Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šiev, 159. V LlutiUonl. v soDolo dne 16. Jnlijo 1921. Leto M. »SLOVENEC« velja po f.ošti na vse strani Jugoslavije in v LJabl]ani: za oelo -eto naprej . K ?40—. za pol leta „ .. „ 120 — sa četrt leta „ . . » 60-— za en mesec 20-— Zatnosemitvo celoletno K tflr. ~ Sobotna izdaja: s i.a oelo leto ..... K 40 — za inozemstvo ..... 55 — Inserati: Enostolpna yetltvrsta (59 mm Uroka ln 'i mm visoka alt nje prostor) sa enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9'— Pri več|em naročila p opast, najmanjši ot;Ias 09/9m'n [shaja rsak dan IzvzemSl ponedeljka ln ctneva po praz« nlkp ob 5, ari rjutraj. _ Uredniiivo je v Kopitarjevi ullol Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet šiv. 50, uprava, štv. 328. ssusuuemBmBncn- .. *n vtk & MlMBMm mu * Oprava |e T Kopitarjevi al. 8. — Račun poštna hran. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero. 7a63. ta za slovenski narod. Pokrajinski namestniki. Ministrski svet je v svoji seji dne 11. julija imenoval pokrajinske namestnike, kakor to zahtevajo prehodna določila nove ustave. Za pokrajinskega namestnika v Sloveniji je imenovan Ivan Hribar, v Hrvatski Jurij Demetrovič, za Sarajevo dr. Gjurgjevič, le za Dalmacijo se še ni odločilo. Srbska hegemonistična struja zahteva, da ostane na krmilu v Splitu protektor dalmatinskih fašistov Srbin dr. Desnica, dočim treznejši politiki kandidirajo Hrvata dr. Metličiča iz Zagreba, rodom Dalmatinca. Ivan Hribar zasede stol pokrajinskega namestnika v Ljubljani. Po prevratu je postal Hribar poslanik naše države v Pragi, na katerem mestu je ostal do danes. Demokratje so bili že dolgo nezadovoljni z njim, osobito pa, odkar je Hribar formelno vstopil v srbsko radikalno stranko. Zadnji čas so tudi radikali v svojem glasilu »Tribuna« začeli proti njemu pisati ter mu očitati, da se kot diplomat preveč briga za gospodarska podjetja. Temu združenemu naskoku demokratov in ene struje radikalov se je Hribar moral umakniti. Padel je mehko. Demokrati so sicer pro forma .vzdržavali do zadnjega kandidaturo Balti-čevo, toda odpor ni bil resen, kajti v krogu demokratskih mladinov vlada veliko zadovoljstvo, da pride na namestniško mesto ,v Ljubljano mož, ki je dr. Tavčarju, dr. Trillerju in drugim starinom zelo neljub, ker pomeni za nje izpraševanje njihove vesti iz avstrijskih časov. Ivan Hribar pride v Ljubljano kot odposlanec radikalne stranke. Ker v celi Sloveniji ni toliko radikalov, kolikor ima roka prstov, za to lahko rečemo, da v Sloveniji ni stranke, ki bi ga pozdravila s posebnim navdušenjem. Hribar je za vse slovenske stranke le eksponent centrale, ki mu pripada naloga, da se preko njega, ako sploh ostane tako dolgo na svojem novem mestu, likvidira avtonomija slovenske pokrajine. V naših očeh posel, ki ga ima izvršiti Hribar, gotovo ni simpatičen. Ali upamo, da tega posla Hribar tudi nikdar ne bo dovršil, ker se bo prej spremenila notranja situacija, ki bo likvidacijo ustavila. Raje bi videli, da mož, ki je nekdaj ponosno nosil v svojem političnem programu tudi točko zedinjene Slovenije, ne bi sploh niti začel s takim poslom. Naša stranka tudi v drugih ozirih nima pričakovati od njega nobene naklonjenosti. Mož ne soglaša z nami ne samo v pogledih slovenske avtonomije, tudi v versko-kulturnih in so-cialno-ekonomskih ozirih se naša pota ločijo od njegovih. Toda prešla je Žerjavova in Baltičeva doba, prešla bo tudi Hribarjeva, mogoče prej, nego mnogi mislijo. Hribar nastopi svojo službo kot pokrajinski namestnik dne 1. avgusta. Na Hrvatsko pride kot pokrajinski namestnik Jurij Demetrovič, veren sluga Pribičevičev tudi v dobi, ko so se Tomljenovič, Roje, Ribar in do neke meje celo Wilder odmaknili od njegove strastne hrva-tofobske politike. Kaj in kdo je Jurij Demetrovič? Mož brez izpitov, brez poklica, brez praktične skušnje, kratkomalo prav nič drugega, nego golo dete Pribičevičeve protekcije. Mi občutimo gnjev in žalost Hrvatov, ko morajo beležiti kot vlastodržca v banskih prostorih v Zagrebu enega Jurija Demetroviča. Mož je bil prej pristaš Koračeve socialistične stranke, a je moral beiiati iz nje, ko so mu prišli na sled, da sta ga Dunaj in Budimpešta angažirala za politiko centralnih sil. Tudi v vrstah starih hrvatsko-slavonskih demokratov imenovanje Jurija Demetroviča ne vzbuja veselih in oduševljenih čustev. Pribičevičev telefon bo zopet vladal v banski palači kakor za časa Palečkovega banovanja. V Bosni se bo nadaljeval stari kurz proti Hrvatom. Tam vladajo srbski ;>muče-niki« in dobrovoljci, a dr. Gjurgjevič iu vladni muslimani bodo tihi gledalci in poslušalci. V Dalmacijo bo bržkone prišel kak demokrat, kajte šele potem bo oblast med radikali in demokrati sorazmerno razdeljena: v Sloveniji radikal, v Hrvatski demokrat, v Bosni radikal, vsled tega mora v Dalmacijo demokratska pamet. Povsod, kjer imajo vlade državniške poglede, postavljajo na prva mesta v pokrajinah može, ki so tamošnji večini prebi- valstva kolikor toliko dobrodošli. Pri nas je narobe: z glavo v zid! Zagreb, 15. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila v veliki dvorani zagrebškega »Sokola« velika skupščina »Saveza hrvat. učiteljskih društev«. Na tej skupščini so nameravali demokratski centralisti izvršiti poslednji udarec na hrvatske učiteljske organizacije in jih enostavno spojiti z učiteljskim udruženjem v Belgradu. V dosego tega cilja so se demokratje posluževali vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Na hrvatsko učiteljstvo so pritisnili z vsem na razpolago jim danim vladnim aparatom in so agitirali službeno za kar najštevilnejši obisk skupščine. Toda vsa njihova uradno podpirana agitacija je imela le ta uspeh, da je danes došlo v Zagreb nad 2000 učiteljev in učiteljic iz cele Hrvatske. Učiteljsko zborovanje se je pričelo ob poldeseti uri dopoldne. Že na prvi pogled je bilo jasno, daimajohrvatski pro-tidemokratski in proticentra-listični učitelji ogromno večino za seboj. Demokrati so hoteli zboru vsiliti svoje predsedstvo, toda ta poskus se je žalostno izjalovil v očigled ogromni pro-tidemokratski večini. Kakor hitro so demokratski centralisti opazili, da imajo za se- boj samo naravnost smešno manjšino, so začeli ostentativno zapuščati dvorano. Komaj so pa demokratski gospodje odšli, je prikorakala v dvorano državna policija strumnih korakov in zahtevala je, da se postavno sklicana in postavno dovoljena učiteljska skupščina razide. Učiteljstvo je ostalo kljub demokratskemu policijskemu nasilju v dvorani in je ogorčeno protestiralo preti vladajočemu demokratskemu režimu in policijskemu pritisku in nasilju nad svobodnim učiteljstvom. Kljub temu, da je dala vlada demokratskemu in centralističnemu učiteljstvu na razpolago ves svoj aparat, kljub temu, da so pritiskali na hrvatsko učiteljstvo z vsemi mogočimi obljubami nagrad, štipendij in lepih in ugodnih službenih mest, je hrvatsko učiteljstvo trdovratno ostalo na svojem hrvatskem stališču. Vladnim demokratskim krogom tudi komandiranje nekaj sto srbskih učiteljev na zagrebško učiteljsko skupščino ni nič pomagalo: Za vlado in njen demokratski centralizem se je izjavilo komaj 300 glasov, dočim je glasovalo za Hrvatski učiteljski savez nad 800 glasov! (Izvirno poročilo.) Naš list ne objavlja o ruskih razmerah nikoli nobenih poročil iz znanega internacionalnega vira, ker je v stanu na podlagi faktičnega poznanja ondotnih razmer kontrolirati njihovo verodostojnost, ki je pod ničlo. Zato so tem večje važnosti poročila, ki jih zajemamo iz zanesljivega vira in katere moremo sami točno presoditi glede njihove vrednosti. Imamo poročilo očividca, ki je bil še maja t. 1. v Sibiriji. V tej deželi, ki je po svojih prirodnih resursah morebiti najbogatejša na svetu in katera se je pred izbruhom revolucije smatrala kot bodoče na-seljevalno ozemlje za evropski brezzemeij-nji proletarijat, kot bodoča Kanada, vlada danes lakota! Da se to dobro razume, treba pomisliti, da v Sibiriji od njenega zavoje-vanja dalje ni nikoli vladala lakota razen med avtohtonnimi rodovi, dokler se niso lotili zemljedeljstva. Med vojsko je Sibirija prehranjevala celo Rusijo in njeno armado, zraven pa je šel njen plus na žitu, maslu in živini v dežele entente, v kolikor je bil mogoč transport. Še leta 1916. je če-ljabinska deželna uprava mogla enega delavca zadostno prehraniti za 18 kopejk na dan in to z mesom! Kmetsko prebivalstvo pa do zadnjega časa ni poznalo bede, medtem ko je vsa Evropa stradala. Velepose-stev z najemniki kakor v Rusiji ni bilo, pač pa je bil neodvisen kmet z 200 desjatinami zemlje pogosta prikazen. Danes po dveletnem boljševiškem gospodarstvu v Sibiriji stane jajce, katerih je pred vojsko bilo 10 za 1 kopejko, 1000 rubljev, en par čevljev 200.000 rubljev, za obleko pa, če bi jo bilo sploh mogoče dobiti, bi bilo treba odšteti milijon papirja. Državne zadruge oddajajo za naturalno desetino žita blago zastonj, toda tega blaga je malo in ravno najpotrebnejšega sploh ni. Česar Sibirija še leta 1919. ni poznala, se je zdaj naenkrat pojavilo: stotine domačega kmetskega prebivalstva, zlasti pa žena in otrok, ki v trumah od transportov vojakov in inozemskih ujetnikov na progi prosijo živeža. Obup je pritiral prebivalstvo tako daleč, da kmetje, oboroženi z vilami in kosami, napadajo ujezdna (okrajna) mesta, da si preskrbe potrebnih produktov; seveda jih rdeči vojaki kmaiu polove in poženejo na prisilna dela. Agrarno vprašanje se je tako reševalo, da so sovjeti na večja posestva pošiljali izredne komisarje, ki so n. pr. enemu posestniku od njegovega gozda za zimsko kurjavo naznačili 10 brez; ker pa so ti komisarji z ostalim gozdom sami ve-rižili, so jih kmetje s silo zapodili, pa tudi ubijali. Oddaljene vasi se same vladajo, kakor znajo. Najbolj značilni simptom bede pa je, da zapuščajo Sibirijo nekdaj tako bogati nemški kolonisti; tako so se letos inetodislični nemški naseljenci krog Omska (okoli 10 modernih vasi) vrnili kot »civilni ujetniki« v Nemčijo, dasi so nekateri tam že stoletje naseljeni. Pregnal jih je glad, ki se epidemično razširja v omski guber-niji, ki je ena izmed najbolj bogatih. Ta suha dejstva več povedo kot vse druge kritike komunističnega gospodarstva. Italijanski listi enoglasno poročajo, da se bodo med Italijo in Jugoslavijo pogajanja zaradi reškega in baroškega pristanišča začela na novi podlagi. Pri tem izvemo fakt (ki ga vlada g. Pašiča do današnjega dne ni objavila), da se je med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Pa-šičem in Quartierijem, sklenil predhodni sporazum, da se ustanovi iugoslovansko-italijansko-reški konzorcij nad Reko in Barošem pod pogojem, da se do 15. julija t. 1. ustanovi reška vlada. Če se to ne zgodi (in da se to ne zgodi, zato prav gotovo skrbi italijanska vlada!), se začno pogajanja na novi podlagi. Ta podlaga pa je z ozirom na zahteve Rečanov ta, da se 1. termin za veljavo konzorcija podaljša, 2. da se vprašanje snverenitete nad Vprašanje splošne razorožitve. Na konferenci britanskih dominijonov v Londonu sta se Kanada in Južna Afrika odločno izrekli zoper obnovitev angleško-japonske alianse, Avstralija in Nova Zelandija pa sta stavili pogoj, da se morajo iz te pogodbe brisati vse one točke, ki bi Anglijo obvezale, da Japonski v slučaju konflikta z Ameriko pomaga. Lloyd George, ki se noče zameriti niti Japonski niti priti v konflikt z Ameriko, je dal pogodbo z Japonsko do leta 1922. avtomatično podaljšati, obenem pa je dal iniciativo za konferenco, katero bi se udeležile Amerika, Japonska, Angleška in Francoska, da se pomenijo glede omejitve oboroženja na morju. To seveda predpostavlja, da se te države sporazumejo glede vseh vprašanj, ki pridejo vpoštev na Daljnjem Vzhodu. Težko je reči, bo li ta konferenca imela kak dejanski in trajni uspeh. Japonska čuti vsled svoje nreobljudenosti naravnost elementarno potrebo po ekspanziji tako v ruskem Primorju kakor na Kitajskem in po tihooceanskem otočju, ako hoče seveda ostati velesila v modernem smislu, Amerika pa ima življenjski interes, da to prepreči, če naj ameriški kapital obdrži stoj' položaj na obeh obalah Tihega oceana. Konferenca pa tudi zato ne bo mogla tega vprašanja temeljito rešiti, ker bo šlo ne samo za interese Kitajske, nego tudi Rusije, ki pa na konferenco seveda ni povabljena. Nadaljna težkoča je v tem, da omejitev oboroženja na morju logično zahteva tudi omejitev vojske na kopnem. V to pa Francija na noben način ne bo pristala. Zato preveliki optimizem glede na rezultate vvashingtonske konference ni na mestu. Sicer bo pa ta konferenca velikega pomena, ker se bo pokazalo, ali imajo velesile I entente (konference se udeleži tudi Ita-j lija) kakšne skupne smernice za bodoče ali j ne. Predsednik Harding je določno izjavil, da bo konferenca obravnavala tudi evropski problem, ker je le-ta ozko zvezan z daljnjevzhodnim. Rim, 15. julija. Ba rošem pusti odprto, dokler ne poteče rok tega konzorcija, 3. se ne izključuje možnost, da se Jugoslavija suvereniteti nad Barošem sploh odreče. To potrjuje tudi novi minister za zunanje zadeve clella Torretla, ki je nasproti dopisniku »Vcdetta d' Italia « izjavil, da namerava glede reškega vprašanja začeti popolnoma nov kurz. Isto sledi iz dejstva, da je italijanski komisar na Reki, Foschini, podaljšal legionarjem, ki so Baroš zasedli ter so od generala de Nicotti dobili ultimatum, da luko zapuste, rok, tako da se še nc ve, kdaj bodo laški dobrovoljci luko zapustili. Dc Nicotta pa je bil odpoklican in za poveljnika na Reki imenovan general Bassignana. [s m Rim, 14. julija. Vlada g. Bonomija se nahaja v iožav-nem položaju. Dočim je Giolitti moral de-misionirati zaradi nacionalistične agitacije v baroškem vprašanju, delajo Bonom i ju težave resni socialni problemi. Tako katoliška ljudska stranka kakor socialisti bi ga mogli podpirati le, če krene odločno na levo to je, če s socialnodelavsldmi in agrarnimi postavami zajezi v zadnjih mesecih katastrofalno naraščajočo brezposelnost industrijskega delavstva, padanje indu-strialnega in agrarnega proizvodstva ter vpostavi socialni mir, ki so ga zopet začeli motiti fašisti. Kakšnih velikopoteznih načrtov v tehi oziru pa Bonomi nima, ako nočemo šteti k njim načrta o delavski so-kontroli pri podjetjih, katerega mu je zapustil Giolitti. To pot pa gre tudi za nujne odredbe, kako odpomoči aktualni bedi, to se pravi, država naj da par milijard, katerih pa ne ve odkod vzeti. Za enkrat je Bonomi pripravljen žrtvovati eno milijardo, s katero naj bi se izvršila javna dela in melioracije zlasti v južni Italiji in na Siciliji, na čemer je najbolj interesirana ljudska stranka. Ta javna dela naj bi vzele v roke zadruge, kar je vsekakor nekaj novega. Državni upravi ljudstvo namreč ne zaupa, ker navadno milijoni izginjajo v žepih birokracije in njenih protežirancev, država na občinskim odborom in lokalnim faktorjem ne zaupa iz istih razlogov. S to milijardo naj bi zadruge gradile cestc, lokalne železnice in elektrarne ter izrabile vedne sile. To je j)a vse premalo. Treba bo najti javnih del ter izdati tozadevne vsote tudi za brezposelno industrijsko delavstvo v severni Italiji ter izboljšati položaj kolonov po celi državi, drugače bi mogla socialna revolucija, o kateri sanja Ljenin, vendarle postali resnica. Prispele ze sklad s. L. i! Politika novice. '+ Shod v Tržiču. Delavska zveza je sklicala v sredo shod v Našem domu, ki je bil jako dobro obiskan. Na tem je poročal poslanec Gostinčar o dogodkih v konstituanti, o boju Jugoslovanskega kluba in njegovem odhodu, iz zbornice. Vršil se je razgovor o krizi v predilniški in čevljarski industriji. Shod je soglasno izrekel zahvalo poslancem SLS in jih pozval, naj nadaljujejo boj za revizijo ustave. Delavstvo se je pritoževalo o veliki draginji mesa in o krivični odmeri osebne dohodnine. + Pašič je odlikovan z rumunskim Karlovim redom. — Poročilo ne javlja, ali je red z briljanti ali brez njih. -f- Da 110 bo nesporazumljonja. Nasprotniki potrditve od ljudstva izvoljenega ljubljanskega župana trobijo po svojih ponesrečenih poizkusih, da natvezijo javnosti nekaj, kar ni bilo res, na celi črti na umik. Tako prinaša včerajšnje >Jutro«, na čegar tozadevno notico glede poročevalcev bel-grajskih listov smo tudi mi prisiljeni odgovorili z nekoliko ostro, mogoče preostro, a zasluženo notico, med dnevnimi vestmi popolnoma stvarno, mirno, in samo glede zadeve same nekoliko nepopolno pojasnilo, kjer zvrača vso krivdo — čudom čudo! — na Belgrad 1 To je naravnost nezaslišano in mi se ne bi prav nič čudili, če bi »Slov. Narod« enkrat iz svojega spanja zazehal s svojo policajsko gonjo ne na »Slovenca«, ampak na »Jutro«! -f Kako pristaši SKS protestirajo proti lastnim odredbam. Zadnji »Kmetijski list« na dolgo in široko poroča o protestnem shodu samostojne kmetijske stranke v Radovljici. Na tem shodu je samostojna kmetijska stranka na podlagi referata znanega [Ažmana iz Lesc sklenila ostre resolucije proti podraženju elektrike na Završnici; seveda so ti gospodje svoje zborovalce far-bali, da je vse podražitve kriv pristaš SLS ravnatelj Završnice g. inženir Sernec. Mi jae vemo, ali bi se jezili nad hudobnostjo 'samostojnih voditeljev ali bi se jokali nad pomilovanja vredno nevednostjo njihovih pristašev. Eni kakor drugi bi morali namreč vedeti, da je podraženje sklenila in odredila bivša deželna vlada, v kateri so pri-Btaši SKS, Jamnik, kot poverjenik za javna dela, v čigar področje spada tudi Završ-iiica, Demšar in Dobnik. Na te gospode naj !bi obrnili gospod Ažman iz Lesc, kot član izvršilnega odbora SKS, svojo gromovito govoranco in gotovo bi dosegli več uspeha kakor s protestnimi shodi v Radovljici. + Občinske volitve v Šmihel-Stopi-čah. Deželna vlada v Ljubljani je v soglasju s samostojnimi poverjeniki razveljavila zadnje občinslke volitve v tej največji slovenski občini, ker so samostojni kljub strahoviti agitaciji, ki so se je seveda udeležili največ gospodje iz Grma, ostali v veliki manjšini. Nove volitve se vrše 24. t.m. -f- Potreben konec. Še nikdar se ni razlilo preko Slovenije toliko smradu in blata kot z zadnjo številko »Ponedeljka«, ki je vsebinsko tako nagnusna, da se sramujemo govoriti o nji, kaj šele citirati ali polemizirati. Jugoslov. novinarsko udruže-nje bo moralo končno vendarle napraviti red, da obvaruje pred svetom slovenske žurnaliste splošne obsodbe podivjanosti, ki jo dožive gotovo, ako vidi kak dostojen človek zadnji »Ponedeljek«. Ljudje, ki zlivajo preko Slovenije gnoj in smrad, ne spadajo v novinarsko organizacijo. Mi s svoje strani pošljemo ta »Ponedeljek« novinarskim sekcijam v Zagreb, Belgrad, Sarajevo in Subotico, da vidijo tam, kake kolege imajo slovenski novinarji v ljubljanskem ; 5?r .......g f ¥ TF W Lf JL Ca Al-* Jll« Stanovanjska hšfjaeraa. Toliko stoka svet, da propada družinsko domače življenje. Vse išče utehe v gostilni, v kavarni, v gledišču; vse hiti iz doma vun; seveda, če doma nima pod milim Bogom drugega koi par kvadratnih metrov, katerim pravi stanovanje, pa nima ne dobrega zraka, ne pedi'zemlje, da vsa-di cvetko, ne dvorišča, da golorok gori pa doli hocii. Ni čuda, da mladir.a po mestih čudno podivja in živi več zunaj hiše nego doma. Namesto papežev in samostanov so danes prevzele meč nad narodom in njega vzgojo banke. Začnite pri stanovanjih. Papeža so na eksemplih pokazali kako se zida da so stanovanja zdrava, udobna, Banke naj ne pozabijo, da je kosama nekaj nenaturnega za srečno družinsko življenje; in vse moderne stavbe kot se kaže bodo čisto navadne kasarne. Ne delajo prav kmečki ljudje, zdrava kmečka dekleta, močni cvetoči fantje, če silijo v mesto. Če služi ali če pozneje ustanovi laslno družino, vedno je kasarniran, Trnovčan in Krakovčan in Vodmatčan je srečnejši, sa-mozavestnejši v svoji hišici, nego uradnik v visoki velikomestni kosami. V Ljubljani pri južnem kolodvoru, na svetu nekdanje predilnice, so se začele dvigati velike hiše, menda bodo vse tri-nadstropne. Zida jih, kot kaže napis na največji, sicoraj dovršeni stavbi »Jadr&n- »Ponedeljku«, od ljubljanske sekcije pa pričakujemo, da bo sama nastopila proti ti podivjanosti ljubljanskih novinarskih apa-šev. — »Jutro« je prineslo — mutatis mu-tandis dobesedno isto notico glede mariborske »Straže«. Če hočejo demokratski komandanti tudi v novinarsko udruženje zanesti svoj policajski duh — slobodno! Najprej pa bodo čutili gospodje sami. Ne moremo si pa kaj, da se gospodom kolegom pri »Jutru« iskreno ne zahvalimo na izborni štilizaciji glede tega predmeta, ki smo jo mi že dolgo iskali, pa nismo mogli najti pravih besed. Kdor sebe dobro pozna, se gotovo sam najbolje štiliziral Vzgoja naše mladine. Na materinskem sestanku, ki ga je priredilo Kolo jugoslovanskih sester pred nedavnim časom v Ljubljani, je govoril med drugimi tudi vseučiliški honor. na-stavnik, kanonik dr. Mihael Opeka o dobri vzgoji. Izvajal je sledeče: O potrebi dobre vzgoje otrok po starših ni treba izgubljati besed. Najstarejši modrijani so bili prepričani, da brez te ne pomagajo mnogo za dobrobit države 111 človeške družbe ne oblasti, ne postave, ne grožnje, ne kazni. Tudi mi smo teoretično vsi o taki potrebi popolnoma uverjeni, praktično pa to pozabljamo. Koliko je družin in ne samo v nižjih, proletarskih slojih, marveč tudi v boljših krogih — kjer obstoji vsa skrb za otroke v tem, da dajo otrokom jesti, jih oblačijo in skrbe, da hodijo v šolo. Očetje in matere prepuščajo vso vzgojo starim materam, poslom, šoli. To ni prav. Tistim, ki so otroku dali življenje, je narava najprej naročila, da jim to življenje tudi izpopolnijo in usavrše. To so starši, in zlasti matere. O materi je dejal Aristotel, da je polovica otroka, pa je nemara tudi več — skoro cel otrok... Z vzgojo pa je treba pričeti zgodaj, Zakaj kakor je lahko vzgojiti otroke v zgodnji mladosti dobro, tako je večkrat težko pozneje sploh kaj doseči. Zlasti če se vgnezdijo že v otroku gotove resnične pregrehe, bodo rade ostale tudi v mladeniču in dekletu, in še starec in starka ne bosta brez njih: kakor tiste ognjene gore, v katerih ogenj ne ugasne, tudi ko jih po zimi pobeli sneg. — Treba je torej začeti zidati zgodaj. Temelj solidne vzgoje pa je verski temelj. Tega moderna doba ni samo pozabila, marveč proti temu se naravnost bori. Vzgajati bi hotela etično, moralno brez vsake dogmatične vere. Zastonj! Trdne etike, morale ni brez vere. Samo tam, kjer najvišja resnica — Bog — uči, samo, kjer najvišja avtoriteta — Bog — ukazuje, samo tam je absolutna moralna dolžnost in obveznost doma. Človeški rod je lahko zmoten in človeška kon-vencionalnost, človeška zapoved, človeška avtoriteta me nič ne briga — če se pa meni drugače hoče, če meni drugače kaže. Ne avtoriteta staršev, ne gospodarjev, ne oblastnikov, ne najvišjih zakonodajcev ni nič — če ni vere v Boga! — Zato mora vsaka solidna vzgoja temeljiti v veri. — Seveda se pokvarijo tudi mnogi otroci, vzgojeni na verskem temelju. To pa zato, ker se ta temelj zmaje, okruši, poruši. Vera ima mnogo sovražnikov, zlasti v mladem srcu. Zato pa mora dobra vzgoja verski temelj, ki ga je postavila, tudi čuvati. — Verski temelj lahko ogroža poznejša neorientiranost v podrobnih verskih vprašanjih in problemih. Vzgoja mora torej gledati na to, da se otroci, čimbolj doraščajo, tembolj v verskem znanju izobražujejo. Dvome mora reševati, razganjati, ne pa ska banka«. Namen zidanja se izraža v napisu: stanujejo naj v velikem poslopju uradniki s svojimi družinami. V suterenu so kleti in dva stanovanja, v pritličju so lokali za prodajalne, ki se bodo lahko oddali, Miklošičeva cesta bo glavni dohod v mesto s kolodvora- I., II., in III. nadstropje ima stanovanja s tremi, oziroma štirimi sobami. Kritika naj se omeji na te-le točke, ki bi se brez dvomno lahlko prav uredile, če bi načrti bili narejeni s premislek-pa nekoliko iz ljubezni do bliižnega. V suterenu bi se morala stanovanja črtati; v njih ne bo dovolj čistega, svežega zraka, ne bo dovolj solnca, stene ne bodo nikdar suhe. Vprašanje je, če je zid izoliran, če bo za silo mogoče stanovati, če ni, bo vedno vlažen. Mckrotna bo hišna oprava, obleka, perilo; če se bodo v teh stanovanjih otroci porajali, bodo matere prezgodaj zbolele na trganju, če že drugega ne; dojen-čflci tudi bodisi na očeh, na krvi, na slabih kosteh itd. Tam se bo ugnezdila jetika, bacili bodo imeli raj, tako močno in naglo se bodo plodili in razvijali v vlažno gor-kem vzduhu. Uboga deca! In če otroci začno hoditi v šolo, kako bodo trpele oči, če bodo hoteli se učiti, naloge pisati ob nepravilni razsvetljavi sobe. Na Gorenjskem se milijoni žrtvujejo za jugoslovanski Alland, kamor naj gredo bolniki zdravit svojo jetiko. Istočasno se v Ljubljani pri- Ipravljajo nova podzemska stanovanja, ki bodo gnezdišča jetike in drugih nalezljivih bolezni. Čemu milijone zazidavati, če najmodernejše stavbe ljubljanske paralizira- podpihovati in netiti — to je praznota duha in zločin nad otroci... Verski temelj lahko izpodkopava domišljavost in napuh-njenost, ki se je brž pripravljena dvigati nad verske resnice in zapovedi. Zato dobra vzgoja drži otroke pri skromnosti in ponižnosti. Starši, ki otroke obožujejo, jim neizrečeno škodujejo. — Verski temelj lahko čisto poruši nečista strast. Zato treba pravi vzgoji zlasti tu delati preventivno z vsemi naravnimi in nadnaravnimi sredstvi. — če hočemo, da bo verski temelj trdno stal — in ž njim poslopje solidne vzgoje —, moramo varovati mladino pred slabimi druščinami in slabim berilom. — V vsem pa naj dajejo starši, zlasti mati, otrokom dober zgled. Življenje staršev je kakor kladivo v rokah kiparja: soho izkleše in jo razbije... Govornik je končal približno tako: Hotel sem osvežiti nekaj glavnih misli o vzgoji — starih, a dandanes več ali manj pozabljenih. Nemara je bila mnoga beseda nespretna ali celo manj točna, a nobene nisem izpregovoril, ki ne bi koprnela za srečo teh, ki so vera človeške družbe, upanje domovine in ljubezen vaša, o matere! Bnmmm novice. — Velik shod za može in fante se vt-ši na Zaplazu na Dolenjskem v nedeljo dne 31. julija. Predvsem se zahvalimo pri službi božji za srečno vrnitev iz vojske. Minilo bo ravno sedem let, kar se je na dan mobilizacije leta 1914 vršil zadnji podoben shod. Možje in fantje iz okolice vsi k naši ljubi Materi božji zaplaški! Cerkveni govor bo imel vseučiliški profesor g. dr.Gre-gor Rožman iz Ljubljane. Po službi božji, ki bo ob 10. uri, se vrši zunaj cerkve tabor, kjer nastopijo različni govorniki, učeni in preprosti iz kmečkih vrst- Po popoldanski službi božji nastopijo okoliški Orli s svojimi prostimi vajami. Sodeluje godba iz Višnje gore. Za želodec poskrbite ude-ležniki sami, za dušo bo pa poskrbljeno na Zaplazu. Pijača se bo dobila: voda zastonj, vino in pivo pa za denar. Veselice ne bo, telovadbo boste gledali brez vstopnine, stroškov torej se ni bati. Pripravite se in agitirajte za obilno udeležbo pri sosedih. Na svidenje in Bog živi! — Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo v LJubljani nam je poslal sledeči dopis: »Z ozirom na poročilo Vašega cenjenega lista v svoji četrtkovi in petkovi številki z dne 14. in 15. julija t. 1. zaradi poročevanja Dopisnega urada o potrditvi izvolitve gospoda Peska za župana ljubljanskega, Vas prosim, da blagovolite objaviti naslednjo ugotovitev: Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo je državna institucija in je kot tak v svojem poro-čevanju strogo objektiven. Kot državni urad ne more biti in absolutno ni v službi nobene politične stranke ali sploh kakršnekoli osebe. Ljubljanski dopisni urad dobiva vsa poročila iz Belgrada in ostale Jugoslavije, izvzemši Slovenijo edinole od Novinskega ureda zemaljske vlade v Zagrebu in označuje vse vesti, ki jih izdaja, z navedbo vira, kateremu prepušča vso odgovornost za njih vsebino. Vsled neenotne in needinstvene poročevalne službe v naši državi dobiva Novinski ured zemaljske vlade v Zagrebu svoja poročila iz Belgrada od svojega tamošnjega dopisnika, ki ni v nobeni zvezi z Odelenjem za štampu kabineta predsednika ministar-skog saveta (Presbiroja) in mora svoje vesti črpati iz raznih virov. Poleg tega je telefonska služba v naši državi, zlasti z vzhodnimi deli Jugoslavije, posebno v jo njih efeikt, V suterenu bi principielno ne smel mestni stavbinski urad dovoliti nobenega novega stanovanja. Baje bodo tudi v novi veliki palači, ld bo stala v par letih vis-a-vis »Slona« lokali v suterenu, namenjeni zabavam; kako naj bo zdrav uslužbenec, uslužbenka, ki po cele tedne mesece, komaj kaj malega diha sveži zrak in solnca nikoli ne gleda, kamoli da bi ga to ogrelo. Modemi sužnji, suterenski lo-kaili, enakost vseh, demokratizem na koncu jezika, bleda smrt. ki neusmiljeno uničuje mlado življenje, narodovo zdravje. Stopnice so visoke, menda 16 cm, ozke. Naj ne ugovarja nihče, lahko se hodi po njih; istina, dokler je kdo mlad- Če se postara, če je bolehen, pa mora v drugo, tretje nadstropje, je to velika težava. Višina 14 cm bi zadoščala. Vstop v stanovanja je ozek, temen koridor, ob količkaj oblač-nism vremenu se tam ne bo nič videlo. Niti ne bo lahko kake omare tje postaviti. Vse preozko. Kloset je ponesrečen, tako da je neprimerno majhen in vedno tema.i, To bo vzrok, da bo ta prostor neosnažen; kloset brez svojega velikega okna! V novi moderni stavbi! Shramba za jedila visoka 175 cm, majhna, se da težko opisati; treba jo je videti, drugače bi človek ne verjel, da je kaj takega mogoče. Vsako nadstropje ima eno banjo. Za dve stranki ena kopalna soba; to se pravi: nihče se ne bo hotel kopati; ali nastanejo zarad nesnage prepiri? S higieno smo se skregali. 0 kakem balkonu ni pri nobenem stanovanju ne sluha ne duha. Kje naj kdo svoje eventualne zadnjem času skrajno slaba, vsled česar s® pri telefonski izmenjavi vesti pogosto dogajajo pomote. Kar se tiče potrditve izvolitve gospoda Peska za župana ljubljanskega, je Dopisni urad deželne vlade prejel to vest v sredo 13. t. m. dopoldne od Novinskega ureda v Zagrebu in jo tudi v tej obliki izdal. Ko so se kasneje pojavili glasovi, da vest baje ne odgovarja resnici, se je Ljubljanski dopisni urad zvečer obrnil do Novinskega urega v Zagrebu za pojasnilo, kaj je z vestjo. Odgovoril mu je, da je to poročilo prejel od svojega belgrajskega dopisnika v tej obliki, kakor jo je izdal, da pa ne more navesti vira, iz katerega je njegov dopisnik vest črpal in da gre morda za pomoto pri transmisiji. Ker Ljubljanski dopisni urad ni poznal vira te vesti in se tudi ni mogel zanesti, da vest tudi res odgovarja dejstvu, je nato prosil uredništva ljubljanskih listov, naj to poročilo umaknejo, to je, naj ga ne priobčijo. Postavil se je pri tem na stališče, da je bolje, da vesti, o kateri ne ve, iz kakega vira je bila črpana in ali je ta vir zanesljiv, sploh ne izda, kakor pa da s priobčitvijo morda bega javnost. Kot pod-vodja Dopisnega urada deželne vlade za Slovenijo moram v interesu ugleda tega državnega urada odločno dementirati trditev Vašega cenjenega lista, da je Dopisni urad vest o potrditvi izvolitve gospoda Peska za ljubljanskega župana umaknil na pritisk ali na povelje kakršnekoli politične stranke ali osebe. Izjavljam, da je to storil edinole iz gori navedenega razloga. — Z odličnim spoštovanjem za Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo podvodja Josip Dolanec. Ljubljana, dne 15. julija 1921.« — Dvojna mera. Glasilo srbskih zemljoradnikov »Selo« poroča, da se je za ustoličenje patrijarha v Peči odobril račun 18 milijonov dinarjev.,. Župnikom na Hrvatskem pa se ne plača najemnina od odvzete zemlje, dasi je državi plačano; mnoge cerkve so v nevarnosti, da se prično rušiti, ker se ne plačujejo več obresti od predvojnih obligacij, a duhovniki v Sloveniji hodijo raztrgani. — Zanikern birokratizem. Pri naši deželni vladi bo treba pri nekaterih kolesih malo mazila! Pri nekaterih referatih rešitev aktov kar ne gre izpod rok! Po cele mesece leže akti, ki bi bili lahko rešeni v par dneh, na mizah, med tem ko stranke rešitev nujno potrebujejo. Vsled tega letajo stranke od enega do drugega nižjega urada povpraševat, kaj je z njih prošnjo, nazadnje se pa izkaže, da leži zadeva pri kakem vladnem ali dvornem svetniku dež. vlade! N. pr. prošnje za podelitev državljanstva ali pa obrtne zadeve. Stranka jo je vložila n. pr. že pred več kot dvema mesecema; na magistratu izve, da jo je priporočil v »ugodno rešitev«, odn. da ni v tej ali oni zadevi »nobenega zadržka«. Ali menite, da so jo pri vladi že rešili? A, kaj še! — Pa bo kmalu pri tej famozni vladi več referentov, sploh uradništva, kot — aktov! Kamor pogledamo: zanikern upravni aparat, ki stane milijone, goli birokratizem in — tako dalje! Vsekakor se bližamo popolni balkanizaciji uprave. — Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Rogaška Slatina je proslavila kraljev rojstni dan na slovesen način. Ob 9. uri dopoldne je celebriral v kapelici sv. Ane gosp. biskup Anton Aksamovič slovesno sv. mašo. Asistirala sta mu ravnatelj semenišča v Djakovem gosp. prof. dr. Herman in nad-župnik sv. Križa gosp. Korošec. Pri tej priliki se je prvikrat v tej kapelici pela zahvalna pesem v slovenskem jeziku. orientalske preproge otepa? Ugodno je pri vseh stanovanjih, da gledajoč na sodnijo nimajo nobenega vis-a-vis. Naloga velikega bogatega zavoda kot je Jadranska banka mora biti, da vzgojno vpiliva na ljudi, da napravi vzorna stanovanja. Južno. ' leznioa je nalogo svojo v novi stavbi ob Reslevi cesti lepše rešila. Uradnik se v novem tesnem stanovanju ne bo čutil domačega, kot da ga bo nekaj hotelo zmečkati, kot da bo nanj vse padlo; domov bo hodil spat, če bo dovolj mimo v hiši seveda, Uslužbenke, kuharice se bodo menjavale, kdo bo nosil vsak poJenček, vsak kos premoga dan na dan iz kleti gori v tretje nadstropje; saj človek ni živina; zabavljali smo svoj čas čez dunajske (wienskel stanovanjske kosarne; modeme ljubljanske hiše niso nič boljše. V veliki obsežni ravnici okoli mesta je še toliko prostora, da za dolgo časa ni treba nobene hiše zidati večje nego v dva nadstropja- Otroci bodo v novi hiši gledali solnce in dež in točo in snežinke le skozi okno. Naj biciklist v tretje nadstropje vlači kolo? Naj iz tretjega nadstropja dol vlačijo otroški voziček? Mati, dekla, otrok, vedno čedno oblečeni za na cesto, nikoli v ohlapni domači obleki, —. Ubog uradnik v takem stanovanju! Banke naj se gredo učit v samostane, kako se zida da si zdravje ne kvarijo stanovalci. Če ne drugam, naj napravijo ekspedicijo k frančiškanom v Ljubljani, kakšni lepi široki hodniki. Vsem odločilnim faktorjem: par tisočakov privarčujete pri zidanju, milijoni gredo za zgublieno zdravie, Dr. X, Opoldne je bil v restavraciji zdraviliškega doma skupen slavnosten obed ,katerega so se udeležili med drugimi odličnimi gosti gosp. biskup Aksamovic v spremstvu gosp. prof. dr. Hermana, dalje gosp. pod-ban dr. Bošnjak, gosp. protojerej Trifu-novič iz Belgrada, vsi tukaj bivajoči gg. častniki in veliko število drugih odličnih gostov. Po slavnostni napitnici, katero je govoril ravnatelj zdravilišča, so navdušeni živio-klici zadoneli po dvorani. Zvečer so gostje iz Srbije v mali zdraviliški dvorani priredili koncert, ki je privabil obilo gostov in je najlepše uspel. __ Za dr. L. Pogačnikovo spominsko ploščo so darovali: Jugosl. klub: 1200 K, Orel Jesenice 800 K, Čevlj. gospod, zadruga, Tržič 200 K, dr. A. in Fr. Ušeničnik iz Ljub. 120 K, dr. Iv. Hubad iz Škofje Loke, V. Oblak iz Krope in Orel Rokod. dom, Ljubljana po 60 K, Orel iz Škofje Loke, M. Mokorel iz Leš p. Brezje, Al. Kocmur, Ljubljana, Orel iz Vrhnike, Kmet. del. hranilnica, Trbovlje, Cistercij. sam. Stična in Hranilnica v Kamniku po 50 K, Kat. akad. društvo »Zarja«, Ljubljana 42 K, dr h. Jankovič in stolna župnija v Mariboru, Orel Dol-Hrastnik in Iv. Kogelnik, župnik iz Trbovelj po 40 K, Iv. Fink, Žalina in Iv. Lazar, L)ub-ljana po 30 K, A. Pfajfar, Drižgoše, S. Ažman, Ošlevk, dr. A. Ogrizek, Celje, Hranilnica iz Šmartna pri Litiji, Orel Ljutomer, dr. A. Kodre, Ljubljana in župnik J. Pavlovčič iz Suhorja po 20 K. Iskrena hvala! — Za pripravljalni odbor J. Š. — Iz Mavčič. Dne 12. t. m. po 4. uri popoldne je pridivjala od Grintovca sem ljuta nevihta. Treščilo je na Jami v kozolec, ki je bil v trenutku ves v ognju. In ravno ko so se pripravljali mavški gasijci, „ da gredo gasit, kar trešči sredi Mavčič v pod posestnika Rajžarja, po domače Jako-povca. V petih minutah je bil ves pod v plamenih. Rešili so samo par voz, vse drugo je postalo plen požrešnega ognja. Pa hvala Bogu in vrlim mavškim gasilcem in gasilkam, da ni bilo še večje nesreče in je ostalo samo pri podu, ker lahko bi stali danes pred velikanskim pogoriščem. Tudi je na ta dan ubila strela blizu Smlednika 18 letnega Franceta Bilbana, čevljarskega vajenca iz Sv. Valburge, ki je nesel delavkam dežnike na polje. Torej same nesreče! Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod! — Dane pri Cerknici. V četrtek dne 14, julija je obiskal tukajšnje pogorelce poslanec Jugosl. kluba Ivan Stanovnik iz Horjula. Poslanec je pozval vse lokalne faktorje na razgovor za ugotovitev škode, ki jio je napravil požar in je obljubil, da bo napravil vse korake, da država za pogorelce v najkrajšem času nakaže podporo. Gospodu poslancu, ki se nas je v teh težkih urah edini spomnil, naša iskrena zahvala. -f^rrrv — Promocija, Za doktorico vsega zdravilstva bo promovirana danes v Pragi rojakinja gdč. Tekla Kenk, hčerka pokojnega višjega poštnega oskrbnika Fr. Kenka. — Poročena sta bila v Tržiču gosp. 'Anton Kolcalj, žandarmerijski tit. podna-rednilc z gdč. Olgo Poljanec, hčerko okrajnega sluge in vrvarskega mojstra. — Pogreb Pera Čingrije. Iz Dubrovni-;ka poročajo o veličastnem pogrebu pokoj-jnega Pere Čingrije, ki se ga je udeležilo vse dubrovniško občinstvo, mnogoštevilna zastopstva oblasti in odposlanstva iz vseh krajev Dalmacije. — Stanovanje pod milim nebom. Sarajevska policija je pred par dnevi brez vsakega vzroka zasegla sobo 70 letnega, bolehnega starca Ln vrgla njegove stvari na ulico. Ker ni mogel najti druge sobe, spi sedaj ves bolan in ruiniran pod vedrim nebom- Interesantno je, da se v njegovo sobo še ni nikdo vselil, — Že četrtič. V ministrstvu financ pripravljajo novo uredbo o prometu z devizami in valutami. — V praksi velja samo ena naredba: Kupuj po ceni in prodajaj drago! To praktično naredbo spoštujejo vsi ljudje v Belgradu in v Ljubljani. — Oživljenje Raiaelove družbe. Dne :15. julija 1921 je po večletnem odmoru povzročenem vsled svetovne vojske zboroval občni zbor slovenske Rafaelove družbe v varstvo izseljencev. Vodil ga je predsednik družbe g. dr. Pegan, kateri je poudarjal potrebo, da se varstvo izsljencev zopet organizira, Izvoljen je bil nato sledeči odbor: dr. Pegan, predsednik, M. Moškerc, podpredsednik, Ivan Sivester, tajnik. A. Kocmur, blagajnik, Ostali člani odbora so gg.: Erman, Hrastnik, Jeločnik, Komljanec, Kremžar, Kristan, Lavtižar, dr. Nastran, Sajovic, Škrbec, Volta. Namestniki odbora so gg. Cenčič, Cvikelj, Kogej, Marinček, Pogačnik. Novoizvoljenemu odboru je obč-dgelani zbor naročil, naj v najkrajšem času izdela spremembo pravil, o kateri naj sklepa družba na izrednem občnem zboru. — Želeti je, naj bi se izredni občni zbor sklical v največjem slogu, da se za varstvo izseljencev in deklet zainteresirajo najširši naši krogi. Ker se izdajajo visumi za potovanje v Združene države v Zagrebu, je nujno potrebno, da se tudi v Zagrebu prej ko mogoče oživi Rafael, katerega obnovitev je tudi v Trstu potrebna. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. julija 1921 dela 351 moških in 179 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 303 moških in 188 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 229. Promet od 1. januarja do 9. julija 1921 izkazuje 18.263 strank, in sicer 9244 delodajalcev in 9019 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4447. Dela iščejo: pisarn, moči, trgov, sotrudniki, prodajalke, kovinarji, čevljarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, delavci, delavke, peki, mlinarji, mesarji, sedlarji, šivilje, vlagalke, vajenci itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, ključavničarji, kleparji, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, slikarji, pleskarji, vzgojiteljice, boln. strežnica, šteparice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Pred stavko delavcev v Zagrebu. V Zagrebu stoiijo tri kategorije delavstva v mezdnem gibanju in sicer stavbinski delavci, brivci in stavci. Podjetniki in delodajalci so odbili njihove zahteve za povišanje plač in zato stavka ni izključena- Tozadevna pogajanja med delavci so že v teku. — Slovenci izginjajo, Piše se nam iz Kranja: Skalnato trdno je branilo prejšnje čase mesto Kranj slovensko narodnost. Sedaj pa prihajajo na dan izdajice. Kranjci hočejo postati Nemci in Srbi, Te dni si je neki v Kranju rojeni in na Tirolskem bivajoči Hribar (kraljevi namestnik je tudi Hribar), izprosil cd vlade dovoljenje, da se bio odslej imenoval Hellwig, Liberalni kranjski občinski svetovalci pa po vsi sili hočejo postati Srbi, ker menijo, da jih ni rodila slovenska mati. Za 700.000 kron so kupili neko hišo za šolo in občinsko posvetovalnico. Verjetno je, da bodo v svoji navdušenosti za Srbe to hišo imenovali Srbijo in dali v njej stanovanje novemu častnemu občanu Pašiču, Tako bo kmalu vse srbsko, če bo res. — Svoboda državnih uradnikov. Leta 1912 je liberalna (takrat naredno-napred-na) stranka napravila v Ljubljani nekak strankarski shod, na katerem se je vlada grajala in se ji izrekla nezaupnica. Vlada je poizvedovala, kateri uradniki so bili na tem shodu navzoči. »Slovenski narod« je pa nato pisal, da ima deželni predsednik predpotopne nazore, da je to poizvedovanje nekaj nezaslišanega in gorostasnega in je dostavil: »Uradniki so se poslužili svoje v členu 12. in 13- državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak, št. 142, zajamčene jim pravice. Tudi državni uradnik ima pravico, da se udeležuje shodov, katerih se hoče in nihče mu tega ne sme braniti, naj se na dotičnih shodih izrekajo vladi še take nezaupnice. Kaj takega, kakor sedaj na Kranjskem, se v Avstriji ni še nikjer zgodilo, in zato bo dolžnost ljubljanskega državnega poslanca, da bo to stvar v državnem zboru spravil na razgovor,« — Za kaj pa sedaj govori ljubljanski liberalni državni poslanec v Belgradu?! Ali za svebodo uradnikov? — Pevska zveza. Pred kratkim smo razposlali nekaterim še ne priglašenim pevskim zborom (odsekom) preglednice v izpolnitev. Prosimo vsa društva (odseke), ki so jih prejeli, naj jih nemudoma izpoljnjene vrnejo, da bo mogoče imeti natančen pregled, ker izide v »Pevcu« v eni prihodnjih številk statistika v Pevski zvezi včlanjenih pevskih zborov. Nekatera prosvetna društva, ki nimajo pevskih odsekov, nam do sedaj tudi še niso vrnila praznih tiskovin s pripombo, da društvo nima pevskega zbora. Tudi ta društva prosimo, da napravijo svojo dolžnost, ker sicer ni mogoče iineti pregleda. — Vsa društva, kakor tudi posameznike, vljudno prosimo, da nam blagovolijo v najkrajšem času odgovoriti na okrožnico št. 484—5/21 in 435—6/21 glede udeležbe v Kamniku. Prosimo tudi za negativne odgovore, ker le tako je mogoče voditi natančen seznam. Ker je za Kamnik že veliko zborov priglasilo sodelovanje, se bo mogel odbor Pevske zveze ozirati le na detične zbore, ki so pravočasno prijavijo. — Seja Pevske zveze se vrši v Ljubljani, Ljudski dom,v pondeljek 18. t. m. ob 5. uri popoldan. Dnevni red: 1. Razna poročila. 2. Prireditev v Kamniku. 3. Slučajnosti. Ker je seja zelo važna, prosimo odbornike, da se je zanesljivo udeleže. — Matična nedelja v Kamniku. Podružnica Jugosl. Matice v Kamniku ima v nedeljo dne 7. avgusta dopoldan svoj občni zbor. Popoldne priredi v korist Jugosl. Matici na Glavnem trgu i a v n o tombolo. Po tomboli se vrši vesc-lica v Mestnem parku z godbo in petjem. Postreglo se bo z raznimi okrepčili. Odbor vabi vse člane in prijatelje Jugoslovanske Matice k obilni udeležbi. — Jugoslovcnska Matica. Na Bledu se jc ustanovila v petek dne 8. t. m. podružnica ju-goslovenske Matice, katere so se prav trdno oklenili vsi Blejci brez razlike na politično pripadnost posameznikov. Blejska podružnica priredi dne 13. in 14. avgusta na Bledu Mati-č e n d a n z najraznovrstnejšim in najzabavnej-šim sporedom med katerim bo velika javna tombola v nedeljo popoldne. Na ta Matičen dan že danes opozarjamo vso bližnjo in daljno okolico. — Podpore trgovskim visokošolcem. Da se omogoči trgovski, konzularni in obrtni študij v inozemstvu, se je osnoval pri oddelku ministrstva trg. in inclustr. poseben Odsek za upravo fonda za trg. in obrtno šolstvo, ki je v težkih in neurejenih razmerah po prevratu z izdatnimi podporami mnogoštevilnim prosilcem pomagal v gmotnem oziru. Ker se stavijo velike zahteve od vseh strani za denarne podpore, bo v bodoče odsek podpiral samo one dijake, ki se izkažejo z dobrimi učnimi izpričevali o dosedanjem obisku strokovnih šol in so podpore v resnici nujno potrebni. V prvi vrsti pridejo v poštev dosedanji podpiranci, novi prosilci pa samo v posebnega vpoštevanja vreanih slučajih in to oni, ki so podpore res potrebni in imajo odlična izpričevala. .— Kaj se dobi dar.es za eno krono? Zagrebški dnevnik »Novosti« je stavil to vprašanje na svoje čitatelje. Med drugimi ' je prispel na uredništvo tujdi sledeči od- govor: »SI. uredništvo »Novosti«. Za eno krono dobite ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, natiskano v »Narodnih Novinahj«, katerih številka stane eno krono,« — Za novinarja se je izdajal v Osije-ku neki približno 35 letni Niča Petrovič iz Belgrada in je na ta račun izvršil več goljufij, Policija ga je aretirala v Subotici in ga hotela izročiti sodišču v Osijeku. Na potu pa se mu je posrečilo pobegniti. Je bolj visoke rasti, zelo elegantno oblečen in nosi očala, — Roparski napad. 7. t. m. proti mraku se je vračal neki Hrvat iz Novega mesta preko Gorjancev domov. Z njim sta šla dva kmečka fanta. Ko sta izvedela, da ima pri sebi večje število dolarjev, je eden od njih cddal na Hrvata dva strela. Hrvat je kljub temu, da je bil ranjen skozi vrat in v lice, bežal še nekaj časa in med tem vrgel denar v jarek ob cesti. Ker nista pri njem našla denarja, sta pustila moža in pobegnila. Orožniki so napadalca že dobili in ju oddali v novomeške zapore, — Utopil se je ruski študent Trubi-nov, ki je bil na počitnicah pri nekem tovarišu v Podsusedu pri Zagrebu. Pri kopanju v Savi ga je prijel krč in izginil je v valovih. Njegovo truplo so sicer takoj potegnili na suho, vendar so bili vsi poskusi zaman. Truplo so pustili ležati na bregu, da pride komisija; ta pa je prišla šele čez dva dni. Ves ta čas je truplo ležalo na bregu, kajti stražnik ni hotel odrediti, da se prenese v mrtvašnico. On je namreč lansko leto odredil prenos nekega utopljenca in je plačal stroške, ki jih še sedaj ni dobil povrnjenih. — Premeteni tatovi usnja. V zagrebški tovarni usnja so bili zaposleni štirje delavci, ki so hoteli na tuj račun oboga-teti in so zato sklenili krasti usnje. Kradli so le na debelo in to na ta način, da se je vsak dan eden od njih skril v skladišču in potem po noči metal cele bale usnja skozi okno na ulico, kjer so jih pobrali drugi trije, odnesli domov in potem prodajali. Te tatvine so izvrševali precej časa, dokler jih neke noči ni zalotil stražnik in jih odpeljal v zapore, kjer bodo imeli priliko odpočiti se od napornega nočnega dela. — Ubil strica. V Varcaru v Bosni je te dni mladi kmet Sladojevič v prepiru vrgel na svojega strica dva kilograma težak kamen. Ubogi starček je vsled tega umrl. Neusmiljeni nečak je pa zaprt. — Okradeni Amcrikanec. Jakob Kre-pič iz Brača se je te dni vračal domov, iz Amerike. Na progi Gruž—Metkovič sta se mu v kupeju približala neki vojak in civilist in ga s pomočjo opija omamila, da je zaspal. Ko se je zbudil, je opazil, da mu manjka ves denar, to je 2100 dolarjev, ki si jih je prihranil v Ameriki. Lopova sta pobegnila in jih policija še ni izsledila. — R. K. Knjigo prejel, hvala! Prosim za naslov. Pozdrav! — Poškodovani most. Alojzij Vozel in Rudolf Juvan iz Krač pri Aržišah sta šla 27. marca letos pod Medijskim gradom čez most. Pod Alojzijem Vozlom se je udri ploh, kar je Vozla tako ujezilo, da je zgrabil ploh in ga vrgel v vodo, nakar je tudi Juvan izdrl plod in ga vrgel v vodo. Deželno sodišče je prisodilo Vozlu in Ju-variu vsakemu po 3 tedne zapora. — Vlom iu tatvina v lovski koči pod Storžičem. V noči od 9. na 10. t. m. je bilo v lovsko kočo na »Kozjeku« pod Storžičem, last trgovca Edvarda Dolenca v Kranju skozi vrata vlomljeno ter iz iste sledeče ukradeno: 6 rjuh, ki so bile zaznamovane z 11 cm dolgo in 41/? cm široko štampilijo s črnim natisom: »Ukradeno E. Dolenc Kranj«, nadalje 1 še malo rabljena posteljna odeja, ki je na zgornji strani rdeča, 2 sivkasta volnena koča, 5 V« kg sladkorja v kockah, 2 kg makaronov, 2 kg koruznega zdroba, 4 sveče, 4—5 steklenic z vsebino »Vosslauer«, en belkast lončič z 1 kg masti, za 50 K navadnih smotk ter eno 18 cm visoka in 52 cm obsežna blehnata, lakirana škatlja z vsebino 2 kg smodnika za lcame-nolom. Skupna vrednost 5000 K. . - v * - Za revizijo ustave. ki •iL) v;cai l® * Za avtonomijo Slovenije in revizijo ustave so se izjavili občinski odbori občin: Ribnica, Stari trg pri Ložu, Krašnja pri Kamnaku, Županje njive pri Kamniku, Št/ Rupert, Vrhnika, Št. Jernej na Dolenjskem. Loški ( potok. Odbori vseh teh občin so sprejeli naslednjo resolucijo: Slej ko prej neomajno stoječi na stališču zedinjenja Srbov, Hrvatov in Sloven-' cev v eno državo, smo prepričani, da ustava, ki je pravkar postala veljaven drž.zakon ne odgovarja političnim, socialnim in kulturnim potrebam našega ljudstva. Zato zahtevamo, da se ta ustava v sporazumu vseh treh plemen revidira tako, da nam zajam-či eno nedeljivo in avtonomno Slovenijo s postavodainim pokrajinskim zborom in njemu odgovorno vlado. š Shod Delavske zvezo. Na današnjem shodu Delavske zveze je imel dr. Gosar s svojim govorom naravnost velikanski uspeh. Navzočih je bilo mnogo narodnih socialistov, liberalcev,, komunistov itd., ki. so izjavljali, da tako socialnega govora še niso slišali. Govorniku ni oponiral niti eden protigovornik. š Proslava kraljevega rojstnega dne. Listi so javili, da se sprejema pri okrajnem glavarju niso udeležili zastopniki SLS. Zastopniki SLS so bili ta dan odsotni, zglasili pa so se naslednjega dne pri okr. glavarstvu, pojasnili svojo odsotnost, in zato je njihovo udanostno izjavo g. okr. glavar tudi oddal na pristojno mesto. Toliko resnici na ljubo. š Župan Grčar, čegar zaprisega bi se imela vršiti danes, v soboto, bo zaprisežen šele prihodnji teden. š Transitni promet z Ljutomerom je danes ustavljen, Kaj ho ukrenila naša vlada? lj Narodni ženski savez kraljevine SIIS je izbral letos za svoj kongres Ljubljano. Kongres bo 1., 2. in 3. septembra v Ljubljani. Delegatinje iz vseh krajev naše države bodo prihajale v Ljubljano 31. avg. Dne 31. avgusta popoldne bo seja glavne uprave Saveza, naslednje dneve bo zboroval kongres vsako dopoldne od 9. do 1. popoldne. Popoldnevi se porabijo za to, da razkažerao sestram Srbkinjam in Hrvaticam znamenitosti našega mesta in tudi svojo gostoljubnost. 4. septembra odidejo delegatinje na Bled in po tem izletu se vrnejo domov. Prepričani smo, da bo sprejem od strani Slovenk in vsega našega prebivalstva tako prisrčen, da poneso delegatinje s seboj najlepše spomine, tako lepe, kakor jih imajo Slovenke, ki so bile letošnjo spomlad tako ljubeznjivo sprejete v, Novem Sadu in Belgradu. lj Pokvarjena mladina. Nekje na Svi Petra cesti so se pritožile na policiji štiri ženske, da jih neki mladi ključavničarski vajenec neprestano nadleguje. — Neki učenec meščanske šole v Spod. Šiški je na vrtni veselici v hotelu Bellevue y Spodnji Šiški namazal z lepivom jopič Franca Rozmana in mu povzročil 1000 krqp škode, —i Mladi tatovi so ukradli z njive g. Valentina Babnika v Zg. Šiški do 100 kg krompirja. lj Tatvini na električni železnici. Dne 6. t. m. je bilo ukradeno zvečer na cestni železnici od kolodvora do pošte g. Ivanu Poženelu 6000 K in g. Miroslavu Pogorelcu 10.000 K. lj Dober plen je napravila 14. t. m. ljubljanska policija. Na dolenjskem kolodvoru so prijeli Dušana Stekiča in ga privedli h g. revirnemu nadzorniku Podre-beršku. Nič se ni o njem vedelo, a ker so dobili pri njemu 1268 dinarjev, se jim nekaj ni zdelo prav. Iz Karlovca se je med tem poročalo, da nimajo nič proti Stekiču. Ob 3. pop. jc pa prišel na policijo širolco-pleč mož Elija Kešarič, ki je povedal, da mu je neki lopov, kateri je bil 3 dni pri njem, ukradel 5 tisoč kron. Opis se jc ujemal s Stekičevo zunanjostjo. Kešariča so skrili v drugo sobo, g. rev. nadzornik Pod-reberšek jc pa pričel zaslišavati Stekiča, la je grozno lagal; vrata so se pa kar tresla, ker jc Kešarič po glasu spoznal tatu. Končno je Kešarič planil v sobo in detektivi so imeli posla dovolj, da so rešili Stekiča, katerega bi bil Kešarič najrajši kar sam kaznoval. Stekič je na to priznal, da jc on okradel Kešariča. lj Grozilna pisma g. Karlu Pollaku. Gospod Karol Pollak je prejel 27. junija grozilno pismo, s katerim je zahtevalo »Tajno boljševiško društvo.: od njega 125.0G0 dinarjev, ker če Ke to ne zgodi, se bo njemu ali pa članom njegove rodbino streglo po življenju. Denar naj prinese posestnik v Škodlarjevo gostilno v Brezju na naslov Franc Dražil št. 425. Gospod Pollak je poslal v gostilno pismo z 200 kronami denarja poudarjajoč, naj ga v bodoče puste pri miru. Detektivi so neopaženo gostilno za-stražili. V gostilno je prišel 15 letni France Brcgant z naročilom, naj se mu odda Polla-kovo pismo, češ (ia mu je to naročila neka 40 let stara ženska, katere pa ni bilo več na dogovorjenem mestu, ko se je fant vrnil. Policija jc marljivo poizvedovala in dobila žensko v osebi Marije Šurca v Burslci ulici št. 19. Dolgo ie tajila, toda končno jo priznala, da sta jo, ko je nabirala jagode, dva moža najela, naj gre v gostilno. Marijo Šurco je policija izročila sodišču. lj Koncert bo danes na vrtu restavracije glavni kolodvor. Svira godba tukajšnje opere. Vstop prost. Snoniiflioiie sc »Slovenske Me" I =msiiisw5iiisiit5m5m5m Kalsioisslša paroEIbk STOJAN M. PR0TIC V ZAGREBU. LDU Zagreb, 15. julija. Tokom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne se je posvetoval Stojan Protič z vodilnimi poli- , tiki bivše »Parlamentarne zajednice« v Zagrebu. Pp^iicielneci ! kluba« so skledile posamezne konference, med drugim tudi z bivšim banom dr. To-mljenovičem. Stojan Protič odide danes na daljši oddih v Rimske Toplice. Njegova prisotnost v Zagrebu se spravlja v zve-o z glasovi o nekih strankarskih razkolih v vladnih skupinah. Protič je odklonil vsako oficielno izjavo, vendar pa je namignil, da hoče med svojim enomesečnim oddihom pripraviti večjo akcijo, s katero bi se na podlagi revizije ustave omogočilo sodelovanje vseh treh plemen v vladi. Stojan Protič upa, da bo vsled razkola med demokrati ostala Pribičevičeva skupina v manjšini in da se bo z reformacijo radikalcev po Pašičevem odhodu našla podlaga za sporazum z Jugoslovanskim klubom in Radičevci. Pri tej akciji bi sodeloval tudi dr. Trumbič, ki se bo baje sestal s Proticem v Rimskih Toplicah. NOVI POSLANIKI NAŠE DRŽAVE. LDU Belgrad, 15. julija. (ZNU) Na poslednji ministrski seji se je razpravljalo tudi o izpopolnitvi poslaniških mest v Rimu, Parizu, Varšavi in Washingtonu. V poštev prihajajo za ta mesta: dr. Velizar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič, dr. Kramer in Boškovič. Definitivnega sklepa še ni. Zasesti se imajo tudi poslaniška mesta v Berlinu, Sofiji, na Dunaju in v Budimpešti, za katera prihajata v prvi vrsti v poštev dr. Smodlaka in dr. Sola. DR. SPALAJKOVIČ - POSLANIK V PARIZU. Belgrad, 15. julija. Te dni bo izdan večji ukaz o napredovanju uradnikov ministrstva za zunanje stvari. Izpopolnilo se bo mesto našega poslanika v Parizu, katero bo bržkone zasedel dr. Spalajkovič. ŠTAJERSKO — MADŽARSKA RAZMEJITEV. LDU MARIBOR, 15. jjulija- Ker je tri-anonska mirovna pogodba ratificirana in se prične v kratkem razmejitveno delo z Madžarsko, so odpotovali delegati mednarodne razmejitvene komisije v Pariz. Svrha tega potovanja je, da dobe potrebne instrukcije za določitev meje med Madžarsko in Štajersko. Ker pa je ozemlje, ki prihaja na tej črti v poštev, zasedeno po Madžarih, stopa tudi določitev naše meje v smeri cd Radgone preko Sv. Ane do Toke v ospredje. Zakasnitev ratifikacije trianonske mirovne pogodbe je na ta način ovirala tudi nadaljevanje razmejitve na tem delu naše bodeče meje. Pri razpravah gledje meje med Madžarsko in Štajersko je naš delegati general Plivelič dosledno vztrajal pri tem, da se bivša državna ma-t džarska meja kot taka ugotovi in da se nova meja v zmislu mirovne pogodbe popolnoma natančno določi. . ITALIJA NAM VRAČA LADJE. Split, 15. julija. Italija nam je vrnila bivši avstrijski vojni ladji »Donau« in »Hartenberg«. Ladji sta došli v Šibenik. TRDNA POZICIJA ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 15. julija. (Izv.) Parlamentarna situacija se presoja dosti bolj ugodno in potekajo pogajanja povsem zadovoljivo. Vlada ima zopet povsem sigurno večino. Protest nemških poslancev, češ da je vlada z naredbo glede prehrane kršila ustavo, je ostal samo demonstracija brez resnejših posledic. MASAR1K - HAINISCH. Praga, 15. julija. (Izv.) Na svojem po-vratku z otoka Capri v Prago se sestane predsednik Masaryk na Semeriniku s predsednikom avstrijske republike, dr. Haini-schem. Kakor poročajo »Narodni Listy«, ne bo imel ta sestanek nikakega političnega obeležja, temveč je zgolj osebnega značaja. HLINKA V NAJOSTREJŠI OPOZICIJI. Praga, 15. julija. (Izv.) V političnih krogih se govori, da bo poslanec Hlinka s svojimi tovariši izstopil iz kluba katoliških poslancev in osnoval klub slovaških poslancev, ki bo stal napram vladi v najostrejši opoziciji. ZDRUŽITEV ČEŠKIH SOCIALISTOV. Praga, 15. julija. (Izv.) Listi poročajo o pogajanjih med socialisti desničarji in narodnimi socialisti za spojitev obeh strank v eno stranko. V kolikor se doznava, so pogajanja v principu rešila vse sporne točke in se združitev teh dveh strank lahko z gotovostjo pričakuje y najbližnji prihod-njosti. ŽELEZNIŠKE INVESTICIJE V. ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 15. julija. (Izv.) Vlada je predložila parlamentu izredne zahteve v znesku 550 milijonov kron za nabavo vagonov, lokomotiv in drugega železniškega materiala. RUSKE VOJAŠKE PRIPRAVE PROTI RUMUNIJI. Dunaj, 15. julija. (Izv.) Ukrajinski dopisni urad javlja o velikih vojaških pripravah boljševikov. proti Rumuniji. Na meji stoji dosedaj nad pol milijona kompletno oboroženih sovjetskih vojakov, ki čakajo samo še. povelja napad. Dalje javlja ta urad o noti, ki sta jo poslala čičerin in Ra-kovski rumunskemu zunanjemu ministru Take Jonescu radi napadov rumunskih obmejnih čet na sovjetsko vojaštvo v Besara-biji. ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV. Varšava, 16. julija. Italijanski poslanik v Rigi je poudarjal pri nekem svečanem obedu veliko važnost zveze baltskih držav, kateri bi tudi pripadala Poljska. NEMIRI V LODZU. Berlin, 16. jul. »Vessische Zeitung« javlja iz Varšave: V Lodzu je prišlo do velikih nemirov. Stavkajoči tekstilni delavci so demonstrirali pred uradnimi pgslopji. Policija je konju morala rabiti orožje. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Tudi iz Poznanja javljajo o nemirih. t ŠKOF KOUDELKA. Praga, 15. julija. (Izv.) Iz Amerike je prispela vest, da je umrl češki škof Kou-delka, v starosti 70 let. Bil je den najvztrajnejših in najpožrtvovalnejših misijonarjev. Težko bolezen je potrpežljivo prenašal. Penzije v našo vojsko sprejetih aktivnih častnikov. Od različnih strani prihajajo na naše uredništvo vprašanja, kedaj da misli ,en-tralna vlada izplačati penzije onim sprejetim aktivnim častnikom, ki so bili upokojeni že pred pol leta. BORZA. Zagreb. 15. julija. (Izvir.1 Devize: Pešta 54.75, Berlin 207—208. Italija 717—720. London 570, New York cable 154—155.50, čeki 152, Pariz 12.23, Praga 205—206, Dunaj 9.95—20.15, Zurich 25.90, Napoleoni 516—518. Valute: Mk 210—215, dolar 151—152, čsl. K 215, n. a. K 22, carski rubelj 28—30. Dunaj, 15. julij. (Izv.j Devize: Pešta 258.50, Berlin 1042, Italija 3587, London 2832, New York 776,, Pariz 6075, Pragal028, Zurich 12850, Bukarest 1115, Zagreb 502, Varšava 47. Valute: ogr. K 257, Mk 1043, Lir 3545, funt .str. 2820, dolar 770, fr. frank 6050, čsl. K 1036, šv. frank 12825, Lei 1107, t. lira 3575, dinar 1990. Zurich, 15. julija. (Izv.l Pešta 205, Berlin 807, Italija 2785, London 2200, New York 605, Pariz 4735, Praga 805, Dunaj 0.85, Bukarešt 865, Zagreb 390, Varšava 0.33. Valute: n.a. K 0.81.—, g Berlinska borza. Berlin, 15. julija. (Izv.) Vodstvo berlinske borze je sklenilo, da ostane 19. in 26. julija borza za promet zaprta. g Dolenjske železnice so imele svoj XXVI. redni občni zbor dne 9, julija t. i. Od 31.000 delnic tega podjetja je bilo na občnem zboru zastopanih 27.547. Predsednik dvorni svetnik Šuklje je podal obširno poročilo o družbenem poslovanju v dobi od 1. januarja 1920 do 30. junija 1921. Drastično je naslikal vse težave in zapreke, ki jih je moral premagati upravni svet, predno se je moglo pričeti prve dni oktobra z rednim poslovanjem. Po ugodnem uspehu pregleda računov in bilance, o katerem je imenom revizijskega odseka poročal gosp, ravnatelj Tykač, je občni zbor dal absolutorij upravnemu svetu. Potem se je vršila volitev namesto odstopivših upravnih svetnikov Ivana Kneza in Frana Šukljeta, ki sta bila soglasno znova izvoljena. Občni zbor je dalje potrdil kooptacijo dr. Ivana Tavčarja v upravni svet in na predlog predsednika, kateri je priporočal, naj bode v upravnem svetu zastopano prebivalstvo ob kočevski progi po posebnem zaupniku, izvolil veletrgovca Antona Kajfeža v družbeno upravo. V revizijski odsek so bili izvoljeni g. A. Tykač, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, g, A, Kralj, ravnatelj Zadružne zveze in g. A. Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda, Končno je občni zbor soglasno sklenil sledečo resolucijo, katero je nasve-toval upravni svet in utemeljeval predsednik: Ker so se z izpremembo družbenih pravil in obratne pogodbe leta 1913 neoporečno krčile po koncesijski listini zajamčene pravice glavinskih delnic, sklene občni zbor: a) da je pred vsem z izpremembo §§ 1 in 11 družbenih pravil zopet upostavi-ti prvotno koncesijsko dobo s tem, da se jo podaljša za 15 let, tedaj do 1. decembra L 1931, Ta podaljšek naj se uporabi za amortizacijo glavinskih delnic po amortizacijskem načrtu, ki ga mora potrditi država. Vsled tega se pooblašča upravni svet, da v tem smislu izpremeni družbena pravila ter izpremenjenim določilom preskrbi državno potrdilo, b) Dalje se pooblašča upravni svet, čim preje se pogajati z državo v to svrho, da se pregledajo še ostale določbe pravil ter zopet uveljavijo pravice delniške družbe Dolenjskih železnic in njenih delničarjev v polnem obsegu. Po seji občnega zbora se je sestal upravni svet ter iznova izvolil svoje predsedstvo, namreč dvorn. svetnika Šukljeta predsednikom in Drag. Hribarja njega namestnikom. g Velika suša na Goriškem. Iz Gorice nam poročajo: Na Goriškem in v ostalem zasedenem ozemlju vlada silna suša, kakršne ljudje že davno ne pomnijo. Letina obeta biti zelo slaba vkljub temu, da je letos najboljše kazala. Večina poljskih pridelkov je uničenih. Vročina je neznosna. V visokih legah odpada celo trtam že listje. g Dobičsk češkoslovaške države pri eksportu sladkorja. Češkoslovaška republika izkazue dve milijardi državnega dobička pri eksportu sladkorja. v g Zlate rezerve na svetu. Glasom angleških listov znaša zlata rezerva Zedinjenih držav Severne Amerike 652,406.000 funtov šlerlingov, Anglije 155,051.000, Francije 141,621.000, Japonske (skupaj s srebrom) 131,204.000, Nemčije 53,451.000, Italije 41,108.000. — Iz tega se razvidi, da so Združene države nabrale zlata štirikrat več nego Anglija in več kakor vse ostale velesile skupaj. g Nemčija kupuje zadnje dni, kakor poročajo angleški listi, v Rumuniji znatne množine žita. g Za ureditev predvojnih dolgov Nemške Avstrije. Te dni se odpeljejo zastopniki dunajskih bank v Pariz na posvetovanja glede ureditve predvojnih dolgov Nemške Avstrije. g Holandski kredit Nemčiji. Potom posredovanja banke Mendelssohn & Comp. v Amsterdamu je Nemčija najela na Holand-skem kredit za 150.000 milijonov zlatih mark. Pogajanja za nadaljnje kredite še niso zaključena. Kurz marke je pričel zadnje dni vsled tega precej rasti in v finančnih krogih računajo z vso gotovostjo, da se bo kurz marke še znatno dvignil. Zato je veliko povpraševanje po marki. g Poljsko-avstrijska trgovska zbornica. Na Dunaju se je dne 12. t. m. ustanovila poljsko-avstrijska trgovska zbornica. • g Stanje papirnatega denarja na Polj-; skem. Poljska ima sedaj nad 90 milijard papirnatega denarja v prometu. Ni čuda, da poljska marka tako slabo stoji. g Francoska železna industrija. V Franciji dela sedaj samo 75 plavžev, tako da vzdržuje komaj tretjina vseh plavžev obrat. g Padanje cen v Italiji. V Italiji so padle cene za več kot za 30 odstotkov, pa se še vedno znižujejo. Izdelana moška obleka stane 250 lir, preje 400 lir, obleka po meri 450, preje 600 lir, ženske obleke 300, preje 500 lir, meter platna 7, preje 12 lir, moški klobuk 20, preje 30 lir, slamnik 18, preje 25 lir, prost ženski klobuk 40, preje 80 lir, moški čevlji najboljše kvalitete 80, preje 110 lir, otroška obleka 80, preje 170 lir, volnena tkanina za celo moško obleko 120, preje 172 lir, srajca 23, preje 35 lir, ženska srajca najboljše kakovosti 14, preje 32 lir, bombažne nogavice 5, preje 10 lir, svilene nogavice 13, preje 25 lir, moške panama srajce 6, preje 10 lir, robci ajour 17, preje 26 lir. Cene pa niso padle le za manufakturo, marveč tudi za življenjske potrebščine, kilogram masti n. pr. stane 6 lir, mesto 13, suha slanina 13 mesto 18, žgana kava 20 mesto 25, surovo maslo 7 mesto 19, švicarski sir 14 mesto 18, goveje mesto 8 mesto 11, ovčje meso 7 mesto 10, olje 5 mesto 10. Tudi c'e-ne_ vinu so znatno padle. Padanje cen je baje povzročil bojkot konzumentov. g Pogajanja med Avstrijo in Dansko radi posojila. Nemško-avstrijska republika se je obrnila na Dansko glede najetja večjega posojila. V ta namen se mudi na Dunaju zastopnik danskega finančnega ministrstva Riis Hansen, da se prepriča, v koliko je Avstrija izpolnila obveznosti, katere so ji naložili delegati zveze narodov. Vkljub temu pada nemško-avstrijska krona še dalje, ker ni nobenega upanja tudi v to kreditno akcijo. g Poštni promet med Nemško Avstrijo in sovjetsko Rusijo, in sicer na neposreden način, je te dni zopet odprt. g Angleška banka namerava v kratkem zopet znižati diskont. g Cene kovinam v Londonu. Dne 11. julija so notirale kovine v Londonu sledeče: baker Standard 725/s, cin 168ys, svinec (najnižja cena) 23y2, cink (najnižja cena) 267/8. d Organizatoričen tečaj 0. Z. se vrši od l8. t. m. do 23. t. m. Udeleženci tečaja naj se zglase v ponedeljek takoj po prihodu vlaka v Ljudskem domu. Zadnji čas je treba, da so vsi ob %11. uro v Marjani-šču. Zamudniki naj nikar ne reflektirajo na preskrbo hrane in stanovanja. S. IC. S. Z. Dekanijski odbor za kamniško deka-nijo ima dne 18- julija t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani »Kamniškega doma« v Kamniku izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom, ki je izredne važnosti za na-daljno delo, Občni zbor je obvezen za vsa društva kamniške dekanije, po možnosti naj se ga udeleži vsak, komur je na srcu katoliško prosvetno delo. Društva, ki bi pomotoma ne dobila posebnih vabil, naj pošljejo vsaj enega delegata, izvoljenega na seji in mu izstavijo pismeno legitimacijo, ki mu daje pravico do glasu. Vsako društvo ima en glas. Ob 10. uri je občni zbor sklepčen neglede na število prisotnih. Ofgff&vekg tmsJirtllf. — - - - • m «* »uiiuaavB Šentpcterske Orlice opozarjajo svoje članico, da se udeleže izleta na Kuni, katerega priredi Šentpetersko prosvetno društvo. Pridite v obilnem številu. Šentpeterski Orel vabi svoje člane, da se udeleže izleta na Kum, katerega priredi Šentpetersko prosvetno društvo v nedeljo ob 5.18 iz Ljubljane. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri gdčni. Strah. BCaSošiškl vestnik. c Zagorje pri Pilštajnu. Kakor je že mnogo let v navadi, bomo tudi letos obhajali »Lovren-ško tridnevnico« v čast Materi božji v Zagorju Po Porcijunkuli 4. in 5. ter 6. avgusta, 7. ie pa sklep. V soboto 6. avgusta bo blagoslovljenje kipa sv, Frančiška v Lurški jami in p-diga. Vodili bodo tridnevnico preč. gg. misl tarji od sv. Jožefa pri Celju. Marijinim častilcem nudi se lepa prilika pobožnosti v čast Materi bož|i Zagorski in Lurški, in šport. Šparta—Svoboda igrata v soboto 16, julija prijateljsko nogometno tekmo ob Ys 19 uri na prostoru Ilirije. V tej tekmi si bosta stala v letošnji sezoni obadva kluba prvič nasproti. Šparta, katera utegne postati vsled njene lepe in smiselne i<*re, edi: ni reelni rival naši Iliriji v Ljubljani, bode sigurno kar najnevarnejši nasprotnik prvorazredni ljubljanski Svobodi. Tekma hode deloma že tudi odločilna za jes/en:.ko prvenstvo. K Nedeljski trgovinski počitek. Pred par dnevi čitam vest, da so modri možje pri deželni vladi sklenili uvesti obvezen nedeljski počitek po trgovinah. Dovoljena je le dvakratna prodaja ob nedeljah v mesecu. Gledam in še enkrat berem. Da, res je! To je atentat na kmetske žepe, še hujše, atentat na žepe trgovcev. Kaj pa vendar mislijo ti ljudje na vladi, ali so prišli popolnoma ob pamet, ali kaj? Ta vtis sem dobil, ko sem čital vesti v časopisju. Toda ali je vest res tako grozna? Ali je atentat res tako katastrofalnega pomena? Poglejmo! V Sloveniji imamo na tisoče trgovn. Po teh trgovinah je na tisoče nastavljencev, nastavljenk in vajeniškega osobja. Ljudje so po večini samo mladi. Ti ljudje imajo tudi nekak zakon, ki jim hoče pravice deliti. Zakon, ki ga je skovala neizprosna Avstrija, je v prvi vrsti ščitila trgovca, mu dajal zaslužka na račun pomočniškega osobja. Pričakovati je bilo, da bo nam trgovskim nastavljencem naša nova, svobodna domovina milejša. Upali smo, da bo upoštevala naše moči in nas cenila kot naraščaj za bodočo trgovino. Toda razočarani smo bili, ko so nam pričeli po vrsti odtegovati naše upravičene ugodnost/ Zgubili smo nedeljski počitek, zgubil osemurni delavnik, zgubili smo celo pravice, k nam jih je zakon dajaL Smo brezpravna raja. Zadnji čas se je pričela deželna vlada nekoliko zanimati za nas. Dala nam je le drobtinico ,katero sprejmemo, žrtvujoč ostali del na korist konzumentom. Toda že nastaja hrup, že se vrše protesti. Kdo protestira? Naši gospodarji, trgovci sami. Sklicujejo se na kmeta. Toda naš kmet je bolj usmiljenega srca, on hoče nam dati prostosti, on ceni naše mlade moči. Obračamo se nanj s prošnjo, naj se nikdar ne vda mnenju, ki ga hočejo trgovci raztrositi med njega. Javnost prosimo, naj nas podpira, hvaležni ji bomo. Zagotoviti si hočemo pravice, zaščite, katere sedaj nimamo! Z. Organizacija javnih namesčencev-somišlje-nikov SLS. Danes ob 20. uri je v navadnih prostorih tedenski članski sestanek. Člani, ki niso še poravnali letne članarine, se vabijo, da to tedaj poravnajo osebno. — Predsednik. pr Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo 24. t. m. v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini koncert. (k) pr Slovenska Matica je izdala ravnokar kot izredni izdaji dve knjigi, in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko »Pesmi o zlatolaskah« in Fr. Finžgarja ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Člani Slovenske Matice, ki so za tekoče leto že poravnali članarino, in ustanovniki dobe omenjeni knjigi broširani po 18 K in vezani po 24 K. Za druge, ki niso Matični člani, je cena broširanih in vezanih izvodov za 6 K višja. Od knjig, ki jih ima Matica še iz prejšnjih let v zalogi, opozarjamo na Dostojevskega-Levstika »Zapiske iz mrtvega doma« (20 kron), Radivoja Peterlina-Petruške pesmi »Po cesti in stepi« (8 K), dr. Fr. Detele »Tujski promet« (16 K), Ksaverja Mešlta zbirko novel »Slike« (16 K), Zofke Kve-der - Demetrovič povest »Njeno življenje« (12 K), Etbina Kristana sanjsko zgodbo »Pertinčarjevo pomlajenje« (12 K) ter še na razne zvezke Zabavne in Knezove knjižnice, na razne »Zbornike« itd. Pri nakupu matičnih knjig imajo Matičarji 25 odstotkov popusta. — Za tekoče leto so štiri knjige, ki izidejo kot redna izdaja, do malega do-tiskane. Letnina znaša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarine, naj to čimprej store. Vse druge pa vabimo, naj se blagovolijo pridružiti krogu članov »Slovenske Matice«. Zemljevid slovenskega ozemlja se tiska ter kmalu izide. — Uradne ure pisarne S16venske Matice, Kongresni trg 7, I. nadstr. so ob počitnicah vsak torek in petek od 3.-5. pop. (k) Več pleskarskih pomoCn Kov ia pleskanie železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdKa Josip jug, Kimsia cesta 16. Ljubljana. l/llhatira 111 zna tudl likati dekle RuHulIlO, za vsako delo in dekle k otrokom, ki zna nekoliko šivanja se sprejmeio za takojšnji nastop proti dobri hruui in plači. 1'oizve se pri Fr. Pogačnik, Dunajska c. št. 36. Jevo. Učenka stara 11 let, poštenih starišev, se spreime v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe je poslati na tvrdko jos. Elsner, Litija. • Koiorske Kovoče in Hkirsrle 5 "delavce sprejme tvornica vozov I. G. f^tfironasta sin d. d. Varaždin. Prvo-l|ato moja naiboli« (irelzkušoim in splošno hvalioim jredstva, Itot proti poljskim iu hišnim mišim K 13. ka podgano K 10; ca u6urli« poaubuo močna vrsta K 20; tinktura aa atenloe K 15; uniduvaieo moljev K lu in 2u; prašek proti mrčesom K 10 iu 20: ma/.jlo proti ušem uri ljudoh K.S.—H.; mazilo za uši pri živini «.— 11.; pra< sok za nii v obleki in perUu K. 10 in 20; tiu. ktura proti mrčesa na sadju in zolenjadl (unicev rastlin) Prašek proti mravljam Iv 10 1'ošiljapu po vi-otju Zavod /.a oksport. M. Jllnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trsovoem pri ve6)ora odjemu popast. KUPUJTE LE PRI: L JU L JAHA • Sv.Peira nasip l če rabite šiv. stroje za rodbinsko m obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šivilje, krojače ln čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno ln debelo Cene solidne! Postrežba točna Proda se dobro idoča resfaoracija in mesarja z vso opravo. Poizve se v upravništvu tega lista pod štev. 2509. Zanesljiv hlapec sprejme večje industrijsko podjetje. Ponudbe na upravo pod Knjigovodja 2486, in vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stolni nožta In železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzetna vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici št. b, kjer se sprejema v sredo in soboto. HaioS Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in anonce, naj se obri;e na LEOP. MAjNTllER protokolirani anončni in reklamni zavod „HERMES". LJubljana 7. Zg. Silita 89. POLNOGUMIJASTI OBROČI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile KOLESA AVTOMOBILI najceneje. se sprejme pri L CEHME, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Najboljše okrepčujoče ln dletetlčno sredstvo za odrasle in otroke je h konjem se sprejme, ki bi opravljal delo v prostem času. Ozira se le na ože-njene. — Ponudbe pod: „Prosto stano-j' vanje" do 25. t. m. na upravo tega lista. I lekarnarja G. PlCCObl-JA v Ljubljani. LJUBLJANA. Gosposvetska cesta 14. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, predobri oče, stari oče, tast, gospod Karel Hollegha pl. Mlepu polkovnl i v pokoju v četrtek, dne 14. julija 1921., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika ae vrši v soboto dne 16. jul ja 1021., ob 16 uri, le hise žalosti, Karlovska cesta št. 18, na pokopališče k Krištofu. Ljubljana, 15. julija 1921. Hobertpl Hollegha, dr. Jnr.pl. Ivan Hollegha, dr. med Karel pl.Hol-legiia, W;Uter pl. Hollegiia s.novi. - Marija Frits h ro| .pl. Hollegha, Marta Krišper ros. pl. Hollertha, Marjana pl. Hollegha hčerke — Koloman Fr iscU, Erih Krlsper zetje. — HUda pl. Hollegha roj. iireindl sn&ha, — Traute in Hubert Fritsch, Elizabeta pl. Hollegha, vnuku za kuhanje žginia od 20, 30, 35, 50, 60, 70, 90 i 98 litrov kakor tudi bakreni kotli za perilo in mali bakreni kotliči ter medeni kotliči za sneg dobe se pri ,METALLUM' d. d, za promet železa^ kovin in tehničnih proizvodov. ZAGREB, ILICil štev. 13H. Zahtevajte cenike. Broj 5350/11—1921. »ražba, Temeljem zaključka gradskog zastupstva od 26. kolovoza 1920. § 45. toč. 34 (i od 19. siječnja 1921. § 6. toč. 24) odobrenih riješenjem kr. zemaljske vlade po-vjereničtva za uuutarnje poslove od 13. svibnju t. g. broj 3566. razpisuje se ovime javna usmena dražba za prodaju gradske vojarne „Svilaneu sa pripadajučlm zemljištem u Svilarskoj ulici kbr. 4. na dan 27. srpnja o. g. u 10 sati prije podne na gradskoj viječnici. Svliana sastoji od 1 jednokatne kijče sa 3 sobe u prizemlju i 4 sobe u prvom katu, podruma i tavana, 1 razizemne kuče su 2 sobe i 1 kuhinje, nadalje od staje za 30 konju, zobarne i sedlarne s:i velikim dvorištem i bunarom. Uz zgradu nalazi sc u Svilarskoj ulici zemljište prikladno za gradilište u površini od 1 jutra 356Do. Nekretnine upisane su u gruntovnom ulož',;u 1 p. o. Varaždin a ukupna površina iznosi 1 jutro 910°°. Izklična cijena ustanovljena je na 480.000 kruna. Svaki dražbovatelj ima prije dražbovanja položiti u ime žaobine 10% iz-klične cijene. Dostalac ima polovicu kupovnine odma a polovicu u roku od 8 dana u gotovom položiti. Dostalac stupa u posjed nakon odobrenja dražbe po gradskom zastupstvu. Biljegovine i pravne pristojbe nosi dostalac. Gradsko poglavarstvo u Varaždinu, dne 20. lipnja 1921. Gradski načelnik: ________Podgajski v. r. ZA PLESKRRSKH IN LICARSKH DELH SE NAJTOPLEJE PRIPOKOČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PHECflSTITl DUHOVŠČINI 00 TONE M.RLGRJ 00 PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 810 PS Dleselmotor „Augsburger" vezan z generatorjem za vrtilni tok, 5200 Volt, dalje Dieselmotorji od 40—50J PS. 25 PS Bencinmotor „Polke" z enim cilindrom, ležeč, z cevno napeljavo, napušalcem na topli zrak, sesalko za mrzlo vodo kakor nov. ' IG PS Motor na surovo olje „Climax", kompl. 36 PS Motor na sesnlni plin, kompl. 6 PS Bencinmotor, kompl. 40 PS ležeč parni) stroj na izpuh s Cornwall kotlom 36 qm. 1 frikciisko kladvo, 100 kg čisto teže. 1 čistilnik za vodo „Derwaux-Keisert" 1.25 cbm izvršitve na uro 1 Transformator, 12 KVA, 3000/220/120 Volt z železno, okroglo transform. hišico. 1 Transformator na olje, 70 KVA G0C0/220 Volt z varovalci, strelovodom, pretikaln. na olje za visoko napetost. 1 Motor na vrtilni tok, 30 PS, 220 Volt. 1 Lokomobila na vročo paro, 35 PS s kurilno mrežo. 1 Akumulatorna baterija, J 8, 60 elem., 290 amper. 1 Dynamo za enakomerni tok. 21 IiVV, 115 Volt. Motor za enakomerni tok, 0"5, 0-8, 1-4, 8'1, 11 in 20 PS. Vsi za 110 Volt. 50 PS Motor za vrtilni tok, 220 Volt, 960 obratov, kompl. Ingenieur R. F. RAT3CHIN, Salz&urg - Letien. Brzojavni naslov: „ROTOR", Salzburg. Tovarna Piana, Poljani nasip 4. Podružnica:! PODRUŽNICE: MRRiBOR Gosposka ul. 38. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlollka ovratnike, za- pestnice in srajce. NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE štev. 39. Mestni pogreb, zavod. Zadruga hrvatskih vtnogradara ZAGREB, Baroševn cesta Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, šiler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na Baroševoj cesti. (prej AUSTRO-AMERIK ANA) n ^TVSifr. » ^.Ipfilaffikn >)rovnža potnike v Now-York redno iL Ji 3 kruti v Južno Amerik0 po ! krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. 1f?\vv^ fr glavni zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, kolodvorska ul. 26. Odplov brzoparnika President VVilson dno 2. avgusta 1921. 7ZZZ7/CIZ7/ 0 tepli družUa z o. z. preje Brata Eberl ia Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union", Lastni Izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za nmetnlke, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. Jugosio¥an PoStni ček. rač. št. 11.323. Telefon Stev. 54. Marijin trg štev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni presna* v lanskem ieiu: 12S,0GQ.0uo kron. Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Wo!fova ulica št.1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. H Ki" 2 čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice In akroditlve na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila ni vknjižbo, poroStvo. vrednostna papirje In na blago. Ieža£n v Javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: stns kolesa Puch psieumsfiho DIIM.OP - RE1THOFFER - HUTCHlflSOIl priporoča , Ljubljana, Sodna ulica št. 7. N Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseb vrst ter izvršuje načrte in proračune. Eksportna hiša „LUIW MARIBOR, SLOMŠKOV TRG STEV. 11. Samozaatopstvo tovarne glasbil LRZRR STERN, BLEISTRDT, SESKA. Stalno skladlSCe aKordconov, ustnih harmonik, vljoll«, olter, • ■ ^flSfpHsaHB plunk, kitar, kakor vseh »rst strun In godhonlh dolov. H. Suttner iS 5. I Ljubljana 3, | Mestni trg 23. o | Največja zaloga ur, zlatnine in sre- 5' * brnine. Lastna protokolirana tovarna 8 ur v Švici. Vabilo -OOO^OOO- Izredni občni zbor d. d. TRIGLAV, tvornice hranil v Šmarci pri Kamniku je dne 7. VII. 1921 sklenil na predlog upravnega sveta zvišati v smislu § 6 pravil delniško glavnico in sicer: od 400.000 K na 1,200.000 K z izdajo novih 1600 delnic po K 500 nominalne vrednosti. Razpisuje torej subskripcijo ob nastopnih pogojih: Dosedanji delničarji imajo v smislu § 6 pravil pravico prevzeti na 1 delnico prve emisije 2 delnici druge emisije in sicer proti predložitvi potrdila o posesti delnic (oziroma potrdila vplačila) prve emisije. Kurz optiranih delnic znaša K 520 neoptiranih K 550. Poleg tega je plačati K 10 upisnine na vsako delnico v kritje stroškov izdaje dolnic. Subskripcija se vrši od 15. VIL do 15. VIII. 1921 in sicer pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani in v pisarni delniške družbe »Triglav« Šmarca pri Kamniku. Subskribovane delnice je v gotovini plačati. Nove delnice participirajo na čistem dobičku od 1. 1.1922 in se za sedaj obrestuje njihova nominalna vrednost od 1. IX. do konca 1921 z 3 %• Končno dodelitev pridržuje si občni zbor. Subskribentom katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic se vrne dotični znesek drugim se izda proti povrnitvi potrdila o storjeni subskripciji potrdilo o dodeljenih delnicah. Delnice izroča se delničarjem pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripada v smislu § 6 po odbitku stroškov rezervnemu zakladu. za utemeljenje Industrije drva i papira i d. n Za; Potpisani utemeljujemo dioničko društvo pod nazivom Industrija drva i papira d. d. Sjedišta društva je Zagreb. Društvo se osniva na neodredjeno vrijeme, a baviti če se šumskim poslovima, proizvodnjom. kupovanjem i prodavanjem drva i drvenih proizvoda, te papira i produkata potrebitih za proizvodnju papira. Temeljna glavnica društva ustanovljuje se sa K 100,000.000'- (sto a dijeli se na 250.000. — komada dionica po K 400. — nominale, koje glase na donosioca. Predhodno se izdaje 162.500 komada dionica po K 400. — nominale tako, te ce uplačena glavnica društva iznositi. K 65,000.000'— (šezdeset i p tt milil ima krasta) Dionice izlažu se javnoj supskripciji uz tečaj od K 400, — (četeristo kruna) po komadu, te uz naplatu od K 20,— (dvadeset kruna) po komadu u ime troškova utemeljenja. Supskripcija počinje danom 6. srpnja 1921., a svršava1 danom 25. srpnja 1921. Uplate imadu se vršiti na sljedeči način: prigodom potpisa .....................40 % do konca avgusta 1921. .............. . . . . 30 % do konca septembra 1921................. 30 % sve u gotovom. Uplate supskribenata, koji ne održe gornje rokove, propadaju u korist pričuvne zaklade društva. Supskripcija i uplata imade se obaviti kod Centralne Banke d. d. v Zagrebu te kod njenih podružnica i ispostava. Supskribentima pripada pravo 5 % kamata računajuči od poslednjeg roka pojedine uplate pa do 31. decembra 1921., dok im pravo na dividende pripada počam od 1. januara 1922. kao dana, kojim počinje prva poslovna godina društva. Utemeljitelji pridržaju si pravo reparticije supskribiranih dionica koja če se baviti najkasnije mjesec dana nakon dovršene supskripcije, te supskribenti nemaju u slučaju neudovoljenja dionica pravo na nilcakovu drugu naknadu, osim uplačenog iznosa. Taj če im biti povraten 14 dana nakon obavljene reparticije na mjestu preduzete supskripcije. Konstituirajuča glavna skupština biti če po utemejiteljima sazvana i održati če se prema ustanovama §§ 154 i 155 trg. zakona. Utemeljitelji nose odgovornost po §-u 152 trg. zakona. U Zagrebu, 1. srpnja 1921. V S m ar c i, dne 13. VIL 1921. * Ljevaonica željezn i tvorniea željeza, Bautzen u Saskoj. Našičko dioničko društvo za industriju i trgovinu drva, Našice. Franjo barun Ottenfels, vlastelin, Bežanec. Amon barun Rukavina, vlastelin, Zagreb. Ferdo Lamer, industrijalac, Krapina. F'-"" v« Bnrbot, glavni ravnatelj Centralne Banko. d. d. Zagreb. Centralna Banka d. d. Zagreb. Laza Dundjerski, arhitekt, Zagreb. St. Kugli, knjižara, tiskara i papirnica, Zagreb. Rudolf Weingang, industrij alac, Bautzen u Saskoj. svet 1.1, lili, {nii M, v Smrti pri limiti. u n mol 11 mu i j i n ii lj j .i. mum ai. ul