_ Kopajte VOJN F ROKinFI Najstarejši •lovenski dnevnik ▼ Oblo Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte _^OJNE BON DE! The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). SEPTEMBER 28, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 226 1700 mož rešenih iz nemške pasti pri Amhemu Zavezniška armada invadirala Albanijo in otoke ob dalmatinski obali JE STRNILA SILE S TITA SVOJE (ETAMI .v 27. sept. — Zavez-® ^^vazijske sile so da-^ udarila preko Jadrana ziaku in morju v Alba-^insk"^ otoke ob dalma-ti. ^ čtie v' BGo morske in zra-kn zavezniških sil na izvršile invazijo ^na V| velikem stilu in Slovanski kongres v Pittsburghu manifestiral za zmago Roosevelta Med 2500 delegati je bilo okrog 70 Slovencev. Kongres se je zaključil z velikim javnim shodom, na katerem je govoril notranji tajnik Ickes m obroču Hitlerjeve po- ^tale^novo luknjo v juž-b -•loče trdnjave. poročajo naciji 1'adijske oddaje so udarile na ha V? pa do vr- g.v ^^^atinske obale mo- ooe zavezniške sile. poročila ustvarjajo je tiila invazija Albani- 'ikpTv, izvršena v ve- ^ 8tUu, di, coimi v kontrastu s pora- daj ki so bili do se- komando čet z na-' 5.^ Nemce nadlegujejo ^zijo v negotovosti. Snioti 'Sa «r invazije N; Kot iL Preteklo soboto in nedeljo 23. in 24. septembra se je vršil v Carnegie Music Hall na Forbes St. v Pittsburghu, Pa., drugi Ameriški slovanski kongres, kateremu je prisostvovalo okrog , 2500 delegatov iz vseh Zed. dr- ® 3li na široki fron- žav. Med njimi je bilo okrog 70 Slovencev-. SANS je bil na kongresu u-radno zastopan in v njegovem imenu sta govorila Etbin Kristan in Vincent Cainkar. Reakcijonarni krogi v Pitts-Burghu in drtigod so naprej vedeli, da se bo kongres razvil v manifestacijo za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta in za mir v smislu teheranskega sporazuma, pa so storili vse, kar so vedeli in znali, da bi kongres obmetali z blatom. Hear-stovi časopisi so prednjačili v napadu na kongres in njegove voditelje in ga skušali predstaviti kot priredbo, "ki je bila aranžirana v Moskvi." To je v skladu z linijo, kateri sledijo danes vsi ameriški re-akcijonarji od Martina Diesa pa do Thomasa Deweyja, v njihovem desperatnem poizkusu, da bi porazili Roosevelta in se prikopali nazaj k vladi, kjer bi jim bila dana prilika, da sabotirajo demokratične sile doma in na svetovni pozornici in z mirom, ki bi ga diktirali interesi mednarodnih kartelov, .položili gemena tretje svetovne vojne. Kongres je bil v vseh ozirih ogromen uspeh. Uradno ga je pozdravil pittsburški župan C. D. Skully, predsednik Roosevelt je naslovil nanj posebno poslanico in zaključil se je z velikanskim ljudskim shodom v Schenley parku, kjer je imel govor notranji tajnik Harold Ickes, briljantni član Roosevel-tovega kabineta. Delegati na kongresu so zbrali vsoto $4.000, da je bil Ickesov govor po radiju oddajan širom Zed. držav. "Ameriški slovanski kongres je organizacija Amerikancev," je rekel predsednik Leo Krzy-cki v svojem otvoritvenem govoru. "Ameriški Slovani so globoko udani Ameriki, in storili ne bodo ničesar, kar bi bilo proti interesom ameriškega ljudstva. Oni se zavedajo, da najvišji interesi ameriškega ljudstva zahtevajo ponovno izvolitev .predsednika Roosevelta, kar bo dalo jamstvo, da se bo vojna nadaljevala do popolne zmage, zagotovilo sodelovanje med to deželo in drugimi narodi po vojni za ohranitev miru, in še nadalje izboljšalo ekonomski položaj ljudstva, z delom in varnostjo za vse." Predsednik Roosevelt je poslal delegatom kongresa osebni pozdrav, v katerem je rekel: "Dan osvobojenja za ljudstva slovanske krvi v Evropi je blizu in s tem se tudi bliža čas za pravičen obračun z njihovimi nacijskimi zasužnjevalci. V trenotku, ko se radujete osvobo- ^ kažejo, da je ia gg podvzet z namenom, Qofti ^^•Pre vrzel med Jadra-H d g v®' maršala Tita in ^'^^ado, ki stoji na 2av ^ Jugoslavije, ^cev vpad sledi več me- dov. kampanji napa- jih izvršili partizani a za omehčan je nem- "^aršai* ^ jih izvršili partizani ^ete ij,° britske komando ameriški bombniki. Poročanj °^vobodilna armada ^i^atii o J jugoslovanski par-^ _ (^vali z zavezniškimi leži Napadu na otok Pag, ^tfe^ in južnovzhodno od °tok nahaja v za-rokah. apad na Borovnico jenja, sem prepričan, da boste bolj kot kdaj prej prevzeti od čuta in odgovornosti, ki mora navdajati nas vse, ako hočemo, da pride do pravičnega in trajnega miru." Na kongresu je bilo navzočih 16 mornarjev in pomorščakov, s Tomom Babinom, predsednikom Kluba jugoslovanskih pomorščakov na čelu, ki so dova-žali vojne potrebščine Titovi o-svobodilni vojski. Delegacija je jugoslovanskim mornarjem priredila navdušeno ovacijo. Poleg predsednika Roosevelta so kongresu poslali pozdrave tudi državni tajnik Cordell Hull, senator Claude E. Pepper in Naši fantje-vojaki Mr. in Mrs. Anton Debelak, 19210 Arrowhead Ave., imata dva sinova pri vojakih. Fred jima je pred kratkim pisal, da je odšel iz Anglije v Francijo. Njegov naslov je: S/Sgt. Fred S. Debelak 35023404, 448th Ord iHv. Auto. Mt. Co., A.P.O. 562, c/o Postmaster, New York, N. Y. V Franciji se tudi nahaja njiju drugi sin Anthony, ki je odšel preko morja preteklega marca. Njegov naslov je: Sgt. Anthony J. Debelak, 35312737, Btry. "C", 602 A.A.A. Gun. Bn., A.P.O. 654, c/o Postmaster New York, N. Y. Prijatelji so vabljeni, da jima pišejo. Na dopust je prišel za 20 dni mnogi drugi. Harry Paper iz Clevelanda, bivši pomožni držav- -^^^ert Zgonc, sin Mrs. Sophie ni tajnik v Rooseveltovem kabinetu, ki je češkega porekla, je na kongresu govoril kot pred- Zgonc-Rihtar, 1083 E. 67 St. Nahaja pri mannih in na Pacifiku je bil dve leti. Prijatelji sednik Slovanskega kongresa v so vabljeni, da gip obiščejo na državi Ohio. I domu. Kakšen načrt so izdelali Rusi za likvidacijo nacizma invazijo so ted ^ ^°^t)niki tekom zad-pognali v zrak pet n Budi in mostov med Belgra- ®o srednji in težki ftiQ bombardirali železni-•>131 pri Borovnici v Slove- . ^GWton, Pa. — Frances izpit kot bolni- li v.;- Učila Vo-uT Tony se nahaja ^ Franciji od meseca Pa. — Pri družili) ^'^^^^holc ml. so se 17. C ^ vile rojenice sinčka Philipa. Novo-^fat?f po očeto- kiK^'^'^br ' j® padel lani 21. ^ ^3. Solomonskih oto- se je tri leta v šo-® Mercy v Pittsbur- NEW YORK, N. Y. — Over-' seas Agency je prejela vest iz virov, ki sp običajno zanesljivi, da je ruska vlada izdelala na-č r t e za upravljanje Nemčije. Glasom teh vesti bo poverjena uprava civilnih zadev v zaledju izven vojaške operativne zone proti-fašističnim komitejem Nemcev samih, ki bodo poslovali pod vrhovnim nadzorstvom sovjetskih uradov. Tem komitejem bo tudi poverjena skrb za to, da s koreninami vred odpravijo nacizem v pozadini. V vseh predelih Nemčije, katere bodo zasedli oddelki Rdeče vojske, bo prešla oblast najprej v roke posebnih ruskih enot, katerih naloga bo, da uničijo zadaj za bežečimi divizijami Hitlerjeve oborožene sile do kraja vse vojaške nemške organizacije, pred vsem pa vse take skupine kot SS ali SA formacije, oddelke Hitlerjeve policije, ali njegovih mladinskih organizacij. Prehod civilne uprave v roke loluilnih odborov Čim bo odstranjena vsaka možnost, da ti preostanki Hitlerjevega režima ožive in zopet ogrožajo mir in red, bo prešla civilna uprava v roke lokalnih nemških komitejev, katerih prva in najvažnejša naloga bo, da uničijo vse sledove in drobtinice nacistične stranke, ter pred vsem preprečiti, da bi ta stranka nanovo organizirala svoje kadre pod kakršno koli obliko, na skrivaj ali ne, obenem pa, da gledajo tudi na to, da bodo vsi vojni zločinci odgovorni za grozodejstva v Nemčiji ali izven nje, primerno kaznovani. V tej drugi stopnji svoje o-kupacije, nameravajo Rusi to- Republikanski boss Schorr kriv smrti v rudniku Preprečil je sprejem zakonov za zaščito delavskih življenj, trdi Lausche rej sprejeti načelo, da morajo Nemci sami prevzeti skrb za to, da bo nacizem uničen prav do kraja. Kdo pride v anti-nacistične odbore Vsled tega bodo sprejeti v te lokalne komiteje možje, katerih proti-nacistično mišljenje je bilo že preje znano, ujetniki, katere je Gestapo mučila v koncentracijskih taboriščih, vojaki in pomorščaki vseh slojev in činov, ki se bodo obrnili proti Hitlerju, in tudi člani takozvanega "svobodnega nemškega giba-1 nja", ki se je osnovalo na Ruskem. Dobili bodo vso potrebno oblast in polnomoč, da bodo mogli obračunati z nacisti, in jim, to je, nacistični stranki, odplačati dolg, ki se je s toliko grenkobo nakopičil v dušah povprečnih Nemcev napram zločincem, ki so krivi vseh njihovih sedanjih težav. Rusi nočejo, da naciji postanejo "mučeniki" Globlji vzrok te ruske odločitve je pomislek, da bi v nasprotnem slučaju, namreč, ako ne bi bili Nemci sami oni, ki bodo iz-ruvali in uničili nacizem, mnogo preslepljenih Nemcev moglo smatrati, da so nacisti postali "žrtve in mučeniki, ki so padli v roke sovražnikov", kar je ravno stvar, kateri se morajo zavezniki izogniti. Omenjenim komitejem bodo dale sovjetske oblasti zadostne polnomoči, da bodo mogli vršiti pravo "ljudsko pravosodje", tako da jih pri njihovenj delovanju ne bodo ovirali pomisleki radi nešteviRiih legalnih forma-litet. Delovanje teh komitetov bo GLOUSTER, Ohio, 27. septembra. — župan Lausche,'■ demokratski kandidat za govA?-nerja, je nocoj tukaj udaril po republikanskemu bossu Ed D. Schorru, o katerem je rekel, da že mnogo let vodi boj proti zakonom za varnost v ohijskih premogovnikih. Lausche je dal razumeti, da bi se katastrofa v Powhatan premogovniku v Bel-lairu preteklega julija ne bi bila pripetila, ako bi država imela dovolj stroge zakone za pro-tekcijo rudarskih življenj. V omenjeni nesreči je zgubilo življenje 66 mož. Župan Lausche je imel tekom dneva dva govora, in je v obeh vzel za tarčo republikanskega bossa Schorra, o katerem je izjavil, da kot lobist'in pravni zastopnik premogovniških družb že vrsto let izvaja pritisk proti temu, da bi državna zakonodaja sprejela postave za varnost v rudnikih. Kakor znano je republikanski governerski kandidat James Garfield Stewart pod popolno kontrolo bossa Schorra. Vesti h življenja ameriških Slovencev Windsor, Ontario, Kanada. — Tukaj je 5. septembra v bolnišnici umrl star naseljenec Ma-1 Voliti ne boste mogli tija Globovnik, ki je bolehal nad! niti za Roosevelta \rr 1,200 RANJENCEV PUŠCENIH NA BOJISeU; "RDEČI HUDKI SO POKONtAlI 15,000 NACUEV . VRH. GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, četrtek, 28. sept. — Danes se je vrnilo k svojim tovarišem južno od dolenjega Rena okrog 1,700 mož od britske padalne pehote, katerih sila je prvotno štela 8,-000 mož, ovenčana s slavo, ki zavzema svoje mesto ob junaštvu britskih borcev v Dunkirku in Coventry. Prva divizija britske padal-*— ne pehote je plačala visoko ce- j no večje nemške sile in morda no za svojo skoro neverjetno | preprečili obkolitev večjega de-vzdržnost skozi osem dni in no-! la druge britske armade, ki se či najstrahovitejšega bombardi- i bori v koridorju med Eindhove-ranja od strani Nemcev. Pustila je na bojišču najmanj 1,200 ranjencev in nedognano število mrtvecev. Toda ta divizija "rdečih hudičev", navzlic umiku iz nemške pasti ne zasluži imena poražcncev. Poudarja se, da je nadčloveška vzdržnost teh mož omogočila, da je koridor, segajoč v notranjost Nizozsaiskc v bližini nemške meje, sedaj trdno v zavezniških rokah, posledica česar je, da se Nemci sedaj umikajo preko reke Meuse. Napad na trdnjavo Metz Včeraj je tretja ameriška armada pričela z velikim napadom na glavno nemško trdnjavo pri mestu Metz v severovzhodni Franciji, in je prvo fazo borbe uspešno završila. Na razpolago je vse polno dokazov, da so britski "rdeči hudiči" držali nazaj brezprimer- nom in Nijmegenom. Ako bi ne bilo junaških pa-radutnikov, ki so pri Arnhemu šli skozi peklo, bi se bila nemške sile tam utegniie pridružiti večjim nacijskim silam na za-padu in zabiti zagozdo v razdvojite britsko armado. "Peklo na zemlji" Neki britski stotnik, ki je bil na Kreti, ko so Nemci vprižori-li zračni napad na otok v drugem letu vojne, je rekel: "Bil sem na Kreti, ampak kar sem doživel tam^ je bil piknik v primeru s tem, skozi kar sms šli pri Arnhemu." Neki saržent je dejal: "Niti v najstrašnejših sanjah bi si ne mogel predstavljati takega pekla, kot smo ga okusili v Arnhemu." Potem pa je pristavil: "Ampak dajte nam nekaj tankov, pa bomo šli nazaj in končali, kar smo začeli." leto dni. Virginia, Minn. — Tukaj je umrl Anton Jaksa, star 55 let. V tej naselbini je živel 35 let. Delal je v šoli. Osage, W. Va. — Dne 2. septembra je bil pri delu v premogovniku ubit Anton Pogačar, star 65 let in doma iz vasi Ra-delca na Gorenjskem. Žapušča fsina, ki je pri vojakih. Chicago. — Po kratki in mučni bolezni je 16. septembra u-mrl v bolnišnici St. Anthony Frank Stare, star 46 let in rojen v Gorici vasi p r i Ribnici. Zapušča ženo, sestro Frances Mihelich in brata Johna v Chi-cagu, v starem kraju pa eno sestro in štiri brate, če so še živi. Akron, Ohio. — Vojak A-dolph Klarič je bil ranjen na francoski fronti. Albert Teka-vec je okreval in poslan je bil spet na fronto. — Martin Klarič je prišel s soprogo domov na desetdnevni dopust. On se je vežbal v Floridi eno leto in to je njegov prvi dopust. Martin in Adolph Klarič sta sinova Martina Klariča. niti za Lauscheta — ZAROKA Mr. in Mrs. Joseph Rogel, 346 E. 162 St., naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka A- alco niste registrirani! Marie in Pfc Michael (Jac- I kie) Svete, sin Mrs. Josephine Navodila glede registracije 3vete, sedaj poročena Gibbons, : 20755 Miller Ave. Sedaj je Mi-: chael doma, ter se je vrnil iz Solomonskih otokov, kjer je bil j 27 mesecev pri 37. diviziji. Med« ,j drugimi spominki od tam je pri- ostalo pod nadzorstvom sovjetskih oblasti. V delovanje teh odborov bodo spadale tudi druge dolžnosti kot na primer, do-važanje prehrane, različne javne službe, časopisje in obnova porušenih krajev. V državi Ohio so kvalifikacije za registracijo sledeče : Biti morate državljan Zed. držav; biti morate 21 let stari pred ali na dan 7. novembra; biti morate prebivalec v državi za dobo enega leta, okraja 30 dni, in volilnega precink-ta, v katerem bivate, 28 dni pred volilnim dnem. , Registrirati se morate,' ako tega niste storili poprej; ako ste nov stanovalec v mestu; ako ste se od ' zadnjih volitev pre^lili; a-ko niste volili zadnje dve leti, ali ako ste spremenili svoje ime. Ako ste v dvomu, tedaj se iznova registrirajte! Registracija se vrši v u-radu volilnega odbora (Board of Elections). V Cle-velandu se ta urad nahaja v Mestni hiši, Lakeside in E. 6th St. Urad volilnega odbora je odprt vsak dan v tednu (razen ob nedeljah) od 8:30 doiioldne do 4:30 popoldne, razen ob sobotah, ko so uradne ure od 8:30 do opoldne. Dva dni, namreč 2. in 9. nesel tudi japonsko puško. 1 V "Desetem bratu" se sezna-jiimo z življenjem slovenskega I grajščaka in njegove družine, z vsemi podeželskimi sloji, s slovenskim študentom in z našim j kmetom. To igro poda "Cankar" v nedeljo 8. oktobra. i oktobra, bo poleg tega urad volilnega odbora odprt do 9. ure zvečer. j Vse volilne koče v Cuyahoga okraju bodo odprte za ■ registracijo dne 9. oktobra, i KI BO ZADNJI REGISTRACIJSKI DAN PRED VOLITVAMI 7. NOVEMBRA, in s ic e r od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne ter od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer. Ne odlašajte z registracijo do 9. oktobra! Zgodi se lahko, da si na dotični dan p r i najboljši volji ne boste mogli odtrgati časa. RJEGISTRIRAJTE SE TAKOJ! .STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 28. septembra, 19^^ j UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST'* Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays BtTBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto)______________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)________________________________________________________3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)....................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)______________________$7.50 P-..r Half Year — (Za pol leta)________________________4.00 Pur 3 Month# — (Za 8 mesece)______________________________________2.25 f or Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________$8.00 Por Half Year —XZa pol leta) ........................................................................4.50 (Catered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. SO bila stisnjena v štiri leta, kar sem bil zadnjič med va- mi. konec vsake brezbrižnosti. SANS je moral iti skozi velike bo- možna akcija. Pokazati je -treba z dejanji, ne samo z besedo, . , . . , je, a je vzlic temu veliko pripo- da se zavedamo resnosti polo- Bilo Jih je nekaj v kongiesu in izven kongiesa mogel do priznanja veličastne-1 ža j a naših bratov in sestra on- Roosevelt odgovoril republikanski reakciji Preteklo soboto 23. septembra zvečer je imel predsednik Roosevelt na banketu Unije voznikov, AFL, v Washingtonu govor, v katerem je temeljito in mojstrsko odgovoril na mnogoštevilne klevete gov. Deweyja in drugih republikancev v sedanji volilni kampanji. Ta govor se nam zdi tako važen, da smo ga prevedli in ga priobčujemo u celoti v današnji in v naslednjih dveh izdajah. L No, pa smo zopet zbrani — )jo štirih letih — in kakšna leta so to bila! Ne da se tajiti, da sem od tistega časa štiri leta starejši, in zdi se, da gre to nekaterim ljudem zelo na živce. Resnica je celo, da nas je na milijone, ki smo danes več kot enajst let starejši, kakor pa smo bili, ko smo začeli pospravljati polomijo, ki nam je bila vržena v naročje leta 1933. Mi vsi vemo,, da je nekaterim ljudem že v krvi, da podcenjujejo čine delavstva — ki celo napadajo delavce kot nepatrijotične. S tem navadno nadaljujejo skozi tri leta in šest mesecev. Potem pa iz nekega čudnega vzroka nenadoma spremenijo svojo pesem — vsaka štiri leta —>• ravno pred volilnim dnem. Kadar so na tehtnici glasovi, nepričakovano odkrijejo, da prav za prav ljubijo delavstvo in da bi ga radi zaščitili pred njegovimi starimi prijatelji. Na primer, na glas sem se zasmejal — in gotov sem, da ste se tudi vi — ko sem čital naslednjo postavko v republikanski platfoimi, ki je bila sprejeta na njihovi konvenciji preteklega julija v Chicagu: "Republikanska stranka sprejema smotre Narodnega zakona za delavske odnosaje, zveznega zakona za mezde in delovne ure, zakona za socialno zaščito, in vseh drugih zveznih zakonov, katerih namen je, pospeševanje in varovanje blagostanja ameriških delavcev in delavk, in mi obljubijaino pošteno in piavično upravo teh zako- vanski narodi v stari domovini. Kdor je pripravljen umreti za svoje ideale, ta je vreden, da živi! Slovenski narod se ni ustrašil tega in zasluži priznanje. Dajte mu ga! SANS i m a v Ameriki še vedno veliko nasprotnikov. Delajo tajno in javno, kujejo načrte in nakane, kako bi mu največ škodili in onečastili njegovo de-i lo. Da niso uspeli, je jasen dokaz prva konvencija SANSa, kjer je prevejala edinost in harmonija med vsemi zastopniki. Ti nasprotniki se dobro zaveda-1 di na druge narodnosti in nam jo poštenosti, pravičnosti ter! saj deloma povrnejo milo za politične in gospodarske svobo- j drago. de, katero SANS s svojim delom pomaga narodu doma doseči, zato so se z vso silo skopali pripomogli na en ali drug na- ki SO dvigali glasove proti pripravam za obrambo — pred j„a osvobodilnega gibanja, ki ga in po letu 1939 — kot histerično hujskanje k vojni, in ki vodi slovenski in drugi jugoslo-so kričali, da je naša pomoč zaveznikom nevarno izzivanje. Teh glasov se dobro spominjamo. Oni bi sedaj radi, da bi pozabili nanje. Ali leta 1940 in 1941 so bili ti glasovi glasni. Na srečo-so bili v manjšini, in — na srečo nas samih in ostalega sveta — niso mogli ustaviti Amerike. So gotovi politiki, ki so zarili glave globoko v pesek, ko so viharji v Evropi in Aziji divjali proti nam; ki so rekli, da bo lend-lease postava "napravila konec svobodni vladi v Zedinjenih državah," in ki so rekli, da "morejo o napadu Nemčije, Italije ali Japonske na nas misliti le ljudje, ki trpijo na histeriji." Ti isti možje bi sedaj radi, da bi jim ameriško ljudstvo zaupalo vodstvo naše zunanje politike in naše vojaške politike. Kar danes republikanski voditelji pravijo, je v bistvu sledeče: "O, kar pozabite, kaj smo nekoč govorili — sedaj smo drugačnih misli — čitali smo, kaj o teh rečeh izkazujejo glasovanja javnega mnenja, in sedaj ve-|na osvobodilno fronto, na Zdru 1 - 1 - --1 T J i M Ki* rvii'i* ženi odbor ter na vse one, ki so mo, kaj hoče ameriško ljudstvo. Ne pustite, da bi mii sklepali oni starci, ki so se prvi zavzemali zanj in že položili njegov temelj, in ki so se morali boriti proti nam vsem pri slehernem koraku tekom zadnjih pet let, da so dosegli, kar so hoteli — pa dajte nam stvar v roke. Mi bomo delali tako spretno, da ne bomo izgubili niti enega samega izolacijonističnega glasu, niti enega samega kampanjskega prispevka iz tabora izolacijonistov. Ena stvar je, za katero sem jaz prestar — govoriti ne znam z obeh strani ust hkrati. Ta vlada pozdravlja vse iskrene pristaše učinkovitega svetovnega sodelovanja v svrho ustvaritve trajnega miru. z nami je na milijone republikancev šil om dežele j« kon. in bili so z nami — v nasi nezlomljivi odločnosti, da pod^Ula mesto "častne zgradimo trdno stavbo miru. Le-ti bodo tudi odklonili podpredsednice". Temu Grdini, icampanjsko govoričenje ljudi, ki so šele pred par meseci odkrili dejstva mednarodnega življenja, ko so začeli proučevati glasovanja javnega mnenja. Onim, ki nosijo odgovornost za vodstvo vojne širom ^ zemeljske oble, ni pomagano z izjavami ljudi, ki brez odgovornosti ali poznanja dejstev delijo nauke štabnim načelnikom Zedinjenih držav, kako bi se najbolje razdelile naše oborožene sile in vojaški viri med Atlantikom in Pacifikom, med armado in mornarico, in med poveljujočimi generali v raznih vojnih gledališčih. kraj morja ter da bomo posegli zelo, zelo globoko, v svoje žepe. Lokalni odbori naj organizirajo pobiranje prispevkov na n^in, da bodo zaupni ljudje obiskali vsako slovensko hišo, vsako trgovino, vsako pisarno, vsak u-rad, sploh vse prostore, kjer je možnost dobiti finančne pomoči. Apelirati bo treba tudi na druge narodnosti. Slovenci nismo nikoli zaostajali, pa naj gre za Rdeči križ, za Communiti Chest za kitajski, grški, ruski ali kateri drugi vojni relif. Darovali smo, ker smo se zavedali potrebe take pomoči. Pravilno je torej, da se danes mi obrnemo tu- nimamo za svoje domače ^ le, kar bi se dogodilo prav ^ ko, da bi brez tega, ločili drugi, ki ne žive tu in ne vedo za okolnosti, bilo bolje. idob- Koliko je pa še drugih p® nih stvari, ki bodo prišle sto. Prišel je čas, da se morale v naselbini stvari ^ šati in, ker živimo tu, 3® potreba, da se za to za. Ni samo to, do postanete s prispevkom, prihajajte na sejo, vaše gpsestvo vej^ kot en dolar ali dva. ^ , A. G., poroc«^ Vojak je oborožen, da se vojskuje. Državljan i m a volilno pravico, da voli. Dolžnost vseh slovenskih Amerikancev je, da se tega zavedajo. Kdor še ni, čin do doseženega uspeha. Niti;se naj nemudoma registrira! črhniti ne marajo proti naciz-i mu ali fašizmu! ' Uspeha SANSove konvencije; ne morejo preboleti, radi tega i sedaj napadajo tiste člane S AN-; Sa, ki so kljub njihovemu pri-i zadevanju ostali zvesti SANSo-; vemu programu in njegovemu' vodstvu. Neki Jože Grdina se v | Ameriški Domovini zaletava v j sestro Marie Prisland, predsed- i nico SŽZ, in jo hoče pred svoji- Mirko G. Kuhel, tajnik. Iz zapadnega Clev ct M Cleveland, Ohio.—v f ^ bolnišnici se nahaja do ^ znani Jacob Chesnik, ® na West Parku. Je član g, Brooklynski Slovenci št. ^ D. Z. Iz države Washing je prišla obiskati njegov ma Mrs. Ignac ČeligoJ ki je poročena, toda nj mena ne vem. Tu ste jali skoro mesec dni, m ^ njegovem domu. Nazaj potovali dne 17. septe® ^. pam, da njiju sin oziroi"^^^ čimpreje ozdravi in ima Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 26th St., Chicago, 111. ki soglaša, da bi Srbi postavili zgodovinski spomenik svojemu izdajalcu Nediču, češ, da je prodal svojo dušo, a rešil srbski larod pred uničenjem, seveda r.e gre za to, da bi branil sestro Prisland pred njenimi sosestra-rai. Kaj še! Hoče jo le osramotiti pred javnostjo, da se maščuje nad njo, ker ni sledila javnim pozivom Ameriške Domovine in druge golazni, zbrane o-krog tega lista, da bi uradno in osebno zajtustila SANS in se o-riijela izdajalske politike, ki jo vodi Ameriška Domovina & Co. Napadi iz teh virov sestri Pii-f and ne bodo škodili. Članice S. 'i. Z. ji bodo dale priznanje za njeno stanovitnost, strpnost in; Urednikova pošta Beseda posestnikom Cleveland, Ohio. — Samo enkrat na mesec govoriti in pisati 3 druženju in delu posestnikov ni dovolj. Morali bomo pogostejše govoriti in pisati. To ra-ii tega, ker je več stvari, ki zahtevajo, da se o njih debatira ali razgovarja. Ravno sedaj je pred nami precej važno vprašanje, to je' cesta Wade Park Ave., ki bo podaljšana in izpeljana do glavne ceste bilo do: Superior ali Payne Ave. Ravno tu je treba jkupnosti, da se določi, kod naj lO cesto izpeljajo. Tukaj bo odločevalo glasovanje, če hočemo Lako imenovati sklep ali določbo. ne jjr. jeiKa Kakor znano. Wade Park| je tako pretreslo, pt' ^riiži'" cesti ali (Norv/ood Rd.) od tu krog svoje družine, ki je iz pozcane družine ter tri sinove^. Oglasil® so :li pri nas. Moj soprog J' znal še ko so živeli v . Mont. Tam so bili sos jega brata in sestre. lo prijaznega značaja , da ste se srečno P^^^^sli. :voj dom v Bremerton, Pi-ed nekaj dni se J® jgl# v St. John bolnišnico ^ Luzar, W. 56 St. 3Či. Je članica S. Ž. ' -p^r 'lice št. 53 v Brooklyn^' jakih ima dva sinova pri WACs. Nahaja se ^ -jjj 125, kjer jo članice '" j/ (ji lahko obiščejo in ° ^ ^ v kratkem vrne ji, da bi čimpreje V petkovi številki c' iiosti sem na prvi Lole: Dvoje pise# zdravnice - partizan J' ie Dr. Jelka Vesenja To enjak. Bilo je takole • ^ V zadnji vojni sKio . nov. nice so sklenile, da poleg voz- $2 na leto, ki je plačljiva bodi-nih stroškov plačajo delegatu' si v eni vsoti, ali pa polletno, tudi dnevnice. Sledeči delegati | Vsak zaveden Amerikanec naj , , -1 • • liz New Yorka niso predložili' postane aktiven član SANSa. Mnogo reiJubllkansklh voditeljev, kongresnikov i i-ačunpv in so dnevnice v, Podružnica štev. 54 v South kandidatov, ki so kllče odobravali sprejem omenjene po- , znesku $140 poklonili nazaj SA-j Chicagu je imela izredno sejo v gtavke na omenjeni konvenciji, bi ne spoznali teh pro- 'nsu: Ludwig Mutz, štev. 46,'torek, 26 septembra. Naši, Slo- ere^ivnih zakonov, ako bi jih srečali pri belem dnevu. I Brooklyn, N. Y.; Ivan Rucigay, venci v tej naselbini v južnem Resnica je da so vložili nnogo let truda in p,izadeva- m*: 6». Brooklyn, N. V.; Ma,-; delu Chicaga se zavedajo važ. xtebiiiLd je, Ud su viu & _ . . , 'i.,,. Pp=hel štev 63 Brooklyn, i nosti našega političnega giba- nja — m dostHlenarp — v hoj proti doticnini zakonom _ ^ ^ vavpotič, št. 84, nja, vsled te&a hočejo podruž- v kongresu, v časopisih in na sodnijah, vse od časa, ko je : g^.QQkiyn N. Y.; Thomas Ber- j nico povečati in jo ojačiti z nota administracija pričela z delom za njih uzakonitev. štev. 87, Brooklyn, N. Y.;ivimi člani. Do sedaj so bili v nji To ie dober primer njihove neiskrenosti in njihove Jacob Cerar. Združena sloven- včlanjeni le člani društva 490 nedoslpJnosti |ska društva v New Yorku, in SNPJ. Zanaprej pa bodo lahko ^ . , , . . , 1 ■ -1 • J I Tpnnip Padar Zveza iucoslovan-; pristopili v njo tudi drugi roja-Kakor izgleda, imajo republikanski govoi ni'i a^ društev iz New Yorka. Se-i ki. Za povečanje podružnice s3 samo en namen — premestitev značk. Radi bi prepričali _ _ .... ameriško ljudstvo, da je bila demokratska stranka odgovorna za polom leta 1929 in za* depresijo, republikan-ska stranka pa da je bila odgovorna za ves socialni napredek pod New Dealom. Posnemanje utegne biti najiskrenejša oblika laskanja — ampak bojim se, da v tem slučaju imamo opraviti i z očitno in navadno sleparijo. V republikanski stranki se dobijo prosvitljeni in liberalni elementi, ki šo se močno in častno borili, da svojo stianko spravijo v sklad z duhom časa in pohodom ameriškega napredka. Ampak tem liberalnim elementom ni uspelo, da tr pregnali staro republikansko gardo z njenih utrjenih p'l^tojank. Ali je ta starj garda spos^obna preslepiti narod in se mu ;)redstaviti kot New Deal? Mislim, da ne. V cirkusu je sleherni izmed nas videl mnogo čudovitih trikov, ampak noben d; e-^iran slon ni sposoben vele-toča na drogu, ne da bi telebni" na hrbet. Ni treba, da bi vam ponavljal stoletja zgodovine,.ki Ave. se neha p r i vzhodni 651 Ivakrat prečitala dobro poznam vso laprej mora dobiti izhod do e- Vrnjene dnevnice , podpirati ga v vseh njegovih 'i. Z. ji bodo dale priznanje : ^^T^r^kakor %^%'j Za časa SANSove konvencije}prizadevanjih. Želimo, da jim njeno stanovitnost, strpnost je vsak delegat in glavni odbor-,sledijo še rojaki iz sosednjihjnjeno možatost . ; nik SANSa bil upravičen do: naselbin in se zberejo v krogu | shod v Coverdalu, Pa. ! mestne oblasti, katera mora dveh dnevnic. Nekatere podruž-1 SANSa. Članarina znaša samo | y nedeljo, 17. septembra se je' skrbeti za varnost na eni stra- vršil zelo uspešen shod v Jugo-' na drugi strani pa to, da gre j učiti se kuhanja, saj slovanskem domu v Coverdalu,, promet hitro in redno naprej. | ti kaj kuhati. Želela Pa. Vršil se je pod pokrovitelj-i Za izpeljavo imenovane ceste j grem v mesto Lju^/ ma otroci, ženske m gi' K vojakom so poklic'^ Jo 50. letnike. Doma morali delati za fl V naši vasi nisem '"f«' imel3 "'4 šivom vseh jugoslovanskih dru-| ,e gre že dalj časa. City Plan-j čajno sem dobila štev v naselbini. Postojanka št. uing Commission dobi od glav- j kot hišna in to 39 JPO, SS, ki poleg relifnih i nega mestnega urada naročilo,' vina Vesenjaka, prispevkov zbira tudi za SANS^ ja prevdarijo, kaj in kako bi' neki višji šoli. Takoj v . finančna sredstva, je zastopa-; bilo najbolje, to potem predlo- "".cej, da sem prišla la Slovence. Udeležba je bila'"jjo mestnim koncilmanom v po-dobra. K programu je pripomo- trditev. Če je potem v tej oko-gel tudi pevski zbor Prešeren iz Uci kje kakšna organizacija, ka-Pittsburgha. Hrvate je zasto-; i^or imamo tukaj tako zvano: pal poznani Antho'iy Lukas, kil "Norv/ood Community Council", je govoril v angleščini, Snoven- % tista organizacija (lastniki e pj SANSov tajnik. Program Jomov) posvetujejo, in ako vi stra Josephine Odar, štev. 10. najbolj poteguje naš istrski ro-, Canton, Ohio, m sestra Frances jak Jack Brljavec, predsednik Mihevc, štev. 26, Salem, Ohio. | podružnice štev. 54. sta vsaka poklonili po eno dnev-i pisanjem te xolone j: nico SANSu. Vsem omenjenim' saNS dobil obvestilo, da je po- je vodil aktivni Anton Cipčič. | ji jo, da niso načrti dobri, da bi Ni dvoma, da je bil dosežen ve-1 bili lahko bolji na drugi način, lik moralni in finančni uspeh. ; je tukaj prilika, da se oglasijo. Nekaj prav takega se je do- I Pomožna akcija I godilo tudi tukaj. Na zadnji se- 3to, da bi se izučili- ^ Bila je zelo prijazna- je rada povedala je dobra drugem, kar mlado dekle. Imeli so eno g d*!, li leta, in sinčka ^ pol leta, kateremu ^ Marjan, deklici pa ^ ka. Ž njimi je vedn" ^ Angela škulj. Imela s šolskimi potrebšči"^^ (o f I n Ji) .J v kratkem se bo pričela in-; ji, kjer je bila velika vdeležba, Ijanski cesti št. gtr*v' lenzivna kampanja za zbiranje smo prišli do zaključka in glaso- naša iskrena zahvala. j stojanka štev. 33 JPO, SS tudi! gredstev za relif stari domovini, i vanja, da se imenovana cesta Nove podriižnicc . j ustanovila SANSovo podružni- jpo zaključku konvencije bo SA-I Wade Park od E. 65 ceste izpe-Potiružnica štev. 103 SANS 2°- Dobila bo številko 104. ! jjodvzel vse potrebne kora- ] Ija naprej ne do Superior, pač je bila v začetku septembra u-' Sedaj je zadnji Čas, da se u-;ke in nudil na razpolago v se! pa do Payne Ave., to radi tega, stanovi jena v Wittu, Illinois, za-' stanovijo podružnice po vseh j svoje pripomočke, da se bo po-J ker je to bolje za lastnike do-kar je v glavnem odgovoren slovenskih naselbinah, kjer se ši j možna akcija res razvila v ve- inov te okolice. Vzroki za to so br:.t John Perme. Omenjeno me- ni pojavilo dosti gibanja v ko-jliko, uspešno gibanje. Podrob-1 l)ili navedeni in o njih se js steče med Nokomisom in Hills-irist tega prepotrebnega dela, kil rosti bodo sporočene, čim bodo| tehtno razmotrivalo in dokazo-borom sicer ni veliko, šteje p'i ga vrši Slovenski ameriški na-^ sestavljeni in sprejeti vsi načr , valo. še nekaj zavednih Slovencev, ki rodni svet. Na naše lokalne vo- ti. Naše podružnice, odbori po; Ta zadeva bo prišla zopet našo se zavzeli, da po svoji mož- ditelje apeliramo, da povzame-'naselbinah in posamezniki pa ao j i)rcj, ko bodo komisarji princ-nosti pomagajo SANSu pri nje- jo iniciativne korake za organi-, raj })ripravijo že naprej, da t;;>| sli načrte na sejo in bodo tudi govern delu za svobodno, demo- ziranje podružnic po vseh na- kampanja za zbiranje denarja, j pojasnjevali eno in drugo, last-kratično. Združeno Slovenijo., elbinah. SANK ima pred sab) obleke in obuvala čim i)rejc|niki domov pa naj bi sodili in Ti rojaki se zavedajo, da j: ša veliko važnega dela. Hitrej ^ prične. glasovali, za eno ali za drugo. SANS res delal za pravo stvar; in uspešneje bo izvršeno, če smo Kot uspeva naše politično de- S tem je povedan le en pri-ter da so moralno odgovorni j kompaktno organizirani. Naj bo lo, tako mora uspeti tudi' po-1 mer, kako važno je, da se za- (Nadaljevanja 28. septembra, 1944 ENAKOPRAVNOST SyRAN I GOZDOVNIK Povest iz ameriškega življenja Spisal KAROL MAY (Nadaljevanje) ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ lies. "Pravica božja ga pokopa-I va na onem mestu, na katerem I ' I je njegova žrtva, Oročej, našel , svojo smrt." j "In ta pravica," prideva Dor-I milj on, "mu je odločila pasti j prvemu v boju, ki ga je sam zasnoval. Zdaj je nem zadnji, od katerega se je bilo bati izdajstva glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fa-jbij." I "Napadalno črto si razdelimo I na tri proge, izmed katerih vsa-! ki izmed nas čuva po eno s puško. Jaz vzamem del na desni, do divjega trs j a; ti, Pepo, vzemi levo krilo, do orehov j a, in ti, Fabij, pazi na sredino med obema." Hočete li se še enkrat od poslovit?" vpraša Fabij, Kazoč orožje. • Vidiš ga, vraga: Tiburcio i"eljanos! Zdaj ni milosti. Ugenj!" se zasveti; Mešanik, eceročnik, Indij anec maho-^ Izginejo. Izdaj ska krogla v tu v kamen, a onkraj je CMi silen krik. Z bliskom on-je bil Kanadčan počil, in 1'ogla je našla svojo žrtvo. Boj je začenjal, na kvar oblego-cem, ki so izdajstvo svoje '^oiali plačati s prvim mrtve-Pepo izvleče nož, pa nare-1 zarez v smrekovo deblo. Jeden' rdečekožnik; ostane jednajst." ' pa: trije beli, ostaneta • '^sni Kanadčan. "Grmov-lj^[' katerega se je ustre- tanko in za njim ® iči teman obraz; zdi se mi, ^ sem videl belo obličje." čilo° ^ se je takoj uresni-rov" namreč je šestero jzdgalo čez grmovje bele-' ^čno se je videlo, da mu "tf skozi glavo. Baraba," reče Fabij. ' . Baraba," potrjuje Rdo- bi svojo odprtino," pristavi Fabij. Tudi njegova puška z%grmi in drugo tuljenje se oglasi, dokaz, da je bil mož beseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prilete krogle pred lovce in zanje, udarivši v kamenje branika in pločadi, toda niti ena ni napravila najmanjšega kvara. UREDNIKOVA POŠTA "Potem si mahoma poiščem: rdečnika," meni Pepo. "Stavim; : kaj, da je za ono majhno cipre-!so Indijanec, ki si je tam svoj i vigvam postavil." | I Cevi svoje puške da čvrsto podlago, meri trenotek, pa sproži. Glasno tulenje je svedo-čilo, da je predobro zadel. ! "Potepenci so tako dobri, da nas obvestijo, da imamo še jednajst kož za preluknjati," go-! vori smejaje. * "Od katerih pa takoj ena do- (Nadaljevanje z 2. strani) sta teta, ki jo gdč. zdravnica Vesenjak imenuje v omenjenem članku. Spominjam se še ko se je končala vojna in kako smo bili veseli. Vse je bilo živo in veselo. Klicali so "Živijo Jugoslavija", "Živijo Wilson", čigar sliko so nosili po mestu. Ne dolgo potem pa je g. profesor prejel obvestilo, da je premeščen v drugo šolo v Maribor na Štajersko. Rojen je bil v Muškancih., Štajersko. Neradi so zapustili Ljubljano. Jaz bi imela iti ž njimi, toda me ni veselilo iti predaleč in ostala sem pri gdč. Angeli, da sem kuhala in opravljala druga dela. To je bila mirna in katoliška družina ter zelo vneta za našo Slovenijo. Tako, da lahko rečem, da se sedaj borijo za svobodo vsi zavedni Slovenci. Ob> žalujem, da tako strašno trpijo, kajti tega niso zaslužili. Š2 živo se spominjam, ko sem ta dva otroka peljala na sprehod in čitala sem jim kako povest, ANNOUNCING The Qrand Opening OF THE Frank Cerne Jewelry Co. Saturday, September 30th AT 9 A. M. at fhe New Location 6412 St. Clair Avenue \ (Just opposite the former location) The finest Watches, Jewelry, Perfect Diue White Diamonds set in Platinum, Yellow 14k, Gold and 18k. White Gold Mountings. Our Stock is most complete NOW, and our prices are as low as they can possibly be this year. Be an early bird . . . Buy now and get first choice. A small deposit will reserve your selection arid you may make weekly or monthly payments. Come in and get acquainted. T SOUVENIRS WILL BE GIVEN Frank Cerne lewelty Co 6412 ST. CLAIR AVE. - HE. 0465 katero sta tako rada poslušala, danes pa to čitam. Moja želja je, da bi mogla pisati par vrstic nji ali pa njenim domačim. V sorodu so z našim pisateljem Mr. Louis Adamičem. Dr. Jelki Vesenjak in njenim domačim dam vso čast, ker se borijo. Vedno sem mislila na nje kot na moje domače v rojstni vasi Žiri. Ko sem bila v Ljubljani, je bilo moje i-me Anica Žakelj. Če slučajno pride teh par vrstic v roke na slovenska tla, naj sprejmejo moj iskren pozdrav vsi Slovenci! Mrs. Anna Jesenko 3567 W. 61 St. L. Medvešek prejel pisma 'iz stare domovine ^ Chicago, 111. — Poznani društveni in kulturni delavec in tajnik društva Naprej št. 5 S. N. P. J. iz Clevelanda, O., Ludvik MedvešeTi ima poleg sinov v Ameriki tudi tri sinove, hčer in ženo v stari domovini. Odkar je izbruhnila vojna in je bila tudi Jugoslavija vržena v njo, ni Ludvik prejel nobene pošte od svojcev iz stare domovine. Pred nekaj dnevi pa je končno prejel poročilo od svojcev. Pismo mu je pisala njegova si-naha iz južne Italije. V njenem pismu pa je bilo priloženo tudi pismo njegovega najmlajšega sina Dolfita, ki je zdravnik v partizanski armadi in major po činu. Ludvik ima v Jugoslaviji tudi :ina, ki je bil v bivši jugoslovanski armadi podpolkovnik, toda o njemu ni dobil do sedaj Š3 nobenega glasu, razen da je si-I nova hčerka Tatjana tudi pri 'partizanih; služi kot bolničar-I ka pri stricu Dolfitu. j Pisma se glase; j Dragi papa! j Prispela sem na cilj, odkoder j Ti lahko pošljem pismo. Mogo-■ 08 se me boš spomnil, ko si bil doma v Novem mestu.'Bili smo skupaj na Gorjancih, sicer me pa Jožica dobro pozna. I Dolfi in jaz se že več kot dve | leti nahajava v narodni osvobo-1 dilni vojski. Ker sem pa precej oslabela, me je Dolfi poslal v južno Italijo. Ko prejmeš to pismo, prosim odpiši mi takoj, da jim sporočim, da sem dobila zvezo s Teboj, potem pa Ti bom takoj poslala nekaj slik od partizanov Dolfita, Tatjane in mena. Pozdravlja Te Tvoja sinaha Gizela. Sledeče pismo piše Medveš-kov sin Dolfi: Dragi oče! Napisal Ti bom nekaj vrstic iz daljnih krajev naše domovi-1 ne, za katero se borim že tretje. leto (od maja 1942 sem pri par -' tizanih). V/kolikor mi je znano | 30 doma zaenkrat vr^i živi. Pri: meni je Ludvikova hčerka Tat-! jana in mi služi kot bolničarka.; Medtem pa sem se oženil. Ženo' poznaš, vsaj smo bili skupaj na Gorjancih, ko si bil doma. Malo boš pomislil, pa se boš spomnil onega rdečega dekleta. Sicer pa Ti bo Gizela več pisala. Tudi o-na mi je stregla v teh naših gozdovih kot bolničarka, a je od napornega dela tako oslabela, da sem se odločil poslati jo v I-talijo. Prisrčno Te pozdravlja Tebe in brate Tvoj sin Dolfe. Sledeče pismo pa je pisala vnukinja Ludvika Medveška. ^ Pismo se glasi: ! Dragi stari papa! | Ob priliki, ko Ti piše Dolfi, se' oglašam tudi jaz. Nahajam se pri njemu kot bolničarka in sku-paj z Gizelo preživljamo te čase daleč od doma ter pričakuje-1 mo lepše čase, ko bomo zopet vsi skupaj. Tedaj bomo zapu-! stili te naše lepe gozdove, ki so ob tej borbi postali živi in ki so pribežališče mnogim. V želji, da bi bili kmalu zbrani v Novem mestu s Teboj na čelu. Te prisrčno pozdravlja Tvoja vnukinja Tatjana. M. M. y blag spomin ob pet letnici kar je \ umrl naš soprog in dragi oče Joseph Jaklič Zatisnil je svoje blage oči dne 28. septembra 1939 leta Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo je prav do konca svojih dni. Enkrat bomo se združili in si stisnili roke s Tabo ljubljeni predragi, to bo srečno svidenje. Žalujoča soproga FRANCES; FRANK in JOSEPH, sinova; ALICE in ELMIRA, sinahi in vnuki Cleveland, Ohio, dne 28. septembra, 1944. Invaders at West Wall Slovenska idbrodeEna zveza prijazno vabi na Materlsisko proslavo v NEDELJO, 1. OKTOBRA v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. Vse povabljene matere kakor tudi ostalo občinstvo se bo piičelo zbirati ob dveh popoldne v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Točno ob 2.30 popoldne se bo pričelo filmsko slikanje mater pred poslopjem S. N. Doma. PROGRAMU NA ODRU: 1. Star Spangled Banner, poje Mrs. Agnes Žagar, glavna odbornica S. D. Zveze. 2. Pozdravni govor glavnega predsednika Jos. Ponikvarja. 3. Razvitje zastave s številom vojakov; sodeluje Častna straža S. D. Zveze. 4. Deklamacija materam, deklamira Victoria Hočevar. 5. Govor mestnega župana, Hon. F. J. Laiisclieta. 6. Solospevi "Lahko noč" in "With a Song in My Heart," poje Florence Unetich. 7. Solospev "Mother of Mine," poje Frank Plut. 8. Nastop Miss Mišic in Miss Perko s kitaro in spevom. 9. Govor v počast materam, govori gl. tajnik John Gornik. 10. Dvospev: Angeline Tomsic in Jennie Cerne iz Loraina. 11. Kvartet Glasbene matice, Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in John Šulen. 12. Akrobatski ples, izvaja Miss Bernath Korošec. 13. Solospev "Nekje v Franciji," in "Na vrtni gredi," poje Mrs. Mary Potočnik. 14. Harmonika in klavir, proizvajata Joseph Milavec in Henry Paulin. 15. Solospev "God Bless America," poje Fiank Plut. « Vodstvo programa bo v rokah brata Frank M. Surtza. Po programu bo domača zabava v prizidku, kjer se bo sei viralo tudi večerjo. — Pričetek plesa bo ob osmih zvečer. Popoldne bo vstopnina prosta, zvečer k plesu pa 50 centov. — Sviral bo Peter Sernickov orkester. ■ , NICE GOODS, SERGEANT! RUSSELS ^/j^XCOlOGNE BELG. AACHEN WEST WALL ARR ABBEVILLE RHINE R LUXEMBOURG, ST OUENT GERM REIMS PARIS RBRUCKEN VERDUN METZ CHALONS MARNE R MELON STRASBOURG TROVES SENS ^ EPINAie 0 FRANCE MUlHOUSt BELFORT 4 DIJON tr BESANCON Sgt. Kenneth Morton, of Dudley, Worcestershire, England, listens with interest as Elzyno Hume, singer, shows him- a nylon parachute and explains that tlie used household fats American women save go into war production such as the manufacture of nylon, and other synthetics for the U. S. and our Allies. . Kupujte vojne bonde! * TOTAL LEND-LEASE^AID $29 BILLION_T0.JUNE 30,1944 Billions of Dollars M This map shows approximate location and direction of the principal drives against Germany's Siegfried line, or west wall. The American First army drives ahead after liberating the capital of the Duchy. The Tiiird army was slowed up due to supply difficulty. The British Second army has the northernmost end of the line to handle. MUNITIONS INDUSTRIAL MATLS. AND PRODUCTS AGRICULTURAL PRODUCTS SHIPPING AND OTHER SERVICES Above figures do hoi include goods consigned to U.S. commanding gensrols for subsequsnt fronsfer to lend-lease countries* which omounted to $ 679,000 to June 30,1944. foffe/s/v ecotmtfc ad»im$4Rati§n BtRXS i • I ENAKOPRAVNOST m 28. septembra, 1944 ZNAMENJE ŠTIRIH LONDONSKA POVEST ANGLEŠKI SPISAL A. CONAN DOYLE S pisateljevim dovoljenjem poslovenil D. B.t-n. (Nadaljevanje) "Ravno s parobrodom je odšel. To me lahko skrbi, kajti dobro vem, da ima premalo premoga, da bi dospel do Woolwi-cha in zopet nazaj. Ko bi bil vzel ladjo, bi bila stvar drugačna. S to je že dostikrat jadral po opravkih celo do Gravesen-da, in če je imel ondi veliko o-praviti, je ostal tudi čez noč. Parobrod pa, če nima premoga, mu nič ne koristi." "Morda ga je pa na neki postaji -ob Temzi naložil." "Mogoče, toda to ni njegova navada, kajti vedno se krega, koliko mora dati, če ga kupi le par vreč. Veste, gospod, pa še nekaj druzega me skrbi: z možem je na parobrodu tudi neki tujec, ki ima leseno nogo in prav grd obraz in prav čudno zavija. Kaj ima neki ta človek opraviti z mojim možem?" "Mož z leseno nogo?" — je vzkliknil Holmes in debelo pogledal. "Da, gospod, neko rjaveč z o-brazom, kakor opica je že prej večkrat povpraševal po mojem možu, prejšnjo noč ga je prišel pa zopet klicat; moj mož je pač moral vedeti, da bo prišel, kajti imel je parobrod pripravljen. Jaz vam naravnost povem, gospod, da mi vsa ta stvar ni nič kaj všeč." "Toda, gospa Smith," je rekel Holmes in skomizgnil z ramama, "vi se vznemirjate pač brez vzroka. Kako neki morete vedeti, da je bil mož z leseno nogo, ki je prišel ponoči? Jaz ne razumem, kako morete to s tako gotovostjo trditi." "Po glasu sem ga izpoznala, gospod; kajti on govori nekako debelo in zamolklo. Potrkal je na okno, — bilo je okoli treh zjutraj. "Vstani prijatelj", je za-klical, "čas je, da greš na stražo". Moj stari pa je zbudil Žo-na — to je moj najstarejši sin — in odšla sta, ne da bi mi privoščil eno besedico. Slišala sem, kako je tuji dedec štorkljal s svojo leseno nogo po kapienju." "Ali je bil mož z leseno nogo sam?" "Tega vam ne morem povedati gospod. Jaz nisem slišala nobenega druzega." "Žal mi je, gospa Smith, prav rad bi bil dobil parobrod, ker ljudje ga sploh hvalijo — pa kako se že imenuje?" "Aurora, gospod." "Saj res! — Pa to ni tistai stara, zelena ladja z rumenim, pasom, in s prav širokim trebuhom?" j "O, nikakor ne; to vam je' lična in lahka stvarca kakor je: j še ni bilo na reki. Naš parobrod i je čisto na novo barvan, ves črn ! z dvema rudeeima pasovoma." "Hvala lepa, gospa Smith. U-I pam, da boste kmalu kaj izve-I deli o svojem možu. Jaz pojdem ! naravnost ob reki navzdol in če I bom kaj videl vašo "Auroro", i mu bom že naznanil, da ste v I skrbeh. Črn dimnik ima, ali kako ste že rekli?" — "Da, črn dimnik, z belim pasom." "Da, da, saj res. Čm je ob straneh. Z Bogom, gospa Smith. — Sedaj se bodeva z ladjo prepeljala, g, doktor, krmar že čaka." — Vsedla sva se v ladji na klop. "Prva stvar pri takih ljudeh je", je rekel Holmes, "da se jim ne pokaže, da je njihovo pripovedovanje take vrednosti ali važnosti za -nas. Če to zapazijo, umolknejo in molče kot zid. Če jih pa poslušaš, kakor proti volji, izveš vse, kaj že-liš." "Torej sedaj veva, kam morava meriti", sem rekel jaz. "Na, kaj bi vi, gospod doktor, sedaj nadalje naredili?" "Jaz bi si izposodil ladjo in bi sledil "Aurori" po reki navzdol. "Oho, prijatelj, to ne bi bUa lahka stvar. Saj ne veste, kje so stopili na suho; onstran mostu se miljo daleč vrste pristanišča drugo za drugim. Da vse pre-iščeva, bi potrebovala cele dneve, ako bi se lotila sama tega dela." "Obrnite se torej na policijo!" "Ne, do te se bom obrnil naj-brže šele nazadnje. Ubil sem si v glavo, da hočem stvar izpeljati brez policije, posebno zdaj, ko sva prišla že tako daleč." "Kaj pa, ko bi naprosila načelnike pristanišč, da naju obvestijo, če je ta in ta parobrod ondi?" , "Ta bi bila šele lepa! Najina begunca "bi takoj izvedela, da jima je nekdo za petami in bi zbežala najbrže v tujino. Dokler se še čutita varna, se jima gotovo ne bo niudilo. Državni policist Jones Athelney bo gotovo dal v časopise, kako ju policija zasleduje, ptička se mu bosta pa v pest smejala, vedoč, da je policija sicer zelo pridna, toda na napačni poti, in čutila se bosta le še bolj varpa; na naju pa ne bosta čisto nič mislila." "Kaj naj sedaj počneva?" sem vprašal, ko sva izstopila pri postaji "Millbank". "Najbolje je, da najameva voz in se pel jeva domu; tam si dava prinesti zajuterk in nato nekoliko zadremljeva, kajti prav UNITED NATIONS FLY/NQ Tor FREEDOM/ A ff.A.F. BOMBER SQUADRON IN £NCLAND IS FORMED BW MtN TROM: AUSTRALIA . BELGIUM, CANADA. CEYlON . CZECHOSLOVAKIA . ENGLAND. TRANCE . INDIA. IRELAND, JAMAICA . NOnWAY , NEW ZEALAND, SCOTlAND .WEST AFRICA . WALEj/ QHEHO HERO/ MICHAEL KLEPFI52, YOUNG POLISH fNGINEER, planned and led the MFfNSE Of fUt. WARSAW SHEtTO 'IN WHICH lOOO GERMAN) WERE KILLED/ ^ ^ na E. 76 St. — za 2 kopalnici, en fornez, na $5,000. ^' E. 77 St., velika družino; fornez, garaži' ca. Cena $5,200. Zglasite se pri M. TISO 1366 MARQUETTE Povojna sekuf et» na koš, se proda po zmerni ceni. V dobrem stanju. Proda se tudi štiri fine sode. Vpraša se na 1021 E. 78 St. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J, Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 10 4/5 akrov, 600 , field Rd., 9 sob, palnica, elektrika, ^ slopja. Prodajni Mlada drevesa, breskve, hruške, ^ ■jagode, špargelj, ji nies, tulipe, ki se prot-ko takoj vselite. Cena^j^' odplačila. H. G. 1216 E. 145 St., MU c: t( v, »1 1( tu