8. Utoliko. t imm, t aju, iz. ]nwia XUX. lito. »Slovenski Narod* velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo letG naprc] ■ • # • K 24 — pol leta - • • , • • cetrt leta _ .... oa mesec . • • •" • 12*— 6-— 2-- v upravništvu prejemali! celo leto naprej • # • . K 22*— pol leta m • • • • t četrt leta _ • . • - • 5-50 na mesec - . . • • - 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: BnaHova ulica si. 5 (v pritličju levo,) teleloc it 34. Iskala vsak dna svečar tsvzsatsl aedelle In trralkt, loserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aii večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano \Tsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t Tdea nazionale« šele danes, ko ie čula. čegav je Lovčen!) Prok^m^clia c. in kr. voiaškega sruhernatorin v Srbm. C. in kr. generalni gubernator v Srbir fm!. grof Salis - Secvis je izdal naslednjo proklamacijo na srbsko prebi* alstvo: Ni. Veličanstvo cesar avstrijski in apost. kralj ogrski je naimiJostivejše odobril, da se uredi v onem delu Srb?je. ki ie i aseden po c. in kr. četah vojaška generalna gu-bernija. Poživljam prebi - alstvo. da oblasti in upravne organe pri njihovem delu z zaupanjem podpira, se njihovim odredbam brezpogojno pokori ter se vzdrži vsakega političnega delovanja. Vsaka neposlušnost se bo najstrožje kaznovala. Z objektivno in pravično upravo hočem vzpostaviti v deželi mir in pomagati srbskemu narodu, zapeljanemu od njegovih voditeljev, zopet do rednih razmer. V Belgradu. 7. januarja 1916. C. in kr. generalni gubernator grof Salis fml. Kralj Peter in srbska armada. Preko Aten poročajo, da bo kralj Peter inspiciral v Solun dospele srbske čete. na to pa odpotoval v neko francosko zdravilišče. Preko Curiha pa javljajo, da so prepeljali Angleži srbske čete iz Albanije v Egipt in ne v Makedonijo. Mir v Makedoniji. K položaju na grško - srbski meji poročajo iz Sofije v Berolin. da čete centralnih držav še vedno čakajo, pripravljene na nadaljnja povelja. Tudi Angleži in Francozi še niso storili ničesar pomembnega. Zdi se. da mislijo v francoskih vojaških krogih na združenje z Italijani v Valoni. Francoski pozivi bolgarskim vojakom. Sofija. 11. januarja. (Kor. urad.) r Narodni Prava « javljajo: Neki francoski aeroplan je metal na Petrič letake, ki poživljajo bolgarske vojake, da se naj vdajo. Veledušna Francija da jlli bo sprejela kot hrabre vojščakc. med tem ko jih Nemčija spravlja v pogin. »N. P. pravijo, da je ta poziv francoska predrznost, ki misli, da sc da bolgarski narod ku-I ti. Francoske čete so prišle na Balkan, da ropajo, pustošijo in izvršujejo nasilja ter podjarmijo balkanske narode. Bolgarski vojaki pa niso Pr,incarej2ve ali Sarrailovc tolpe, da bi se dali kupiti, temveč zvesti branitelji domovine. Orfano oporišče ententnega bro-dovja. Ruski listi poročajo iz Soluna, da je ententa izkrcala nove čete v Orfanu. Posp^lo je tja nekaj entent-nih vojnih ladij, ki pripravljajo v Orfanu oporišče za cmentno brodovje. Kakor se zatrjuje, je že določena skupina ladij, ki sc bo v Orfanskcm zaJHra udeležila obrambe Soluna in sicer bo šč'tiia rok anglcško-franco- ske glavne armade. Grki so zbrali na črti Seres-Kavala močne čete. Zadnje dni je ententa začela graditi utrdbe tudi na polotoku Kalkidike. Srbski plen v Sofiji. Sofija, 11. januarja. (Kor. urad.) Semkaj je dospel posebni vlak s srbskim plenom. Med plenom se nahaja gala - voz kralja Petra, arhivi srbskega glavnega stana in generalnega štaba ter več bronastih trdnjav-skih topov. _ Razpoloženje v romunsKl javnosti. Iz Bukarešte objavljajo nemški Usti naslednjo sliko o razpoloženju romunskih krogov. Tzvzemši Petra Carpa, ki propagira pridruženje centralnim državam, ni nihče za odločilno politiko niti na eno niti na drugo stran. Konzervativci, ki so Carpu najbližji pravijo; če ostane vojaški položaj rak, kakršen je danes, potem se mora Romunija pridružiti centralnim državam, to se pravi toliko, kakor da to pridruženje danes še odklanjajo. Akcijonisti ali interven-cijonisti propagirajo zvezo Romunije z entento, vendar pa ne zahtevajo, da se ji takoj pridruži. Oni hočejo Ie provocirati, da bi se vlada ko-nečno iziavila za politiko četvero-zveze. Vlada sama stoji še vedno med dvema stoloma in premišljuje, na katerega bi se vsedla. Široka javnost je Cetverozvezf prijazna in odklania r germanofilsko« ali po romunsko rečeno >madžarofilsko« politiko. Na drugI strani pa se zaveda, da zveza z entento ne obeta nobenega posebnega dobička. Mnogi politiki so se docela postavili na stališče politične kupčije ter pravijo: Romunija nai čaka. potem pa udari na tistega, ki bo premagan. Izvoz živine iz Romunije. Iz Bukarešte poročajo: Vlada le odobrila izvoz večjega kontingenta živine v Avstrijo in Nemčijo. Grška zahteva denar. Iz Sofije poročajo: Grška je zahtevala od četverozveze nov predujem ter preklicanje blokade, ki onemočuje Grški redno aproviza-ciio. Zločin v Molu. -ovki spisal E. G a b o r i a n. (De:;e.) Kdo pa me sploh ošteva ?« je ponosno dejal sluga in se začel z očetom La Ripailieom vnovič pogajati bi li šel klicat župana ali ne. Končno se je vendar odločil in je čez nekaj minut pripeljal k oknu majhnega, rdečeličnega. tolstega gospoda, ki sc še ni pomiril, da jc bil tako zgodaj poklican iz postelje. Ta gospod je bil župan Courtois. Samo naglo je pogledal na klicatelja in že pozval Filipa, naj pove, kaj da hoče. Gospod župan! Prišla sva vam naznanit veliko nesrečo. Brez dvoma se je pri grofu Tremorelu zgodil zločin.« Zupan Courtois je bil poseben prijatelj grofa Tremorela, kaj čuda. da se je ustrašil in mu je obraz postal tako bel, kakor je bila bela njegova srajca. »Za boga! Kaj pravite? Zločin se je zgodil?« »Da, gospod župan. Pravkar sva videla žensko truplo, mislim, da je to grofica Tremorel. »Kje? Kdaj?« Tam — na kraiu grajščinskega parka — koder sva mimo prišla —« Strašno! Taka nesreča! Tako odiična dama — pa Žrtev zločina! A saj to ni mogoče! Vidva se gotovo motita.« Ne, gospod župan; videla sva vse prav dobro.« »Pa v moji občini naj se je zgodil tak zločin! Prav, da sta prišla! Hitim, da se oblečem; počakajta me, da pojdenio skupaj na lice mesta. Ali ne — bolje bo —« Gospod župan je nekaj trenot-kov premišljeval, potem je poklical slugo in mu ukazal: »Pojdi k mirovnemu sodniku in reci mu, naj pride takoj semkaj. Nič se ne sme obotavljati. Reci mu, da se je zgodil zločin, morda celo umor. Zupan ie na to novic naročil očetu Bertandu in njegovemu sinu, naj počakata nanj in je odšel z okna, da se obleče. Mirovnega sodnika so v občini navadno imenovali »oče Plantat*. Predno je prišel v Orcival, je bil advokat v Melunu. Tam mu je šlo vse po sreči, a ko je prekoračil petdeseto leto svoje starosti, se ie oglasila pri njem nesreča. V enem mesecu mu je smrt ugrabila ženo. ki jo je presrčno ljubil, in oba sina. dva ! krasna mladeniča, ki sta bila stara | jc izgovarjal, da ga družba tujih šele dvaindvajset oziroma osemnajst let. V tridesetih letih brezskrbnega in prijetnega življenja se odvetnik Plantat pač ni utrdil za slučaj kake nesreče. Hitra smrt žene in sinov ga je tako v živo zadela in ga je tako potrla, da ni bil za nobeno delo več. Njemu samemu se je zdelo, da časih kar blazni; posebno ga je razburilo občevanje s strankami. Končno je prodal svojo pisarno in se umaknil na deželo. Tam pa se ie sčasoma brezdelja tako naveličal, da je rad prevzel službo mirovnega sodnika v Orcivalu. Ta služba pač ni bila težka, a vsaj zanimiva. Mirovni sodnik ima priliko spoznati vse razmere in najrazličnejša nasprotja. Ljudje se obračajo v vseh mogočih vprašanjih do mirovnega sodnika in bivši odvetnik je izrabil svojo izobrazbo in svoje pravno znanie. da bi vestno in natančno ločil laž od resnice. Tako mu ni bilo nikdar več dolgčas in ljudje so mu bili za njegovo delovanje tako hvaležni, da so ga smatrali za svojesa očeta in ga tudi tako imenovali. Oče Plantat je živel samo svojemu poklicu, sicer pa ni zahajal nikamor. Žunan Courtois ga je sicer vedno vabil v družbe, toda Plantat se ljudi utrudi in da je po veliki nesreči zadet malobeseden mož le vsaki družbj v nadlogo. Svoje proste ure je Plantat posvečal svoji redko lepi in zanimivi zbirki školjk. Nesreča, ki ga je bila zadela, je premenila ves njegov značaj. Zdelo se je, da je postal zakrnjen egoist. Vedno je zatrjeval, da ga dogodki po svetu čisto nič več ne brigajo in rad je pripovedoval, da bi niti glave ne okrenil, pa če bi padal goreč dež na Pariz. Tak ie bil torej po svojem značaju mož, ki ga je Baptiste pripeljal do županove hiše. Telesno je bil mirovni sodnik Plantat velik, suhljat in nervozen in njegovo obličje ni imelo nikakega značilnega izraza. Lase je imel kratko ostrižene, pogled njegov ie bil nemiren in je vedno begal sem in tja, kakor da nekaj išče, tanki in dolgi nos pa Je bil podoben nekaki britvi. Na njegovih ustnih je bil vedno rahel smehljaj, ki je pa napravljal. slab vtis; kdor Je ta smehljaj opazoval, ie imel kmalu mnenje, da ie oče Plantat nekam komičen človek. *Kaj sem slišal — da je bila grofica Tremorel umorjena?« Je vzkliknil mirovni sodnik, čim je prestopil prag županove hiše. A'saj dva moža zatrjujeta tako„« je odgovoril župan, ki se je bil med tem preoblekel in je nastopal z nekako hladno slovesnostjo, kakor bi ga bilo malo sram, da je govoreč z Bertandom in njegovim sinom v prvem presenečenju pozabil na svojo dostojanstvo in z njima razpravljal preveč po domače. Moža. ki zavzema tako odlično mesto, kakor jaz. ne sme nobena stvar spraviti iz ravnovesja, si je bii rekel župan in se držal pokonci in ravnodušno, kakor mirovni sodnik oče Plantat. »Umor — to je neprijetna stvar,« je dejal mirovni sodnik. »Dognati pa je treba vso stvar hitro. Poveljnika orožniške postaje sem že obvestil .« »Kar pojdiva.« je menil župan Courtois. »Trobojnico imam M žepu.« Vsa družba se je napravila na pot. Filip in njegov oče sta šla naprej. Prvi je bil razburjen in nepo-trpežljiv, drugi pa čmeren in ves zatopljen v svoje skrbi. Zupan je spotoma zdajinzdaj kaj rekel mirovnemu sodniku in pri tem nezaupno pogledoval na starega Bertanda in na njegovega srna. (Dalje prthodnflc.) Stran 2. SLOVENSKI NAKOU-, dne 12. januarja 1916. 8. Štev. Vojna z Kalij o. BOJI NA TIROLSKEM. Dunaj, 11. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Na južnem Tirolskem je priplulo 11 Italijanskih letalcev nad dolino Adiže, ter metalo na več točkah brez uspeha bombe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H6fer, ML ■ - ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 10. januarja. Artiljerijska delavnost traja na vsej fronti. Sovražnik se je posluževal največ svojih topov velikega kalibra, posebno proti Zugnaterti in hribu Stil južno-vzhodno Rovereta. kakor tudi preti Tržiču. Napravil pa je le neznatno škodo. Zvečer 8. t. m. je poskusil sovražnik infanterijski napad na naše pozicije na hrib Sief blizu Col di Lana, ali naše čuječe čete so ga takoj odbile. Kaj pripovedujejo italijanski vojaki s fronte. »Kolnische Zeitung . priobčuje Iz sporočila nekega Italijana, ki se je mudil zadnja dva praznika v Italiji: Pri vojakih, ki so se vrnili bolni ali lahko ranjeni, ni nobenega sledu o kakem navdušenju ali o kakem upanju na zrnato. Nairajse zabavljajo in preklinjajo. Neki vojak je pripovedoval o hudih štrapacih na Tirolskem in o nemežnosti italijanskega prodiranja. Poslali so jih ob ledenem mrazu v nov strelski jarek, jesti niso dobili 24 ur. Provijantni oddelek ni mogel do njih, ker so Avstrijci nepretrgoma streljali. Sovražna arti-Ijerfja je začela strahovito streljati. Vidimo kolono, ki juriša po pobočju dol. Granate letijo okoli naših glav. Madonna mia! Kričijo naši v velikem strahu. Naši oficirji kričijo: Avanti Savoja!« Ali že je deset to-- rišev v krvi na tleh. To so bili oni pogumni možje, k; so se upali iz jarkov ven. Oficirji ustrelijo vsakega boiazljivca. ali ako vse moštvo za-kriči »Camlrioc, potem so oficiri izgubljeni. Ita2i.ian?ki vojaki na dopustu. Rim, 11. januarja. (Kor. urad.) Z vskliki na malopridneže, ki vodijo vojno za mizami v kavarni, katere trpljenie pa morajo prenašati vojaki, je razbil neki hersagliere vsa zunanja okna kavarne A^agno blizu trga Colonna. Razpoloženje, s katerim pripovedii;eio na dopustu se nahajajoči vojaki prebivalstvu svoje vti-ske, le tudi v drugih ozirih za državne oblasti nerazveseliivo. Ilalr'ansVo zračno brodovje. Daaai, 11. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporoČevalskega stana: Ita-lijansko zračno brodovje. o katerega podjetju poroča uradni komunike danes opoldne, -'e tvorilo veHko bojno letalo in 10 drugih letak Brodovje je letelo čez Adižko cfolino navzgor. Vsled našega obrambnega ognja z naših pozicij pa so se v?=a letala vrnila. Samo jedno fe dosnelo do Tri-denta in je metalo tam bombe. Paz-bilo je neki nevprežen voz, druge ^kode pa ni napravilo. »La pace.« ►Kolnische Vofkszeftang« poroča: Neki nevtralec, ki |e pred dnevi prispe! iz Tta-i^e v Nemč'io. pripoveduje: Med Florenco in Polonijo fe stal vlak na neki postaji dolgo časa. ker smo čakali, da se pelje mimo driur vlak z ranjenimi vojaki Oba vin' ^ + ? Stala đlUg no!eg dru-;a. Vojaški vlak Je bil r>oln ranjencev, po večini so bili težko ra-7'»eni. Iz vojaškega vlaka se je čulo v zboru petje ^La pace« in nihče jim ni branil tega. Agitacija za vojno posojilo. Ministrski predsednik Salandra je izda! na poslance in senatorje okrožnico, v kateri jih poziva, naj delalo propagando za podpisovanje vojnega posojila, da bo dosežen mir po zmagi. Vojna stane Italijo ljudi in municije in derana v taki meri, ka-koršne se ni nikdo nadejal. Napor pa bo bogat tudi na materijalnem dobičku, ako da uspeh. Za uspeh pa treba tudi zadostnih sredstev ob pravem času. Italija, katere bojna dejanja so presegla pričakovanje sveta, se mora ponašati tudi s svojo gospodarsko energijo in s svojo odporno silo. Lugano, 11. januarja. Po vseh mestih v Italiji so osnovali odbore za propagando tretjega narodnega posojila. V Rimu so povabili knez Co- lonna, Tittoni in Luzzatti senatorje in politike na sestanek v avli senata, da se sestavi propagandni odbor. Zakladni minister je povabil vse provincijalne svete na zborovanje, potem bo imel govor na Kapitolu. Vsi poštni uradi so pooblaščeni, sprejemati podpise posojila na knjižice poštne hranilnice. Berolin, 11. januarja. »Voss. Zeit<« poroča iz Milana: Danca com-merciale je vstvarila nov rekord, kako se omogoči podpisovanje novega italijanskega posojila, s tem, da je sklenila plačevati na mesec po pet lir. Mrzel curek. Rimsko društvo je slavilo dne 9. t. m. spomin na Viktoria Emanu-ela II. ob razvitih zastavah Tridenta. Rovereta. Trsta, Istre in Dalmacije. Rimski župan je govoril navdušeno o »lovorjih zmage, ki so si jih priborili italijanske čete«, naslednji dan. to je prvi dan podpisovanja novega vojnega posojila so priobčili listi krasne članke o veliki bodočnosti Italije — nekobko ur kasneje pa so došla poročila o izpraznjenju Darda-nel, o potopitvi angleške oklopne križarke »Edvard VII.« in o ogrože-nju Črnogorcev na vsej fronti. Kak grozen vtisk je napravilo vse to, se zrcali v listu »Idea nazionale«, ki govori o zanikrnosti četverozveze in kaže. kaka nevarnost preti, ker je ogrožen Lovčen . . . Mrzel curek nt f vroče živce italijanskih sanjačev o veliki bodočnosti Italije! DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Idea Nazionale« poroča, da dobijo vpoklicani mornarji letnika 1888. dopust na nedoločen čas in se jim dovolijo na trgovskih ladjah potovanja v inozemstvo. Italijanski poljedelski minister Cavasola opozarja ministrski svet na zalogo antracitskega premoga v Sardiniji, ki je dosedaj še neporabljena. Iz L u g a n a poročajo: Italija bo imela, seveda če bodo plačani vsi novi davki, več dohodkov okoli 375 milijonov. Hočejo pa začeti štediti, ker vojna zahteva nepričakovane stroške. Dosedaj objavljeni proračuni zunanjega in notranjega ministrstva in pošte izkazujejo štedenja za 30 mijonov. Tako je črtano v proračunu zunanjega ministrstva 800.000 lir za zastopstva v inozemstvu, 200.000 lir za šole v inozemstvu in 150.000 lir za redne izdatke. Poštni bndget se olajša za šest milijonov. V proračunu notranjega ministrstva so črtali kar 23 milijonov: samo na osobju se prihrani tri milijone. Velik del prihrankov je seve«|a samo fiktiven, ker so stroški za karabinjerje. ki so sedaj v vojni, preneseni na račun vojnega ministrstva. Italijansko - francosko pobratimstvo. Preko Lugana poročajo, da bo v Milanu dne 24 januarja velika italijansko - francoska pobratimska slavnost. katere se udeleže Barzilai, Barthon in Pichon. Vojna z Rusijo. BOJI NA CRTI TOPOROVC - RA-RANCE. Dunaj, 11. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Včeraj je vladal Izvzemšl navadno delovanje artiljerije tudi ob besarabski fronti in v Vzhodni Galiciji mir. Od danes zjutraj sovražnik iznova po najsilnejšem artilerijskem ognju zaman napada prostor Topo-rovc - Rarance. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fmf. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 11. januarja. (Kor. ur.) Wo!f?ov urad poroča; Veliki glavni stan. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 8. januarja. Zapadna fronta. V okolici Rige, v bližini ceste v M i tavo, so vporablj'ali Nemci zopet strupene pline proti našim strelskim jarkom. Sovražni lapad pri vasi Čartorijsk, izvršen z ločnimi silami je vrgel naše čete nazaj, pozneje pa se nam je posreči' sovražnika vreči nazaj in vjeti 3 častnike in 50 mož. Več poskusov vreči nas iz Čartorijska se je ponesrečilo. Ob srednji Stripi so se polastili naši oddelki na posameznih točkah sovražne pozicije. Na drugih točkah so se zakopali pred sovražnimi žičnimi ovirami. V tem odseku smo vjeli 17 častnikov in nad 1000 mož ter vple-nili več strojnih pušk. Severovzhodno od Črnovic je poskusil sovražnik zadržati našo ofenzivo z obupnimi protinapadi močnih čet. Vse napade smo z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. Naše čete so tu vjele 14 častnikov in nad 300 vojakov ter vplenile 2 strojni puški. — Kavkaz. Južno od Urmijskega jezera so poskusili kurdijski oddelki priti na desni breg reke Djahte. Vse poskuse smo z lahkoto zavrnili. V okolici mesta Asabad je prišlo do spopadov z nekim oddelkom perzijskih vstašev. 9. januarja. Na fronti od Ri-škega zaliva do Pripjata nobene iz-premembe. Južno od Pripjata ie poskusil sovražnik zopet vzeti Čartorijsk. dvakrat pa smo ga z občutnimi izgubami vrgli nazaj. V Galiciji v okolici srednje Stripe so prepodile končno naše čete sovražnika z vzhodnega brega. Novejša poročila dopolnujejo število 7. januarja vjetih na 20 častnikov in 1175 mož. Obrekovanja naših vojakov. Dunaj, H. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Ruski list »Vjestnik* poroča o nasilstvu, ki so je baje izvršili v Galiciji ogrski vojaki (1 častnik in 10 mož), ki da so umorili neko usmi-ljenko, ki je nosila znak Rdečega križa. To vest je prinesel tudi neki romunski list. Pač ni treba šele na-glašati. da je to poročilo podlo obrekovanje vojakov avstrijske armade in člen v verigi tendenciioznih laži, s katerimi mislijo naši sovražniki služiti v nevtralnem inozemstvu svoji stvari. O ruski ofenzivi. Iz Bukarešte poročajo: Glasom brzojavk iz Radanca poskušajo Rusi vrzeli, ki so se napravile v njihovih vrstah, zopet izpolniti. V ta namen so dospeli novi polki čerkezov. Kakor znano, so s Čerkezi tudi lani poskusili predreti bukovinsko fronto. Mnogo vojaških vlakov i*e odšlo na rusko fronto. Boji v Galiciji in Bukovini. >Az Est* poroča iz Bukarešte: Od srede ponoči se vrši brez prenehanja najsilnejši artiljerijski boj na bukovinski mejni črti Novosielica-Roian-Turenv-Mahala. Fronta se razteza ob meji med Prutom in Dnjestrom. Z Dunaja: Danes je preteklo 14 dni. odkar so se boji na bukovinski fronti zopet pričeli. Kljub bližini bojišča je slika mesta Črnovice neiz-premenieno normalna. Sejem ob ponedeljkih je dobro obiskan, kakor navadno. Brez skrbi sledi ljudstvo vojnim dogodkom. Dan na dan prihajajo vojni vjetniki skozi mesto, število vojnih vjetnikov, ki so zadnje dni zaoustili mesto, znaša 3600, med njimi 12 častnikov. Vjetniki poročajo o razporih v ruskem armad-nem vodstvu. Neki poveljujoči ruski general, ki je bil za časa druge ruske invazije v Črnovicah, je baje generalštab svaril pred ofenzivo, general Ivanov pa ga ni poslušal. Mala vojna v Poleslu. Berolinski listi poročajo iz Pe-trograda: V največjem in najbolj čudovitem pragozdu Evrope so se razvili prav posebni boji, ki so ravno tako originalni, kakor za udeležence nevarni in naporni. V velikanskem Polesju v močvirju Rokitno, kjer ni pota, ne steze, in kjer životarijo ljudje, ki so pač le prav, prav redko prišli v dotiko s svetom ter nimajo nrti pojma o elementarnih pogojih evropskega življenja, so se razvili divji boji posameznih čet. Velik del teh pokrajin je dostopen samo pozimi. Če pokriva močvirja močan led, drugod izvirajo gorki vrelci ter segrevajo vodo daleč naokrog. Polesje je kakih 30.000 štir-jaških kilometrov razsežno, polno velikanskih jezer, močvirij in rek. Samo manjše čete morejo tu prodirati. Nemci so se izredno hitro naučili organizirati podrobno vojno v tem čudovitem ozemlju, tako, da se jim je kljub žilavi ruski obrambi posrečilo, se tu ustaliti. Ravno v tem ozemlju vporabljajo Nemci prav spretno konjeniške oddelke, ki prihajajo včasih popolnoma nepričakovani. Rusi so posnemali Nemce ter tu tudi uvedli napadalno vojna DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Na Finskem je proglašen nekaki preki sod, ki določa kazni za govore, tiskanje ki razširjanje knjig, v katerih se poživlja na nepokornost, nepostavnost, neizpolnitev oblastvenih odredb, bojkot in na pozivljanje, da naj prebivalstvo ne plača davkov. Vse to je prepovedano. Prepovedano je pa tudi vzbujati nezaup-nost v državni kredit, pohvala notranjih državnih sovražnikov in drugo. V teh zadevah sodijo upravne oblasti, gubernatorji. Kazen 8000 finskih mark ali tri mesece ječe. Tekom osmih mesecev so odkrili v Sibiriji 269 žganjarnic, ki so imele prav mnogo prometa. Nekatere so izdelovale »Eau de Cologne« z oranžnim duhom. Pomanjkanje žita v Rusiji. Preko Stockholma poročajo, da je računati v Rusiji to leto z žetvijo, ki bo za 40^o slabša kakor lansko leto. Že sedaj pa primanjkuje v Rusiji žita in sicer ravno v najbogatejši žitnici Rusije, v severni Kavkaziji, kjer februarja že ne bodo imeli več kruha. Ker primanjkuje delavcev, je 40% žetve segnilo. Mnogo mlinov stoji, a od vseh strani povprašujejo po moki. Na več krajih je prišlo zaradi pomanjkanja moke že do krvavih spopadov med delavci in policijo. Ruska duma. Iz Petrograda poročajo preko Stockholma, da zatrjujejo nacionalisti, da bo duma sklicana v drugi polovici januarja. "zapadno bojišče. BOJI PRI MASC?GERU. — ZRAČNI BOJI. Berolin, 11. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Zapadno boiišče. Sovražne sunke proti jarkom, vzetim severozanadno od Massige-sa, smo odbili. Število tam vietih se zvišuje 480 mož. Pri Woumnu južno od Dixmuid-na smo prisilili neko angleško bojno letalo, oboroženo z 2*8 cm topom. Moralo se ie spustiti na tla vsled našega obrambnega ognja in pred nekim bojnim letalom. Letalo in letalci so nepoškodovani prišli v naše roke. Pri Tournaju smo zbili v zračnem boju neki angleški dvokrovnik. Vrhcvno ajiw$"u i ođstvfe FRANCOSKO URADNO POROČILO. 8. januarja popoldne. Noč je bila razmeroma mirna. Naša artiljerija je razdejala severno od Aisne vzhodno od Fontenoya ležeči mlin Chatillon, ki ga je bil sovražnik pripravil za obrambo. 8. januarja zvečer. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražna dela na raznih točkah fronte, razdejala južno od Arrasa neki oklopni stolp ter zasula severno od Aisne pri Berry - au - Bacu na višini 108 nemške jarke. V teh krajih je provzročil naš ogenj dve močni eksploziji. Vzhodno od St. Mihiela smo razdeiali dve stražnici. Ob Hart-mannsweilerkopfu je sovražnik zadnjo noč no silnem obstreljevanju napadel naše pozicije med Rehfelsnom in Hirzsteinom. Ustaliti se Je mogel le v majhnem kosu jarka, iz katerega smo ga s protinapadom pregnali. Vietniki in ena strojna puška so ostali v naših rokah. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 9. januarja. Pri prekopu La Bassće smo razstrelili mino. Neko nemško letalo je vrglo za našimi črtami bombe; škode ni bilo. Na raznih točkah so se vršili brezpomembni artiljerijski boji. V polno smo zadeli v neko sovražno baterijo jugovzhodno od Armentičresa in v območju severno od Somme. Razdejali smo neko nemško skladišče za rakete. Angfeško-francoska zračna ofenziva. »Petit Parisien« poroča, da govore v francoskih vojaških krogih o skorajšnji veliki ofenzivi z velikimi flotiljami zračnih letal. Angleški strokovnjak na polju letalstva Des-bleds je že dospel v Pariz, da izdela s francoskimi strokovnjaki načrt napada na zavezniško letalstvo. Angleška zbornica. Angleški poslanski zbornici je bila predložena predloga, da naj izrabi vlada vse vire angleške države in svojih zaveznikov proti Nemčiji. Trgovski minister Runciman je v nato sledeči debati izjavil, da je Anglija vojno napetost boljše vzdržala kakor Nemčija. Nemško vlado bo najprej ekonomični pritisk prepričal o brezuspešnosti nadaljnjega boja. Treba je štediti t viri, da bo Anglija deli vzdrževala. Za ustanovitev carinske zveze z zavezniki pa obstojajo velike težkoče. Ce bo pa carinska zveza za zmagoviti konec vojne potrebna, se bo tudi ta ustanovila. Anglija bo začela po vojni na novo razcvitati, pomagati bo pa morala tudi pri razcvitu Francoske, Italije in Rusije. Anglija pa ima tudi pravico, da zahteva, da Nemčija po vojni ne stori ničesar, kar bi oviralo Anglijo m njene zaveznike. Zavezniki po končani vojni ne morejo trpeti izbruha gospodarske vojne. Ekonomično pa je Nemčija že poražena. Bivši minister Hanotau* piše v »Ftearu« z ozirom na izvajanja v angleški zbornici, da morejo vojske entente na kopnem zmagati samo, če bo sovražnik vsled blokade iz-mozgan. Vojna bo torej trajala še dolgo. Proti brambni dolžnosti na An-gleškem. V Monmouthshiru se je vršilo več zborovanj proti brambni dolžnosti. Rudarji v Rhonddi so pooblastili svoje delegate, da nastopijo v Londonu proti brambni dolžnosti ter zagovarjajo eventualno tudi stavko. Angleški notranji minister. Generalni poštar Samuel je bil namesto sira Johna Simona imenovan za državnega tajnika notranjih zadev. Draginja na Angleškem. Londonski »Economist« priobčuje statistiko cen najvažnejših 22 živil in surovin na Angleškem. Povprečno ceno od 1901 do 1905 jemlje za ta živila 100, cene 1 avgusta 1914 so znašale 122. cene decembra 1915 pa več, kakor 165. Boji na morju. KRIZA ZARADI »PERZIJE« KONČANA. London, 10. januarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona, da je kriza zaradi »Perzije« končana. Spor zaradi nastopa podmorskih čolnov. London, 9. januarja. (Ker. ur.) »Mcrningpost« poroča iz Washing-tona: Zedinjene države so popolnoma zadovoljene z zadnjim nemškim zagotovilom. Nemčija je zopet visoko poskočila v blagohotnosti s strani Amerike. »Times« pišejo: Sedaj lahko računamo s tem, da se bo spor zaradi podmorskih čolnov ugodno rešil. »Morningpost« piše z ozirom na ta izvajanja: Sporazum z Nemčijo bistveno učinkuje na naše lastne zadeve. Sedaj bodo zahtevali dogovor z Anglijo in njenimi zavezniki. Prijatelji Nemčije v kongresu so odločeni storiti vse. da razvnamejo razpoloženje proti Angliji in njenim zaveznikom in prisilijo vlado, da je pri hramb? ameriških interesov prav odločna, da celo, da prisilijo vlado, da opusti nevtralnost in stopi kot zaveznik na stran Nemčije. Potopitev »King Edwarda VTI.c K potopitvi xKing Edward VII.« poročajo iz Rotterdama. da se je potopil najbrže med nevihto zadnjih dni v Severnem morju, kjer plava polno odtrganih min. Od moštva 780 mož sta bila baje samo 2 ranjena. Potopljeni parniki. Norveški parnik »Bonheurc je zadel ob plitvino in se potopil. Angleški parnik »Član Macfar-lan« ie bil 30. decembra torpediran, del posadke se je reši na Malto. Preostanki »Bremena«. Kodanj, 10. januarja. (Kor. ur.) ^Politiken- poroča iz Stockholma: Zadnje dni je prineslo morje na obal pri Gotlandu 5 reševalnih pasov. Kakor je razvideti iz napisov, so z neke nemške vojne ladje. Tudi pri Wis-bvju so našli glasom neke brzojavke take pasove. Wolffov urad pripominja k temu: Kakor izvemo z mero-dajne strani, ne pride v poštev nezgoda kake nemške vojne ladje. Če se najdejo v vzhodnem delu Vzhodnega morja večkrat deli ladij, boje, pasovi, so gotovo le s potopljene ladje ^Bremen«, Oboroženje trgovskih ladij. »Corriere Mercantile« piše, da so sklenili kapitani francoskih trgovskih ladij vložiti predlog, da se naj vsi trgovski parniki oborože, tako da ne bodo mogli nastopati samo defenzivno, marveč tudi ofenzivno proti podmorskim čolnom v Sredo-zemkem morju, kakor so to že Angleži z uspehom storili. List zahteva, da naj izda mornariški minister Cor-si primerno odredbo, da se oborože tudi vsi italijanski parniki, ne samo oni, ki vozijo po Jadranskem morju, da prenehajo strašne izgube, ki Jih je imelo do sedaj italijansko JjMBJP 8. štev. .SLOVENSKI NAHOD-, dne 12. januarja i»i6 Stran 3. brodovje. Parniki bi potem brezobzirno napadali podmorske čolne, tudi če bi jih ti ne napadli. Wolffov urad pripominja k temu: Če se ti načrti vresničijo, bi to boj podmorskih čolnov zelo olajšalo, ker bi jim nc bilo treba jemati obzira na te par-nike, ki bi bili potem pomožne kri-žarke. TURSKA VOJNA. IZPRAZNJENJE GALIPOLUA. Carigrad, 10. januarja. (Kor. u.) Vsi listi pozdravljajo neslavni konec dardancl^kega podvzetja kot zelo važen dogodek za ves svet. Pravijo, da otvorja ta dogodek novo perijodo zgodovine, čas končnega blagra prave neodvisnosti Turčije, muzli-manskega sveta in cele Azije, ki je osvobojena angleškega, francoskega in ruskega tiranstva. Grški list »Neon Logos« piše: Odkar je nastopila Anglija po uničenju velike »armade« nasledstvo Španije ter obvladala morje, ni imela zgodovina zaznamovati bolj klavernega poloma, kakor polom v Čanak Kale. London, 10. januarja. (Kor. ur.) V poslanski zbornici je podal Asquith kratko izjavo, v kateri naglasa kot izreden uspeh, da so se angleške vojne moči brez človeških žrtev po-regnile z Galipolija. Od 11 zapuščenih topov je 10 izrabljenih 15 centimetrskih, ki so bili vsi storjeni nerabne. Operacije pri umikanju bodo -avzemale v angleški zgodovini neminljiv prostor in pri tem udeleženi angleški Častniki bodo dobili posebno priznanje. Pariz, 11. januarja. (Kor. urad.) ' noči z dne 9. t. m. se je izvedla po-la izpraznitev Galipolija, ki je bite že nekaj dni prav skrbno priprav- cna in popolnoma urejena od an-■r'cškega in francoskega vrhovnega poveljstva. LTmakni1i smo se brez z Tub. Ves francoski vojni materijal smo spravil stran razen šest fiksnih mornariških topov, ki smo jih na- ra^ ili nenorabne in smo ph poleg tega še, predno smo zapustili nozi- !o\ razdejal1'. Ti topovi so všteti ned onimi 17 topovi, ki jih omenja -adno angleško poročilo. aj ?e stala ekspediclia na Galipoli? Dobri poznavalci računajo, da stala ententn ekspedicSa proti Dardanelam celih 5 milijard kron. >ri čemer izgube vojnih in trgovskih -':,:o^- niti računane niso. Preko Rotterdama poročajo, da predložilo anelesko delavstvo v parlamentu prvi opozicijski predlog proti vlad*, ki zahteva korake proti liffll, ki so provzroČil" ponesrečeno akcijo na polotoku OalipoK. Sueški prekop In E^ipt. Italijanski listi poročajo, da ie položaj za Angleže v Egiptu in Sudanu sedai dober in da |e prebivalstvo ^"irno. Če pa bodo dospeli Nemci in Turki do Sueškega prekona bodo iz-*unn«H nemiri najbrže nred vsem med Senusi. Da razna plemena ne morejo dobiti poročil od zunai An-strogo nadzorujeio nlovstvo v n morju ter so preprečili vsa-frobno trgovino med plemeni. Adenu <=o se morale angleške čete umakniti ter branijo samo mesto. Djibuti ie mirno, pa tudi tam lahko pride do vstale. V Eritreii in Abesiniji je čutiti c^mo malo posledice voine. v Abeši-liji pa se narodna zavest vedno veča. Hofandski parnik »Kamhanan^, fe zadnji nbj] skori SaeŠH prekop, fospel v Neapofl. Potniki prinove- |o. da stoli oh prekopu morda l!4 milijona vojakov. P-»IoŽ2i nrf Iraku. London, 11. januarja. (Kor. ur.) "hamberlam noroča o noložaiu na fronti nri Traku, da stojijo radi vremenskih razmer angleške bojne sile ?e vedro nri Seidhaidu. Angleška alrrija ie konstatirala, da se nahaja sovražnik šest milj vzhodno Juit-eJ-4mare. Ruske operacije v Perziji ponesrečene. Tz Petrograda: Puško prodira-v Perziji proti Teheranu se ie ^sfed vstaje nerziiskih plemen ustalo. Vse ruske čete so se umaknile na Urmijo. Liebknecht je podal več interpelacij. Na njegovo interpelacijo glede postopanja turških oblastni] proti Armencem je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril: Vladi je znano, da je Turčija vsled revolucionarnih prizadevanj sovražnikov evakuirala armensko prebivalstvo gotovih pokrajin in mu odkazala nova bivališča. Z ozirom na gotove učinke te odredbe se vrše med turško in med nemško vlado dogovori. Več ni mogoče povedati. — Dalje je Liebknecht interpeliral, če hoče vlada predložiti materijal o položaju prebivalstva v zasedenih tujih deželah in o odredbah, ki jih je izdala vsled razglašenega obsednega stanja. Vlada je odgovor odklonila. — Liebknecht je pri vsaki interpelaciji hotel staviti dopolnilna vprašanja, a predsednik je to zabranil. — Pri debati o aprovizačnem vprašanju je izjavil referent grof VVestarp: Nemška sila in odločnost zmagati je nezlom-Ijena. Z ozirom na prehrano prebivalstvo ni potrebno, da bi se vojna končala le en dan preje, predno ne bo vojaško in politično izvojevana popolna zmaga. Nemški državni zbor. Vcerai se ie zopet sešel nemški državni zbor. Socijalni demokrati so vložili predlog, da se odpravi nbsedno stanje in cenzura časopisov. Ministerijalni ravnatelj Lewald ie odgovoril: Vlada vztraja pri tem. da so dani predpogoji za obsedno stanje tako dolgo, dokler ie državni teritorij ali pa posamezni njegovi deli od sovražnika ogrožen. Socijalaodatnokratični podana Razne politične ve-ti. — Predsednik francoskega senata. Dne 10. t. m. ie bil Dubost s l/o glasovi zo^et izvoljen za predsednika francoskega senata. = Ruska proračunska komisija. Car je sprejel predsednika državne dume, ki mu je poročal o delih proračunske komisije. = Izpremembe pruske volilne pravice. Zatrjuje se, da bo v kratkem izšla uradna izjava o nevi uredbi pruske volilne pravice. = 1500 naš?li vojakov, ki so se nahajali poprej v srbskem vjetništvu so prepeljali iz Soluna v jMarseille. = Poljski sociiaJni demokrati. »Neue Frcie Preste poroča iz Krakova: Na skupni konferenci strankarskega vodstva in poslanske zveze poljskih socijalnih demokratov, kjer je poročat poslanec Dascvninski o položaju, je bil sprejet predlog glede vstopa poljskih socijalnodemokratič-nih poslancev v dnlavnozborski Poljski klub. Nemčija in Amerika. Iz Wa-shingtona 10. januarja: Nemčija obljublja v svoji noti o potopitvi ladje »\Vi!fiam P. Prve«, da bo dajala ne-bojevnikom priliko, da se rešilo, predno se vplenjena ladja potopi. Če vreme na morju in bližina obali ne jamčita, da more dospeti čoln v bližnje pristanišče, se ne bo zanovedalo na ladji se nahajajočim osebam, da ral zasedejo čolne. Nemška vlada odklanja ameriški predlog, da naj imerafc izvedence. l:i nai doženejo dejanski stan v \Vashingtonu ter priporoča, da nai se sestane komisiia v Nemčiji. Predlaga nadalje razsodiško tolmačenje prusko - ameriške trgovinske nogodbe nred posebnim pet-členskhn razsodiščem, ki nai se sestane 15. juniia v Haagu. = DorodV na Kliaiskem. >No-voie Vreftifa« poroča 9. t. m. iz Pekinga: Kitaiska vlada ie noslaln Tete na utg.Vse železnice vozijo vojaštvo. Poštna in brzojavna zveza med provincijalni ie pretrgana. Iz zanai ik in nifrovzhodnffi nrnvincii prihajalo nešteti begunci, ki žive v največji bedi. W iz ifcsP Iz primorske finančne «tužbe. Finančni svetnik dr. Maks Visconti in naslovni višji finančni svetnik Jakob Pcderzoili sta imenovana že višja finančna svetnika, finančnemu svetniku Blažu Laneve v Trstu ie podflien naslov in značaj višjega finančnega svetnika. Dobava sena za goriško govedorejo. Oovedorejci iz nekaterih občin na Goriškem so nakupili v okolici Logatca in v Novi vasi na Notranjskem seno. Železniška uprava je dala za prevoz tega sena na Goriško potrebne vozove na razpolago, a vojaška oblast je prevoz začasno ustavila, z namenom, da poprej poizve kako da je s stanjem goveie živine v dotičnih občinah in kako da so živinorejci pres krbl leni s krmo. Deželni odbor goriški, ki ie o tem izvedel, se je brzojavno obrnil na vojaško oblast s prošnjo, da dovoli prevoz. Peto armadno poveljstvo je nato brzojavno vprašalo deželni odbor goriški, koliko sena in za koliko glav živine bi se naj izvozflo. Temeljem prejetih informacij je dal deželni odbor potrebna pojasnila in prosil vojaško oblast, naj dovoli izvoz tudi za tisto množino sena, ki jo bodo go-vedoreici z Goriškega morebiti še nakunili. Iz pisem In poročil z Goriškega: V Biljah je umrl znani posestnik in krčmar Josip V o v k. Umrl je v mladih letih za legarjem. Njegov, v goriški okolici tudi dobro znani oče je umrl pred par leti. — Pri barki v Gorici je bil poškodovan od italijanskih izstrelkov tudi posestnik Josip Brajnik. Poškodbe so precej težke. — Poročalo se je o megli, naj se poroča tudi o velikanskem blatu, ki je zajelo ceste; to blato je mestoma tako visoko in gosto, da je nemogoče iti po cesti. Kogar dobi voz tudi tam, kjer blato ni še kdove kako visoko, ga omeče z blatom, da se ne vidi iz njega. Neko žensko, ki je mislila, da vendarle prebrodi blato in pride po cesti domov, so le s težavo spravili iz blata. — V Nunski ulici v Gorici »pri belem zajcu« so še vedno pod ruševinami konji in en človek. Od italijanskih izstrelkov je močno trpela tudi znana gostilna ?Pri pe-telinčku« v isti ulici. V Gorici je bil neki dan. ko so Italijani mesto močno obstreljevali, smešen prizor na Travniku: neka ženska si je hotela pomagati proti granatam in šrapne-lom z dežnikom, dežnik je lepo razpela in tekla čez Travnik, gostje v kavarni »Central« so se smejali kljub vsej nevarnosti, v kateri je bilo mesto. Ženska z dežnikom pa Je srečno ušla pred granatami skozi Raštel domov in v klet. — Na Goriškem se je vzbudila pri nekaterih trgovcih in ne trgovcih velika podjetnost. Kupujejo blago in tržijo, da je veselje; dobički niso majhni. Opomogel si ie z vojno marsikdo in mnogi prav izdatno. — Ponovno je že bilo povedano, da je poskrbljeno za apro-vizacijo goriškega mesta glede na sedanje razmere prav dobro. Tudi za okolico v ravnini je istotako dobro poskrbljeno, ne pa tako za visoko goriško okolico. Prebivalci občin Bate, Banjšice, Čepovan, Trnovo, Lokve, morajo po moko daleč dol v Ajdovščino. Svoj čas smo čitali sla-vospeve deželnemu odboru in deželnemu glavarju, da se dobro skrbi za aprovizacijo dežele, ali to ni res; je deloma poskrbljeno, najslabše pa je v goratem delu dežele, tako zlasti v imenovanih občinah. Deželni odbor bi moral biti vsaj v Ajdovščini, ne pa na Dunaju. — V Gori:i je ostal od deželnega odbora samo še prvi uradni sluga Carli. — Slov. kavarno »Central- na Travniku vodi vdova kavarnarja Pečeakota in znani gostje, ki vztrajajo v mestu, sc počutijo tam prav domači, kakor vedno. — Te dni smo čitali, da se je deželni glavar pobrigal za to, da morejo dobiti ljudje svoje stvari iz Gorice. To je prav in umestno pa tudi zadnji čas, kajti preobilo mobilij so pokončali italijanski izstrelki in ruševine, mnogo jih uničuje dež, ki pada skozi strehe v stanovanja, skozi dol do kleti, katere so časih pod vodo. Kdor hoče pobrati svojo robo, naj se podviza, ker tudi pred tatovi ni varna. Goriške oblasti in železnica pojdejo gotovo na roko vsakemu, kakor pomagajo že sedaj oblasti trgovcem in podjetnikom, ki p riva ž a jo in odvažajo svoje blago. — V Gorici se je bilo osnovalo pred par leti društvo »Narodni muzej«, ki je nabiralo razne starine in jih tudi obilo nabralo. Kakor čujemo, je spravljen »Narodni muzej« v Gregorčičevem domu. Ako je mogoče te reči spraviti iz mesta na varno, naj se to zgodi; škoda bi bilo, da bi granata ali požar uničil lepo zbirko goriških narodnih starin! — V Gorici vztraja tudi še admiral baron pl. Spaun. bivši poveljnik naše mornarice. Baron Spaun ima na Korzu jako lepo vilo. Izjavlja, da mu bivanje v Gorici nudi vsaj nekaj izpremembe. Baron Snaun šteje sedaj okoli 80 let. — Slovenski Narod- je omenil v opisu občine Vrtojbe pri Gorici, da je Gospodarska zadruga organizirala prodajo krompirja, ki daje bližnji okolici goriškega mesta tako lepe dohodke. Spominjamo se pri tem, kako dobro se je godilo pošiljalcem krompirja iz Italije v Nemčijo. Avstrija in Nemčija sta ustrezali Italiji v vsem, posebno pa v uvozu raznega blaga, tako tudi glede krompirja. Naš pridelovalec krompirja v goriški okolici je imel več stroškov pri pošiljatvi v Nemčijo, kakor pa Italijan, ki je poslal krompir iz Italije skozi Avstrijo v Nemčijo. Tako se je šlo Italijanom na roko. često v škodo domačega kmeta, tisti Barzilai pa brblja po Italiji, da sta Avstrija in Nemčija izkoriščali Italijo gospodarsko! V Sežani je umrla gospa Marija vdova Bekar. (Francinka), v starosti 76 let. Obrt noti me t na razstava v Trstu. Dne 29. t. m. se otvori v Trstu obrtnoumetna razstava na inicijativo za,roda za pospeševanje male obrti. 20 odstotkov dobička dobi Rdeči križ. Malf Lošinj. Pred par dnevi so razvili v prostorih tukajšnjih stezo-slednikov novo zastavo, katero je izročil četi okrajni komisar pl, Lund po primernem nagovoru. Mestni župnik Bonefačič je blagoslovil zastavo. četa je zapela avstrijsko in nemško narodno himno. Dnevne vesti. — Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v posebni avdijenci. Popoldne se je vršil ministrski svet, ki se je pečal z aprovizačnim vprašanjem. — Nemški finančni minister Helfferich pride tekom prihodnjih dni na Dunaj na konference financi-jalnega značaja, zlasti na posvetovanje v valutnih razmerah. — General Boroevič častni občan obmejne slovenske občine. Občina Čeršak pri Št. IIju nad Mariborom je imenovala generala Boro-eviča za svojega Častnega občana. — V spomin dr. Stanku Ster-gerju. Z Dolenjskega. Kako bi vas zval vesele ure v družbi rojakov na vseučilišču! Bili smo na Dunaju majhna familija, osredotočena v »Sloveniji«, ki so jo zasnovali pl. Šuklje, Leveč in drugi starejši. Familija večinoma bolj revnih, po večjem pa veselih, razposajenih mlade-ničev, ki so dejali: carpe diem, bodi vesel, dokler živiš, dasi ti daje hrano zadnje dni meseca »hotel Moritz« enkrat na dan za 13 kr, obstoječo iz safalade s čebulo, kisom, oljem in kosčekom kruha in še to včasih na puf! — V »Sloveniji« smo se shajali: kraj zborovanja ni bil stalen. Šuklje, predsednik, ki je znal debate voditi, živahne delati, vedel mlajše izzivati, da mu nasprotujejo in tako čvrstijo svojo dialektiko. In tu so se oglašali: Škofic, Skerlj, Polec in mlajši. Tavčar s svojim brilantnim govorniškim ognjem in oglašal kongenijalni Detela s svojim ljubeznivim humorjem in drugi. In ko je končala časih burna debata o kakem predmetu, ie zapel zbor naših pevcev pesmi naših boljših skladateljev, na tudi pesem najboljšega, skladatelja naroda samega. In zbore, če-tverospeve je vodil Kocijančič ali Gross - Goričan - štajerski Slovenec, dva izborna poznavatelja duha slov. pesmi in iz teb zborov je liubo donel Ferijančičev lirični bariton in se ie čul prekrasen tenor Rusa. bas Čadeža in so sodelovali drugi dobri pevci, med mirni pa posebno Stanko Sterger kot prvi ali drugi tenor. In nastopil je kvartet najboljših: Rus. Sterger. Ferr'ančič, čadež. Tedaj smo imeli našo »andofit«, tedaj smo praznovali praznike bratoljubja. tedaj smo. če je bilo zborovanje v prvih drsevih meseca, včasih bili tako veseli, da je kdo vzkliknil: ver-kaufts mein Gvvand. icb fabr in Himmel. kakor vzklikne Dunajčan v trenotku največje sreče. In tedaj smo šli ven v kako gostilno in lepo kakor more peti le Slovenec v tuiini, so zapeli naši izborni revci in Du-naičani so pazno poslušali, ploskali ter vpraševali, od kod da smo doma in prosili, da še kai za.nojemo. Ker smo nemški iezik mehkeie govorili. Mizo tako. kakor ea govorijo Dunaj-čani in ker smo bili vesele narave, smo bili Dunaičanom priljubljeni. Vs^T smo tudi -ahko dobili nri njih kake službe. In v teh l^nih urah bratoliubia je bil Stanko Sterger, ki je nedavno v iMariborn umrl. najve-seleiši — naša ljuhezniiva dušica, ki je marsikateremu čelo razvedril, ko ni ve^^l. kje in kai bo jedel prihodnji dan. Koliko je vredna vesela narava v družbi, rlovtmen simnatičen mlad človek in ki ie še tako leno znal zaneti tudi kako narodno nesem! — Stanko Sterger je zrastel v najlepšem kraut Dolenjske pod Tolstim T"rhom. Bogata je tam okoli zemlja, £t. Jernej je blizo. Vse se pridela na niei. kar zahteva najopulentnejša kuhinja in jedilna miza: predobro vino ra*te tam. ki ne vnilania preveč, ki dHa veselo razpoloženje. Tn v ozadiu gozdovi Gorijancev, nred njimi krasna ravnina 7 hogateišimi vasmi in dalje tam vinski vrhovi Bel** cerkve. Rake, Bučke, Kum na in Lisca kot varuha te lepe krške doline! Stanko Sterger se je lahko učil in tedaj je tudi lahko veselo preživHal svoje počitnice. Tn to veselost, katero mu ie dal milic, v katerem je vzrastel. in lastna narava je prinesel na Dunai in ne vem katerega nas tedajnfh dunajskih slov. vse-učiHŠcnikov smrti s* bodo preostali tako ljubo spefTtfnjali, kakor ljubega dovtrnnega Stankota Stergerja. Solnčno svetlobo prinašal le on v družbo. In ta nam je bila tolt potrebna, ko smo bil! po večjem gmotno reveži in tudi marsikateri tak, k! ni vedel, kfe bo spal drugo noč in jedel Va? toplejr* drugi dan. V lep svoj kraj na Dolenjskem prišel je dr. Stanko Sterger vsako leto. In tedaj so ofiveli spomini na vesele ure, ki so lih Sterger je vi fantle — dva me-dicinca ljudem prmravlla. V zdajšnjem neveselem času nam stopa nred oči vesela narava Stergerieva še živejše, spominja nas starejše njegove vrstnike mladostnih dni na vseučilišču. Tiho zdaj spava ta naš ljubi rojak; bog zna, če so mu zapeli ob grobu in dobro zapeli, kakor je zaslužil? Nam, ki smo bili ž njim na univerzi, pa prihaja v spomin pesem, ki nam je božala srce v daljni tujini, nam zbujala domotožje, katero so peli tako ljubo naši tedanji pevci: »Al* na tujem tudi, zvezda me poznaš, — ko na mene doli, ko doma miglaš, — zgodnja zbujevalka, dne oznanevalka, aF me še poznaš — al' me še poznaš? — Prostovoljni strelci iz Savinjske doline se iskreno zahvaljujejo blagim Mozirčanom, ki so se nas spominjali z novoletnimi darili. Posebno se zahvaljujemo vlc. gospej Ledinekovi, kakor tudi gdč. Trogerjevi za skrb in trud, ki ste ga imeli z nami, nadalje vsem drugim dobrotnim srcem iz Mozirja, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo in človekoljubnostjo vsaj malo olajšali težave vojne. Vaš trud vam hočemo poplačati s tem, da se bomo vedno pogumno in neustrašeno borili proti sovražniku ter s svojimi čini pokazali, da smo vredni sinovi krasne Savinjske doline. V srcu čutimo globoko vdanost in hvaležnost do vas, ki se nas tako gorko spominjate v domovini. Vaša dobra dela, ki ste jih storili za nas, ostanejo vedno zapisana v naših srcih. — Za mozirske strelce: Vekoslav Mašilo. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ivan Dovžak iz Sempasa št. rji na Goriškem, Poroča, da je popolnoma zdrav. Njegov naslov je: Ivan Dovžak, voennoplennyj, Rusija, Penzenska gubemija, Narob-čat, Kazbek. — Kdor kaj ve o mojem sinu Štefanu K r o š i 1 j u, infanteristu pri 2t. polku, ki je bil 30. maja pozvan pod orožje v Maribor, naj mi blagovoli to sporočiti, ker že mesece nimam nobenega poročila o njem. — Štefan K r o š i 1 j, Steinklam bei Ra-benstein. Barakenlager 63. — Išče se g. Katarina S t o I f a iz Gorice, Via Scuole 6. Komur je kaj znano, kje se nahaja, se vljudno prosi, nai naznani na naslov: Martin z! n i d a r i č, Študentovska ulica št. 13, II. nadstropje, Ljubljana. — Darila. Mesto venca na krsto ranjkega g. Josipa Pleiweissa darovale in izročile so mestnemu magistratu v hiši stanujoče stranke svoto 56 K za uboge vdove padlih vojakov. Darovali so: tvrdka Souvan 10 K, tvrdka Mikusch 10 K, tvrdka Jagodic 10 K. Marija Kaps 6 K, L Sodnik 5 K. Ivan Vreček 4 K, Roza Beniger 3 K, Roza Medved 3 K, I. Hubmayer 2 K. neimenovan 2 K. neimenovana 1 K. Z istega povoda izročila je mestnemu magistratu za v vojni oslepelega vojaka 10 K gospa Marija pl. BIei\veiss Trsteniška. — Darilo. Gospod svetnik Trgovske in obrtne zbornice Jean Schrev v Ljubljani je daroval 1000 komadov cevk za smotke za namene vojne oskrbe in istotako 1000 komadov za Rdeči križ. — Namesto venca na krsto umrlemu tovarišu g. Alojziju Taškar so darovali skladiščni mojstri glavnega kolodvora v Ljubljani znesek 17 K za oslepele vojake. — Državna pomožna akcija v prid podjetjem tujskega prometa. Na inicijativo c. kr. ministrstva za javna dela uvedla se je v prid hotelskim podjetjem, ki so vsled vojnih razmer financijelno ogrožena, pomožna akcija. V izvedbo te akcije ustanovila se je pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani deželna komisija, katere naloga je posebno prepričati se o dopustnosti vloženih prošenj in jih predlagati imenovanemu ministrstvu v odločitev. Ta državna pomožna akcija omejila se bode samo na gotova, tujskemu prometu služeča hotelska podjetja. Načela pomožne akcije vpogleda jo interesentje lahko pri c. kr. deželni vladi (oddelek X.) v Ljubljani in pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Radovljici, Kamniku in Postojni. Primerno opremljene prošnje, ki so, kakor tudi njih priloge, podvržene postavnemu kolku, bi bilo vlagati na deželno komisijo za izvedbo državne pomožne akcije hotelskim podjetjem pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani do 15. februarja 1916. — Da se olajša sestava popolnoma primernih prošenj, nastavila bode deželna zveza za tujski promet zaupnike, ki bodo šli Interesentom na njih željo na roko. Imena teh zaupnikov se bodo v kratkem objavila. — Spored dobrodelnega koncerta, ki ga priredi »Glasbena Matica« v nedeljo, 16. januarja 1916 zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union na korist goriškim beguncem: 1. a) J. Michl: »...da jo ljubim«; b) A. Lajovic: »Pesem starca«; c) A. Lajovic: »Iskal sem svojih mladih dni«; pesmi poje gospod J. Rijavec. — 2. Vitezslav Novak: ^Pesmi zimske noči«, za klavir on. 30; a) »Pesem mesečne noči«, b) »Pessgi Yitepi6Jigiai».Q3L»] Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. Januarji 1910. H. fctev. božične noči«, č) »Pesem karnevalske noči«, igra gdčna. Dana Kobler-jeva. 3. a) L. van Beethoven ^AdelaJda^, b) E. S t a r y: »Pridi semitka!«, c) Josip Hatze: »Da sam bogat«, pesmi poje g. J. Rija-vec. — 4. a) G. Bizet: Arija iz opere »Carmen«, b) R. VVagner: Tekmovalni spev iz opere »Die Meister-singer von Niirnherg«, poje g. J. Ri-javec. 5. F. Liszt: Ogrska rapsodija št. 13, igra gdčna. Dana Kobler-jeva. 6. a) R. Leoncavallo: Arija iz opere ^Bajazzo«, b) J. Massenet: Arija iz opere »\Verther«. — Bohuslavov večer dne 15. t. m., t. j. v soboto ob S. zvečer. V praški »UnTan« piše gospa T. Čer-venkova: ^Franta Bohuslav, priljubljeni karakterni igralec smichovske-ga in drugih odrov, postaja znan tudi preko mej naše domovine. To ni lahko v njegovih letih, ker je mlad, toda odkar je prenehal biti udani, navdušeni in ljubeči svečenik gledališke muze, je postal junak. Resničen, bojujoč se in nikak gledališki junak. Toda bogovi so bili zavidni njegovi usodi, zavidni bolj kot kdaj preje ter so ga oropali vida. Bil je med prvimi Pra^ani, ki so pred dolgimi meseci z godbo, navdušenostjo in g:oriio odmarširali branit cesarja in dom. S tako ljubeznijo in s toliko navdušenostjo, kakor jo je naslikal Heine v svojih >Grenadirjitu. Hraber kot DOtomec Husitov, pogumen kot lev je tekel proti sovražniku. A tu je nrivršel strel, in tema je nastala okob' in okoli. To se je zgodilo baš na njegov roistni dan. Napo! mrtev je rMe^a! nekje ori VaHevem. In bil bi umrl. če bi bila umr'a tudi ljubezen do bližnjika. K sreči ni bilo tako. Nj -cov ravnate?* je dal sredstva in kolesi s°> tovariša pripeljali domov. Tn v vojaški bolnici zgoraj na Iirad-čimi ga je poifubila druga Muza na t-i^nrpvo visoko, bledo, inteligentno refo. Talila ^e mu ie izneverila. Poezij mu le dala tolažbo in mu je ponudit cd r vi'o. Iz igralca je postal pe'nik. Ce7o v inozemstvu ga slavo. < Dortmund^ Tagehlatt.« p°roča. da se i*e v dortmunrlsVem literarnem društvn prc*d*.?d*ik gorko ^pomini*nl na vojn? padlih članov. Nato ie fd& Fnnd^teinnva deklamirala neka! čeških nesmi. ki vm je avtor na voini zaradi strela oslepeli odlični igralec Fr. Bolu^lav. Pesmi so isko ugnia-le.« — Pobuslavu v spomin se vrši v soboto v .Mestnem domu koncert, na katerem ho napela ga. Be^ta T a v u rekov a . koncertna pevka, neka! BoliusIjivotBi nesmi ter zano-ie kvartet . d o v 9 t e v š i 15. i e b r u a r-ia 1910: 1. Kadar prodaja izdelovalec svinjsko slanino p r e -kupe u smo biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine: za namizno slanino (solieno ali nesoljeno) 618 K, za hrbtno slanino (soljeno ali neso-Ijeno) 6^9 K, za surovo slanino, soljeno. 608 K, za prekajeno :;urovo slanino 657 K, za prekajeno namizno slanino ffi°> K, za prekajeno hrbtno slanino 723 K, za neprekajeno slanino v kosih 639 K, za nrekaieno in pa-prlcirano slanino v kosih 687 K, za poparjeno slanino 687 K. za desertno slanino 756 K. 2. V nadrobni prodaji, to je, kadar se neposred-nje oddaja porabniku, bodisi da oddaja pridelovalec ali prekupec, sme znašati najvišja cena za 1 kg čiste teže naslednje navedenih vrst Sl :': ie in masti: za spuščeno mast (zabelo) 7 K 32 v, za nesptišče-r.o si i mast (salo, trebušno i ast) 7 K. za surovo slanino, solje-no cM nesoljeno 6 K 20 v, za namizno slanino, soljeno ali nesoljeno, 6 K 72 v. za hrbtno slanino, sobeno ali nesoljeno. 7 K 28 v, za prekajeno surovo slanino 7 K 16 v, za prekajeno namizno slanino 7 K 28 v, za prekajeno hrbtno slanino 7 K 88 v, za neprekajeno slanino v kosih 6 K 96 v, za prekajeno in papricirano slanino v kosih 7 K 48 v, za poparjeno slanino 7 K 48 v, za desertno slanino 8 K 24 v. — Nove cene za kruh. C. kr. Kranjska deželna vlada razglaša: Cena po določilih § 5. iz krušne moke izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 5 Z v i n a r j e v in onega s težo 490 gramov na 26 vina r j c v. Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevooddati kruh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev, — Stranke, ki so «vojčas naročile pri mestni aprovizaciji krompir, pa ga še niso dobile, naj se oglasijo prihodnje dni med uradnimi urami v mestnem tržnem uradu, nasproti mestne posredovalnice za delo in stanovanja. — Častno svetinjo za 40ietno zvesto službovanje sta dobila Fran M a v e c delavec v tiskarni Blasni-kovih naslednikov, in Pavel L o j k, mrliški ogleda v Št. Mihelu-Sto-pičah. — Obrtno gibanje meseca decembra 1915 v Ljubljani. Meseca decembra je v Ljubljani priglasilo svojo obrt 11, od glasilo pa 12 obratov. Priglasili so: Ivana Oerstner, Dunajska cesta 2, prevažanje oseb z omnibusom, restavracija, hotel in kavarna. Alojzija Pieško, Hrenova ulica 12, trgovina s kurivom. Terezija Roth, Fotografski obrt. Zaloška cesta 10. Marija Fužina, Spod. Šiška 10, prodaja živil, slaščic, sadja in sodaviee v zaprtih steklenicah. Marija Po?ack, Mestni trg 9, trgovina z izdelano moško obleko. Amalija Zorčič, Kolodvorska ulica S, trgovina z mešanim blagom. Ivan Zor-man. Prečna alica 4, mizarski obrt. Rikard Adamič, Ellzabetna cesta 8, trgovska agentura in komisijska trgovina. Miha Pangrc, Radecke a cesta 2. posredovani* pri nakupu in prodaji živine. Odglasili so: Josipina Gnesda. Punuiska cesta 2. prevažanje oseb z otnnibus m, restavracija, hotel in kavarna. Brata Pollak. Dunajska ces'a IS. trgovina z žitom. Ljudmila Kcscbier. Spodnja Šiška 166. trgovina z mešanhn blagom in žganjem v zaprt:h steklenicah. Marija Zupančič, Kolodvorska ulica S in 32. trgovina z mešanim blagom. Josip Papler. Na mivki 4. prodaja drv in premoga. Matej Orehek. Kolodvorska ulica 26. mala trgovina s srebrnimi urami in verižicami Matija PleŠko. Hrenova ulica 12, trgovina s kurivom. Karol Leon \\on-dra. Pred igriščem 2, trgovska agentura in komisijska trgovina. Marija Bradaška. Slomškova ulica 3 in Linganeva alica 1. trgovina z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, slaščicami, jajci, medom in limonami, ter Ivana Senk, Rcsljeva cesta 24, prodaja kruha. Št. Juri ob Južni železnic:, (t Rudolf Dobo višek.) Dne 1. t. m. na Novega leta dan, je umrl v našem trgu eden naimarkantnejših naših mož. posestnik in gostilničar gosp. Rudolf Do no višek. Ro^en leta 1860. na Kaizlerjevcm kot sin posestnika in gostilničarja, je v mla-deniški dobi obe obrti prevzel in z razumnim gospodarstvom še bolj utrdil in razširil. Po ženitvi z vdovo gospo Breznikovo je priženil še eno posestvo in gostilno. Kot skrben in delaven gospodar s: je pridobil lepo premoženje, katero je zaoustil sinu edincu, gosp. Rudolfu Pohivšku, juristu, sedaj c. kr. poročniku v rezervi. Pošten narodnjak, kakor jih je malo najti, je stalno podpira! razna društva, med temi osobito dijaško kuhinjo v Celju, domačega Sokola, Ciril-Metodovo družbo itd. JeMcfl značaj — se je ravnal povs J neustrašeno po svojem preprK. njn, in nikdar ni uklonil glave vkl i grožnjam in vkljub škodi. To m :e naklonilo marsikakega prijate' i, pa tudi marsikako bridko uro, < sobi to v poslednjem času. V razvoju našega trga je rajni Rudolf po svoji trezni prevdarnesti mnogo pomenil. Kakor je znal pokojnik pojmovati resnost življenja, tako je na drugI strani marsikdo imel priliko se naslajati ob njegovi naravni šaljivosti, osobito dokler je bil pokojnik še pri boljšem zdravju. Zadnje čase je :;e par let bolehal, zadnje dni pa vidno hiral, v nemali strah niegovim prijateljem. Na Božič je bil še vesel v veseli družbi, na Štefanovo je legel. Bridki so mu bili zadnji trenotki življenja, a umri je tudi cbdan od množice dobrih prijateljev, in kate ie bil priiiublien, je pokazalo naravnost velikansko spremstvo pri pogreb*. Nepozablien nam ostane pokojnik kot prijatelj, kot Človek, kot značaj. Mirno počivaj, dragi Rudolf, v domači zemlji! Iz Ljutomera nam piŠfjo: Minuli mesec smo spremili k zadnjemu počitku enega naših najboljših, gospoda Ivana Kryla, učitelja tukajšnje realke. Rojen je bil dragi pokojnik leta 1842. v Naklu na Morav-skem, bil leta 1869. nastavljen kot asistent na realki v Brnu ter prišel na našo komunalno realko kot učitelj 15. decembra 1870. Čuden slučaj, da je umrl ravno 15. decembra, torej po preteku polnih 45 let svojega nlo-donosnega delovanja v naših vrstah. Kljub lepi starosti 74. let. rečemo, da nas je zapustil prezgodaj,kcr se je ločil od nas ravno v teh resnih, u sode-polnih časih, a nimamo za nj*ga nadomestila. Pogrešala bodo ga težko vsa naša društva, katerih zvest član in neumoren delavec je bil do svoje smrti. Bil jc ustanovnik, večleten predsednik, nazadnje blagajnik in častni član »Učiteljskega društva« za ljutomerski okraj, za katerega je skrbe! kakor skrben oče za svojega otroka. Kljub visoki starosti in bo-lehnosti ni zamudil nobenega zborovanja, vendar je zahajal v učiteljsko družbo ter na podlagi svojih dolgoletnih izkustev bodril nas k vztrajnemu in složnemu delu za prospeh šolstva in učiteljskega stanu. Čudili smo se, da mož ni zaostal niti malo za duhom časa ter stopal vedno v prvih vrstah v borbi za zboljšanje stanovskega položaja, v borbi posebno za gospodarski, kulturni napredek našega naroda. Tako si je za-sigural trajen časten spomin ne le v učiteljskih krogih, ampak sploh med tukajšnjim prebivalstvom, kar je po-svedočil tudi njegov sprevod, katerega so se udeležili zastopniki vseh uradov, na čelu njim c. kr. okrajni glavar in številno občinstvo iz trga in okolice. Gospod Kryl je bil usta-novnik in do smrti blagajnik naše >Čitalnice , ustanovnik in vesten delavec v »Okrajni posojilnici«, ustanovnik in večleten blagajnik v > Kmetski podružnici*, šolski ogleda in blagajnik krajnega šolskega sveta. Povsod so mu zaupali najbolj odgovorna mesta in on se ni ustrašil nobenega truda, vedno je vestno opravljal dano mu nalogo.Ker je imel toliko dela izven šole. bi mislili, da je zanemarjal to. Nikakor ne, ampak bil je tudi tukaj vzgled vestnosti in natančnosti v izvrševanju svojega poklica. Ko je vsled bolehnosti moral letos prositi za vpokojenje, bil je ves žalosten, zat rjujoc, da brez šole ne bo imgel dolgo živeti. Trdil je, da je najlepše ure svojega življenja prebil tam v tisti sobici med v pouk in vzgojo izročeno mu mladino. Tako značnjen in nesebično delaven mož, kakor je bil naš ljubi pokojnik, nima nadomestila. Da je mnfgokrat žel ncT:valcžnost za ves svoj trud, ga ni motilo, da bi ne vztrajat pri delu, da bi ne šel po natančno si začrtani poti. Vsled njegovih čednosti ga je vse snoStovalo in to mu je bito edino plačilo. Niso njegovih prsi dičili zlati križci, ne zlate kolajne, tega mu ni bilo treba, ker dičilo ga je zlato srce in kristalno čist značaj. Uverjen sem, da ga ohranijo vsi trajno v častnem spominu in sad njegovega truda bodo uživali tudi poznejši rodovi. Saborska nadomestna volitev na Hrvatskem. Včeraj 11. t. m. se je vršila v okraju Nova Gradiška nadomestna volitev za anulirani saborski mandat drja. Hinkoviča. Izvoljen je bil brez protikandidata pravaš dr. Pazman. Kino »Ideal« je predvajal včeraj krasen nordiški spored. Izvanredno napeta in globoko pretresljiva Nor-disk-drama, katera se mora že zaradi krasne opreme omeniti, je »Krinka pade«. — Glavno vlogo ima znana Elza Frohlich. — Mnogo zanimanja je vzbudil prvi film serie Dorrit Weixler »Micika iz mlekarne-. Ta tridejanska veseloigra je napi .vila slavnemu občinstvu veliko smeha. Ta izboren spored spopol-mrie najnovejši »Me^strov teden« in e predvaja do četrtka dne 13. januarja. V Trstu dobro znana 52!etna Je-ra Pcternel iz Kranjske gore, katero so poslali pred kratkim v pristojno občino po odgonu, je prišla v Ljubljano, je jedla in pila in prenočila v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Drugo jutro je izginila. Zvečer je hote-a vkrasti v hiši št. 19 na Št. Pete rs k i cesti nekaj perila, ali bila je pri tem zasačena in izročena sodišču. Radi tatvine je bila kaznovana žc večkrat. Zamenjan zavoj. Na železnični progi Ljubliana-Jesenice med postajami Medvode-Radovijica jc bil na jutranjem vlaku dne 3. prosinca t. 1. zamenjan neki zavoj. Zamenjani zavoj se proti povračilu pravega dobi na c. kr. okrajni sodniji v Radovljici. Neka begunka iz Kanala, sedaj bivajoča v Stari Loki št. 26. je zgubila na večer 8. t. m. od Židovske ulice do glavnega kolodvora moš-njiček z izdatno svoto denarja. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Razne stvarL * Brat prejinlcga Ptpeta P*- ja X., Angelo Sar to. Je umrlv starosti 79 let. * Milijonska dedičh*. V Beroli-nu je pred kratkim umrl trgovec Viljem Ehroke, ki je »voje več milijonov znašajoče premotate zapustil mestu Berolinu. * Mladi zločinci. Budimpeštanska policija je aretovala 12 dečkov, starih od 9 do 15 let, ki so kradli po mestu kakor srake. Pri zaslišanju so priznali, da so izvršili 40 vlomov. * Zgoreli so na Nilu štirje parniki Cookove družbe in še civa druga parnika. Škode je 10 milijonov kron. Kdo je zanetil ogenj, ni povedano v poročilih. * Umor ha samomor. Uradni sluga v Gabloncu na Češkem Habe-nlchts je iz ljubosumnosti ustrelil natakarico Ivanko Groger, potem pa se vrgel pod železniški vlak, ki ga je seveda raztrgal. * Zaplenjene češke pesmi. Deželno kot praško sodišče je prepovedalo razširjanje neperijodične, v rel-vanih izdanih tiskovir, ki obsegajo 37 znanih čeških pesmi, med njimi baje tudi pesem »Hej Slovani«. * Eden urednikov londonske »Times« je bil v Pruntutu v Švici aretovan. Ta urednik se zove Camp-bele in je že nekaj časa žive! v Švici. Aretovati ga je dala švicarska vojaška oblast, a iz kakega vzroka, ni znano. * Povrptek sarajevskih evaku-irancev. Te dni pridejo v Sarajevo zadnji trije transporti svoj čas evakuiranih prebivalcev. Povračevanje prebivalstva v Sarajevo traja že več kakor dva m esc ca. Fvaku;ranih jc bilo vsega skupaj kakih 30.000 prebivalcev. * Vihar na Dunam. Včcrai ie bil na Dunaju velik vihar. Pazhil je mnogo šip in odbil tn in tamkaj od streh. Vikar je pa zahteval še drugih žrtev. Fna oseba, a^leten Jos. Z\vie-ker je bila ubita, kakih 100 oseb pa je bilo težko poškodovanih. Znano menažeriio Kludskv je vihar povsem podrl. * OdkJoniena cd'*kov2n;a. Bavarski krali je ustanovil nov red in ga je podelil tudi nekaterim zaslužnim soeiialnim demokratom. Mona-kovsko clasilo te strar»Ve pravi, da bodo odlikovana, priznavajoč no-polnoma dobrohotni namen oblikovanja z vljudno zahvalo odklonili podelieni jim redove, ker smatraio delo za iavni b'n^or za svoio dolžnost, ki jo ie v izrednih časih prav zaradi nje same čim najbolje izpolnjevati. * Draženje papirja. Na Dunaju je bilo zborovanje založnikov časopisov, ki se je posvetovalo, kako od-pomagati pomanjkanju panirja in vednemu draženju. Zastopnik čeških in nemških časopisov iz Prage, poslanec Nemec, je ostro ožigosal postopanje papirnic in pojasnil, da vladajo na Nemškem dosii boljše raz-meie, kakor pri nas. Zastopnik papirnic se ie sicer nekaj izgovarjal, a zborovanje je spoznalo, da so njegovi izgovori piškavi in je sklenilo storiti vse, kar je mogoče, da se ustavi povsem neopravičeno draženje papirja. * Parižanka, vredna tri velblo- de. V pariško vojaško bolnico je prišla odlična dama, ki je razdeljevala ranjencem darila. Naletela je tudi na zamorskega ranienca. Ta ji je rekel: Ti si res presrčna in lepa deklica. Dama: Saj nisem deklica; omožena sem in imam otroke. Zamorec: To nič ne dene. Prav presrčna si! Tri velblode si vredna. Dama se je čudila tej cenitvi, a strežnica ji je stvar hitro pojasnila: Zamorci cenijo vsako stvar na ta način, da povedo, koliko velblodov bi zanjo dali. Vi ste lahko prav zadovoljni, kajti meni in mojim tovarišicam ie rekel ta mož, da je vsaka izmed nas vredna le enega velbloda. * Izgredi stavkuiočih delavcev. Reuteriev biro javlja iz Nouega Yorka 8. t. m. V jeklarni v East Yonngsto\vnu v Ameriki so stavku-joči delavci vžgali Šest skupin poslopij in jih vplenili. Tri osebe so bile ubite, 19 jih je bilo ranjenih, da bi ti delavci ne prišli v drug mestni del, je bil tja vodeči most vžgan. Vojaštvo je prišlo v soboto zjutraf. Delavci so ugrabili 500 funtov smodnika, so razstrelili več" poslopij in grozili, da razdenejo tudi zasebne hiše. Odnesli so potem mnogo žganja in se opijanili. Mnogo oseb je bilo areto-vanih. — Trije polki so zasedli East Jonngsto\vn in druge industrijalnc kraje. Bilo je zopet nekaj malih izgredov. Dne 8. storjena škoda se ceni na en milijon dolarjev. * Kdo Je povzročil italijansko vojno? V Sieni v Italiji izhaja list »La Scintilla«, ki poroča to-le: »Pred kratkim je prišel v naše uredništvo duhovnik, ki službuje v neki vasi v provinci Siena in je pripovedoval ves razburjen, da mu njegovi sicer vrli kmetje strežejo po življenju, čeprav ne ve, kaj bi bil zagrešil. Kmetje da so prepričani in vedno ponavljajo, da je on v družbi z nekim drugim gospodom in lekarnarjem storil vse, da je spravil Italiji vojno na vrat. Dalje zatrjujejo kmetje, da je Salandra odgovoril na neko tega duhovnika, s katerim spodbujalo Salandro k napovedi vojne, naj bo le brez skrbi, ker vsa stvar je v najboljšem tiru. Zato je za te ljudi jasno, da so vojno povzročili ta duhovnik, lekarnar in Še neki drugi gospod.<: Priobčilo tega lista je po-natisnil tudi »Avanti«. Priobčilo priča zadostno o italijanski kulturi in onvki, priča pa tudi o tem, kako je itahiansko ljudstvo proti vojni razpoloženo. pismo se je li voj- arila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Rdeči križ: Omizje pri Rpži v Ljubljani 50 K kot presežek za venec pokojnemu g. Josipu Pleiweissu. Za mestne invalide: Ig. in Antonija Lotrič v Ljubljani 10 K povodom svoje srebrne poroke. Za Zavod za v vojni oslepele voiake: Albert Vodnik, posestnik in gostilničar iz Podutika 20 K v spomin nenozabnega zastopnika kmetov g. Fr. Povšeta, in »Mlekarna« v Logatcu 40 K mesto venca nepozabnemu g. Fr. Povšetu. Skupaj 60 K Srčna hvala! Pri objavi darovalcev se je vrinila pomota. Josip Fon, državni poslanec, ie daroval »Posredovalnici za goriške begunce« 100 kron in ne 50 kron. Vmlnv list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. Naj bolj Se koz m. S Izdeluje O. Sevdl Stritarjeva oca 7. fiemlk dr. ina. Hlrsch, Oloatne. Ke- mično-tehnična preiskava ie izpričala, da je „SeydUn" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Potrta neizmerne žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je najino nad vse ljubljeno, nepozabno dete Ljudmila Medved dne 6. t. m. po kratki bolezni izdihnila svoje mlado življenje v dobi 3 mesecev, ter za vedno zatisnila svoje oči. 150 Franjo Medved, e. kr. finančni nadp. v Pulju, oče. — Ivanka Medved, Zreče pri Konjicah, mati. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam do51i povodom smrti našega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Josi3?£9L Beliča izrekamo tem potom na5o najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi č. očetom frančiškanom, preblagorodnemu g. dr. Ivanu Tavčarju, županu ljubljanskemu za česčeče spremstvo pri pogrebu, c. in kr. glavnemu vojnopoštnemu uradu, gg. častnikom vojaške avtokolonc, gg. tovarišem pokojnika za korporativno udeležbo pri sprevodu, gg. pevcem *a ganljive žalostinke ob hiši in grobu, vsem darovateljem krasnih vencev in lopkov, ter sploh vsem, ki so spremili prezgodaj umrlega na njega zadnji potL V LJUBLJANI, dne 11. januarja 1916. 8. itev. .siOViiNSKJ NAROO% dne 12. januarja 1916. Stran 5. Kapi m li 1 š a v prometni ulici ▼ Ljubljani. 105 Ponudbe pod „Hlia 105" do 20. t. m. na upravn. »Slov. Naroda«. lovom sobo ta stalno (ali pol tedna) ali bolj§o spalnico išče v mestu ali ▼ okolici pri družini, kjer se govori tudi nemško, inteligenten gospod. — Ponudbe na uoravn. »Slov. Naroda« pod „Rodbina 15111. 151 £jb$eli;ent Mahrove trgovske šole, vojaščine prost, lite ■Mil, 153 Ponudbe pod „▼ str a)«. 153" na upravn. »Slov. Naroda«. oteretio Pouk v slikaju i rinili prodajalko zmožno slovenskega in nemlk. jezika. Ponudbe na J. V. KOCKU ■ Skollaloka. 102 mmmm Ponudbe na apravn »Slov. Naroda« pod „arhitekt 156". 156 1 Pr^aTka" MflRUfflktUrlSt! izvežbana v manufakturi j i in zalogi čevljev, vešča hrvatskega, nemškega, laJkrga in nekoliko t grškega jezika, teli dobiti službo. 149 Naslov pove upravništvo »Slov. Jsaroda«. jpf^ Sprejme se deber : fiiili sofe Plača po dogovoru, vstop takoj Ponudbe na Delniško pivovarno Laški trg, Štajersko. 152 22 let star, zmožen tudi v galanteriji in konfekciji želi s 1. ali 15. februarjem mesto izpremeniti Najraje sprejmem mesto potnika. Cenjen* dopise z navedbo plače pod MaonlaktarUt 40 na upravništvo aSiov. Narod*. 40 KontoTIst ve§Č hrvaškega, slovenskega in nem- i šktga jezika, knjigovodstva in steno- grafije, teli premeni ti službe. Gre tudi na deželo. 44 j Cenj. vprašanja na upravn. »Slov. j Naroda« pod „VesfelOSt 44". JŠčem pridno, neomadeyevano vestno in skrbno gospodinjo, ki 01 52 uoaia gospodinjiti na velikem posestvu. Želim, da se rajume tudi neJeaj o trgovini. S*ar05t 30 do 45 let. &iača po dogovoru. A(oyitev ni ijkOu-če na. — Pismene ponudbe naj se naslove na uoraun, tS^ov' Naroda" pod „Poštenost/53.'. 53 hiša ali vila v MlftlBl LJubljane. Ponudbe s ceno pod flF. 10/99" j na upravn. »Slov. Naroda«. 9w Dve sobi • kuhinjo, lica mirna stranka brez otrok. , Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod ; „stranka brei otrok 113". 113 I ■V Prodajo so m dve moški koles! in mal pes. 148 Pollaaaka cesta 94, II. nadstr. Učenka ali tudi že lzučena, pridna z dobrimi spričevali, •o aprojmo brexoskrbe v modno trgovino v Ljubljani. 84 Pismene ponudbe pod „LJnblfana '84" naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda". nr se sprejmeta v trgovino mešanega blaga. Franlo Poterkovita i Hi. 8« do^ro izurjeno, i* dežele, in : krepkega dečka : iz poštene hiše spregate večja tvrdka na Dolenjskem. Ponudbe pod f,prodaj alke 21" na upravn. »Slov. Naroda«. 21 500 Kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obiisčascl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Bia balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, o lončki SL 2-50, 6 lončkov k 4.90. Semenj,. osice (Sassa) I Postfaca 12 22, C grano. 184 J vsake vrste (posekan ali stoječ), tudi cele gozde se kapi po visoki ceni. 147 Ponudbe z navedbo cene na nprav. „Siov. Naroda" pod nles 147". Gonoktein. 3 Najnovejše izkušeno sredstvo proti akutnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) belemu toku, cystitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t d. Brez vbrizgavanja. O Gonokteinu piše: .Časopis Če ških zdravnikov leta 1912. štev. 14" Eno izmed mnogih sredstev, ki ga lahko toplo piiporočamo v resnični praksi je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredstva. Gonoktein ovira s svojim bakcerid-nim delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu sečne cevi, kakor tudi pojave komplikacij. V slučajih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tudi vodo, ter nismo opazili niti najman-ših sledov draženja ledvic, a bolniki se nikoli niso pritoževali, da jih boli na lumbalm strani. Dobro spričevalo temu antigonoro-iku daje tudi okolnost, da so bolniki, opazivši, kako je sobolnikom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat Zahtevajte literaturo in prospekt Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5 —. Ljubljana: Lekarna „Trnkoxcy« Zagreb : Lek rna „Salvator" S. Mit-telbach, Jelaćićev trg. Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij .HERA* Praga-Vršorice 552. Doiavalelj vojnega ministrstva in Vojno-zdravstvenegs sdruienja. I sprejme tvrdka Horvath & Loibner trgovina s špecerijskim, kole« nijalnim blagom in s semeni Celje. z mešanim blagom, z dobrim prometom, v lepem kraju, kjer se več cest križa, se pod ugodnimi pogoji z 1. marcem ali z aprilom z vsem obstoječim ds v najem« Pojasnila in pogoje dsje IVAN 3AZBOHŠGS, v Sznartnem pri Litiji. 31 Samostalna, trgovsko Izobražena 9 59 Prima ohranijivo ptujsko C G od 20 kg naprej kakor tudi izvrstno mariborsko staro 155 belo VINO letine 1914 ne pod 600 litrov v posojenem sod:u prsda zelo poceni KAREL SASIA, Maribor. Izurjenega kletarja dalje sodarskega pomočnika ali učenca in 2 kletarska delavca ter kočijaža (vsi vojaštva prosti) sprejme "lakoj tvrdka M. Rosner & Co.f, Spod. Šiška poleg pivovarne „UNI0N". | obeh dežeinih jezikov zmožna, želi mesta v kaki večji trgovini mešanega blaga ali prevzame kako filijalko. Zmožna je tudi večje kavcije. Ponudbe pod „TrgO^ka/Tl11 na upr. >S!. Nar.« v Kolodvorski ulici z 2 izložbenima oknoma &ST se odda takoj. ~£*??5 (Prej je bila piiarna »Bremen-Ameri -a.) Vpraša se pri fotografu Rovšdk. 48 Prvovistna trgvjvsko izobražena tik ^ot voditeljica trgovine, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju, se sprejme v trajno službo. 90 Spi'ente ts * utra Ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda' pod kavcija 90"a Zahvala. «S i f mmt t'- Za obile dokaze iskreneera sočutja, ki so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega ožeta, tasta? deda, brata in strica, gospoda c. kr. k inercijalnega svetnika Frana Sal. Povšeta izrekamo tem potom vsem prisrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo Presvitlemu knezoSkofu gospodu dr. Antonu lion. Jegl<ču, ki je blagopokojnika blagoslovil in spremil do zadnjega počitka, nadalje njegovemu spremstvu in vsi prečastiti duhovščini, ki so počastili rajnega na zadnji poti. Naj blagovolijo sprejet našo pnsrčno zahvalo za izkazano zadnjo čast gg. Njega ekseelenca deželni predsednik baron Teodor Schwarz, c. kr. dvorni svetnik grof Rudolf Chorinsky, deželna odbornika monsignor dr. Evgen Lampe in dr. Vladislav Pegan, namestnik deželnega glavarja baron Lichtenberg, gg. državni in deželni poslanci, c. in kr. stac. poveljnik pl. Kleinschrott, c. in kr. polkovnik vitez pl. Pogačnik, c. in kr. podpolkovnik Rudolf Jeglič, c. in kr. major Kramaršič in vsi drugi gg. voj. dostojanstveniki, ravnatelj dež. uradov g. Mat. Zamida z dež. uradniki, podžupan dr. Karel Triller z mest. obč. svetniki in mest. uradniki, ces. svetnik Gust. Pire z uradniki c kr. kmet. družbe, c. kr. dvorni svetniki gg. Levičnik, Kliment, vitez pl. Laschan, vitez pL Kaltenegger, Rubia, dr. Zupane, Pajk, Polec, Hubad itd. ter vsi gg. predstojniki in uradniki raznih zavodov. Osobito smo hvaležni gg. monsignorju dr. Evge.nu Lampetu in pro£ Evgenu Jarcu za vznesene poslovilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za ▼ resnici ganlj1vo petje, vsem darovalcem tako obilnih in prekrasnih vencev ter vsem onim, ki ao prihiteli od blizu in daleč in spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku. — Končno si štejemo v sveto dolžnost, da izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo gosp. železn. uradniku V iktorju Adamiču in gosp. mest. uradniku Jvanu Završanu za toliko ljubeznjivo in požrtvovalno pomoč našemu blagemu, nepozabnemu rajnemu v njegovih zadnjih trenotkih. Bog jima povrni! v. ■ Svi: LJUBIVAdne 11. januarja 1916. ^0 Globoko žalujoči ostalL Stran 6. ■ .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. januarja 191«. 8. štev Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani M Delniška glavnica 8,000.000 kron. ■• 8 ^ a-«2a—> —,2 —. — —. — Jt JL —. -a - - - --- Stritarjeva ulica štev. 2 Rezervni fondi okroglo 1,000.OOO kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po 4^%l2°lo iistih. m loterije, i« ni Priporoča nakup srečk za 2. razred V. c kr« avstrijske r dCs~e£VaaiaaJo za v; srn i-a«»-«dl U* aaa a S« fasaesm Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: Cena za »/i srećko K 40-, 5 srećke K 10«-, V. srećke k 10*-, »/a srećke K S Cene za novo vstopi vse igralce: ■ i/i srećka S 80-—, 1 h srećke K 40--, »/4 srećke k ao-—, Vs srećke k I0--» 20 o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Nakazila vojnim vfetnikom v vseh državah, izvrše eio se točno in naikulantnefe. ksport žepnih električnih svetlljk in boterlj R. 9. HREB8R, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. Z1|Z3. A. & E. SKABERNE V. Ljubljana, Mestni trg 10 specijalno trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor s Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz solne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefiria, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. ■ r Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča s^ojo bogato zalogo Irezpafiii knrzi \i lezenje v hiši. Pisalni strofi fletilni stroji i •#n# vseh velikosti * o n umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. i. obcinstn. to se nahaja njegov 132 cvetlični salon samo pod iratičo štev. 2. poleg Čevljarskega mostu. Veilka n\m sol vencev. zdeiovaale Šopkov, vencev, trakov itd Zunanja naročila točno. Doktor juris i£če v svrho priučitve angleškega jezika mlado damo kot družabaico pod ugodnimi pogoji. 109 Takojšnje ponudbe pod „Čast* nik 109" na uprav n »Slov. Naro* a«. Najboljša in najzdravejSa _ barva za lase in brado ie dr. Drallea ,,Pf £ RI L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in /d avo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri ■ Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite «o?Ua©;e in mrežice vseh vrst: gledališčne in toaletne notrebsčine itd. drogerija in fotonannjaktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreo'in, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev« obvez in gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^feroform. fihtinin. perolin. CD o 1! 11 <-> .s o c l v O E n e a s) o a N !*0 > I I o g cd h/5 o •o ro e E r a • a E n e a o. e m "£ a. i Gostilna s trafiko in žganjetočem edina v prijazni vasi v bližini Ljubljane, v lepi enonadstropni hiši, ki je vsa opren Ijena, se da za TOČ let ▼ najem. Hiša se tudi proda. Zelo ugodno za begunce, ki imajo nekaj denarja. ^4- Vpraša se pismeno na ,,Poštni predal 35" v Ljubljani. Manufakturisf in prodajalka "91 zmožna In popolnoma izurjena ¥ manufakturni stroki, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejmeta. 62 Ponudbe: Poštni predal 44, Celje. C. in kr. dvorni zalsžni A. Zanki sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. Centrala: Gradec. Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ——^— Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ——— Prlporodafo i vse vrste oljnate, suhe, emaflne in fasadne barve, firnei, pristni kranjski, mavec (6yps), olle za pod in stroje, karbo-linejf čopiče, steklarski in mizarski kie] in druge v to stroko spadajoče stvari, Ceniki na razpolago i Ceniki na razpolago J i Nafboi^ zanimiv fn najboljši slov. Uustrovaal tednik sos ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik i bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega etiva: pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne Članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" ^so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. ..TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6.— in celo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE" Llabljana, Frančiškanska nllca 10 L JADRANSKA BANKA Delniška glavnica: K8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA Rezerve: okrog K 1,000.000—. SP5EJEMA: Vloge na knflilee In jih obrestuje pe čistih 4 7*7.. Vloge ua tekočI In iiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PB0DAJA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke e. kr. razredne loterije. Centrala i Trat. »etruftalce Dubrovnik Dunaj Kotar Metković Op»tlj« ••li** iibetilk S Menice, devize, vrednostne papirje itd. : Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. : na blago, ležeče v javnih skladiščih. : Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. 10 Telefon it. 257. 2