•frill ■ -V - /-S:;.'-'^' -V''Ste,--' ^akv.tS : iM' ■ I ___^ |___I _ I. A - I I IflJImlft'l1IIIWI4 ^K U IIIMV 114 Jm fJlij T (jIuIII jlnl ri IFTI |l|l NEODVISEN UST ZA SLOVENSKI DELAVCE V AMERIKI. ni®® 3wrigfi<> and Orfini- LETO X. — VOL X -yn j CLEVELAND, OHIO FKIDAY, JUNE aand, 1917. Ministerstvo v Avstriji je padlo. Poljaki za Detie in Jugoslovane. javili, da zahtevajo tudi za se- 1 tie Zjedinjeno in polnomočno p Poljsko, ne pa kraljevino Poljsko, kakor jo je prisodil nemški | cesar. Poljski poslanci v av- J sfcrijskem državnem zboru so se izjavili, da je ustanovitev poljsike kraljevine v nekdfenjih ruskih pokrajinah norčevanje iz poljskega naroda, ker imajc :| Poljaki "v poljski kraljevini", katero je ustvairila Nemčija, veliko manj svobode kot so jo imeli pod carjem. Avstrijska vlada razočarana , London, 21. junija. Avstrijska vlada je zašla v lepo post \ s tem, da je sklicala avstrijski ; državni zbor. Poslanci raznih narodov zahtevajo svobodo za svoje narode, dočim je avstrijska vlada bila mnenja, da bodejo slovanski poslanci v dr* " žavtrem zboru podpirali nemško vlado. Avstrijski državni zbor ne dovoli avstrijski vlad! j niti potrebnih izdatkov za vojno, in Avstrija se nahaja v sil-nih škripcih radi zavednosti df^fl i žavnih poslancev. Poroča se MJi Dunaja, da so slovanski (iugft^Jg ■ slovanski) poslanci uprizorili | • v državnem zboru silno rabu- | • ko radi napadov nemških po- , • slancev. ' "ihifti Berne, Švica, 21. junija. Avstrijsko ministerstvo je padlo, in cesar se s&aj ozira po novih ministrih. Revolucija v Av-, striji polagoma skrivej, toda gotovo napreduje, inprivatna poročila iz Dunaja naznanjajo, da se avstrijsko prebivalstvo čimdalje manj zanima za povelja iz Berolina. Čehi in Poljaki skupno delujej0 Kar se prej v zgodovini parlamentarnega delovanja v Avstriji še ni pripetilo, je sedaj gotova resnica: Poljaki v Avstriji so se združili s Cehi in podpirajo Čehe v njih prizadevanju, da se ločijo od Avstrije in ustanovijo svobodno in samostojno državo Češko skupno s Slovaki. Poljaki za Jugoslovan«. Poljska stranka v avstrijskem zboru je bila vselej najbolj naklonjena avstrijski vladi, toda sedaj so Poljaki pokazali svoj slovanski čut, in ' se niso dali zapeljati od obljub nemških poslancev v držav-• nem zboru. Poljsiki poslanci so i se izjavili, da 'bodejo zahtevali 1 in podpirali z vso močjo usta-1 novkev svobodne jugoslovan-' ske države, sestavljene iz Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nadalje so se poljski poslanci iz- M&nister Potopopov- Glavni krivec stare ru.$ke vlade, minister Protopopov je tudi pod ključem. Protopopov je bil minister notranjih ruskih zadev in je obdolžen, da je u-kradel iz državnih arfiivov važno korespondenco med bivšim menihom Rasputinom in med bivšim carjem Nikolajem-V t.e'lnbrzojavkah je mnogo potr dil in dokaizov, .kako so ruski car in njegovi ministri prodajali Rusijo Nemcem, toda vse te važne brzojavke je minister Protopopov ob času odnesel in jih uničil. Švicarji žvižgajo na Konstantina- Geneva, 211. junija. Pregnani grški ikralj Konstantin je dospel v to mesto, in je bil včeraj popoldne navzoč pri 'koncertu v parku. Švicarsko ljudstvo ga je spoznalo, in je začelo takoj žvižgati kralju, ki se je osramočen umaknil. Zavezniki dobijo denar. Washington, 21. junija, — Ameriška vlada je posodila danes ponovnih $35,000.000 angleški vladi. Belgijski poslanec je dobil $7,500.000, kateri denar daruje ameriška vlada za stradajoče Belgijce. Amerika je v dveh mesecih posodila zaveznikom $983,000.000. Ameriški zrakoplovi. Washington, 21. junija Zje-dinjene države bodejo v (kratkem imele pripravljenih 2000 zrakoplovov, katere pošlje na francosko fronto. Splošno mnenje prevladuje v vojaških krogih, da so zrakoplovi najboljša pomoč v današnji vojni, in da ameriški zrakoplovi lahko odprejo pot zavezn&ki armadi v Berolin. 30.000 zrakoplovov za zaveznike. Zrakoplovi odprejo pot v Berolin. Predsednik Wilson kliče ljtt.000 prostovoljcev. miiostrom stare* carske vlade ki so obdolženi, 4* »o Rusijo pripeljali na rob pravda. Proti bivšemu ministerMcmu pred sedniku Sturmerju M^ila vložena javna obtožba.§Ex-mini-ster Sturmer je ob^o$en, da je prekoračil delokrog! svojega urada. Kakor hitro bš® dokazan ta zločin, bo strogo liazno van, ker se tudi v staro*»kem zakoniku nahajajo doloibe, da se enaki zločini strogo Saiznujejo. Stari grehi Bivši carski tajnit Kiruiša-novski, eden najbolj uplivnih mož v Rusiji pod piinistrom IStolipinom je obdoben, da je zlorabil volivno postavo leta 19D7. Tedanja ustavaf je dajala narodu gotove pravkš za izvolitev zastopnikov v ttunio, toda omenjeni cesarskftajnik je nalašč kršili te prfvice in ni ljudstvu dovolil volilftako, kot je bila ljudska volja.fNa enak način je bi obtožen *tudi bivši pravosodni minister feglevitof u je zapovedal, da se mora preiskava proti , guvernerju Skalonu v Varšavi ustaviti. Governer Skalon jflrf bil obdol-žen, da je poroeveril 100.000 rubljev. General Rcnnenkampf obtožen Med drugimi updiynimi osebami je nova r.u«$ka vlada obtožila tudi generala Rcnnenkam-pfa, ki je obdolžen, da je bil v skrivni pogodbi z Nemci. Kot znano iz prvega č*sa vojne med Rusi in Nemci, je general Rennenkampf poviševal v Rrusiji in je hnel s s«boj veliko 1 večje število vojakiv kot pa Nemci. Toda splošna se je sumilo, da je *bil Rjjpenkampf podkupljen, i ji ji, 1 yifili 11 t armado Nemcem. (Zato se bo , moral sedaj odgovarjati. Washington, 215 junija. — Predsednik Wilson je danes dal narodni poziv za 70.000 prostovoljcev k ameriški armadi, Predsednik je dzdal iproklama-cijo, s (katero je označil teden od 23. do 30. junija kot "teden za prostovoljce". V tem razglasu predsednik Wilson po-zivlje samske moške, da se oglasijo k armadi, da se vrzel, ki še vedno obstoji v vrstah redne armade, čim hitreje izpopolni. Predsednikov razglas. Predsednikov razglas se gla-sri: "Jaz s tem določujem, da se določi čas med 23. in 30. jur nijem kot "teden za -prostovoljce" za redno armado, in s tem poizivljem vse neoženjenef moške v starosti med 18. in 40. letom, ki nimajo nikogar, da bi za nje skrbel, in kateri niso zaposljeni pri takih/ delih, tki so neobhodno potrebna za obsta nek naroda. Te može prosim, da se oglasijo ttc vojakom, da se število redne armade porfmoži za#70.000 prostovoljcev." Woodrow Wilson-Nujna prošnja. Predsednik tWilson je izdal to proklamacijo na nujni nasvet generalnega št&ba, ki je povedal predsedniku, da kljub temu, da soVekrutni uradniki skoro v vseh delih Zjedinjenih držav, in da se možje zavežejo, da bodejo služili le tekom vojne, da število prostovoljcev ni tolikšno kot je pričakoval generalni štab. Generalni štab je bil mnenja, da se bo oglasilo do 30. junija najmanj 220.000 prostovoljcev kpv v Ameriki. Brusilov obljubuje akcijo. London, 21. jtonija. General Aleksij Brusilov, vrhovni poveljnik ruske armade, }e odgovoril na brzojavno častitko angleškega vrhovnega poveljnika sledeče: 'Ruska armada je s svojo častjo zavezana, da bo storila svojo dolžnost kot ar mada svobodne republike. Zeppelini v Ameriko? iKodanj, 21. junija. Iz nemških lisftov se posnema, da ne bo dolgo, ko" bodejo dospeli Zeppelini lahko v Ameriko. Časopisje je mnenja, da je treba zgraditi le neikoliko večje Zeppeline od sedanjih, da bodejo lahiko nosili primerno težo, in Zeppelini lahko pridejo iz Berolina v New York v treh dnevih. Ruska komisija pri predsedniku Washington, 21. junija. Iz-vanredn«! ruski poslanec profesor Boris ©akmetev ,je bil danes prejet od predsednika Wil-sofia v posebni avdijenci. Ruski poslanik je izrazil svoje zadovoljstvo, ker se nahaja v Ameriki, in predsednik je v kratkih besedah čaistital ruskemu narodu, ker se je oprostil suženjskih spon. Ruska komisija se nahaja tukaj, da upelje boljše sveže med Rusijo in Ameriko- iPetrograd, 21. junija- Začasna ruska vlada je začela z ostrimi preiskavami in kaznimi napram raznim uradnikom in leta do danes. 311 Slovencev se < je ta čas poslužilo te šole, in : vsi so izdelali skušnjo za držav- ■ ljamstvo z izvrstnim uspehom, < razven onih, ki še sedaj pohaja- < jo v šolo. šola se vrši le še v i petek, 22. junija, v pondeljek | 25. junija in v sredo 27. junija, : nakar se zatvori za nedoločen 1 čas, in prav gotovo ne bo od- i prta prej kot 15. sept. Tekom t rrpsccev julija in avgusta se ] i lak ne vrši nobeno sodnijsko izpraševanje za državljanstvo-Šola je bila uspeh za vse Slo- 1 vence v Ckvelandu, ki so se je j poslužiili. Mnogo stotin Slovencev v Clevelandu je hvaležnih za poduk, ki so ga sprejeli v tej šoli. r: —>Da Slovenke v Clevelandu niso zaostale za Slovenci, nam ' pričajo spodaj omenjena imena naših zavednih Slovenk te velike naselbine, ki so kupile vojno posojilo Z jed. držav. Slo1 venlke, ki delajo v Lake Erie Iron Co. so se odzvale svoji •patrijotični dolžnosti in so prispevale svoj davek Zjed. državam. Sledeče Slovenke so se odzvale: Ana Hodaly, Mary Lubi, Fany Repič, 'Mary Vidmar, Ivana Kržmanc, Ivana Pucel, Ivana Merkur, Ana Arh Ana Hajd, M|lka Cop, Mary 1 Kovač, Mary Luznar, Mary Kamin, Mary Bensa, Josipifta Kaušek in Mary Jadrich. Čast tem ameriškim Slovenkam, ki so se tako številno odzvale pri narodnem posojilu. —fSodnja obravnava proti šestim farmaijem, ka so uničevali mleko Cleveland skioi prodajalcem mleka zadnjo zimo*, ko so farmarji "štraJkaK", se je pričela v četrtdc pred sodnikom Vickery. Obtoženi farmarji so: Lee Hepner, John Yomel, Edward Wilson, vsi is Solona. Artur Mitchell, Lee Patterson, vsi iz Chagrin Falls. —Spordča se nam i« Wash-ingtona, da se kongres bavi z vprašanjem, oziroma zakonskim predlogom, d* bodejo morali vsi časopisi, tiskani v ne-angleških jezilfrfi svoje članke prestavljati v angleški jezik, da ameriška vlada spozna, kaj tf listi -pišejo proti, Ameriki. To je aope« eno dilo onega avstrijskega Časopisja, ki se neprestano poteguje .za kajzerja in cesarja, dočim se neodvisno 1 časopisje bofi za svobodo in Ameriko. Radi par zlobnih lju- ' di bodejo morali trpeti vsi dru^ gi časopisi. Toda najdlo se bo sredstva, da bo časopisom, ki so tiskani v tujih jezikih, in ki podpirajo ameriško vlado, od-ptfsčena ta sitnost. Le za "av- , strijske" časopise bo treba te postave. —Common Pleas sodnik Gott je v četrtek zadržal prošnjo za državljanstvo od Italijana Arcangelo di Tario, 5711 Linwood ave. Sodniku je povedal, da se ni registriral, toda ( na prvem papirju inia pisano, da je bil rojen 19. marca 1887. Torej bi 'se bil moral registrirati. Mnogo oseb se zglasuje na sodniji, ki pravijo, da imajo napačno starost pisano na prvih papirjih. Sodniki nikomur ne vrjamejo, ampak pošljejo vsakogar na preiskavo. 58 oseb je dobilo državljanstvo v četr-—Neki neznanec se je oglasil v pomdeljek v uredništvu nekega angleškega lista: "Cleveland bo popolnoma uničen pv štirih dneh" je dejal neznanec. "AH right^ je odgovoril urednik. In neznanec je šel. V četr- , tek je prišel zopet v uredni- 1 štvo. "Kje so bombe?" je vprašal urednik." "V soboto bodejo padale", je odgovoril neznanec," in prosim, da naznanite to v časopisu." "All right", je odgovoril urednik. In tiskano jfc —iZvezine oblasti so naznanile v četrtek, da vsi tujci v Ameriki, to je oni, ki niso ameriški državljani, in ki se niso registrirali ob pravem času, ' ampak so bili šele pozneje prisiljeni registrirati se, bodejo najprvo odsedeli svojo kazen v ječi, nakar bodejo po vojni izgnani itz Zjed. držav. Opazilo se je, da vsi oni, ki so ameriški državljani so se registrirali le £ nekaj stotint tujcev, večinoma Avstrijcev, Bulgarov in Tur-; kov ni hotelo poslušati poštar ve. Ti ljudje bodejo izaprti za C toliko časa, kot določi zvezina velika porota, nakar bodejo iz-gnani iz republike. —Mr. Frank Lausche, ki je bil dalj časa na potovanju po raznih mestih vzhoda kot pri-'znani baseball igralec, se je vrnil v četrtek v Cleveland. —Kdo hoče imeti svoj prostor na solncu kakor nemški kajzer? V četrtek, 21. junija je bil najdaljši dan tega leta. Solnce je sijalo 15. ur in 11 minut. V četrtek je bil prvi dan poletja. —iPsi ;v Clevelandu veljajo mesto vsako leto najmanj $n.-ooo- Psi napadajo ljudi, in mesto jih mora zdraviti, odtod prihajajo stroški. Ali naredijo elevelandski psi za $11.000 koristi, če naredijo za $11.000 škode? —Iz iSalema, Ohio, se nam porpča, da se je 1700 delavcev vrnilo na delo. Strajkali so pri iMcGraw Tire & Rubber Co. Kompianija je priznala ipoveča-: nje plače in unij ske delavce. j —Jako prijetno potovanje I imate, če se peljete s parnikom k Clevelanda v Buffalo aH De-r troit. Vožnja je jako poceni, in vam daje mnogb razvedrila. —Nad 70 slovenskih otrok «0 poslali stariši na počitnice na Goodrich farmo, kakor je bilo pretečem teden naznanje; no v našem listu. —County blagajnik se je iz-javil, da so ljudje meseca januarja plačali $22.000 preveč na davkih. Kdorkoli misli, da je plfčal preveč, naj se oglasi v novi sodniji spodaj, naj dokaže iii dobi povrnjen denar. lAugu s t Dominik se je spre niinil v četrtek zvečer v goreči steber na Public Square. Do-minik je šel od dela, utrujen in je črfcal na karo pri cerkvi na Square, Hipoma pa ga ovije plamen od vseh strani, in Dominik se zgrudi na tla. Ljudje okoli so pomagali ogenj pogasiti, in Dominik je moral nevarno opečen v Huron Rd. bolnišnico. Sumi se, da so m,u tovariši v tovarni dali v žep fosfor, in radi vročine se je fosfor v žepu vnel in začel goreti. Slaba šala je to od strani delavcev. Dominik stanuje na 999 E. 78. I * —Stanje mestne tržnice za ta teden je »sledeče: Podražilo se je: ruddče jagode 3 cente pri kvortu, špargeljni 3 cente pri« zavoju, fižol 2 centa pri funtu. Ceneji so pa postali sledeči 'pridelki : moka za $H pri barelnu, I krompir 20c^ pri bulslju, maslo 3c pri funtu, jajca 1 cent pri ducatu, sir ic pri funtu, šunka ic pri funtu, marelice 5c pri škatlji, slive 5c pri škatlji. 31.-000 bušljev novega krompirja se je pripeljalo v Cleveland v četrtek, ki se je prodajal za 50c pri bušeljnu ceneje na debelo . in 20c pri bušeljnu na drobno Trgovci s krompirjem prerokujejo, da se bo kompir jako*m-^ žal v ceni. 'Najboljša moka se dobi danes $15 barel, dočim je bUa še pred kratkim $18 m $19 t barel. Peki pa niso znižali še cene kruha, in prodajajo še vedno po stari ceni. —Sola za one, ki hočejo po-statii ameriški državljani, se bo Tejci, ki se niso registrirali, bodejo izgnani iz Zjed. držav. ^■Sli - , _:___< Petrograd, 21. junija. Vsa Rusija je danes pod vtisom, da se mora vojna nadaljevati do posledhjega moža napram Nemcem. Kongres vseh zastopnikov cele Rusije se je enoglasno izrekel, da se mora vojna nadaljevati. Celo koncil pet-rogradsikih vojakov in delavcev, ki je bil sicer jako strogo za mirj se je izjavil, da Rusija ne more napredovati z mirom, in da je prva naloga Rusije stopiti v odločno ofenzivo napram Nemcem. Delegatje petrogradskega koncila delavcev in vojakov so bili mnenja, da vse rui^ko ljudstvo želi mir, toda ko so se zbrali poslanci vseh Rusov v Petrogradu, so sprevideli, da narod zahteva nadaljevanje vojne. Ženske so v vojni. Ženski oddelek ruskega kongresa je izdal sledeči apel na ruski narod: *^Me ženske delavke apeliramo na ruski narod, da naj se nikar ne da za-ljati od imperialističnih in suženjskih idej, katere razširjajo nemški agentje po Rusiji. Me pozivljemo vso Rusijo, da se zave svojega položaja in da zbere vse; moči, da brani svojo novo pridobljeno svobodo proti nemškim imiperialističnim težnjam. Kralj je za božjo pravico. Splun, 21. junija. "Jaz nisem odgovoren ljudstvu, odgovoren •sem samo Bogu," se je izjavil spodeni grški kralj Konštantin napram ministru Venizelosu, ko je bil Venizelos še član njegovega kabineta. Venizelos se je izjavil, da je grško prebivalstvo že zdavnej zahtevalo republiko, toda nemški cesar je imel tako silen upliv nad grškim kraljem, da se frško ljudstvo ni moglo znebiti tega upli-va " V. h , Ljudstvo ima upliv. Washington, 21. junija. Kongres je začel hitreje delovati, da naredi postavo za kontrolo živil pred 1. julijem. Vzrok temu je pritisk ljudstva na kon-gresmane. iSenatorji kot poslanci dobivajo od vseh strani ostre pozive, da nehajo z blufa-njem in naredijo (postavo kot želi predsednik Wilson. 7 laških ladij torpediranih. Rim, 2t. junija. Glasom urad nega naznanila je bilo ta teden potopljenih 7 laških ladij od submarinov. Zgubljeni submarin. Pariz, 2i. junija. Neka ameriška ladija, ki je bila napadena od submarina, je obrnila svoje topove proti submarinu in ga zadela s prvim strelom.) Submarin je uničen. Uničen časopis. Amsterdam, 21. junija. Nem-'ška vlada je prepovedala na-daljno izhajanje lista "Volks-wacht" v Breslau, ker je list napadel nemško vlado, ki pripušča, da nemški Zeppelini napadajo Anglijo in morijo otroke in ženske. 800 deklic zginilo. New York, 21. junija. Policija v tem mestu je priznala, da je v \New York*>o4 novega leta naprej zginilo 800 mladih deklic, najbrž v nemoralne svrfie. Ta teden so i?ašli kosti 17 letnega dekleta v kleti nekega Italijana Coocly. Dotični Italijan je umoril' svojo žrtev meseca lebruarija, nakar je pobegnil v Italijo, kjer se je vpisal med vojake. Toda laška vlada je nemudoma poiskala Cocchija v vojaštvu in ga bodejo sedaj prepeljali v New York. —»Rojak A. Osoinik je daro- t Cf D AalZ' V" Ls Washington, 21. j-unija Načrt ] aodlti po malin porociiih, 80 prihajajo iz vojaških) krogov, da nameravajo žaveaniki postaviti toliko zrakoplovov v vojaško službo, da z zrakoplovi da| lile prizadevanje sovražnika, in' v po silno ostrem boju so se polastile hriba številka 2105. Za-5' jeli smo na teh hribu 936 strijcev in 74 častnikov. ____- ' i: "i. .•...lit; Vojno stanje v Rusiji Petrograd, 21. junija. Vlada ;] je proglasila vojno stanje v J mestu Tomsk, Sibirija. Zločin-ci, katere je nova vlada spu«t§* J la iz ječe, so se razkropili po . mestu in začeli uživati svojo f "svobodo". Zločinci so se nemudoma pridružili ruskim anar histom. Lopovi so začeli napadati banke, ulomiti v privatnaf| stanovanja, in nastal je splošen^ poboj, v katerem je bilo 20 oseb ubitih. Vlada je konečno prisilila z veliko težavo voja- | štvo, da je nastopilo proti zlo- § čincem- 1500 zločincev je bilo aretiranih in 800 drugih oseb. , —Število naročnikov v Clevelandu na naš list je takofl ogromno narastlo, da smo bili ^ prisiljeni dobiti nove moči zaM.' raznašanje lista. Rojaki zahodno pd 55. ceste bodejo odsedaj dobivali list isti dan kot je ti- y akan, obenem pa vsi naročniki na 70. 71. 72. 74. in 76. cesi|| bodejo dobivali list isti <|an iti ] sicer od našega ratznašaka, ne . pa več po pošti kot dosedaj. S tem se dotsenim tudi zmanjša | letna naročnina od $4 na leta ^vr^iŠSSK^M Ruski narod enoglasno za vojno. Odbor delavcBV in vojakov za vojno NA R O ' 5 NI NA: Xa AmeriKo - 0 O JZa C len/d. po polti £4.00 JZa Evropo - - jt4-.00 f*o*am*xna št+VilKa, - 3c V» »i«w. 1» »»i M po*HJ« M "CUt-Um*«!™ p iinir.cunATE M t.. cixvklamu. orno r*utrao»<» cii*. muhocton lm EDWARD KAUSH, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. ' ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. |u?ertising rites on request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ohio under the Act gf March 3rd, 1879.__, HHBH^C^^^HHL and then with AustriVHungary, war niver would materialize. They kept on sharping upon this string-, trusting that the United States would not go further and sure that such a mere formality Would not stop them from , the performance of their task. Working for Austria and Germany and disseminating hatred for the great and- little powers fighting for the democracies of the world,' still remained a favorite pastime of these advocates of autocracy and minions of tyranny. When the great blow came, and President Wilson took the decisive step, the confusion in their ranks was great, indeed. They were obviously not sure of their ground and were marking time the first few days, wait-ing for orders "from headquarters. Finally they submitted, not very graciously, to the inevitable and, lo and behold, discovered, all of a sudden, their American hearts. Not sincere and most dangerous. Under pressure, they opened their spaces to advertisements of the Liberty Bond and published what they could not very well suppress.! Bttt, notwithstanding- all that, they still remain what they were before, most dangerous senpr ents, ready to sink their »poisonous fangs in the very heart of this country, at the first given opportunity. The government slhoud by no means let itself be deceived by the present tame writing of such papers we have reference to, inasmuch as the people who are behind them are notorious Austrian agents and desperate characters who would stop short of nothing to help defeat the aims of the American government and prevent the fulfillment of President Wilson's noble promises. They are even at this time throwing monkey-wrenches into the governmental machinery in order to prevent its starting to move and to crush autocracy. It will be a very wise move in the interest of safety of this country of ours to keep an eye on these nests of# sedition and of treason, and t6 pull betimes ^e venomous teeth of the Hydra, for that beast is. only bidding its time to attack once more, just as soon as this can be done with impunity. Caveant consules......! A. N. W. i .>->« t ■ «• 1 .::-,V f' . ^ ' CT| S šivalnimi STROJI VoJtcka je tu, la sedaj, ko je vse tako drago, al moramo Mr ] ml anati pomagati, da si vsaj nekaj prihranimo. Zato pri poro- j fiam, da «1 kupi vsaka gospodinja ln dekle frivalnl stroj. V zalogi Imam vsakovrstne šivalne stroje od $6.00 naprej, toda najbolje priporočam, katera hofie Imeti dober stroj "8INGBRJBV flIVALr j NI STROJ". Zadovoljni bodete ln ne to treba dajati denarja večna popravila. (Pridite k nam ln govorite slovensko, ker to je edina sloven* ska trgovina s šivalnimi stroji. Oe nimate denarja, da takoj pla- > čate, vam zaupamo, da plačujete na mesece, ln plačano bo, da BamI ne bodet? vedeli* kdaj. Se priporočam vam- dobro znani RUDOLF PERDAN, 6024 ST. CLAlk AVE. Hft Kdor kupi stroj, ml vas naučimo brezplačno Mr j llSSS^ _ vanje na atroju, če ne znate. Prevzamete v po* j pravila pokvarjen« stroje. (F) j 1 fr "Pri»ce*>alM4W Podroinica: 8306 HALE AVE. Wood 783 R CoDinwood, O. BRATA KUNSTEL, lltv York Drv Cltnftg g«. Priporočava se eeqjonoai obCfaptvu aa čličoajo, likanj« in pep—Hja^O • 1 MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEK I Vse delo mihao v pepolao ndevolfnost. Fltoo dolol Nizko com. PrUo> no iakot in pripofyomo aa dooa. «220 9T. CLAIR AVENUE [I Ali vas veseli narava? Tedaj al preskrbite fotografski aparat, ■ katerim lahko delate najlepše »like narave. Pa tudi slika vaših prijateljev in znancev. Najbolj i« aparate dobit« pri * F. BRAUNLICH LEKARNA 1353 B. SSth ST. MP ^ < i /zh)anr e dna jgff"- Srajc [ *IJ*0, $2,00, $2.50 srajce po ' 85c Popolna iz bera grafe ▼ , petek, kljub silni raspro- daji. Mi imamo na ras «0 polago 18 847 srajc za ^ rasprodajo. w - Weren srajca Printed srajca Corded srajce ^^ Striped Raps, Striped df^Ti, Peplins, Russian Cards VV Saten madras SA\> Glavno nadstropje, Ontario v | se prepriča, da je vojna z Nem-; ci dejstvo, ikateremu se ne mo-■ remo izogniti. Amerika je mnogo pretrpela in .prenesla. Amerika si je silno prizadevala za mir. In iker Amerika ni mogla irposlovati miru v prid na/padenih narodov, tedaj si je Amerika prizadevala biti vsaj nevtralna in lajšati gorje £nim, ki so kot napadeni trpeli. ■M) smo bili v Ameriki uradno nevtralni. In da skrbimo za svojo nevtralifeto, nismo' •povedali onega, kar smo mislili. Požrli smo mnogo psovk, 1 zabavljanja in norčevanja od nizkotnih iprusov, naseljenih v Ameriki. iS spoštovanjem smo se obnašali napram napadalcem in onim, ki so hoteli zagovarjati pruski militarizem. In 'talko smo ostali nevtralni, ker smo bili prepričani* da bo ogro-j na zveza zaveznikov močna I dovolj, da ustavi Bruse, da reši svet nemškega barbarizma i in zopet' izsili mir po vesoljnem svetu. In potem je pa prišla vojna. Dalje na tretji strani. Vpraianj* hvaležnosti. Avgusta meseca leta 1914, ko je Avstirija naznanila svoj brutalni program nasilja nagrabi Srbiji, in ko so krviželj-ne nemšike horde planile v Belgijo, tedaj na svetu ni bilo, nobenega dvoma glede pravice in krivice v tej vojni. KdoiHroli je bil sovražnik Nemčije, je zagovarjal zaveznike (kot bori tel je za svobodo in čloVeške pravice, kot »bojevnike za civilizacijo. Celo tedaj, torej v pričetku vojne se je Amerika zanimala za vojno. Amerika se tedaj ni še borila, ampak Francija se je borila za njo, Anglija je varovala morja za Ameriko, BelgK ja je trpela mučeništvo za Ameriko, Celo najbolj miroljubni narodi so bili prepričani o tem. Toda tedaj vojna tehnično še ni bila naša. Sam a misel na -vojno je bila tako grozna, da je Ameriko vzelo tri leta, da kot socijalist zagovarja vojno proti Nemčiji, dokler se* vladni sistem v Nemčiji ne spremeni. V Dumi je imel čudovit govor, v katerem je našteval .grehe in zločine Nemčije in ipozval vso Rusijo, da uniči Tevtonce. "Nas sosed," je dejal, "ima zmožnost in lakoto za zmago. Mi imamo može in lojalnost. In s patrijotizmom v srcu se nam ni treba bati nemške zjno-žnosti in trajniranja." Kerenskija opisujejo kot so-cijalnega revolucionarja, imenovali so ga celo anarhista, toda na Ime se ne gre, ampak -ha dela, (ki jih naredj mož. Keren6ki se mudi že cele tedne na nus>ki zapadni fronti in prigovarja vojakom naj držijo fronto. Uporablja vse sile svojih talentov, da prežene mlač-nost iz src rnskiit vojakov. "Prva dolžnost Rusije je," tako je govoril Kerenski v ogromnem vojaškem taborišču, "da uničimo in , demoraliziramo Nemčijo." Kerenski je velika osebnost. Ta mu je naklonila mnogo prijateljev. Kadar je navdušen pri kakem govoru, tedaj zgleda kot dijak. Pa vendar je 37 let star, suh, temne barve, nervozen, mojsterski. Poročalo se je že, da ga davi jetika. iNeki vojni' dopisnik opisuje Kerenskija sledeče: "Dvignili so suho postavo Kerenskija na mizo, in takoj se je zbrala okoli njega gnječa. Ljudstvo je naraščalo, ko je Kerenski .govoril. Predno je zgotovil svoj apel, je že 'pridobil 2000 vojakov na svojo stran. Ko je,začel govoriti, mu ni nihče pritrjeval. Da, celo v besedo so mu segali na surov način, toda on Je znal utihniti vsakogar, ki se je drznil seči v besedo. Kerenski govori hitro, neprestano kimajoč z glavo in vrteč roke po zraku. Nihče več ga ni preki-, nil. Neikaj magnetičnega je bilo v njegovem moškem glasu, v tem nemirnem obrazu. In ko je skončal svoj govor, je nastal aplavz—ne, rjovenje. Pomenilo je, da je«imel s svojim govorom uspeh.'' Operatorji za stroj za vijake. Oglasite se na UT25 Oregon a ve. The Automobile (Screw Products Co. EsemblCrji, testerji in drugi rokodelci dobijo dobro delo. The Peerless Motor Car Co. E. 93rd in »Nidkel Plate križišče, tovarna šlt. 2. ® Pozor Slovenci! ^^ Kadar kupujete ure, diamante ali ff^A zlatnino, pojdite k . N. WOLKOV, 6428 St. Clair Ave. blitv Addison ^^ WJ^ Znan je tisočim Slovencem za točna in paiteno postrežbo. Tu prihranita denar in vselej kupita ceneje, če kupita pri nas. Pomnita ime: jsr. WoiKo-o 6428 St. Clair Are. blizu Addison Rood L.' »v Mi popravimo vašo uro za $100, brez vprašanja v kakšnem staniu Vsr delo garantirano. 4 HRANI IN VLAGAJ. VOl prUiraaki bi morali biti v valUtl. mo« ni bmmU. m pmd modrocom •li kjWrwcR kj.r lahko agarijo «H .o mkftomi. Vbito «I«m» pri Th« C!*t«UmmI Tnut C*. Ti 4*a>r >1 mm tvm, i* dobit« kadar !»«-la BMi abraMi 4 ada. obroati iatao. Nal «Uvai arad in IS padrm«. nic vub sinil prijaaoa, to£ao in tkrbna. Kapital In praaotanak $5.000" 0JJ, ,Hbe Cleveland Utrni Company III I ■■ _..............1 ■■'Ml« ELEKTRIČNA LUČ JE EKONOMIČNA Za $1.25 na mesec dobite elektriko v vašo hišo. Ta številka je iz rekorda naših računov. ■ Upeljite žice v hišo za električno luč "Ne samo električna luč ampak*tudi razvetljava" Ta j« razlik*. THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE znamo toliko zgodovine, da lahko Italijanom povemo, da so prišli Slovenci v šestem stoletju po Kristu v Benečijo Da je bilo Slovenstvo tam nekdaj mnogo bolj razširjeno kot je danes, nam pričajo še danes-ohranjena poitalijančena slovenska imena. Se danes imamo ohranjeno listino iz leta 1475, ki nam pravi, da je ljudstvo tedaj v Vidmu (Udine) govorilo popolnoma slovenslko, le gospoda je govorila nemško To je iBeneška Slovenija, pre: plavljena z laškim imperializmom, ipredana narodni smrti, če se ji ne pomaga....." Tako piše list iz starega kraja. Dostavili bi temu le še to: Kadar se bo delal mir, kadar dobivajo Slovenci, Hrvati in , Srbi svobodo, tedaj bodemo ( rekli Italijanom: Ako pojem o načelu narodnosti ni samo ( iprazna beseda, tedaj n« bode- j mo samo odločno se uprli Italiji, da 'bi vzela Sploh kak ko- . niad naše jugoslovanske zemlji, ampa'k bodemo zahtevali od onih, ki delajo pravico, vse slo-vensfke polkrajiive Beneške Slovenije, da se spojijo z ostalimi slovenskimi (kraji, kajti Italija, £e neče sramotno oditi v kot, mora priznati princip narodnosti in izročiti onih 50.000 Slovencev, ki so danes pod laško vlado — nazaj slovenski zemlji, da lahko svobodo sami za sebe uživajo v združenju z ostalimi jugoslovanskimi brati. * . -o- Kerenski —>— Mož, ki ima danes v Rusiji skoro največjo besedo je Kerenski. On se je dvignil tako nanaglotna iz splošne vstaje, ki je »preplavila Rusijo, da }e danes še p-ezgodaj (podrobneje soditi o njemu. Toda on je velik za razmere, v katerih živi. Kdo je Kerenski? To vprašanje se ne odgovori jako lahko. On je vojni ministei' revolucionarne Rusije. Po rodu je Sibirec. IV) poklicu je odvetnik, agitator, mož iz naroda. Prišel je iz zapada v glavno mesto Rusije, rn njegova osebnost mu je nemudoma pridobila veliko število poslušalcev. KaSco je prišel Kerenski v javnost ? Pripoveduje se, da je dobil prvi utis o ruski politični mpravi v Sibiriji. Na neki železniški postaji je videl več političnih ujetnikov, katere so peljali v Sibirijo. iMlpžje so se pritožili nad strahovitim postopanjem od strani vojakov. Vojaki se niso nič 'pomislili. Namerili so puške in postreli-li vse one, ,ki so se ipritožili. Nastala je preiskava, in ta preiskava bi se končala kot vse druge,, namreč s tem ,da 151 se položila ad acta in pozabila. Toda pri streljanju je bil navzoč mladi socijalistični odvetnik. Zavzel se je za siromake, zagovarjal je z najbolj spretnim 'znanjem svoje rojake, na-tpadal policijo z ogromno silo, in s tem zbudil pozornost tiso-čev. Kerensiki je ,bil zvoljen za člana Dume. Tu je začelTafcoJ rogoviliti. S svojim ostrim jezikom je dosegel, da so ob več i prilikah vrgli ga iz zbornice. Ustanovil je malo stranko in> se - (pridružil socijalnim demokra-: tom. Toda Kerenski je strogo zagovarjal vojno, in ravno ra-i ditega je prišlo do sipora v ■ stranki. On je bil in je še neiz-• fprosen sovražnik Nemfčije, in Večkrat smo že na tem mestu razložili, kako se naš narod "raduje" v starem kraju nad prihodom Italijanov in morda celo "pozdravlja" Italijane v slovenskih krajih, kakor to na-I jtnanjajo Italijani v svojih li-gstih. Čista resnica je, da so Slovenci v starem kraju doprinesli Jvogronme žrtve, da preprečijo, da se Italijan ne polasti slovenske zemlje. ' "Geslo iSloven-cev je očividno : Prej smrt.kot idati le eno samo ped jugoslovanske zemlje Italiji. Italija l ima že mnogo grehov na sebi, ip naj pazi, da ne dobi nad sebe one, ki ji dosedaj pomagajo v njenem neopravičenem (boju. Naj Italijani še toliko opra-|*|£ujejo svoj nastfop, naj še to-|;Hko razlagajo svetu, zakaj so v vojni, nihče jim ne vrjame. In da se je mnenje zadnje čase ic poslabšalo, naj navedemo v dokaz članek "Slovenskega Naroda" iz Ljiubljane, ki je pred kratkim pisal: l "Dosedaj še nikdar nismo toliko slišali o načelih narodnosti kakor tekom te svetovne vojne. Naj je spregovoril ta ali drugi državnik zavezniških držav, vselej se je povdarjalo, da ^redo načrti zaveznikov za j&riiicip narodnosti, in da se fcŠvezhiki v prvi vrsti borijo za svobodo malih narodoV. Samp Italija mrzi tako govorico, kajti Italija ne more nikdar reči, da se bori za 'male narode, ker En*-' ni šla v vojno, da pridobi ukradene pokrajine, ampak "da sama ukrade pcftrajine, kje«" ^topibrva narod, ki nima ničesar »kupnega z Italijani. Ako Ita-Itijtni želijo biti dosledni v talko naglašanem narodnostnem načelu, tedaj bi morali svoje pihteve nemudoma reducirati Iti Italija se že zaveda, morala je pogledati drugače, hočeš ali tiečeš. Italijanski državniki so Koznali, da je jugoslovansko ivpraŠanje ogromne važnosti, HBftUke kakor poljsko, če ne celo večje. Raditega so Ita-pijani silno, silno nervozni, kapilar se prične govoriti o Jugoslovanih- Ali ni največja bedarija na svetu zahtevati za Italijo slovenske in hrvatske po-Jcrajine ob Jadranu v imkip principa narodnosti, v imenu narodnega združenja, v imenu pravic malih narodov. Samo naj vpraša Slovence in Hrvate, katere bi Italijani radi vtopili Bf laštoem imiperializmu v smislu plebiscita iz leta 1867, in < videli bodemo, da bi za Slovence in Hrvate pomenilo italijansko podjarmljenje največjo narodno nesrečo. Raditega pa ikličeino Italijanom: Proč od naše zemlje! "In še ena stvar je, na "katero je Italija pozabila. In to so beneški Slovenci. Ta del našega naroda je bil leta 1866 odtr-igan od slovenskega narodnega ; trufpla, nakar je bil prepuščen počasni smrti. O kakšnih pravicah v upravnem ali šolskem pogledu tu niti govora ni, ravno tako je v 'gospodarskem in kulturnem pogledu. Italija je mačeha. Edino malo sence pravice imajo beneški Slovenci v X cerkvi, toda tudi tukaj je vpra-- šanje, koliko časa bodejo mogli i narodni duhovni iprenašati ogromni pritisk laške vlade. Slovenci, (ki prebivajo v laški iprovinci Videm (Udine) štejejo do 50.000 duš. Točno Statistiko e v nobenem diruištvu, ali ki žele vstopiti še v eno društvo, se torej nudi lepa prilika, da z majhnimi stroški lahko vstopijo v na'se društvo. Dr. Srca Jezusa, ustanovljeno 19. avgusta i$99, je danes največje samostojno društvo v Clevelandu. Šteje nad 300 članov >in ima biku $8000 gotovine, in zlasti v zadnjih dveh letih je jako napredovalo. Član plača $1.00 mesečno in je zavarovan za $300 in v slučaju bolezni dobi $6.00 na teden bolniške podpore. Oiženje-ni člani pa lahko zavarujejo tudi svoje žene za $150 usmrt-nine, ako plačajo še-25c na mesec zraven svojega asesinenta. Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v Knausov? dvorani- iNatančneje podatke lahko vsak dobi pni predsedniku : John Levstku, hm E. 66th St. ali pa pri I. tajniku: Frank Zupančič, 1362 E. 36th St. ter pri vsakem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se tri dni pred sejo pri društvenem zdravniku dr. J. M. Seliškarju, da vas preišče. ( Wed. Aug. -25) Odbor. meriki, pokazana pa bo tudi onim klevetnikom našega naroda, ki še danes želijo avstrijski bič za slovanske inarode. Kaisneje, ko bo domovina svobodna, se bodejo te knjige hranile v narodnih imizejiih v spomin poznim potompem, kaj so Jugoslovani v Ameriki naredili za svojo svobodo. —--:- Na stanovanje in hrano se sprejme 3 poštene fante. 1221 E. 6oth S t druiž. Ferluga (73) Delo dobijo krojači in čistilci obl»e k. Dobra plača, stafna služba. The D. O. Summers Cleaning & Laundry Co- 6220 Carnegie ave. Narodni Dom. Collinwood. Za Nirodnli Dom v Collin-woodu so darovali: Na izletu dr. Baron Vega nabral F. Oblak in Fr. Drempetič $8.85, na pikniku dr- Leon Tolstoy nabral F. Oblak in D. Blumel $6.81, na pikiniikiu dr. Složne Slovenke nabral Oblak in Angelica iMankis $2.36, na pfkni-kft dr. Primorska Soča nabral J. F. Durn in Karol Kotnik $6.15. Na piikniku Soc. klu-ba, št. 27. nabral Oblak in Durn $9.55, na pikniku dr. Avstr. veteranov $3.80, na nabavnem večeru pev. dr. Soča nabral A. 'Mermolja $ii.75, na botrinji pri dr. Čebrun svota $605. Najlepša hvala vsem darovalcem. Joa. F. Durn, Delo dobijo delavci, stalno delo, svetla, čista tovarna. Dobre plače. Oglasite se na 1170 Ivan hoe Rd. blizu NickeJ Plate. St. Clair ali E. Cleveland kara. (75 Dobri zmožni možje dobijo delo v tovarni. Dobre plače, stalno delo in najboljši delavski pogoji. Firestone Tire Rubber Co. Akron, Ohio. * I T f I IIT I r 1/1« U* lit i [SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCUD AVL b!im E. Stft St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ' ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kot zdravtfo v VELIKIH SAHITORI-JIH V EVROPI Uradu« aru 9. nj. do 4. pop. 7. zvrni, do 8. »toč. 10. do 12 dop. ob nedelji. Izrežite ta oglas, da n« pozabile litulotfa A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVE. Se priporoča Slovencem ▼ obilen obisk. Točna postre-iba. Vedno tveže pijače. FRANK WAHČIČ, Slovenska Modni Trgovina 74« E, ISZod STREET COLLINWOOD* OHIO McNutt & McCall Co. j Veliki loti, nizke cene na Bliss Rd. & St. ClaiTnaseT bini. Jako široke ceste. Tlak po cestah. Električna lož, vodovod, fina drevesa. Blizu novih tovaren. OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, AU PRI DAN GARAPIČ, ^ ^ i ,.1 Vx«mit« pravo admvilo ••>■• j Devet evropskih Nobena bolečina ne provxrtv 5 e« ?ea sitnosti kot bolečina v • želodcu. Kamen, rak ln mehurji \ r Želodcu, neprebavnoet, zaprt- • je, dlspepala, zguba apetita pri- ' baja od tega. Devet evropeklh , zelišč zdravilno upliva na želo- dec, In bolečine zginejo. če ' imate slabo sapo v ustih, slab , apettt, ste leni, ali vam pro- « vzroča sitnosti neprebavljena \ hrana, rabite DEVET EVROPSKIH ŽELIM. 1 Tisoče Jih Je rabilo in ao bili \ zdravi, to Je naravno zdravilo, < ki flno upliva na telodec, kri in • Jetra. Cena zdravilu Je $1.00. i Naprodaj pri * Guenther Slovenska Lekarna Addison Rd. A St. Clalr ave. « *-M"M-M"f+t t11.1. j l.».|..Q. i | !|i j .j,; H S I M*r dobit« fino pi- jačo, dobro poitre-ibo. Frodojamo i iftitfe in likerje 3 tudi ia domač« potrebo na steklenico ingalone. Cm* imam« I Dobra salos« I JOSIP KALAN, I 6101 ST. CLAIR AVE. I i. Kozely, i i ^ 4734 Hamilton-ar. : Opremljena front soba se oddi \ brez hrane. 1265 Norwood (73) . 1 1 MJesnica je naprodaj v sredini slovanske naselbine. Dobra i prilika za delavnega Slovana. * Trguje se za .gotov denar. Po-zve se na 6005 St. Clair (72) -—'(Fri. 73) HALO, ROJAK f * Kam pi^pojdeš\v nedeljo, 24. junija? Zdaj še ne vem nič kaj bo kaj dobrega, kje bo dobra zabava. — Jaz pa vem za prostor, na katerem bo zbranih mnogo Slovencev in Slovenk, in tudi vem, da bo dobra zabava, ker bo igrala prava slovenska godba. No, in kje pa bo to? V Euclid, O. kje obenem dajejo Srbiji denar t C za vladne in civilne potrebe. $ Ameriško posojilo je iavecno C , prva pomoč, ki jo Amerika da- »1 je za ustvarjenje komunikacij n v delih osvobojenja Srbije, za vzdrževanje beguncev in pre- z hranitev stanovalcev. Amerika r se je nadalje obvezala pomaga- A ti Srbiji v vsakem delu zemlje, n * katero Srbi izvojujejo nazaj, V in ameriška vlada je izrecno 6 naglasila, da bo prispevala za jjj vse jugoslovanske kraje, torej tudi za hrvatske in slovenske. ^ Za narod, ki je tbliko stradal, d ki je bil navezan edino na milo-dare posameznikov, pomeni tri milijone dolarjev izvanred- £ no veliko pomoč. Zlata knjiga Jugoslovanskega t Odbora. Prihodom Jugoslovanskega dneva v Clevelandu, se je na- !a zabavi nad dn tisotč g čistaga dobička, kar k< rodoljubno delo za- «ni Slovencev, 6rbov in zl v Gevelandu. Naj- ni peh je imela takozva- bi :a knjiga", v katero so ni i im>ena oni, ki so kaj je za osvobojen je domo- nj goslovanska pisarna v Si ftonu je sedaj naroči- le cih "Zlatih knjig" in nt poslala na one, dci se vi za nje. Knjiga ima 50 si n na vsakem listu je n; za deset imen in dru- tu ke. Kdor vpiše v knji- m 1 ime, napiše zraven gi jstno mesto, sedanje 02 in dar. Vsaka knjiga G »Ijena s podpisom in pt Jugoslovanskega Od- m is podpisom zastopnika. O! bora v (Ameriki. Vpi-' jj e oni, ki plačajo polno vote pod $5 se ne vpi- v ■ovatelj^i od $5 do $25 "J . FP j m ' ■ j'' 71 v§ • /i Zločini Germanov (Crime* qf Germany) Uridio izresfc francoske, belgijske in ameriške komisije o živinskih delih mike armade. Na ta način smo irazdrli osem hiš in usmrtili stanovalce. V eni hiši smo ubili dva moža 2 njih ženskami in h£er-jo osemnajst let staro. Deklica me je Slcoro spravila ob pamet pri misli, da jo moram umoriti, tako nedolžno je gle- gaiče v takih urenutkih človek ni več človek, ampak zver." III. ^ 25. avgusta v Belgiji. Tristo prebivalcev vasi smo ustrelili, in oni, ki so ostali, so morali kopati grobove za nje. Vi bi morali videti ženske v tem trenutku. Toda kaj hočete! Te-. l^ci^LTo^ vas, «0 lahko šli, toda kdor je streljal, je f>il ustreljen. Streljali smo na ženske in na vse, kar se je videlo! Dalje prihodnji«. !-O- Žene in dekleta pozor! • * Zadnji dan - sobota! Pridite vse! Vsaka naj pride. Garantirani čisto beli Panama slamniki, $ f QQ vredni $6.00 in $7.00 v soboto po \ +/\J Beli milan mornarski klobuki, QQ vredni od $6 do $8, v soboto . , J^/Q • }• ( . ; f. .' '• » . ' { ~ \ ' • ' 1 ' .' ■ K- f« ' ' 1' • i'-' " N. pozabite »M! Warner's millinery Se poslavlja od Tat zavedno. H '-'i 1- « \ 1 ■ 5820 ST. CLAIR AVENUE, blizu 55. ceste. žensk in starih mož, žena, ki je dno! Trije otroci so se oklenili eden druzega, bili so vsi mrtvi f Altar in cerkvena zakristija je razbita. Imeli so tam telefon, da ;So govorili s sovražni-kdm. Jega jutra, dne 2. sept. so^bili izgnani vsi preostali, in videl sem štiri dečke, stare od 9 do 10 let, ki so nosili na dveh •palicah otročjo zibelko, v kateri je bil otrok star kakih 5 mesecev. Strašen pogled na to. Strel za strelom! Grom za gromom! Vse nam je bilo predano, da oplenimo; živine, -kar je je nismo mogli rabiti, smo pobili. Videl sein tudi mater z dve ma otrokoma; in otrok je imel strašno rano na obrazu, drugi pa iztaknjeno oko. Izvleček iz zapisnika prostata Max Thoas od 107. .pehotnega polka, 19. armadni zbor, kjer se popisujejo zločini, povzročeni od nemške armade v Spontinu,' Belgija. "23. avgusta. Spon tin. Kom-paniija 107. in 108 regimenta je imela povelje, da ostane zadaj in -preiišJče vas, zapre prebivalce in potžgje hiše. Pri vhodu v vas ste Hi^li dve mladi deklici, ena mrtva, ena smrtno ranjena. Tudi župnik je bil ustreljen tik železniške postaje. Trideset drugih mož je bilo ustreljenih in petdeset zaprtih. Ženske obešene na drevesu. Sledeče tri izjave so vzete iz zapisnika, katerega je izročil francoski vladi Mr, Joseph Be-dier: I. Langeville, 22. avgusta. Vas je razdejal 11. bataljon pionirjev. Tri ženske so visele na drevesih. Prvi mrtveci, katere ka Fritz Kralin, 4. bataljona ' lahke kavalerije, iki se tiče umora mlade deklice: j "Odnesel sem štiri steklenice j vina v vreči. Naše prvo bivali-i šče v Franciji. Upam, .da pride ' kmalu do boja. ;Ko smo šli po , vodo smo srečali- deklico z revolverjem. Ustrelil sem jo in vzel revolver. "Deutschland ueber alles." Iavleček iz zapiska prostaka Menge od 74. regimenta, 10. rezervnega armadnega zbora glede obešenja nekega bel>gij-; skega duhovna: i ''Sobota, 15. • avgusta. Kota-, kali smo iz Elsenhorna, trikrat I smo zaklicali živijo kajzerju in i prepevali smo "Deutschland 1 ueber alles". Potem smo prekoračili belgijsko mejo. Posekali smo vsa drevesa, da nam služijo za barikade. Obesili smo nekega župnika in njegovo sestro. Hišo smo zažgali. 1 Izvleček iz zapiska Maxa Peich od 17, pehotnega polka, 14. armadnega zbora glede umora treh mož in dečka: "24. avgusta. Preiskali smo še enkrat prostor, kjer je bila opekarna, in prinesli smo ven tri može ter nekega fanta. Nemudoma smo jih ustrelili." Izvleček iz zapisnika Ikorpo-fala Paul Spielmanna, prve pehotne brigade glede masakra prebivalcev v BlamonU Prebivalci so pobegmili iz vasi. Bilo je strašno. Vsi so /prišlo šest nemških ulancev v hišo, in eden izmed njih je dejal :"Vi imate belgijske vojake skrite tukaj," nakar je ženska odgovorila, da ni nikogar v hiši. Ulanec jo je takoj udaril, ipotem pa s sabljo -udaril po prsih. Govorila je flemsko. Bila je jako slaba, Iker je izgubila toliko krvi, ki je še vedno curljala od nje. Povedala nam je tudi, da so poslali njenega o-semletnega sina pod streho, da pogleda, če je kaj vojakov skri tiih gori, potem pa so odmaknili lestvo in zažgali hišo. Ker je bilo od podstrehe do tal 25 čevljev visoko, deček ni mogel ven, in je s hišo vred zgorel. . I Belgijski vojak. Belgijski vojak K-33 pripo-j veduje: ftfiešeca oktobra sem služil pri svojem regimentu v neki vasi blizu Ghenta. Nemci so se polastili vasi za nekaj ur. Mi smo jih pognali ven, toda" pozneje so Nemci vas zopet vzeli. Toda mi smo vas drugič vzeli, nakar so se vasi zopet Nemci polastili. Tekom druge-j ga bivanja Nemcev v vasi, sčm videl osem Nemcev, ki so ob-| kolili eno žensko z otrokom! poldrugo leto starim v naročju. Eden izmed Nemcev, bil je očividno [pijan, je zabodel otro-fka 2 bajonetom. Ženska je i-mela vse razpletene lase, ko je branila otrdka, in drugi nemški vojaki so jo pograbili za lase in jo vlekli po tleh. Vojak, ki je stal zraven, je držal otro* ka. Mi smo pozneje ujeli ontfi osem Nemcev, ženske in otroka. nisem več videl. Mislim, da je bil otrok ubit. Vrhunec nasilja. Belgijski vojak C-36 spriču-je: Sel sem z adjuitantom de N. in dvajset vojaki v Aerschot. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bilo truplo mlade 16 letne deklice, popolnoma golo, z odprtin želodcem. Njeno truplo e bilo pokrito z ranami, dokaz da se je branila. Ležala je por eg cestnega jarka. Bn kilometer naprej sem opazil truplo osemletnega delčka s popolnoma odsekano glavo. n. jPOGLAVJE. Zločini napram ženskam in otrdkom, o katerih pričajo sami Nemci. Poročila, ki sedaj sledijo, so narejena od nemških vojakov samih in od njih zaprisežena. ■Mnogo teh poročil se je dobilo v dnevnikih in zapiskih mrtvih nemških vojakov. Druga poročila so nemški ujetniki prostovoljni izpovedali. Prvo poročilo pa je od francoskega vojnega urada. Povelje majorja Kastendincka. Prostak 57. nemškega infan-terijfckega regimenta, sedaj ujemlc v Fort Penthieve je imel ipri ^ebi sledeči zapisnik: Vlomili smo v neko hišo v Metten pri Verviers v Belgiji. Iz neke hiše so bili oddani streli. Mi smo ulomili v hišo, nakar smo dobili povelje liišo preiskati, toda v hiši nismo * našli druzega kot dve ženski in otroka. Toda moji tovariši so se izjavili, da ste ženski streljali, in našlS smo nekaj revolverjev. Toda nisem videl, da bi iženski streljali, ženskam se je povedalo, da se jim ne zgodi ničesar hudega, ker ste tako bridko jokali. Peljali smo ženske ven in jih predstavili majorju, nakar nam je bilo naročeno, da ustrelimo ženske. Majorju je bilo ime Kastendinok in je spadal k 57. pehotnemu polku. Ko je bila mati mrtva, je dal major povelje, da ustrelimo tudi otroka, da ne bo ; ostal sem na svetu, in ko je bila mati ustreljena, jo je otrok ■ še vedno držal za roko, in ko i se je mati zvrnila na tla, je po-l tegnila otroka s seboj. Otroku l smo zavezali oči. Napisal sem ■ resnico. Jaz sem se udeležil tega streljanja zato, ker nam je zapovedal major Kastendindk. Podpis X. : Izvleček iz zapisnika prosta* Belgijski vojak. Belgijski vojak D-10 pri-poveduje: V prvi hiši kamor smo prišli,, prva hiša na naši desni — smo dobili truplo moškega in dveh žensk. Mož je bil z bajonetom zaboden v čelo. Ena izmed žensk je bila z bajonetom zabodena v trebuh. Bila je kakih 45 let stara., Druga je morala imeti do 20 let. Imela je rano z bajonetom na glavi in njene noge so bile škofi ro popolnoma odsekane. Vsa soba je bila polita s (krvjo- Trupla obeh žensk sta ležala eno poleg drugega, moško truplo i pa je ležalo nekoliko vstran. Stopili smo v drugo hišo, neko-£ liko proč od prve, na isti sta-v rani ceste. Spodaj v prvi sobi I smo dobili visečo svetilko, in $ "na to svetilko je bil obešen de* j I ček kakih 10 let star. Vrv je I imel okoli vrata. V trebuhu je i imel rano z bajonetom. Pod 1 fljlm je bila cela mlaka krvi. Kri se je že precej posušila, ko smo mi prišli v sobo. Nisem se ' pritaknil nobenega trupla. Odsekane roke. Belgijski vojak D-39 spriču-je; Blizu mosta, ki vodi preko rlie v Hofstade, smo dobili IfMftvo žensko, pokrito s krvjo. Dva kmeta in en duhoven sta stjilg zraven. Poyedali *q n»m, vda J* bil* ienska ubita z bajonetom. Bila je noseča. Popoldne smo šli v 'Hofstade v to-*i£nico. Kovač Js bil mrtev, njegove roks odsekane in le-«0 poleg nakla. Prsa so bi-; W prcklana z bajonetom. Popoldne ravno isti dan smo preiskali razne steze po vasi. Jaz BET i* trije moji tovarni smo našli v ndki thiši otroka, dečka litareKa do 10 let, na kolenih in naslonjenega na zid. Njego-i ve ročice so bile še vedno skle-JSfjene, kot bi prosil za milost. Imel je dve globoki rani od ba- V Aerichotu. (Belgijski vojak C-38 pripo-| veduje: Okoli II, in 12. sep-il^mbra smo se v Aerschotu bo-| rfti z Nemci, ženske^ in otroci |'pi so se nahajali na cesti, z na-IKjlaom, da se Vrnejo v svoje Wj&t. Ko SO naše čete pognale j Nemce nazaj, so Nemci nalašč 19 premiSljeno streljali preko ? nas na Štiri ženske, na otroka I iT let starega fn na dojenca 6 mesecev stafeg* in na štiri druge otrok«, M se so držali |«| krila svojih mater. Dojenček, katerega je mati držala v nardčju, je bil ves preluknjan I s krogljami, ki So šle skozi o-trokovo truplo v materino srce: In dočim je mati po kolenih plezala naprej, da se skrije, so Nemci še vedno steljali na njo, dokler ni bila mrtva. V neki vasi, z imenbm Putte, med Lierre in Maline s, je prišla moja patrola do neke km-eč ke hiše. Imeli smo s seboj častnika, ki je bil eno uro pozneje ubit. V koči smo našli mrtvo truplo kalke 18 let stare deklice. Njene roke so bile z žeblji pribite na vrata in raztegnjene, prednji del njenega krila je bil odtrgan, in njena leva prsa napol stran odrezana, poleg Mega pa smo opazili še mnogo drugih ran z bajonetom. Po-- gled je bil tako strašen, da smo se takoj umaknili, potem ko smo iztrgali žeblje iz rok. jo položili na tla in ipokrili s slamo. Angleški podanik. Angleški podanik F-,13 sicer prihranite eno X A vse izvanredne vrednosti, tretino. The Kinney & Levan Co. %3.if Euclid S,«.r. .«E.14«hS». »5.75