Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO m. JANUAR 1964 ŠTEVILKA 1 Trgovina - potrošnik - potrošniški sveti Na enem izmed plenumov Ob¬ činskega odbora SZDL Cerknica v mesecu oktobru je bila razprava o razvoju in delu trgovine, gostin¬ stva, turizma in komunale. Med drugim je bilo mnogo govora o delu potrošniških svetov, ki bi morali pri razvoju teh panog, predvsem pa trgovine, mnogo prispevati k izboljšanju obstoječe¬ ga stanja. Sprejeli so sklep, da se sporazumno s trgovskim podje¬ tjem »ŠKOCJAN« Rakek in kra¬ jevnimi organizacijami SZDL v večjih centrih: Rakek, Cerknica, Nova vas, Begunje, Grahovo in Loška dolina organizirajo posve¬ tovanja s potrošniki. To nalogo so zaupali predvsem trgovskemu podjetju »ŠKOCJAN« Rakek, ka¬ tero je v preteklih dneh že izvr¬ šilo dva posvetovanja na Rakeku in v Cerknici. Za ta posvetovanja so pripra¬ vili program z naslednjimi toč¬ kami: a) referat o vlogi detajlistične trgovine na območju občine Cerk¬ nica — razvoj, spremljan z dia¬ pozitivi; b) mnenja in predlogi potroš¬ nikov za izboljšanje asortimana v prodajalnah, c) pokušnja posameznih vzor¬ cev blaga za prodajo. O razvoju in stanju detajlistič¬ ne trgovine na področju občine so pojasnili celoten razvoj te pano¬ ge s primerjavo predvojnega sta¬ nja v letu 1939 — in v letu 1962. Zanimiv podatek je, da je bilo na območju prejšnje občine Cerk- • NADALJ. NA 2. STR. Zimska idila pod naravnim mo¬ stom v Rakovem Škocjanu... c UApe&n& izat&ene naL&g^e Ob zaključku leta 1963, ko polagajo enoletni obračun vse gospodarske organizacije, ustanove in zavodi, želimo tudi mi seznaniti občane naše komune z delom v druž- beno-političnih organizacijah leta 1963. Občinski odbor SZDL kot izvršni organ največje in naj¬ bolj množične družbeno-politične organizacije je imel v le¬ tošnjem letu zelo veliko odgovornih in pomembnih nalog, katere je tudi realiziral. Naj navedemo samo nekaj takih nalog, ki so bile postavljene pred Socialistično zvezo: raz¬ prava o predosnutku zvezne in republiške ustave, predvolil¬ na kampanja, izvedba volitev v občinsko, republiško in zvez¬ no skupščino 26. maja in 16. junija, pomoč bratskemu na¬ rodu ob katastrofalnem potresu v Skopju, vpis ljudskega posojila itd. Pri vseh teh akcijah je sodeloval širok krog članov SZDL v naši komuni. Kako uspešno je bilo delo teh članov, naj navedem samo rezultat volitev v občinsko skup¬ ščino 26. maja: 86,2 %. Okrog 100 občanov — volivcev je bilo v bolnišnicah, v volivnem imeniku pa so bili tudi fantje, ki so v tistem času služili kadrovski rok. Da je vse to res vplivalo na rezultat volitev, smo videli pri volitvah 16. ju¬ nija, ki je mnogo boljši kot zgoraj navedeni rezultat. Prav tako se je pokazala aktivnost vodstva Socialistične zveze pri vpisu ljudskega posojila. Od 23 milijonov, kolikor naj bi ga vpisala naša občina (po razpisu okrajnega odbora SZDL), smo plan 100 % realizirali; to pa seveda ob pomoči občinske skupščine, sindikata ter ostalih družbeno političnih organi¬ zacij. Poleg zgoraj omenjenih nalog je Socialistična zveza re¬ ševala še več problemov, ki so nastajali na terenu: pro¬ blematika mladinske organizacije, proslava v Kočevju, aktu¬ alno vprašanje kulture in telesne kulture v naši občini, podružbljanje gozdne proizvodnje, problem turizma v naši komuni i. pd. Kljub uspčhom, ki jih je imela Socialistična zveza v tem letu, pa delo le ni bilo tako popolno kot si ga želimo. Na to je seveda vplivala tudi kadrovska sprememba v vodstvu organizacije sredi leta. Precej uspehov v letošnjem letu je žel tudi Občinski sindikalni svet s svojimi podružnicami. Sindikat je raz¬ pravljal na svojih sejah približno o isti tematiki kot občin¬ ski odbor SZDL, to je o volitvah, pomoči Skopju, vpisu ljudskega posojila, s to razliko, da je bila Socialistična zveza aktivna bolj na terenu, medtem ko je sindikat sodelo¬ val bolj z gospodarskimi organizacijami. Organi občinskega sindikalnega sveta so v letošnjem letu mnogo razpravljali o gospodarskem razvoju v naši občini, o družbenem planu, o delitvi čistega dohodka, rekreaciji itd. Največja naloga te organizacije v letošnjem letu je priprava in izdelava sta¬ tutov, ki jih narekuje nova zvezna ustava. Ker tako delo zahteva mnogo časa, da se lahko realizira vse proizvodne, upravne in pravne momente, je bilo na dnevnih redih ObSS večkrat zaslediti: »Priprava novih sta¬ tutov«, »analiza dela gospodarskih organizacij v zvezi s statuti « itd. Prav tako je ObSS večkrat razpravljal o druž¬ benem planu občine in delovnih organizacij. V naslednjem letu bo še vedno glavna naloga ObSS, da pomaga vsem tistim delovnim organizacijam, ki še niso sestavile statutov. Najde naj primerno obliko, kako naj se tolmači statut, da bo z njegovo vsebino seznanjen vsak član posamezne delov¬ ne organizacije. Občinski komite Zveze mladine kot izvršilni organ orga¬ nizacije mladih je v letošnjem letu prav tako pomagal pri realizaciji sklepov drugim družbeno-političnim organizaci¬ jam. Seveda je tudi sam s pomočjo aktivov ZM organiziral več prireditev in več drugih akcij. Tudi mladina je poma¬ gala pri volitvah, pri zbiranju pomoči za Skopje, pri reali¬ zaciji programa praznovanja občinskega praznika i. pd. V okviru praznovanja Tedna mladosti je šla po teritoriju naše komune prvič zvezna štafeta. Temu pomembnemu dogodku so posvetili mnogo več pozornosti kot prejšnja leta, ko so organizirali le lokalne štafete. Nadalje so se udeležili shoda mladine, ki je bil letos v Kamniku. Na tem shodu se je zbralo 150 mladincev iz naše občine. Po vsej verjetnosti pa se ga bodo udeležili tudi drugo leto, ko bo v Novem mestu. OK ZMS Ljubljana je razpisal tekmovanje za dvig produk¬ tivnosti dela med gospodarskimi organizacijami. Iz naše občine sta se k temu tekmovanju prijavila dva mladinska aktiva — Kovinoplastika Lož in Lesno industrijski kombinat Brest Cerknica. Vendar pa ta akcija ni zaživela v taki meri, kot smo želeli, zato bo moralo vodstvo organizacije v na¬ slednjem letu vložiti mnogo več truda in pokazati več aktiv¬ nosti, da bomo dosegli namen tega tekmovanja. 2 ★ GLAS NOTRANJSKE Trgovina - potrošnik - potrošniški sveti • NADALJ. S 1. STK. niča v letu 1939 72 trgovin z 2007 m 3 prodajne površine in 945 m 3 skladiščne površine. Na območju Loške doline pa je bilo 34 trgovin s 719 m 2 prodajne in 601 m 3 skladiščne površine. Pred vojno je prevladoval tip trgovca na debelo in drobno, ker je slednji poleg detajlne trgovine tudi grosiral v bližnji okolici. Omenjeni sistem trgovine t. j. me¬ šane stroke je bil najbolj razvit na Rakeku. S tako gospodarsko- politično in kulturno tradicijo je Rakek v bivši Jugoslaviji še pri¬ dobil na pomenu in tudi po osvoboditvi obdržal vidnejše me¬ sto za delovanje detajlistične trgovine. Takoj po osvoboditvi dne 15. 6. 1945 se je na tem pod¬ ročju organiziralo trgovsko podje¬ tje »Navod« s sedežem na Rake¬ ku. V svojem sestavu je imelo podjetje 19 trgovin s skupno pro¬ dajno površino 670 m 3 in skladišč¬ no površino 405 m 3 . Te trgovine so predvsem odvzeli privatnim tr¬ govcem od Rakeka do Grahove¬ ga, Nove vasi do Babnega polja. Napram podatkom iz leta 1939, ki prikazujejo, da so bile na seda¬ njem območju občine Cerknica 103 trgovine, v letu 1948 pa le 19, je razvidno, da je število trgovin iz 1. 1939 do 1948 močno nazadovalo. Stanje detajlistične trgovske mreže na področju občine Cerkni¬ ca se je pričelo v letu 1958 bi¬ stveno spreminjati v tem, da so zastarele trgovske lokale in celot¬ no opremo adaptirali. Tako imamo sedaj na območju cerkniške-doline 25 prodajaln z 1835 m 3 prodajne ter 1836 m 3 skla¬ diščne površine. Na območju Lo¬ ške doline pa je 14 prodajaln s 417 m 3 prodajne in 259 m 3 skla¬ diščne površine. V upoštevane prodajne in skla¬ diščne površine pa niso vštete pe¬ karije, mesnice, trafike, lekarne in prodajalne z, obutvijo. Vsa detajlistična mreža je ime¬ la v letu 1962 skupne realizacije 1.395.273.000 din. Od tega je pro¬ dano za 657,004.000 ali 47,1% in¬ dustrijskih artiklov, prehrambe¬ nih pa za 738,000.000 ali 52,9%. Na tem posvetovanju so potroš¬ nikom prikazali vrsto vprašanj, koncentracijo prebivalstva, kar je osnovni pogoj za izgradnjo posa¬ meznih trgovskih lokalov. Gospo¬ darska moč prebivalstva, socialna struktura, transportne prilike ter ostali pogoji vplivajo, da je obi¬ skalo središče občine — Cerknico — okrog 75.000 prebivalcev iz okoliških krajev komune, razum¬ ljivo pa je. da ti ljudje mimogre¬ de tudi kupujejo industrijsko in prehrambeno blago, ker je v cen¬ tru večja izbira. Iz podatkov, ki jih vsebuje predlog 7-letnega perspektivnega plana, je razvidno, da se bodo morale od sedanjih 4387 m 3 pro¬ dajne površine povečati za 2910 m 3 skupne površine, kar predstavlja, da se bo moralo v teku 7 let na novo zgraditi ali adaptirati cca 416 m 3 površine letno. Planirano je, da bo promet v trgovini na območju cerkniške občine leta 1970 znašal cca 3,200.000. Potrošniki na Rakeku so pred¬ lagali, naj bi kruh dostavljali v samopostrežbo pbpoldan, kjer bi se prodajal od 15. ure dalje za naslednji dan. Svoj predlog so utemeljili s tem, da je večina go¬ spodinj zaposlenih ter da traja njihov delovni čas do 14. ure, prodajalna pa je neprekinjeno od¬ prta. Med drugim so predlagali, naj bi bilo sveže meso vsakodnevno na zalogi, istočasno pa naj bi se povečala izbira suhomesnatih iz¬ delkov. Prav tako so predlagali, da naj se izboljša izbira zelenja¬ ve in sadja, kajti iz dosedanje prodaje je razvidno, da potrošni¬ ki niso zadovoljni s tako kvali¬ teto sadja in zelenjave. Predlog potrošnikov na Rakeku, katerega pa bo v kratkem času težko rešiti, je bil, da se uvede prodaja mleka v samopostrežni trgovini. Podjetje je o tem problemu že razpravljalo, vendar dovoljujejo sanitarni predpisi prodajo mleka samo v steklenicah, kar pa je v cerkniški občini zaenkrat težko izvesti. Dokaj slični problemi in pred¬ logi potrošnikov so bili tudi na posvetovanju v Cerknici, saj so najprej predlagali izboljšanje trgovine s sadjem in zelenjavo, pestro in stalno zalogo mesa ter izbiro nekaterih artiklov: testeni¬ ne, mlečni izdelki itd. Upoštevati bo treba tudi pred¬ log, da se zaradi hitrejše postrež¬ be delavcev in uslužbencev z ma¬ lico pripravi predvsem salama in sir oz. naj se pakira v manjših količinah. Da bi bili potrošniki čim bolj seznanjeni tudi z zalogo nekate¬ rih novih artiklov, so zastopniki »Škocjana« omogočili potrošni¬ kom, ki so se posvetovanja ude¬ ležili, pokušnjo artiklov, ki so pred nedavnim prišli na trg. Marsikateri artikel leži na poli¬ ci, vendar se večkrat potrošnik težko odloči za nakup, ker ne ve, kakšna je kvaliteta povsem nove¬ ga izdelka. Na obeh posvetovanjih so ugo¬ tovili pomanjkljivosti v poslova¬ nju. Naj pripomnimo, da bodo kovinsko galanterijo v Cerknici prodajali v dveh ločenih prosto¬ rih. V turistični sezoni bodo v sa¬ mopostrežnih prodajalnah, katere bodo obratovale tudi ob nedeljah, prodajali spominke (razglednice in gotove izdelke), ki bodo turista spominjali na obisk notranjske — cerkniške občine. Iz diskusije s posvetovanja po¬ trošnikov je bilo razvidno, da so potrošniki zadovoljni s sedanjim načinom prodaje t. j. samoizbire in samopostrežbe, ker le-ta potro¬ šniku skrajša čas pri nakupu ter mu nudi vse potrebno blago pa¬ kirano. Prav na podlagi tega pa bo trgo¬ vina lahko hitreje povečala asorti- man pakiranega blaga ter ukini¬ la v prodajalnah prosto prodajo nekaterih artiklov kot so: olje, kis, mast in podobno, kar bo iz¬ boljšalo tudi higieno. Potrošniška posvetovanja se bo¬ do vršila še v ostalih večjih kra¬ jih, v bodoče pa se bodo občasno tudi obnavljala. Potrošniki bodo s svojimi predlogi pomagali pri reševanju nekaterih problemov, istočasno pa bodo izboljšali po- . strežbo potrošnika-. Potrošnik PREBERI TU|DI TO! DRŽAVLJAN V zadnjih nekaj letih sta se tu¬ di na področju naše komune za¬ čeli prebujati doslej pri nas še slabo razviti panogi — turizem in gostinstvo. Odprt je nov hotel v Rakovem Škocijanu, nov gostin¬ ski obrat v Snežniku, v prihod¬ njem letu pa dobimo planinsko postojanko na Slivnici itd. Led je prebit, smo ugotovili na nekem sestanku v Rakovem Škocijanu, vendar nas čakajo še velike na¬ loge, česar se gostinski in turistič¬ ni delavci dobro zavedamo. Še bodo potrebne investicije, nujna je vzgoja gostinskih kadrov, kar je že nekako zajeto v predlogih za sestavo sedemletnega perspek¬ tivnega plana naše komune. Ni¬ mam namena, da se zadržujem pri tem: namen tega sestavka je, da osvetlimo težave, s katerimi se vsakodnevno ubadajo gostinski delavci. Veliko je pripomb na ra¬ čun kvalitete gostinskih uslug, ve¬ likokrat upravičeno, včasih pa tu¬ di ne. Prav je, da se borimo za kulturni odnos do gosta, toda to naj bi veljalo tudi obratno — od¬ nos gosta do strežnega osebja. Ve¬ lika večina gostov se tega zaveda, vendar pa imamo najsi bo na pod¬ ročju Cerknice ali Loške doline, nekaj ljudi, ki teh »osnovnih po¬ gojev« kulturnega gosta ne izpol¬ njujejo. Ravno tem so namenjene te vrstice. Vsakdo se prav gotovo lepše počuti v lepem, čistem, sve¬ tlem, lepo urejenem lokalu, vpra¬ šanje pa je, ali znamo ta lokal tudi čuvati. Zavedajmo se, da gostin¬ ske lokale niso napravili za go¬ stince, pač pa za goste in kakor bomo lokale čuvali, take bomo imeli. Zelo me je prizadelo, ko sem zvedel, da je komaj nekaj tednov po otvoritvi hotela v Ra¬ kovem Škocijanu zmanjkalo ogle¬ dalo, vodovodna pipa, razbili so okensko steklo itd. Kdo je dal storilcu pravico, da uničuje imo- vino kolektivu gostinskega podje¬ tja, ki je moral z delom in tru¬ dom ustvariti sredstva oz. jih bo še moral, da bo odplačal dobljeni kredit, s katerim je investiral gradnjo. Če si že »junak« za raz¬ bijanje kozarcev, bodi tudi ju¬ nak, da jih plačaš, kajti zavedaj se, da nam kozarcev steklarna ne daje brezplačno. Ko si »pomota¬ ma« vtaknil nož v žep, si prepri¬ čan, da ti bo natakarica verjela, da si ga prinesel od doma?!... ali ni zadosti prostora za noge na tleh, da jih moraš dajati na mi¬ zo kot v Texasu. Ali ni škoda miz, ki so tako čedne?! Še in še bi lahko našteval, vendar ni osnovni namen tega sestavka na¬ števanje takšnega vandalskega početja. Skrajni čas je, da tudi pri nas prelomimo s tem primitiviz¬ mom. Tako početje jemlje gostin¬ skim delavcem voljo do dela. s takim početjem ne moremo zahte¬ vati, da bo gostinsko osebje vljud¬ no, ustrežljivo, tako pač, kakršne¬ ga si želimo. Gostinski lokali so namenjeni razvedrilu naših delov¬ nih ljudi. Vsakdo si bo znal najti družbo, v kateri bo našel razve¬ drilo in zabavo brez pretepanja in razbijanja. S takim početjem mo¬ timo ostale mirne goste, ki dosti¬ krat zaradi takih razgrajačev za¬ pustijo lokal. Upam, dragi držav¬ ljan, da boš vzel te vrstice dobro¬ namerno, v cilju izboljšanja naše gostinske dejavnosti. Mlakar Jože, Gostinsko podjetje Loška dolina Č5LAS NOTRANJSKE ★ 3 pogoji £a tazooj tiinzma Veliko beremo in poslušamo o turi¬ zmu in rekreaciji delovnih ljudi. Ugo¬ tavljamo, da se inozemski turisti bolj in bolj zanimajo za našo deželo, da radi ogledujejo naše naravne lepote in zgodovinske spomenike. Tudi pri nas se domači turizem močno razvija in kolektivi vse bolj skrbijo, da svojim delovnim ljudem zagotovijo potrebni oddih na morju ali drugje, kjer se bo spočil in pri¬ pravil na nove naloge v kolektivu. 42 -urni delovni teden nam bo omogo¬ čil, da bomo intenzivneje izkoristili prosti čas za rekreacijo in oddih. Misliti moramo na gradnjo rekreacij¬ skih centrov. Pri tem pa moramo upo¬ števati, da bomo centre gradili tam, kjer za to ob stojajo pogoji, pred¬ vsem naravne lepote. Na območju naše občine je takih le¬ pot veliko in je zares škoda, da teh lepot, zaradi pasivnosti našgea kraja, nismo mogli prikazati turistom. Rakova dolina, ali kakor jo po do¬ mače imenujemo Škocjan, predstavlja en sam muzej kraških pojavov. Dva loka — Veliki in Mali naravni most se ponosno vzpenjata nad slikovito in obraščeno dolino, ki je nekoč pred¬ stavljala podzemeljske hodnike, kate¬ re je izdolbel potok Rak. Rakov Sko- cjancian je nacionalni park in kot tak pod varstvom Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana. Morda ne bi znal kaj več povedati povprečen prebivalec Cerknice in okolice o Rakovem Ško¬ cjanu. To je nekoliko razumljivo, ker živimo v tem svetu kraških pojavov svoje normalno življenje in za nas Rakov Škocjan skoraj ne predstavlja kakšno posebnost. Drugače pa gledajo nanj tujci in drugi domači turisti. V’ tem letu je obiskalo Rakov Škocjan, po grobih podatkih, okoli 23.800 obi¬ skovalcev. To vsekakor ni veliko, če upoštevamo, da je Škocjan ena red¬ kih dolin, ki je bila nekoč pod zem¬ ljo. Slikovite zelške jame pa poznajo samo jamarji iz Jamarske sekcije Ra¬ kek pod vodstvom prof. Habeta. Spo¬ znali so jih tudi ostali jamarji iz na¬ še domovine in tudi iz Belgije, Fran¬ cije in Bolgarije. Ti so imeli poleti v Škocjanu svoj simpozij. Torej, v Rakovem Škocjanu je še cel zaklad zanimivosti, katere lahko izko¬ ristimo. V bližnji prihodnosti moramo raz¬ širiti cesto, da bi bila dvosmerna. Ta je že v gradnji. Hotel s kuhinjo za¬ dovolji veliko več gostov kot pa s prenočišči, kar nam daje misliti na gradnjo novih prenočitvenih kapacitet. Najprimerneje bi bilo zgraditi nekaj week' 2 B.fl hišic. Ni dvoma, da se gost, ki pride po sicer slabih cestah in ne¬ primerni markaciji, sprašuje, kaj je še v tem Škocjanu vredno ogledati, ko je videl le dva naravna mosta. Vodniško službo je treba vpeljati vsaj v glavni turistični asezoni, saj je Ra¬ kova dolina taka, da veže gosta na celodnevni izlet. Vsekakor je treba tem in drugim pomanjkljivostim v Rakovem Škocjanu pridati več pozor¬ nosti, da se izognemo morebitnim ne- veščnostim v turistični sezoni. Cerkniško jezero poznamo vsi kot zelo muhasto vodno gladino. Danes je polno, čez nekaj dni pa ga ni več! Velika večina prebivalcev Cerknice pa ne pozna vsega jezera niti njegovih skrivnosti. To je edinstven kraški po¬ jav v svetu, ki sodi v zanimivost mednarodnega pomena. Usoda jezera nam še ni znana! Ali bomo uspeli zajeziti jezero, da bo preko celega leta polno? Vsekakor moramo nekaj ukreniti, da bi točno vedeli za njegovo usodo ter začeli z ureditvijo posameznih de¬ lov jezera. V poletnem času številni kopalci na Cerkniškem jezeru pogrešajo buffet ali okrepčevalnico. Tudi vsaj provi- zorno urejeno kopališče in čolni bi privabili veliko več kopalcev. Otok je idealno mesto za rekreacij¬ ske centre. Ribolov je posebna mikavnost Cerk¬ niškega jezera. Jezerska ščuka zraste v enem letu do 30 cm, kar nedvomno predstavlja fenomen svoje vrste. Pra¬ va škoda je, da v času, ko jezero presiha, veliko ščuk pogine ali jih “divji ribiči- poberejo. Ribiške druži¬ ne si prizadevajo, da jih čimveč re¬ šijo, vendar je škoda, ki nastane ta¬ krat, ogromna. O nekih perspektivah jezera ne mo¬ remo govoriti, dokler niso dokončno izdelani ureditveni načrti. Križna jama stoji v svoji elementar¬ ni obliki še neizmaličena in, žal, ne¬ prehodna gostom. Veliko pripomb smo slišali na račun takega stanja jame. Včasiji se pred vhodom najdejo celi plakati in sporočila jeznih izletnikov, ki si privoščijo zelo pester repertoar vedno porabnih besed na račun turi¬ stičnih organizacij. Toda vedno nimajo prav. Križna ja¬ ma sodi, poleg Postojnske jame, med jame mednarodnega pomena in za ureditev le-te bi rabili ogromno sred¬ stev. Zato je ta jama sedaj zašči¬ tena in zaklenjena, čeprav so posa¬ mezne skupine uporabile »vandalske ključe-, da bi prišle v jamo. Leta 1965 bo v naši domovini sve¬ tovni kongres speleologov (jamarjev) in upravičeno pričakujemo, da bodo udeleženci tega kongresa obiskali tu¬ di Križno jamo, eno najlepših vod¬ nih jam v svetu. Vsekakor je treba nekaj ukreniti in jamo vsaj delno usposobiti za obiske. Taka investicija se ne poplača takoj, vendar bi bi¬ stveno vplivala na naš turistični raz¬ voj. Turistično društvo Rakek ima svo¬ jo jamarsko sekcijo dokaj dobro opremljeno za ogled jam in jamarske¬ ga sveta. Z vpisom novih članov v turističa društva oziroma jamarske sekcije bi lahko več naših prebival¬ cev spoznalo lepote kraškega sveta. Grad Snežnik v Loški dolini je eden redkih srednjeveških tvorb, ki je osta¬ la nepoškodovana. Zob časa — stole¬ tja je sicer naredil svoje, toda ta grad se drzno vzpenja v svoji originalni obliki brez dodatnih elementov. Za¬ radi svoje posebnosti je tudi skrbno vzdrževan, saj da IS SRS vsako leto za vzdrževanje gradu 5 milijonov din. Ni pa pripravljen sprejemati goste, čeprav bi imel veliko obiskovalcev. Leži v vznožju mogočnega Snežnika, znanega po svojih loviških. Nekaj je treba napraviti: grad pripraviti za obisk (vsaj spodnji del) ali ga kon- servirati kot posebno kulturno-zgodo- vinsko redkost. V bližini gradu so tudi druge stavbe, ki so bile nekoč last graščakov. V eni teh stavb je gostinsko podjetje Stari trg uredilo zelo prijeten gostinski obrat, ki nudi domače specialitete, predvsem obrško postrv. Čeprav je gostišče začelo obra¬ tovati, ko je bilo sezone konec in brez posebne propagande, je promet, za naše pojme, dokaj velik. Pričakujemo lahko, da bodo v sezoni pritegnili ve¬ liko gostov v Loško dolino. Bloška planota je slovela po svojih smučiščih, danes pa o smučanju ni dosti govora. Razumljivo je, da zelo muhaste snežne razmere vplivajo na to, toda za rekreacijski zimski turi¬ zem so pogoji idealni. Dom »Partiza¬ na-, eden najlepših na podeželju, je je uporabljen za vse prej kot pa za svoj prvotni namen. Ne bi potrebovali veliko sredstev, da bi ta objekt opremili s skupnimi ležišči in ga nudili turistom. To je v letošnji zimi zamujeno, to¬ da naslednjo zimo moramo to urediti. Žlice so za naše pojme pasiven kraj, tamkajšnja mladina gre za kruhom • NADALJ. NA 4. STR. ZIMSKI MOTIV NA CERKNIŠKEM JEZERU . . . Foto prof. Habe REŠETA JESENI 1963 NA CERKNIŠKEM JEZERU V OZADJU SLIVNICA Foto prof. Habe 4 ★ GLAS NOTRANJSKE Uijl 1 II: Danes leto 1963 in nikdar več V dneh, Ico so vse naše misli in zelje uprte v prihodnje leto, ko delamo načrte in sanjarimo, ko se veselimo trenut¬ ka, ki pomeni skok v novi čas, v teh dneh se skoraj nehva¬ ležno poslavljamo od preteklosti. Kakor, da nismo bili tudi letos kdaj srečni in, kakor da bo prihodnje leto tako kore¬ nito spremenilo naše življenje. Tako hitro tečejo dnevi, da se šele zadnje dni decembra prav zavemo, da smo za leto starejši. In še to traja le za hip. Prešli bodo prazniki in vse bo spet teklo po starih ko- lotečinah. Čisto bežno, samo za hip obrnimo misli nazaj na pre¬ hojeno pot, na stopinje, ki jih bo kmalu zabrisal čas. Koliko smo si prizadevali in koliko naših teženj smo uresničili? Tokrat ne bomo merili svoje uspehe s tonami in deviznimi dinarji. Samo toliko se ozrimo, da bomo znali tudi naše upe za prihodnje leto primerno uravnati. JANUAR: Preboleli smo silvesterskega mačka in kislega obraza gazili sneg. Sicer je bil pa to mesec dveh velikih upanj: da bo zima kratka in da bo dovolj premoga do po¬ mladnih dni. __ ~ FEBRUAR: Šolarji ga zlepa ne bodo pozabili, saj sta jim mraz in naša lahkomiselnost pri preskrbi s kurivom, po¬ daljšala zimsko veselje. (Tudi od napak ima pri nas vedno nekdo korist!). S snežno odejo pokrita Slivnica je, vsa ble¬ ščeča v soncu, zaman pričakovala turiste. Koča na njenem nosu ni dobila potrebnih denarnih injekcij in vrata so ostala zaprta. Pusta smo krepko praznovali, Prešernov dan precej manj. MAREC: Zime do grla siti in premraženi smo dočakali teloh in zvončke. Z globokim vzdihom smo nastavili lica prvim pomladnim vetrovom in... No, skratka, pomlad se je pričela. Razen kina, drugih večjih kulturnih prireditev ni bilo. Ker se je pričelo šušljati o podražitvi mesa, smo skle¬ nili doma rediti zajce. APRIL: Sonce je prigrevalo na arondirane in nearondi- rane njive in delo se je pričelo. Cerknica se je kopala v prahu, ko so podirali vinsko klet za gradnjo nove pošte in nekateri so tedaj še upali, da bo pošta hitro dograjena. Tudi na Rakeku se je tisti čas še dosti gradilo — prenovili so slaščičarno. MAJ: Prosvetna društva so imela težave pri pripravlja r nju prvomajskih proslav, le rakovško društvo ne, ker je ni priredilo. Ker nam hotela v Rakovem Škocjanu in njegovih čarov za prvi maj še niso odprli, smo se ga nabrali na prostem. Dan mladosti smo lepo praznovali, še lepše pa smo napisali v poročilih o praznovanju. Cerkniški zobo¬ zdravnik je odšel k vojakom in poleg las smo si začeli sami puliti tudi zobe. JUNIJ: Hotel v Rakovem Škocjanu smo slovesno odprli in poudarili, da je velikega pomena za naš turizem. Ko uomo asfaltirali ceste, zgradili hotele ob cerkniškem jezeru, pri Križni jami, na Blokah in na Slivnici, nam ne bo treba več delati, ker bomo živeli od turizma. Ta mesec smo tudi volili poslance in upali, da jih tudi po volitvah še kdaj vidimo. JULIJ: Delavci in uslužbenci so odhajali na dopuste, kmetje pa na polja. Tisti, ki so ostali doma, so se kopali v Cerkniškem jezeru, če se jim je ljubilo do tja pešačiti. Ko¬ palni bazen pri tovarni Brest bodo baje odprli jeseni leta 1968 , če bo bog dal. Glas Notranjske ta meseč ni izšel, ker se je uredniški odbor namakal v morju, urednik pa ženil. AVGUST: Tisti, ki še nimajo otrok, so čofotali nekje v vodi ali sopihali v-planinah. Ostali pa so iskali inštruktorje, ki bi njihove potomce spravili v višji razred. Vrtičkarji so pridno zalivali svojo solato in peteršilj, ostali, ki nimajo vrta, so pa kleli, ker iz njihovih pip še kihnilo ni. Sicer je bil pa to lep čas — vročina je popuščala, sestankov pa še ni bilo. SEPTEMBER: Neki oče je rekel: »Se en tak začetek šol¬ skega leta in ostal bom brez beliča.« Učitelji so zavzdihnili, da vse lepo hitro mine in se napotili v razrede. Člani komisij za izdelavo statutov so se vrnili z dopustov in sklenili poča¬ kati, da sosednji kolektiv izdela statut. OKTOBER: čisto iznenada, kakor strela z jasnega, smo ugotovili, da nimamo kadrov. Da kratkomalo nimamo stro¬ kovnega kadra. Tako, še dan prej nihče tega ni vedel, sedaj pa naenkrat: ni kadra. Poslej pišemo le še o kadrih. In pisali bomo, da nimamo kadra toliko časa, da bomo imeli dovolj takega kadra, da od sedanjega kadra ne bomo več slišali, da nimamo kadra... Drugače pa ta mesec ni bilo dosti novega. Nekdo je prevaral svojo ženo, drugi jo je tepel, tretji se je zaklel, da se ne bo ženil, pa se je potem moral — ampak to ni nič posebnega, to se pri nas dogaja tudi. vse druge, mesece. NOVEMBER: Mesc se je podražilo. Če se bo"še kaj pocenilo (vse je mogoče!) nam bo vseeno, ker bomo do tedaj postali že vegetarijanci. Namesto rož bomo sejali repo in kolerabo, tisti pa, ki ima veliko stanovanje, bo eno sobo predelal v svinjak in redil poleg družine še prašiča. Občni zbori so se končali kot običajno. Načrtov in sklepov je bilo toliko, da bo prihodnje leto spet težko tistim, ki se bodo zagovarjali, zakaj se ni dosti naredilo. DECEMBER: Ena sama misel je v nas: ali bo »trinaj¬ sta ...« Tisti, ki je ne bodo dobili, bodo kleli, ostali pa si bodo zanjo lahko kupili dve kili jabolk in tri jajca. In ko si bomo ob novem letu segali v roke in si želeli srečo, bi bilo čudovito, če bi to drug drugemu tudi zares želeli. D. Mazi liiilJlillllili ro- pan in ni pustil za seboj svoje zgo¬ dovine. Nad Starim trgom na Ulaki ponosno stoji 4 m visok spomenik 500 padlim borcem Loške doline — zibelke Rdeče zvezde — v narodni revoluciji. Na istem mestu nahajamo predzgo¬ dovinsko mesto oz. njegovo grobišče. Enako tudi na Križni gori. In tako dalje . . . stavnika neke gospodarske orga¬ nizacije. Da, komično na vsej stvari je,- da bi mogle neke izginule roka¬ vice v večji meri negativno vpli¬ vati na delovno razpoloženje. Ako pogledamo v daljnjo preteklost, bomo ugotovili, da so bile roka¬ vice nekje v srednjem veku sred¬ stvo, ki je ob dokajšnji meri je¬ ze in srditosti pozivala na boj, (p dvobojih je že vsakdo kaj čitkl). Se in še bi lahko razpravljali o rokavicah, njihovih cenah, kvali¬ teti, zgodovinski preteklosti/ itd. toda, da bi rokavice, ki jih je Torej pogoji za razvoj turizma so, potrebno jih je samo izkoristiti. An lizirali smo turistične zmoglivosti in ugotovili, da je potrebno načrtno iz¬ vajati politiko te gospodarske panoge. Ustanovili smo turistično zvezo s se¬ dežem v Cerknici, ki ima to nalogo, da usmerja turistični promet in koordini¬ ra s turističimi društvi in gospodar¬ skimi organizacijami, ki vršijo turi¬ stične usluge. Pričakujemo, da bo zveza, ki je druga tovrstna v SRS, prispevala zna¬ ten delež turističnemu razvoju in vo¬ dila pravilno politiko razvoja turizma na našem območju. nekdo nekje pozabil ali premalo pazil nanje, da so mu zmanjkale — zaradi česar naj bi padel sum in trpel ugled vseh tistih, ki so bili slučajno na mestu izginotja — to je pa že malo preveč, če ho¬ čete, preveč potencirano. Naj prinesemo nekoliko več ja¬ snosti v zadevo z rokavicami ... Na dan občinskega praznika je na svečani proslavi v Novi vasi sodeloval tudi celotni pevski zbor Cerknica. S sodelovanjem šole v Novi vasi je uspel dostojno po- • NADALJ. NA 5. STR. Siab primer kulturne dejavnosti ali »zgodba o ukradenih rokavicah« GLAS NOTRANJSKE ★ 5 Za hitrejši razvoj turizma Priča smo živahnemu turistič¬ nemu razvoju, ki je zajel vse Ju¬ goslavijo. Turizem postaja vse bol j pomembna gospodarska pa¬ noga. Letošnji dohodki, ki jih je navrgel turizem, znatno prekašajo lanske. Samo letos pričakujemo v Sloveniji 14 milijonov dolarjev dohodka (v vsej Jugoslaviji 62 milijonov dolarjev). Vse to nas obvezuje, da ne ostanemo pri do¬ lženem, temveč da na osnovi iz¬ kušenj iščemo novih poti turi¬ stične dejavnosti. Naš del No¬ tranjske je turistično dokaj ne¬ znan. Res je, da Postojna zvabi v svoj jamski svet turiste od vse¬ povsod. Ti takoj zapuste naš kras in odhite na morje ali v notra¬ njost dežele. V bodoče naj bo naš glavni namen, da čimdalje zadržimo tujca in, seveda, tudi domačega turista v naši sredini. Za to obstojajo vsi prirodni po¬ goji: Loška dolina in samotni snežniški gozdovi, Cerkniško je¬ zero z markantno Slivnico, prav¬ ljični svet Rakovega Škocjana. A vse to je delo narave. Naša dolž¬ nost pa je, da skladno vtkemo v to okolje delo človeka. Prvi pogoj za razvoj turizma so dobre prometne zveze. Z vso resnostjo moramo pristopiti k te¬ mu osnovnemu problemu. Le s sodobno ureditvijo glavne ceste, ki vodi skozi našo občino in nje¬ nih odcepov bodo ti naši turistič¬ ni predeli hitreje in bolje pristop¬ ni današnjim »motoriziranim no¬ madom«. Na dobro obveščanje in rekla¬ mo kaj radi pozabljamo. Naj omenim turistične table in kaži¬ pota. Lepo in veliko reklamno tablo ali kažipot še postavimo ob glavnih cestah. Na stranskih od¬ cepih pa stoje »mikroskopski« kažipoti, da se popotnik tako laž¬ je izgubi. Turistični objekti po¬ nekod že obstojajo. V sedemlet¬ nem načrtu razvoja turizma skrb¬ no proučimo in izdelajmo uredit¬ vene načrte s sodelovanjem šir¬ šega kroga strokovnjakov. Ne smemo dopustiti, da posamezniki dostikrat laično odločajo o izved¬ bi turističnega programa. Pri tem tudi turistična društva ne smejo stati ob strani, marveč morajo ži- vahneje sodelovati pri 7-letnemu načrtu razvoja turizma. Nekate¬ ra turistična društva v občini so izdelala načrte svojih turističnih okolišev. Obnovili smo gostinske objek¬ te v Loški dolini in jih razširili v Rakovem Škocjanu. Denarna sredstva so objektivna ovira pri izvedbi mnogih začetnih del. Kje so vzroki, da planinski dom na Slivnici tako dolgo čaka na do¬ graditev? Dosti je bilo kritik na njegov račun, največ neumestnih. Podoben turistični dom na Trav¬ ni gori nad Sodražico, grajen na podoben način, obiskujejo skozi celo leto. Za letošnje zimske šol¬ ske počitnice je že vnaprej zase¬ den. Prepričan sem, da ima Sliv¬ nica lepša smučišča in ugodnej¬ šo prometno zvezo. Prirodne lepote, kulturne spo¬ menike, naša gozdna in vodna bo¬ gastva bo svet spoznal šele s stalno, učinkovito propagando. Slab primer kulturne dejavnosti ali »igodba-0'ukradenih rokavicah« • NADALJ. S 4. STR. udariti zgodovinsko pomembnost tega praznika. Priprave pevskega zbora za omenjeni nastop so bile mtenzivne — za kvaliteto izved¬ be posameznih naštudiranih pe¬ smi je bilo potrebno mnogo vaj, tako da je bila dolžnost upravne¬ ga odbora pevskega zbora pova¬ biti pevce po nastopu na skrom¬ no malico v zahvalo. In gleji... ravno tu se je zgodila tako ne¬ ljuba prigoda: rokavice direktor¬ ja neke poslovne enote Lesnoin¬ dustrijskega kombinata BREST — katerega so pevci vabili v svojo sredo — so zmanjkale. In pri naj¬ boljši volji in občem prizadeva¬ nju, teh rokavic ni bilo najti ni¬ kjer ... Res, zmanjkale so — am¬ pak, ali je sedaj kriv celoten pev¬ ski zbor za to? Ali je potrebno, da se sedaj razširjajo neprijetne govorice, ki mečejo senco na glav¬ ne člane te prosvetne sekcije, če¬ prav so bili ob neljubem dogodku navzoči tudi drugi ljudje? Dalje, ali je potrebno dajati ka¬ terikoli članici ali članu pevskega zbora izjavo, da je to banda, ki vse zazre (dobesedno!) kar dobi?! Ali je na mestu dajati takšne iz¬ jave katerikoli osebi? Ce se neko¬ mu prepove izživljanje v kultur- no-prosvetni dejavnosti, pomeni to, po vsej logiki, kratenje osebne svobode posameznika. Upravni od¬ bor pevskega zbora je kljub vsemu sklenil, da se lastniku plačajo iz¬ ginule rokavice — zakaj potem rovari? Na tem mestu poudarja¬ mo dejstvo, da naša prosveta želi čim lepše delovne uspehe na svo¬ jih poedinih delovnih področjih, zato prav gotovo potrebuje tiste, ki nudijo svojo pomoč. Takih pa, ki rušijo prosvetno dejavnost (ka¬ tera se bori s številnimi problemi), pa naše prosvetne sekcije ne po¬ trebujejo. Izjava, da pevski zbor od sedaj dalje ne bo prejemal nobene po¬ moči , (»-niti dinarja-«) in neke go¬ spodarske organizacije — tudi ne sodi nikamor! S tem v zvezi lah¬ ko kar pribijemo, da to ni odvis¬ no od mnenja direktorja neke po¬ slovne enote (ali kakšnega druge¬ ga posameznika), temveč, da o tem odločajo organi samouprav¬ ljanja, kateri so za to edini po¬ oblaščeni'. S te in samo s te stra¬ ni pa je kulturno-prosvetna de¬ javnost prejela in še prejema mo¬ ralno in materialno pomoč. Zato se pevski zbor Cerknica ob tej priliki ponovno zahvaljuje organom upravljanja, vodilnim predstavnikom Lesnoindustrijske¬ ga kombinata BREST in ostalim, ki so nudili pomoč pri reševanju problemov kulturno-prosvetne de¬ javnosti. Cerknica, 9. 12. 1963. Upravni odbor pevskega zbora Cerknica. Sedaj, ko je v deželi zima, je čas, da se za prihodnjo turistično se¬ zono temeljiteje pripravimo. Ce se kritično ozremo na sezono, ki je za nami, lahko ugotovimo, da smo premalo uporabljali propa¬ gandna sredstva. Tako se je 'tu¬ rizem pri nas vse preveč nena¬ črtno razvijal. Kakšna naj bodo propagandna sredstva? Predvsem dober pro¬ spekt, ki bi zajel območje naše občinske turistične zveze. Ta naj bo pregleden in naj vsebuje, po¬ leg pokrajinskih značilnosti v fo¬ tografiji, še kratke krajevne po¬ datke, ki so potrebni turistu pri orientaciji. Predvsem pa naj bo prospekt cenen in masoven, saj bo le tako dosegel svoj namen. Kraška turistična skupnost, ki je zajela celotno kraško področje od Sežane do Vrhnike, si je za¬ dala nalogo, da izda »Vodnika po Krasu«. Mnenja sem , da naj tak vodič ne zajame vse od igle do lokomotive, temveč naj v zgošče¬ ni obliki, z uspelimi posnetki, pri¬ kaže bistvene značilnosti sloven¬ skega kraškega sveta. Poleg turi¬ stičnih in gostinskih objektov naj opiše zgodovinske in umetniške spomenike, posebno pa spomeni¬ ke iz NOV. Pozabiti ne bi smeli niti lovskih in ribiških mikav¬ nosti. Pri izdaji takega turistično pro¬ pagandnega gradiva naj se turi¬ stična društva povežejo z gospo¬ darskimi orga lizacijami, da pod- pro take turistične edicije. Dolž¬ ni so pomagati vsi koristniki tu¬ rizma, gostinstvo in trgovska podjetja, črpalke in drugi. Tudi razglednice lahko dosti pripomorejo k boljšemu spozna¬ vanju naših p ir c dnih lepot. Da¬ nes so barvne razglednice še bolj kič kot resnična podoba kraja. Ostanimo zaenkrat pri navadnih razglednicah, a z lepimi motivi. Dela za turistična društva in novo občinsko turistično zvezo je dovolj! Sedaj je čas priprav, da nas nova turistična sezona ne ujame nevnpravljene. V o jo Rajčevič VELIKI NARAVNI MOST V RAKOVEM ŠKOCJANU ... Deset let Prešernove družbe Letos poteka 16 let od ustanovitve Prešernove družbe, katera se je osnovala 1953. leta na pobudo Glavnega odbora SZDL Slovenije. V svojih nakladah je Prešernova družba v tem razdobju izdala celo vrsto sodobne literature in ostalih knjig, ki praktično služijo vsakomur v vsakdanjem življenju. Da bi si zagotovili čim več naročnikov Prešernove druž¬ be, naj sindikalne podružnice izberejo v svojem kolektivu agilne poverjenike, ki bi v obratu delali za Prešernovo druž¬ bo ter vpisovali naročnike iz vrst kolektiva in tudi iz na¬ selja, v katerem žive. Za svoj trud dobijo poverjeniki 10 do 15% provizije. Ravno tako naprošamo krajevne odbore SZDL, da v svo¬ jem okolišu ustanovijo poverjeništvo PD, kjer ga še ni ter pomagajo pri njegovem delu. Nove poverjenike naj takoj prijavijo glavnemu odboru PD Ljubljana, p. p. 41H. Za letno članarino 900 dinarjev dobe v letu 1964 6 knjig in eno umetniško reprodukcijo. * Občinski odbor Prešernove družbe Cerknica 6 ★ GLAS NOTRANJSKE GLAS NOTRANJSKE ★ 7 H KOIEKIIWA -ii€¥IW©IPlft&¥l i im im m n im umi m Hlinili m mil m um umi mu um tild im m nuni m iiiiiuiiii m um n iiiiiiHiiii um iiiiiiimiuuii tr II IIIUIIUIIIIIIUlimilllllUlUlUUIIUIIUIIIIIIHIIIIIIIIUHIIIIIHIIIIUIIIIIIUIIUIIIUIIIIIIHIIIIHIII V HHIIIHUIIIHIIIIIIIUIUIUH Ob novem letu so spregovorili Ob zaključku letošnjega leta smo zaprosili predstavnike orga¬ nov samoupravljanja in politič¬ nih organizacij, da nam odgovo¬ rijo na nekaj vprašanj v zvezi z dosedanjim in bodočim delom na¬ šega kolektiva. Predsedinku CDS tov. Miru Mlakarju smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Kako ocenjujete delo CDS v letu 1963?. ODGOVOR: smatram, da je bi¬ lo delo CDS še kar zadovoljivo. CDS je obravnaval vse važnejše stvari s področja celotnega go¬ spodarjenja podjetja. Včasih je CDS obravnaval manj pomemb¬ ne zadeve, katere bi lahko reševal UO podjetja. S tem mislim, da niso bile točno določene kompe¬ tence CDS in UO, kar bo v bo¬ doče predpisoval statut podjetja. Nekateri člani so premalo so¬ delovali v razpravah na zaseda¬ njih CDS, sklepe pa bi morali zastopati enotno tudi člani CDS, čeravno niso bili prisotni pri sprejetju sklepa. 2. Ali smatrate, da je bil ko¬ lektiv dovolj obveščen o delu CDS? ODGOVOR: nihče ne more tr¬ diti, da ni bil obveščen o sklepih CDS, saj So sklepi redno izobeše¬ ni na oglasnih deskah v obratih. Poleg tega prejemajo zapisnike vodje obratov in nekaterih stro¬ kovnih služb, tistega pa, ki sklep zadeva, je še pos'čbe'j pisrneno ob¬ veščen. 3. Ali menite, da so člani CDS dovolj razgledani, da lahko sle¬ dijo razvoju dogodkov? ODGOVOR: Kljub temu, da smo imeli v februarju 1963 enote¬ denski seininar za člane organov samoupravljanja, imam občutek, da sd nekateri člani še premalo razgledani. Potrebno bi bilo več individualnega študija in zasledo¬ vanja vsakodnevnih dogodkov. 4. Katere sklepe CDS smatrate kot najvažnejše v-tekočem letu? ODGOVOR: kot najvažnejši sklep v letu 1963 je bila odločitev za gradnjo nove tovarne v Ložu. Na ta način bodo vsi dosedanji razstreseni obrati skupaj, kjer bo možen večji preeled nad celotnim poslovanjem podjetje. 5. Kako gledate, kot predsednik CDS, na začeta dela pri gradnji nove tovarne? ODGOVOR: delo pri gradnji nove tovarne v Ložu je do pred kratkim zelo dobro napredovalo, sedaj pa ea zavira velik sneg. Da ni bilo tehničnih zaprek — ne po naši krivdi. — bi ta dela lahko končali že n red mesecem dni Predsednik UO tov. Ivan Šuin- rada je odgovoril: 1. Koliko članov šteje UO? ODGOVOR: UO šteje 9 članov. 2. Ali smatrate, da je UO za¬ dovoljivo opravljal svoje delo in na kakšne težave ste naleteli pri opravljanju funkcije predsednika UO? ODGOVOR: težkoče so se po¬ javile v tem, da smo predloženi material za seje UO premalo ana¬ lizirali in dokumentirali. Vzrok je v pomanjkanju ustreznih stro¬ kovnih služb. V teku pa so pri¬ prave ža organizacijo manjkajo¬ čih služb, ki bodo sposobne daja¬ ti želj ene in potrebne analize po posameznih vprašanjih. 3. Kaj pričakujete kot predsed¬ nik UO od koncentracije tovarne? ODGOVOR: vsekakor boljši efekt dela, boljša organizacija strokovnih služb, zmanjšanje stroškov — skratka, boljši pre¬ gled nad celotnim poslovanjem. Predsednik sindikalne podruž¬ nice tov. Tone Žnidaršič: 1. Kako sodeluje sindikalna or¬ ganizacija z organi samoupravlja¬ nja v podjetju? ODGOVOR: sindikalni odbor obravnava razne probleme, ki se pojavljajo v našem podjetju; te posreduje organom, upravljanja v nadaljnjo obravnavo. Tak primer smo imeli pri ustanovitvi počitni¬ škega doma za oddih članov ko¬ lektiva, pri predlogu za izboljša¬ nje strokovnih služb oziroma za razpis potrebnih strokovnjakov in podobno. Poleg tega predstavnike sindikata vedno vabijo na seje upravnih organov. 2. Koliko sindikalnih pododbo¬ rov ima organizacija in kako de¬ lujejo? ODGOVOR: imamo 4 sindikal¬ ne pododbore, o katerih pa ne morem trditi, da so posebno de¬ lavni. Delni vzrok je raztresenost obratov in pododborov. Čestokrat se zgodi, da centralni odbor ob¬ ravnava stvari, katere bi lahko obravnavali pododbori. Člani pod¬ odborov bi morali tudi več prena¬ šati sklepe med članstvo svojih obratov. 3. Ali smatrate, da je družbena prehrana zadovoljivo urejena? ODGOVOR: člani kolektiva ze¬ lo ugodno ocenjujejo prejemanje toplega obroka hrane med delov¬ nim odmorom. Trenutno prejema malico okoli 500 članov kolektiva. Kljub težkim pogojem smatram, da so še možnosti za izboljšanje kvalitete hrane in organizacije po¬ slovanja. 4. Kakšen program dela ima sindikalna organizacija v letu 1964? ODGOVOR: delo sindikalne or¬ ganizacije bo v tem. da bomo za¬ sledovali mesečno realizacijo, tro- mesečni uspeh celotnega poslova¬ nja podjetja ter produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost na¬ še gospodarske organizacije. Vsekakor pa bo ena izmed glav¬ nih nalog, da bo naša sindikalna organizacija stremela k dosledne¬ mu izvajanju statuta in za sploš¬ no skrb članov kolektiva. Predsednik mladinskega aktiva Lado Mule: 1. Koliko časa ste že predsed¬ nik mladinskega aktiva v našem podjetju? ODGOVOR: predsednik mladin¬ skega aktiva v nodjetju sem dva meseca — izvoljen sem bil na zad¬ nji letni mladinski konferenci. 2. Koliko članov šteje mladin¬ ska organizacija v rodjetju? ODGOVOR: Število mladincev v podjetju je 130, vendar imamo še 10 mladincev, katere bomo snrejeli v naše vrste v kratkem. Odbor aktiva ZMS pa šteje 13 članov. 3. Ali imajo mladinci dovolj možnosti za izobraževanje? ODGOVOR: mislim, da. Saj jim podjetje nudi brezplačno dopisno šolanje, kar velja še posebej za dopisno tehnično srednjo šolo' — strojni oddelek v podjetju. Vsem dopisnikom je omogoče¬ no redno posedanje seminarjev in polaganje izpitov po terminih v podjetju. Poleg tega organiziramo razne tečaje in seminarje za po¬ trebe delavnih mest. Vendar sma¬ tram, da večina mladincev ni osebno zainteresiranih. V bodo¬ če bo potrebno tudi z naše strani vzbuditi več zanimanja za stro¬ kovno izobrazbo. 4. . Kako ocenjujete delo mla¬ dinskega aktiva in posebej mla¬ dincev v vašem oddelku? ODGOVOR: delo aktiva še ni povsem zadovoljivo. Raznih akcij še udeležuje premalo mladincev, največ zanimanja za akcije pa so pokazali mladinci v obratu Pla¬ stika. Posebna komisija pri mla¬ dinskem aktivu pripravlja podat¬ ke o aktivnosti celotnega aktiva in psameznika, katere bo tudi stalno spremljala. V kulturnem življenju na Ra¬ keku se je letos jeseni premakni¬ lo na bolje. Na zadnjem občnem zboru so sprejeli širok program dela. ki ga sedaj tudi uresničuje¬ jo. Žal pa je treba poudariti, da breme vsega dela sloni na novem predsedniku Alojzu. Bglu. Nujno bi bilo, da bi tudi drugi člani društva odločneje prijeli za delo. Sredi decembra je prosvetno društvo-prioravilo pogovor o fil¬ mu. Iz Ljubljane so povabili film¬ ske delavce Franceta Kosmača in Vojka Duletiča. Po predavanju Franceta Kosmača o sodobnih smereh v kinematografiji so pred¬ vajali film »Okus po medu«*. Po- OBVESTILO Občinska turistična zveza obve¬ šča, da bo odkupovala literaturo, ki govori o naših krajih. V po¬ štev pridejo materiali iz zgodovi¬ ne in geografije. Ponudbe pošljite na naslov: Obč. turistična zveza Cerknica OBVESTILO Občinska turistična zveza pozi¬ va prebivalstvo, da se vključuje v turistična društva ni s tem po¬ maga turističnemu razvoju naše občine. UO ObTZ Cerknica Sekretar OO ZK tov. Jože Zgonc: 1. Kako skrbi vaša OOZK za idejno politično vzgojo članov? ODGOVOR: v letošnjem letu so končali 3 člani večerno politično šolo v Starem trgu, nadaljevalno politično večerno šolo pa obiskuje 5 članov. Premalo pa se člani ZK individualno idejno zgrajujejo. Mislim, da bi mogli nadaljevati z začeto prakso, če bi čim več čla¬ nov pošiljali v večerne politične šole, ker bi se na ta način dvig¬ nila idejna raven članstva. 2. Ali smatrate, da ste dovolj storili za povečanje števila čla¬ nov vaše OOZK? ODGOVOR: do sedaj smo temu vprašanju posvečali pemalo po¬ zornosti. V tem letu smo sprejeli 4 člane iz vrst mladincev, pred¬ videnih pa imamo še nekaj čla¬ nov, katerih delo spremlja naša kadrovska komisija. Mislim, da bi moralo priti več pobud za spre¬ jem tudi s strani mladinske orga¬ nizacije. 3. Ali nam lahko poveste naj¬ važnejše naloge, ki stojijo pred OOZK? ODGOVOR: člani OO ZK so dolžni, da se borijo za nadaljnje utrjevanje delavskega samouprav¬ ljanja v podjetju in nenehno skr¬ beti za idejni dvig članov ZK. kajti le na ta način bomo kos nalogam, ki stojijo pred nami. tem pa so se pogovarjali o pred¬ vajanem filmu. Čeprav je večer lepo uspel, zopet ugotavljamo, da se Rakovčani te pomembne pri¬ reditve niso udeležili v posebno velikem številu. MaD DELOVNI KOLEKTIV CZP »KOČEVSKI TISK« KOČEVJE ČESTITA VSEM OBČANOM OB¬ ČINE CERKNICA SREČNO IN ZADOVOLJNO TER USPEHA POLNO NOVO LETO 19 6 4 »GLAS NOTRANJSKE*« IZHAJA MESEČNO — IZDAJA GA OBČINSKI ODBOR SZDL CERKNICA — UREJUJE URED¬ NIŠKI ODBOR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: F. TAVŽEL — ČLANI UREDNIŠT¬ VA: DANE MAZI, MILAN STR¬ LE, MAKS KEBE IN BERGLEZ SLAVKO — TEHNIČNI URED¬ NIK: JANKO NOVAK — KO¬ REKTOR: JANEZ LAVRENČIČ TISK: CZP »KOČEVSKI TISK« KOČEVJE — LETNA NAROȬ NINA 240 DIN — ROKOPISOV IN RISB NE VRAČAMO Večer o filmu na Rakeku »♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ (Vsem, ob-ean&m Ln oslu Jim Ljudem ideiaJj,- itieiLt (h^OU^boLO-iJt želiju- obihr ujpeJioo in z(jjlcwdLp±ocL a iiooem Leta aie, djužLmm- fLcdjjUem. tei deL& orne oe-epaiiizaidje abeLne ddtJmiea Občinski komite ZKS Cerknica Občinski komite ZHS Cerknica Občinski odbor SZDL Cerknica Združenje borcev Narodno- Obč sindikalni svet Cerknica osvobodilne vojske Cerknica Občinska skupščina Cerknica ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Brest Cerknica Kovinoplastika Lož Kmetijska zadruga Cerknica Kmetijska zadruga Stari trg Škocjan Rakek Gozdno gospodarstvo Postojna z obrati Gostinstvo Loška dolina Valjčni mlin Cerknica Jelka Begunje Gaber Stari trg Kovinoservis Rakek Center obrti Cerknica Gradišče Cerknica Gostinstvo Cerknica Vodna skupnost Cerknica % X Delavska univerza Cerknica Zdravstveni dom Cerknica Zavod za zaposlovanje del. Cerknica Zavod za ceste Grahovo Osemletka Cerknica Osemletka Rakek Osemletka Stari trg Osemletka Nova Vas Osemletka Grahovo *♦♦♦♦<