1935. s plebiscitom, kam naj pripade, naj se izpremeni v vmesno državico kakor je Luksemburška. Za nevtralizacijo tega premogovnega ozemlja govore tehtni gospodarski razlogi, ki bi najbolj jamčili za mir med Francijo in Nemčjo.
Kako se ženijo in rode ljudje v Evropi.
V	Evropi imamo povprečno vsak dan 7000 porok in 20.000 rojstev. Najbolj se ženijo v Bolgariji, Luksemburgu, Belgiji in na Madžarskem, najmanj pa na Irskem in Norveškem. Vpošteta ni v tem računu evropska Rusija, ker ni podatkov.
Za ločitev angleške cerkve ‘od države se prepirajo na kongresu angleški škofi. Eni so za ločitev, drugi ne. Pravo je zadel škotski škof, ki je rekel, da ni za ločitev, ker je sodelovanje cerkvi in državi v korist.
Vendar pa se pripravljajo na vojno! Republikanski poslanec ameriški Britten iz Či-kage je potoval po Evropi, je povedal vrniv-še se v Ameriko: Če hoče Evropa mir, mora se takoj izprazniti Porenje, napraviti nova mirovna pogodba namesto verzajlske in določiti reparacijske vsote. Britten izjavlja dalje, da je evropska diplomacija še vedno usmerjena po prevarah. Govore o miru, pa pripravljajo vojno.
Vojna napetost med Jugoslavijo in Italijo. Angleški listi razmotrivajo o vojni napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Priznavajo, da je Jugoslavija v defenzivi in poudarjajo, da ima Italija aspiracije na Balkanu. Nerazumljivo pa je, kako prihajajo angleški listi do mnenja, da je nevtralna Albanija va-
»Enotnost« nam je očitala, da nismo poročali o kongresu komunistične internacionale. Resnici na ljubo naj ugotovimo, da smo mi prinesli obširnejše poročilo kakor »Enotnost«, kljub temu, da mi nismo boljše-viki, kljub temu, da našega zastopnika ni bilo na tem kongresu, dočim je dekalistični odposlanec bil tam.
Vse svetovno časopisje je prezrlo ta Sesttedenski kongres; s tem prezirom je prišlo do izraza dejstvo, da boljševiki s svojo brezglavo politiko nimajo nobenega pravega pomena več v svetovni politiki. Tako kakor zmanjkuje tal slovenskemu deka-lizmu, tako ugaša dekalizem povsod. Čudno to ni, če pomislimo, da večina ustanoviteljev komunističnega gibanja ni več v boljševiških vrstah. Članov je zato Se tem manj. Evo: Najgenijalnejša voditelja ruskih boljšivikov, Trocki in Radek, trpita v sibirskih tatorgah, voditelja nemških komunistov, Ruth Fischer in Maclov sta izključena, bivša voditelja francoskih komunistov, Frossard in Souva-rine, sta že davno zapustila boljševiške vrste, močna norveška komunistična stranka se je v celoti združila v socijalno demokracijo, bivša tajnica komunistične internacionale Balabanova je v taboru socijalne demokracije in tudi pri nas v Jugoslaviji je vodilni kader komunistov zapustil boljševi-ke, tako da danes vodijo naše dekaliste ve-čioma 16—20-letni dijaki. Z Leninom je pa boljševiška internacijonala izgubila edino osebnost, ki naj bi notranjo zmedo nadomestila s svojo avtoriteto.
Zakaj se mi še pečamo s to obubožano družbo, ki je na stroške ruskih kmetov in delavcev dva meseca razpravljala o svojem žalostnem položaju? Zato, ker je ravno ta kongres pokazal vso njihovo revščino, za katero naj zvedo tudi oni naši delavci, ki še slede dekalistom. Kajti čim prej bo konec dekalizma, tem prej se bo razmahnilo razredno delavsko gibanje. Našiim dekalistom bi že davno nihče več ne nasedel na limanice, če ga ne bi pri njih držalo ime — Moskva. Zadnji moskovski kongres je pa razgalil tudi vso brezglavost moskovskih boljševikov, ki so zavladali po smrti Le*i-na in prognanstvu Trockega.
_ Moskovski kongres boljševiške centrale je po dveh mesecih pokazal sledeče: 1. da boljševiki danes popolnoma- drugače presojajo svetovni položaj kakor so ga doslej; 2. priznanje boljševikov, da ne morejo uničiti socijalne demokracije —, razv.->n s svetovno vojno; 3. priznanje vedno večje notranje krize v komunistični internacijonali; 4. kongres ni mogel niti za bližnjo bodočnost dati jasnih taktičnih, političnih navodil.
1. Propad kapitalizma.
Evo dokazov! K prvi trditvi: Doslej so nas dekalisti zmerjali za zaveznike buržu-azije, če smo rekli, da revolucije jutri še ne bo, da kapitalizem še ni izgubil zadnje kaplje krvi. Sedanji kongres boljševikov pa ugotavlja v resoluciji sledeče:
»Perspektive (izgledi) neposrednega propada kapitalizma so uničile druge perspek-
žen atom za ohranitev miru. Albanija je sicer politično samostojna, kolikor ni vezana pogodbeno in materijelno na Italijo. In to slednje odločuje v politiki tako, da je Albanija povsem odvisna. Nedvomno pa je tudi naša zunanja politika taka, da ni ustvarila dobrih odnošajev s sosedi. Sedaj celo grški predsednik republike, Venizelos, snuje nekako politično obkroženje naše države, Vrhutega je naše meščansko časopisje z ve-čimi vred tako, da vstvarja v zunanjem svetu le slabo atmosfero. O Mussolinijevi imperialistični hujskaški politiki pa itak vemo že preveč.
Pogajanja petrolejskih družb angleških, ameriških in ruskih so se vršila v Berlinu. Tudi tukaj so nameravali svetovni kartel. Pogajanja so se pa razbila na zahtevi ameriških in angleških družb, da *aj se plačuje za podržavljena podjetja 5 odstotkov odškodnine. Očividno se bo pričel m^d obenia skupinama konkurenčni boj v nastavljanju cen.
Izročitev s. Turattija zahteva Italija.
Turatti se nahaja v Franciji kot emigrant, ki je bežal pred preganjanjem na Francosko. Sedaj zahteva Italija med drugimi tudi njegovo izročitev pod pretvezo, da je zločinec. Verjetno je, da Turattija francoska vlada ne bo izročila Italiji.
Med španskim kraljem in diktatorjem
Primo de Rivero je nastal spor. Kralj ni hotel podpisati večjo listo obsojencev zaradi nemirov na smrt. Obenem je kralj grajal diktatorjevo politiko. Torej končno morda le popusti trinoška diktatura generala.
Ramsay Macdonald, bivši predsednik prve angleške delavske vlade, se mudi te dni na Dunaju, kjer študira socijalistično občinsko poiltiko. Od tam gre še v Berlin.
Cestni železničarji v Grazu že drugi teden štrajkajo radi mezd. Samo par vozov vozi s klerikalnimi štrajkbreherji, pa še s temi se ne mara nihče voziti, ker so nesreče radi neizvežbanih voznikov na dnevnem redu.
Fr. Govekar, Rokovnjači. Ljudska igra s petjem v 5 dej. Tretji natisk. Oder, zbirka gledaliških iger, 19. zv. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Str. 70. Cena s poštnino vred Din 21.—. — Priljubljeno Clo-vekarjevo igro »Rokovnjači« je izdala Tiskovna zadruga v tretjem natisku. Igro so povsod že tolikokrat proizvajali, da je i>d-več o njej vsaka beseda. Novi natisk bo dobrodošel vsem podeželskim odrom, ki jo še nimajo. Igrali jo bodo zopet in zopet.
tive, Buržuazija se je znala opomoči v celi vrsti dežel, ki so bile najmočnejše izpostavljene učinku revolucionarnega gibanja. Kapitalizem danes gradi in se oborožuje v eni sapi.«
Da ne bi prevroče glave zadvomile v tak preobrat boljševiškega mišljenja, je sedanji diktator Buharin povedal še to-le:
»Poudarjamo . . ., da stabilizacija (utrditev) kapitalizma ne more od danes na jutri izginiti v Svetovnem gospodarstvu in to moramo podčrtati.«
V tem so torej boljševiki sprejeli mišljenje nas »socialistov.« Mi z ozirom na to dejstvo pravimo: kapitalizma se ne da uničiti z enim naskokom male »avantgarde«, temveč proletarijat mora združiti svoje vrste in z močnimi, sklenjenimi organizacijami osvajati eno postojanko za drugo. Za to spoznanje ni treba biti niti član SSJ, temveč to pove že zdrav razum sam. Boljševiki, ki so se pa skregali s pametjo, so pa našli drugo rešitev.
»Izdajstvo« socijallstov.
V svoji resoluciji pravijo, da se je delavstvo velikih držav z visokimi plačami »ko-rumpiralo«. Za boljševike so torej ugodni življenjski pogoji, priborjeni po strokovnih organizacijah, — korupcija! No, in tako »korumpirani« delavski razred se oklepa socijalne demokracije, ki je zainteresirana na tem, da gospodarstvo napreduje in da se vzporedno s tem boljša stanje delavstva. To pa je za boljševike »izdajstvo«. Z ozirom na to, ker strokovne organizacije skrbž za delavstvo, pravijo boljševiki, da sedaj ne morejo uničiti socijalne demokracije. Vendar jo bodo strli. S čim? — Z vojno! Da ne bo kdo dvomil v to, navajamo tozadeven sklep kongresa:
». . . Toda ravno v tem je bistvo imperializma, da na eni strani tudi v proletariatu ustvarja predpogoje za različne soci-jaluoimperijalistične ideologije (to je za boljševike socijalizem), dočim na drugi strani poostruje nasprotstva med različnimi imperialističnimi silami in s tem vsiljuje gigantske vojne, ki bodo mučile ogromne človeške delovne sile in produktivnih sredstev — s tem pa bodo tudi iztrebile, socijalno-impe-rijalistično ideologijo,« {tako namreč boljševiki označujejo idejo socijalne demokracije.)
Nekdaj smo se borili proti vojni. Sedaj naj pa po boljševiškem mnenju vojna uniči vse blagostanje in ustvari splošno anarhijo, bedo in propast!
Kriza komunističnih strank.
Kongres je ugotovil, da imajo vse kom. stranke skupaj izven Rusije 375.000 članov! Torej jih bo v resnici še manj. Nadalje so ugotovili, da ne morejo dobiti na svojo stran delavske mladine niti žensk. Doslej so j® v.zan,^,aH naiveč na kolonije, kjer so pa doživeli bridka razočaranja: na Kitajskem je njihov lastni plačanec general Čankajšek dal sekati glave vsem boljševikom itd. Kako slaba prede kom. strankam v Evropi, pa dovolj dokazuje že samo to-le: »Najtežje se mi
Dnevne
Tajna potovanja šefa vlade! Pred krat kim so dnevni listi poročali, da se je dr. Korošec čisto na tihem pripeljal v Ljubljano m od tam pa zopet v zaprtem avtu ne-znanokam, najbrž v Maribor. Mi se sicer ne bi brigali, kolikokrat in kam se njegova Prevzvišenost vozi. Toda, ali ni največji Slovenec več varen, med svojim brezmejno zvestim ter vdanim ljudstvom? To pa mora Vsekakor imeti svoje vzroke. Tudi je čudno da uradno glasilo SLS taka potovanja, ki morajo nav sak način, biti v interesu države in naroda, popolnoma zamolči. Nasprotno je jezični »Slovenec« pred kratkim kar dvakrat zaporedoma poročal, da se je ob lastni predsednik mariborske oblasti pe-B,eograd v ze*o važnih zadevah. Še vec! Celo se poroča, kadar ta »zlati« potuje. — Iz tega bi človek le navsezadnje sklepal, da ima g. Korošec slabo vest!
Dr. Korošec krpa Slovensko ljudsko Stranko. Nedavno je bil v Sloveniji predsednik vlade dr. Korošec, ki je nedvomno hotel vcepiti svoji stranki svojo ideologijo. Nj'egov vpliv ima tudi nekaj vidnih znakov, ^lavnega tajnika SLS Gabrovška so pognali, sprijaznili so se z dr. Stanovnikom, ki so ga odžagali lani in pogovarjali so dr. Brejca,
. m*s^' ^a bila klerikalna itranki po juniju morala iti v opozicijo. To so težave v lastni hiši. Ali še ena težava mori predsednika vlade, ta je, da klerikalna žurna-“stika kot vladna goni ves boj na nož in do skrajne surovosti. Dr. Korošec namreč čuti, da ima režimska politika sploh in pa zaradi ^cčuvenih afer vedno težje stališče, pa misli, bi se s prilizljivo politiko navsezadnje }udi »trmasta« opozicija začela lezti iz lima ‘n nje del bi iskal stike z režimovci. — Da, ***■ ali kaj pa z grehi?
Dalmatinski radikalski poslanec Joahim *yinjašl<5 napoveduje pogajanja s KDK. Ku-'Uašič pravi, da Hrvati niso dobili zadoščenja za umor 20. junija. Dolžnost Bel-Rrada bi bila, da napravi resen korak za ^Dorazum, ki ga doslej ni napravil. Prepiri '[radikalni stranki so krivi, da se doslej ni ukreni,°- Nujno pa je, da se ;por e»i in bomo delali v tem zmislu.
1' t,,^a P°kal Delavske zbornice. Na željo 'ubljanske podružnice grafičnih delavcev, ki Proslavlja te dni 60-letnico svojega obstoja,
]e. darovala Del. zbornica lep srebrn pokal, i j Postane last onega delavskega športnega ■uba Slovenije, ki ga bo v tekmah treh let svojil Radi kasnega časa se vrši letošnja ®kma le med športnim klubom »Grafiko« in »Svobodo«-Ljubljana, druga leta bodo
V	«5ne^ tekmovati vsi delavski športni klu-* Slovenije. Tekma se bo vršila v nedeljo r, • popoldne na igrišču SK, Ilirije (pred orenjskim kolodvorom.) Ker sta omenjena uba med delavskimi med najboljšimi v Slo-®niji bo tekma že sama na sebi zelo zani-lVa» ker ie gotovo, da bo oboje moštev na-
novice.
pelo vso silo, da si osvoji pokal letošnje leto. Pričakujemo pa čimvečje udeležbe vsega našega delavstva tudi zato, da se čim svečanejše proslavi obletnico onega društva, ki je — kakor povsod — udarilo temelj vsemu našemu strokovnemu pokrelu.
Družba za razvitek rudarstva na Balkanu, delniška družba v Londonu, je ustanovila podružnico v Belgradu in vložila vanjo en milijon dinarjev svojega kapitala. To je vrlo malo. Denar bo moral priti od drugod. In odkod?
Centralne industrijske korporacije tudi protestirajo proti temu, da bi vlada naročila v Nemčiji za 100 milijonov zlatih mark železniškega materijala na kredit. Predložena resolucija pravi, da to ni najetje posojila, ampak naročba blaga na kredit, kar je pa zelo nevarna stvar, ker pri takih pogodbah, če ie tudi povoljnn. požro vse obresti in kurzi zaradi pretiranih cen blaga. Spomenica pravi dalje, da se bo blago nabavljalo sukcesivno ter bi ga lahko dobavljala tudi domača industrija. — Poročalo se je že sicer, da s pogodbo z Nemčijo ni nič, vendar smo radovedni, kaj bo vlada storila sedaj. Ni zastonj kriza v industriji.
Ljubljana dobi aerodrom, Te dni so imeli v Ljubljani anketo, na kateri so na-čelno sklenili, da se zgradi pri Ljubljani pristanišče za zrakoplove, s čimer bi se< pospeševal zračni promet. Misel ima vsekakor bodočnost in se bo izvedla, če bodo javne korporacije poskrbele za sredstva, ki bi znašala okoli en milijon dinarjev.
Nemški pristaniški delavci v stavki. V vseh nemških pristaniščih je izbruhnila stavka. V sporu med delavstvom, in podjetniki je o mezdnih zahtevah že sodilo razsodišče, a sta razsodbo obe stranki odklonili. Tudi ponovna pogajanja niso uspela..
Čehoslovašld komunistični poslanec dr. Šmeral, ki biva že dalje časa v Rusiji, poroči baje Stalinovo hčer in se vrne v Prago, kjer prevzamel !zopei Vrednišitvo komunističnega lista. Žlahta je včasih dobra politika.
Rumunija najame, v Nemčiji večje posojilo. V Berlinu se vrše pogajanja z Nemško državno banko za večje posojilo, s katerim naj bi na olju, premogu, gozdu, žitu in različnih rudah bogata država dvignila svoje gospodarstvo. S tem se bo ustvaril preokret v rumuski zunanji politiki, ker bo postala gospodarsko odvisna od centralne Evrope.
Tudi na Poljskem bi radi kralja. Poljski monarhisti ponujajo Pilsudskemu poljsko kraljevo krono. Poljski narod je bil zatiran in je prepojen s klerikalnoverskim in suženjskim duhom, toda monarhisti v tem vprašanju vendarle ne bodo uspeli. Socijalni demokrati so pripravljeni na odločen odpor.
Grški predsednik Venizelo« hodi po svetu in podpisuje pogodbe z raznimi državami. V Rimu je bil, v Parizu, Londonu, pri-
Proslava mladinskega dne.
Boljševiki ne morejo voditi delavskega
gibanja.
RAZSTAVA TIIK
7.-21. X. - LJUBU. VELESEJEM
zdi vprašanje čekoslovaške stranke«, je dejal Buharin. Ta pa je bila do danes edina kom. stranka, ki je imela res vpliv v množicah. V vseh strankah brez izjeme so ista poročila: notranji prepiri in razdor. Povsod pravijo, da imajo težkoče s socijaldemokrat-skim mišljenjem svojih članov. Socijalna demokracija ima torej svoj močan Vpliv med samimi člani kom. strank.
Zato je kongres sklenil, da je glavna naloga vseh komunističnih strank — boj proti socijalni demokraciji in najostrejša ofenziva na strokovne orgaizacije! S takim »levičarstvom« naj se prikrije vedo bolj »desničarska« praksa ruske boljševiške vlade.
Zvesti tem moskovskim zapovedim so začeli naši dekalisti še nesramneje pisariti v -Enotnosti«, po rudarskih revirjih hujskajo odpadnik in sedanji spokorjenec Makuc pa skuša ustanoviti novo organizacijo stavbin-skih delavcev, za katero bi rad zbral vsaj pet članov, da bi mogel potem pozivati Strokovno komisijo na »enotno fronto«. Mi ostajamo vzpričo te nove dekalistične ofenzive hladnokrvni. Kajti delavstvo že danes uvi-deva, da to niso nikaki revolucijonarji, temveč izgubljeni sanjači, ki se borč z mlini na veter. Delavstvo pa ,za take neresnosti iy.
Proslava 10-letnice »Svobode" na Jesenicah.
Jeseniška »Svoboda« je tako lepo proslavila svojo 10-letnico, kakor pri nas nismo vajeni. Naša društva le prerada proslavljajo svoje jubileje z veselicami in popivanjem. Jeseniška »Svoboda« se je pa izkazilla s svojo proslavo, da je res delavska in kulturna organizacija. Jeseniško de-iavstvo se je v velikem številu udeležilo
kulturne akademije zvečer v Delavskem domu in drugi dan sprevoda. Aktivni »Svo-bodaši« so s tem dobil zadoščenje za svojo vztrajno požrtvovalno delo. Vsak aktiven sodrug je lahko čutil, da vsako pravilno delo le obrodi uspehe in da nimajo prav oni, ki v težkih urah tožarijo: »Saj je vse zastonj«. Tudi avstrijski sodrugi iz Koroške so s svojim praporjem prišli na to lepo manifestacijo gorenjskega proletari-jata. Bili so med nami kot bratje med brati in težka je bila ločitev na kolodvoru.
Prosvetni večer je pokazal, da smo sposobni, da zaživimo novo kulturo, novo življenje. Telovadci, deca, telovadkinje, dfi-klamatorji, Cuferjeva dramatična slika »Svit«, nagovor predsednika jeseniške podružnice, petje javorniške »Svobode«, skratka vse točke so bile na višku. Posebno navdušenje je vzbudil nastop beljaških so-družic, ki so predvajale dekliški ples in žabjo balado.
Drugi dan je moral biti sleherni jeseniški proletarec vzhičen nad sprevodom, ki ga je organizirala »Svoboda«: Na čelu kolesarji z napisom »Delu čast in oblast«, za njimi zastave, godba, telovadci, deca, gojenke, telovadkinje, Avstrijci, nogometaši z Jesenic in Most pri Ljubljani, sprevod pa so zaključili starejši sodrugi, veseli teg.a, da se je mlada generacija prebudila.
Popoldan so Beljačani z dovršeno eleganco izvajali telovadno vajo s kladivi in članice pa proste vaje. Na bradlji so se izkazali naši telovadci bolje, kakor Avstrijci. Nato je nastopila jeseniška telovadna enota, moški in ženski naraščaj in gojenke, ki so s svojo vajo združeno s petjem »Me smo mlade« vzbudile največ navdušenja. Goste je spremilo na kolodvor okrog 800 ljudi z godbo na čelu. Medtem se je vršila nogometna tekma med jeseniško in meščansko »Svobodo« z zmago poslednje.
Živela »Svoboda«! Delavska mladina, organiziraj se v naše vrste!
Maribor.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Repertoar.
Pondeljek, 8. oktobra. Zaprto.
Torek, 9. oktobra ob 20. uri: »Hlapci.« Spisal Ivan Cankar. Ab. B. Kuponi.
Sreda, 10. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 11. oktobra ob 20. uri: »Moj oče ie imel prav.« Ab. 9. Kuponi.
Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo svoj oktobrski obrok najdalje do 12; t. m.
»Gejša« na mariborskem odru. Koncem tedna bo premijera klasične Jonesove operete »Gejša«. To delo odlikuje predvsem prekrasna godba, slikoviti japonski milje in pa zelo zabavno dejanje. Ker ima mariborsko gledališče za »Gejšo« jako dobro zasedbo, je verjetno, da bo zelo uspela.
Za gostovanje ljubljanske opere v Mariboru v prekrasni Smetanovi operi »Dalibor« se je priglasilo premalo reflektantov. Zato se podaljša priglasiti rok do 10. oktobra s pripombo, da se radi velikih režij gostovanje vrši le, če bo gledališče do tega termina popolnoma razprodano. Mariborsko
JOSIP MLINARIC
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg št. 17.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol lpta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt. dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giintber u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lesikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Creppe de Chine
In foular ivlle od 58 Din naprej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpina, not. Glavni trg 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
opero ljubeče občinstvo se opožarja da je več ko verjetno, da ostane v slučaju pre-malega priglasa za »Daliborja«, Maribor potem sploh brez vsakih nadaljnjih opernih gostovanj.
Zasilna stanovanja. Sklep zadnje občinske seje, da se zgrade zasilna staovania, se ima sedaj izvršiti, ker so bila tozadevna dela po klubovih načelnikih oddana. Vendar pa cela stvar gre z ozirom na bližajočo se zimo, precej po polževo. Ta stanovanja bi se bila lahko preje začela graditi in ne še-le sedaj v mrzlem ter mokrem času — saj se ima porabljati pri gradbah ilovica mesto malte. Končno bi bilo pripomniti, da se ne bi smelo vseh stanovanj graditi na enem kraju, marveč na raznih delih mesta, kot je bilo svoječasno mišljeno, ker sicer bodo morali ljudje po nepotrebnem daleč hoditi na posel. To bi se naj uvaževalo, dokler je še čas.
Predavanje o esperantskem jeziku. V petek, dne 12. oktobra zvečer ob pol 20. uri se vrši v Delavskem domu predavanje o mednarodnem pomožnem jeziku Esperanta. Sodražice in sodrugi udeležite se tega važnega predavanja polnoštevilno.
Trbovlje.
V	sredo, dne 19. sept. sta imela krajev, šolska sveta Trbovlje in Hrastnik svoje proračunske seje, na kojih sta sestavila proračune za leto 1929. Proračuni so sestavljeni na temelju, da dobi vsak učenec vse učne pripomočke popolnoma brezplačno, tako da staršem otrok ni potreba žrtvovati niti pare za šolanje. To bo tudi edina občina v državi, ki tako temeljito skrbi za svoj naraščaj. Vsled tega so tudi potrebni za šole precejšnji zneski, kar je razvidno iz proračunov, kateri znašajo: Deška šola Trbovlje Din 113.640; Dekliška šola Trbovlje Din 127.960, Deška šola Vode 90.800, Dekliška šola Vode 90.100, šola Sv. Katarine 50.700, Deška šola Hrastnik 164.054, Dekliška šoia Hrastnik 114.062, meščanska šola Trbovlje 118.610. Pri slednji se opomni, da dobe samo otroci delavcev brezplačne učne pripomočke, vsi drugi jih pa morajo plačati, ali si jih pa sami nabavijo. Celokupni izdatki za ijudske in meščanske šole znašajo Din 869.926 napram izdatkom v letu 19928 Din 795.338, ikar znači za bodoče leto povišek v znesku Din 74.587, to pa vsled tega, ker so se vnesle v proračun postavke, ki jih lansko leto ni bilo, ki so pa popolnoma upravičene, kakor n. pr. ona za čevlje-potrebnim otrokom, ker drugače ne bi mogli v zimskem času obiskovati šole. Kraj. šol. svet v Trbovljah je tudi nastavil za šolskega slugo Jože Medveška, ker bo ta šola s 1. oktobrom izročena svojemu namenu. —
V	četrtek, dne 20. tm. se je vršila seja obč. starešinstva stavbnega in finančnega odseka, katera je tudi šolske proračune odobrila. Na isti seji se je oddala tudi zgradba zimskega kopališča stavbeniku G. Cinku za 335.140.85 Din kot najnižjemu ponudniku. Ključavničarska dela pa so bila oddana tvrdki Metalija za Din 4540. V kratkem se bo zgradila tudi moderna mrtvašnica ter se tozadevni načrti potom stavbnega referenta že izdelujejo.
Studenci pri Mariboru.
Dne 6. septembra se je vršila pri nas deveta redna občinska seja, ki je bila primerno dobro obiskana, ako ravno so se nekateri g. odborniki že privadili, udeležiti se samo vsake druge seje. Točno ob določeni uri je sodrug župan Kaloh konstatiral sklepčnost in z običajnimi formalnostmi otvoril sejo, nakar se je prišlo na dnevni red, ki
je bil zelo obširen. Zapisnik zadnje seje je bil brez ugovora odobren, kar je dokaz, fia imamo zmožnega in povsem zanesljivega tajnika. Pripomniti moramo, da je bilo tokrat nebroj .število raznovrstnih dopisov in vlog, ki jih je župan odboru .prečital. Naj-prvo se je prečital dopis tukajšnjega kapucinskega predstojništva, s katerim se občina obvešča, da prevzamejo stroške sedanjega popravila zvonika cerke Sv. Jožefa oni sami in da bodo v ta namen pobirali milo-dare, akoravno je vsakemu znano, da so se v ta namen nabrale že ogromne svote denarja. Nadalje se je prečital dopis tukajšnjega novoustanovljenega Olepševalnega društva glede zemljišča tik dekliške šole, ki je občinska last in katerega želi omenjeno društvo prevzeti za svoje potrebe v svr-ho olepšauja. Kaj pravzaprav nameravajo, je še neznano. Razvila se je prav živahna debata, v katero je poseglo več odbornikov, katerih mnenja pa šo bila zelo različna. Ako ravno je ustanovitev Olepševalnega društva umestna, vendar je malo upanja, da bi občina imenovani prostor odstopila in sicer vsled tega ne, ker je to zemljišče najlepši in edini stavbni prostor, ki ga ima občina na razpolago.
Kakor zilano, namerava občina že dalje časa zgraditi na imenovanem prostoru otročji vrtec s primernim igriščem, kar je neobhodno potrebno, ako pomislimo, da se nahaja sdanji otroški vrteč v prostorih Sokolskega doma, zakar plačuje oučina, oziroma šolski odbor najemnino, katera se je v teku zadnjih let znatno zvišala. Samoumevno, spada otroški vrtec tudi v bližino šole, kar pa sedaj ni slučaj in so se tudi izrazile merodajne osebe Sokolskega društva, da rabijo dotične prostore zase. Splošno mnenje je, da ima Olepševalno društvo za svoje delovanje primernih prostorov dovolj na razpolago. Sprejel se je končno slep sodruga Leskošeka, da naj pride pri prihodnji seji to vpraašnje kot posebna točka na dnevni red in se je v ta namen izvolil štiričlanski odsek, ki ima nalogo preskrbeti potrebne podatke in informacije. Pri poročilu odsekov so poročali nato referenti in sicer za gradbeni odsek župan Kaloh in svetovalec s. Leskošek in za ubožni .odsek odbornik s. Majhenič, kar se je vzelo na znanje.
Predloženih je bilo tudi večje število različnih prošenj, ki so se vzele v pretres in se je prošnja za službo za občinskega slu-go odklonila, ker se bo to mesto razpisalo. Nadalje se je ena prošnja za sprejem med občinske uboge z mesečno podporo odstopila obužnemu odseku. Prošnja za stanovanje v občinski hiši se odkloni, ker sploh ni nobenega praznega.
Glede odplačevanja prispevkov za cestno električno omrežje, plačanih s strani odjemalca toka za leto 1926, se je dolgo debatiralo, zadeva je pa ostala zaenkrat nerešena. V tajni seji se je vzelo nato poročil® uradnika gospoda Vrabla o dohodkih na trošarini na znanje, H .koncu je bilo še predloženih več prošenj za domovinsko pravico, ki so bile delojjia ugodno rešene, ako ravno so se izrazili različni pomisleki, ker socialistični klub se še dobro spominja na težkoče, ki so jih delale združene slovenske stranke na občinski seji dne 12. decembra 1923 napram socijalistom. .Pripomniti moramo še to: Gotovi gospodje naj ne pozabijo, da so izvoljeni zato, da ščitijo in varujejo interese in blagor oibčine in ne koristi in interese posameznih oseb ali društev.
Lisnica uredništva. Senovo. B. Prejeli; pride prihodnjič. — Vse sotrudnike in dopisnike prosimo, da naj pišejo kratko in samo o najnujnejših rečeh, ker nam absolutno primanjkuje prostora za vse.
Nabirajte nove naročnike
Vinski MOŠT (dalmatinec)
prvovrstni, sladki, filtrirani, beli in črni se toči v
Prvi dalmatinski kleti, Maribor
IIIIIIIIII1III1IIIIIII1IIIIII1IIIII1I1III1II1III1III1
Mesarska ulica štev. 5, se priporoča
JOS. POVODNIK.
	=“
	
-r:.	
	
I	
	L; L
•-3	
	■
	: :
	3.
H	1
	I
VELIKO IZBIRO
modernih in ličnih damskih j in otročjih klobukov po | n a j nižj i ceni nudi I
MARIJA JAHN
modistinja MARIBOR, STOLNA UL. 2
POPRAVILA
se isvršujejo lepo in poceni.
L. Mikus, Ljubljano, Mestni trs 15
DEŽNIKI.
Na male.
189.
Na veliko. Telefon 2282.
CENENO ČEŠKO PERJE
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din. napol belo 90 Din, belo 100, boljše 125 Din in 150 Din-mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Poštljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec z®' stonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobe* lt. 19 u Plinu, Češkoslovaška Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugosl. približno 10 dn
Zbirajte za tiskovni sklad
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MAH1BOH,	TRŽAŠKA	CESTA	STE V. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno la Mgijenako urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali ste ie krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
♦
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vs društva, industrijo, trgovine, pisarne itn-
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica it. 20
Ljudski tiskarna d. d. v Mariboru, predstavit elj Josip