59. številka.
Ljubljana, v sredo 12. marca.
XXIII. leto, 1890
Izhaja v«ak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-og e r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom racnna se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav ni Stvn naj Be blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 12. marca.
Država „strnim božjega in pobožne nravi" poka v svojih skladih. Velikanska zgradba, zlepljena „8 krvjo in železom" se v dveh desetletjih še ni toliko utrdila, da bi bila varna pred viharji. Na zunaj je položaj tako opasen, da je po besedah BiBmarckovih ost britkega meča z desne in leve naperjena premo v Berolin in da nihče domoevati ne more, kaj in kako bode v odločilnem trenutku, ko se bode z železnimi kockami igralo za usodo in obstanek te ali one države.
A tudi na znotraj nam nemška država kaže tožno lice. Koliko časa je Se temu, ko so v Bero-linu uprizorili strastno vojno proti ruskemu rublju! In kaka prememba od takrat ! Ruski rubelj si je korenito opomogel, danes stoji višji nego kdaj, nasproti pa Berolinski finančni krogi bolehajo. Nad mesec dnij je že Berolinska borza skrajno potlačena, razni papirji, osobito pa „montanski", izgubili so toliko na svoji vrednosti, da položaj ob Sprevi ni veliko boljši, nego je bil usodepolni polom 1. 1873. na Dunaji. Poloma sicer ne bode, razmere se bodo morda polagoma zboljšale, borza pomirila, ipak pa bode ostalo prepričanje, da mora biti kaj nezdravega v notranjem organizmu, da je dosedanja na-rodno-g08podarska politika zašla na napačno pot in državni voz do pest obtičal v blatu,
Tudi pri haš dovršenih volitvah se je isto pokazalo. „Der innere DUppel" je postal tako močan, dit bi bilo popolnoma zaman, tajiti ga. Pri volitvah propale so kartelske stranke, ki so doslej čez grm in strm hodile z vlado, zmagal pa je sijajno .antikartell". Volitve so torej prebivalstva javni protest proti militarizmu in proti dosedanji politiki sploh, s svojim glasovanjem povedal je narod, kakor poudarjajo „Dresdener Nachrichten", da se tako dalje vladati ne more in ne sme.
Pogledamo li volitve nekoliko bližje, zlasti pa razmerje glasov in Številke, ki kakor znano, najglasneje govore, kaže se nam poraz dosedanje vlade in kneza Bismarcka v vsej svojej velikosti. Masa naroda je protivna in vlada ima z vsem svojim aparatom le malo nad tretjino za seboj. Pri poslednjih volitvah bilo je uamreč oddanih 7 milijonov 31.360 glasov, od teh jih je v vladnem zmislu gla-Bovalo le 2,546.594, proti vladi pa 4,484.766. Razmerje glasov protivladnib strank bilo je naslednje:
Katoliški centrum 1,420.438, naprednjaki 1 milijon, 147 863, socijalisti 1,341.587, demokrati 131 tisoč 438, Poljaki 245.852, Alzačani 100.479, divjaki 97.109.
Primerjamo li te številke z onimi ob volitvah 1887. 1., nam je kmalu jasno, da je centrum izgubil nad 200.000 glasov, sicer pa število poslancev ven-der vzdržal, Čudovito pa so napredovali naprednjaki in socijalisti. Poslednjih uspehi so uprav fenomenalni. Navzlic krutim izimoim zakonom, navzlic vsemu pritisku, širijo se njih ideje neprestano v vedno višje in odličneje kroge. Socijalisti bo pri volitvah 1867. 1. v Berolinu imeli samo 67 glasov, 1871. I. 2058, leta 1874 pa 11.279 glasov. Od tedaj množilo se je število njihovih pristašev progresivno in 1. 1887 imeli so že 93.335, letos pa 127.162 glasov. Pridobili so torej v treh letih v Berolinu samem nad 33.000 glasov.
In jednako je po drugod. Vsa tri hanzeatska mesta zastopajo danes socijalisti in narodno-liberalen list britko toži: „Die Vertreter des Seewelthandels sind Herr Bebel, ferner ein Buchdrucker, ein Schiffs-koch und zwei uutergeordnete social-demokratische Journalisten". Saj je pa tudi zares hudo. Stranka, o kateri so že mislili, da je z izimnimi zakoni uničena, stopa toli okrepljena na volišča, da je število svojih poslancev več nego potrojila,  da bode sedaj mogla staviti samostalne predloge in tako uplivati na parlamentarično delovanje in, ko bi tudi ne imela nobene zaslombe pri druzih strankah — česar pa misliti ni — delati sitnosti in zadrege.
Najhujše prizadet je pri tem knez Bismarck sam. On, ki je proti socijalistom pričel pravo divjo hajko, čutil je menda že pred volitvami, da bode izid neugoden. Zato je že poprej po svojih reptilijah dal širiti vest, da ni nemogoče, da odstopi, da se že pripravlja na odhod.
No, ta vest se doslej ni obistinila, dasi bi po našem mnenji bilo popolnoma naravno in umestno, ko bi Bismarck državno krmilo prepustil drugim, mlajšim možem. Pri 75 letih, in toliko jih Bismarck že nosi, duh ni več in dovolj elastičen, da bi še uspešno opravljal velevažni iu veletežavni ta posel. Kakor je pokojni GorČakov na zaduje dni tako oslabel, da je z velikimi in mnogimi neuspehi zaključil svoje delovanje, jednako se godi tudi železnemu kancelarju.
V v nanj i politiki ne more naprej ne nazaj in s srdom mora gledati, kako v Peterburgu določajo zračni pritisk na političnem barometru. V notranji politiki pa je njegova roka bila še neuspešneja. „MeppenBki biser", kakor navadno malega Wind-thorsta imenujejo, vrača se z vsemi svojimi pristaši v centrum, mala ekscelenca ima nad Četrtino zbornice pod svojo zastavo. Richter, večni antogonist Bismarckov pripelje 70 svojih pristašev v zbornico, socijalisti pa so se pomnožili na 35. Te tri stranke, vbc skrajno nasprotne železnemu kancelarju, imajo same že absolutno večino, ako bi se jim tudi ne pridružili Poljaki, Alzačani, Danci in drugi, ki so pa vsi bili voljeni po opozicijskem programu.
Po vsem tem je naravno, da Bismarcka nič ne mika, priti v sedanji državni zbor, to tem menj, ker nikdar ni prikrival svoje mržnje proti parlamentarizmu in ga poslednji čas tudi v bivšem državnem zboru, v katerem je večino imel, nikoli ni bilo- A ni samo ta nagib, marveč v Berolinu bila je še te dni prav akutna kriza. Mej Viljemom II. in Bismarckom nastala so razna nasprotstva, zlasti v socijali8tičnem vprašanji. Mladi cesar marsikaj stori na svojo roko, ne da bi Bismarcka vprašal. Ni ga vprašanja, katerega se bi ne lotil in ugled Bismarcka vedno bolj temni, ker mu je območje vedno bolj omejeno.
Toliko je npsprotstvo mej vladarjem in njegovim kancelarjem, razvidno je iz malega dogodka prav jasno. Cesar Viljem II. izdal je baš pred volitvami znana manifesta na delavce. Na teh manifestih že ni bilo Bismarckovega podpisa, a kar je še markantneje „Norddeutsche Allgemeine", ki je zasobno glasilo Bismarckovo, njegov „Leibjournal" teh manifestov niti z besedico omenila ni. Stvar razvijala se je dalje, kriza se ni dala več prikrivati in razni listi so že razpravljali kot jedino sredstvo: Ali politiko premeniti, ali pa odstopiti.
V dvanajsti uri bo je menda, ako smemo najnovejšim vestem verjeti, kriza za sedaj poravnala, da se svetu ne kaže slika domačega prepira. A iskra razponi tli pod pepelom dalje. Bismarck se srdi, ker Be čuti Žaljenega, ker se državno krmilo odvzema njegovim rokam in ker vidi, kako točno se izpolnjujejo njegove lastne besede: da bode cesar  Viljem I I. sam  svoj kancelar.
LISTEK.
Zgodovina Pugačovljevega punta.
(Spiaul A. S. Puškin, iz ruskega preložil   —o.) (Dalje.)
Pugačov je vedel, da se vojske bližajo, pa se je malo za to zmenil. Zanašal se je na izdajo pro-stakov in na malomarnost načelnikov. „Nam bodo sami v roke padli," je odgovoril svojim soudelež-nikom, ko so ga neumorno klicali bližajočim se oddelkom naproti. V slučaji izgubljene bitke nameraval je bežati in pustiti bvojo druhal oBodi na voljo. Zato je držal pri boljši krmi trideset konj, katere je izbral na dirki. Baškirci, katerim se je nameravanje njegovo sumno zdelo, so godrnjali. „Ti si nas do punta napeljal, so govorili: in nas hočeš zapustiti, tam nas pa bodo pomirjali, kakor so pu-mirjali očete naše." (Smrtne kazni leta 1740. so jim bile v živem spominu.) Jaicki kazaki so mislili v slučaji, ako bi jim spodletelo, izročiti Pugačova gospodski v roke in s tem zaslužiti si pomiloščenje. Pazili so nanj,  kakor na poroka.   Bibikov je raz-
umel njih in Pugačova, ko je pisal pl. Vi/.inu sledeče pomenljive vrste: „Pugačov ni druzega, nego možicelj, s katerim bo se igrali roparji, jaicki kazaki: ni Pugačov važen, važna je občna nevolja."
Pugačov se je izpod Orenburga podal k Jaic kemu gorodku.   Njegov prihod je oživil delavnost puntarjev. Dne 20. januvarja je bil sam pred vodja 8pomenitega naskoka.  Po noči razrušili so del nasipa pod baterijo,  postavljeno pri Starici (prejšnji strugi Jaika).   Puntarji so v dimu in prahu b krikom  planili k trdnjavi, vzeli rov, nastavili lestvice,  silili  priti na nasip,  pa so bili nazaj pome tani in  odvrneni.   Vsi prebivalci,   celo ženske in otroci, so jim pomagali.   Pugačov stal je v rovu s kopjem v roki, skušal s početka z laskanjem vzbuditi gorečnost naBkakalcev, nazadnje je sam klal bežeče.   Naskok je trajal devet ur zaporedoma pri neprestanem streljanji z obeh strauij.   Nazadnje je podporočnik Tolstovalov s petdesetimi prostovoljci i/, trdnjave udaril, očistil rov in pregnal puntarje, ubivši do štiri sto mož in zgubil sam ne več kakor petnajst, Pugačov je škripal z zobmi.   Zaklel se je obesiti  ne samo Simonova iu Krilova, ampak tudi
vso rodbino poslednjega, bivajoča ta čas v Oren-burgu. Na ta način je bil smrti namenjen tudi štiriletni deček, pozneji slavni Krilov.
Pugačov je v Jaickem gorodku zagledal mlado kazačko Ustinjo Kuznecovo in bo vanjo zaljubil. Začel jo je snubiti. Oče in mati sta se začudila in mu odgovorila: „Bog ne daj, gosudar! hči naša ni kneza hči, ne kraljeva, kako je biti s teboj ? Pa kako se moreš ženiti, ko je matuška gosudarinja še zdrava?" Pugačov se je vender v začetku febru-varja oženil z Ustinjo, jo je imenoval carico, jej odkazal dvorno dumo in gospodično izmej jaickih kazaček in hotel, da bi se pri službi božji spominjali za gosudar jem Petrom Feodorovičem soproge njegove gosudarinje Ustinje Petrovne. Popi njegovi niso soglašali, rekoč, da neso dobili o tem rešenja od sinoda. Njih odgovor je razsrdil Pugačova, ta pa ni ostal pri svojem zahtevauji. Žena ostala je v Jaickein gorodku in on je jahal k njej vsak teden. Njegova navzočnost se je vselej slavila z novimi poskušnjami na trdnjavo. Obsedanci od svoje strani, niso zgubili poguma. Njih streljanje ni utihnilo, izhodi niso bili nič bolj redki.
Politični razgled.
Hofijiiij«' tležele.
V Ljubljani, 12. marca.
V budgetnem  odseku  državnega zbora
bo češki zastopniki se potegnili, da se razširijo prostori za veliko tehnično šolo v Pragi in da se na tem zavodu razširi kulturnotehuični pouk. Vladna zastopnika sta obetala, da se bode na njih želje oziralo. Dr. Plener je priporočal, da ne povišajo plače profesorjem tehniških učilišč, dr. Kus pa, da se spremene pravilniki za diplomne izpite tehuikov, da bodo diplotnovani tehniki imeli večje pravice. Tudi na te želje se bode vlada ozirala. Baron Gauč je tudi obetal, da so bode gledalo, da se razširi elektrotehniški pouk na tehniških šolah. Pri poglavji „Srednje šole' je poročevalec konstatoval, da bo je poslednjih pet let število učencev na gimnazijah za 1301, pomanjšalo, število učencev na realkah pn za 1393 povekšalo. Glede nekaterih srednjih šol na Češkem je minister obetal, da se bode oziral na želje poslancev. Kar se pa tiče gimnazije v Kranji, je pa omenjal, da se z novim letom osnuje nova nižja gimnazija v Ljubljani. Tudi jo obetal pomožnosti stanje sujdentov zboljšati. Sedaj je namreč še več supleutov, ki so izpite napravili z odliko in poučujejo že j>o dvanajst let, pa vender še ne dobe nobenega učiteljskega mesta.
Pri generalnej debati o disciplinarnem redu za sodne uradnike saboru hrvatskom je poročevalec Spevec razvijal kaj čudne nazore, kateri se pa vender neto porodili v glavi njegovi. Pred nekaterimi leti je nemški kancelar v državnem zboru se bil izustil, da morajo uradniki pri volitvah in sploh povsod pod[draf.i vladno politiko. Spevec je menda kje čital te Bismarckove besede in iz njih sklepal, da sodni uradnik tudi izven svoje službe ne sme delati opozicije vladi in je hotel nekako za neznačajnežo naslikati opozicijske uradnike, ki v uradu podpirajo vladno politiko, zunaj urada jej pa nasprotujejo. Seveda gospod poročevalec ni pomislil, da taki tudi neso baš značajni, ki svoje mnenje menjajo, ko v višjih krogih potegne drugačna sapa. Kak veternjak bi moral uradnik biti, recimo na Francoskem, kjer se vlade tako često menjajo, ko bi tudi on vselej menjal svoje politično prepričanje. Spevec je seveda nazadnje priporočal, da se uvede kaj oster disciplinarni red. Opozicijonalni govorniki so ga kaj dobro zavračali. — Poslanec Brlič je pa vlado interpeloval, kako je to, da se na kolodvoru v Oseku le mad jurski uradu je in da nobeden uradnik ne zna hrvatski.
Vnaiije države.
Miniaterstvo Nrh.sko se bode v kratkem precej prenovilo. Šest ministrov bode novih, ker so sedanji imenovani za državne svetnike. Ker je radikalna stianka hotela, da se iz njene srede vzame 10 državnih svetnikov, so morali poseči po ministrih, ker drugi člani radikalne stranke nemajo za državno svetuištvo potrebnih lastnostij. Po ustavi se namreč zahteva, da je dotičnik že deset let v državni službi. Tacih mož pa radikalci nemajo, ker jih prejšnje vlade neso morale jemati v državne službe.
Preiskava proti bolgarskemu majorju Panici je končana in je preiskovalni sodeč izročil Že vse akte državnemu pravdniku. Glavna obravnava se bode pa baje začela še le konci tega meseca.
Kot  /as t u]) m k  Ncmoijc  udeleži se konte renče v Berolinu tudi  knezoškoi Kopp, kateri je jako priljubljen v Bemlinskih državnih krogih. V Berolin pošlje baje tudi Španija svoje zastopnike.
BoulangiBtična „La Presse" zatrjuje, da je poslanec Laur dobil celo kopo adres in čaBtitk, ker je v zbornici Iraiioosltoj ugovarjal temu, da se Francija udeleži konference v Berolinu. Omenjeni list tudi ve povedati, da je Rusija že nameravala
Dne 19. februvarja,  po noči, pribežal je iz mesta v trdnjavo mladoletnik, in povedal, da je pretekli dan bil  narejen pod stolp podkop, kamor je tudi položenih dvajset pudov*) smodnika, in da je Pugačov odločil  baš ta dan napasti trdnjavo. Ovadba zdela se je neverjetna. Simonov si je mislil, da je bil  mladoletnik nalašč poslan,  da bi prazen strah razsejal. Obsedanci so naredili kontremino in niso slišali nikacega podzemeljskega dela; z dvajset pudi smodnika bi bilo teško podreti šest nadstropij visok stolp.   Ker se je pa venderle pod njim hranila vsa zaloga smodnika (kar so mogli vedeti tudi puntarji),  so ga ti tudi   hitro   pobrali , razdrli tla z opeke in začeli delati kontremino. Garnizona je bila pripravljena, pričakovali bo razstrelbe in naskoka.   Nista pretekli dve uri, je bil že podkop v resnici izgotovljen; stolp seje tiho zamajal. Pritličje se je razvalilo,  in vrhnih šest nadstropij se je uselo in potlačilo nekoliko ljudij, ki so bili blizu stolpa.   Kamni,   kateri niso razpadli, zrušili bo se na kup.   Šest straž, ki so bile prav na vrhnjem nadstropji pri topu pale so od todi žive, jeden pa
*) 1 pud — 40 funtov.
odpoklicati svojega veleposlanika v Parizu, ko je zvedela, da Francija pošlje odposlance v Berolin. Seveda je poslednja vest izmišljena
Dopisi.
H Krhkega 10. marca   1890.   [Izv. dop ]
Od nas odhajaš, V srcih ost--»jaS!
Res, mnogo let imeli smo priliko s]>oznavati delovanje društev narodnih, bilo Bi to že bralno ali pedagogiško, kakor tudi pevskega zbora, ki je dolgo časa slovel po deželi kot jeden najboljših v mesteci našem. Povsod našli smo neumorno delavnega člana, gosp. Jarneja Ravnikarja, ki se je z včerajšujim dnem preselil na novo svoje mesto v Litijo. Bival je mej nami devet let in pol ter bil vedno izvrstna moč omenjenim društvom. Njemu kot bivšemu tajniku se imamo zahvaliti, da „ Krško bralno društvo" še sploh obstoji. Dobro nam je še tudi v spominu, da so to društvo ustanovili nasprotniki naši na podlagi Čisto nemškega programa. Leta 1879 nastopijo za nas Slovence nekoliko ugodnejši časi. Takratni vsemogočni glavar Sehonvvetter jame tudi po vetru plašč obračati, nadejajo se službe šolskega referenta. Seveda svojega čisto tevtonskega mišljenja nikdar prikrival ni, kar je celo slehernemu poudarjal še posebej. Najhujši trn v poti bilo mu je pa 1880. 1.bralno društvo, ker to leto dobe v odboru večino narodnjaki. Prvotno so ti društvu škodovali mnogo, ker so mesečnino znižali za 50 kr. Nasledek temu je bil, da se ni moglo vzdržati, tako da so že nekateri hoteli društvo razbiti. Temu postopanju se korenjaško postavi v bran takrat na novo izvoljeni tajnik, sedaj odhajajoči gosp. Jernej Ravnikar — in res posrečilo se mu je to zaprečiti. Kako izvrstno je društvo ta čas napredovalo in na novo se raze veta lo, zuamo vsi prav dobro.
Kmalu na to pridejo za bralno društvo boljši časi. S prihodom g. dr. Mencingerja iz Kranja dobili smo tudi prav dobrega tunorista gospoda Frana Vidmarja. Takratni sodeč, g. Vencajz, se poprime z vso ustrajnostjo petja — in ustanovilo se je pevsko društvo, ki je pod njegovim vodstvom vrlo napredovalo. Ves čas bil je g. Jarnej jedna boljših moči temu zboru. Smemo reči, da je on kot pevec pri nas si stekel nepozabnih zaslug v vsakem oziru. Vse hvale je pa vredno, da bo je g. Jarnej za časa bivanja svojega v Krškem vedno potezal za izboljšanje gmotnega stanja učiteljskega stanu, dobro vedoč, da le potem je moč pouzdigniti ali vsaj v jednako vrsto postaviti se mu mej druge omikane stanove. Zato je on že 1881. 1. javno po slovenskih časopisih zagovarjati jel pravice učiteljstva kranj-keca ter ob jednem razkrivati svetu slabe plače učiteljstva,
Prvi „Poziv" do učiteljstva poslal je v ,,Učiteljskega Tovariša", v\ kojem je učitelje četve-rorazrednic nagovarjal prošnje izdelati in odpo slati do preslavnega deželnega zbora za primerno stanariuo. Pri tej priliki naj omenimo, da tedajni urednik, gosp. Praprotnik, tega „Poziva" ni hotel v svoj list vsprejeti. Uzroki so nam še danes neznani! — No to g. Jarnej (pošlje „Poziv" na uredništvo „SIov. Naroda", ki ga je radovoljno prineslo. Uspeha itak nesmo nobenega pričakovali; toda začetek prošenj za zboljšanje učiteljskih plač bil je tem potom narejen. V tem zmislu brali smo leto
mej njimi, ki je ta čas spal, je priletel doli ne samo brez vse poškodbe, še celo prebudil se ni.
Stolp se je še podiral in že so zagrmeli topi; garnizona, stoječa v orožji, je takoj zasela razvaline stolpa in postavila tam baterijo. Puntarji, ne pri-čakovaje tacega vsprejem«, obstali so v neodločnosti-Čez nekoliko minut vzdignili so svoj navadni krik, pa nihče ui šel naprej. Zaman so voditelji kričali: „na sloni, na slom, atamani molodci!" Naskoka ni bilo. Kričanje je trajalo do zarje in puntarji so se razšli, godrnjaje nad Pugačovim, kateri jim je obetal, da bo pri razstrelbi stolpa kamenje letelo kot toča in vso garnizouo potolklo.
Prihodnji dan je Pugačov izpod Orenburga prejel vest o približanji kneza Golicina, srečno odšel v Brdo ter vzel saboj pet sto mož konjice in poldrug tisoč voz, Ta vest je prišla [tudi do obsedencev. Prepustili so se radosti, bravši, da pomoč prispe do njih čez dva tedna. Pa trenutek njih osvo-bodenja bil je še daleč.
Za pogoste odsotnosti Pugačova upravljali so obsedanje Orenburga Šigajev, Padurov in (Hlopuša. Hlopuša je porabil njegovo odsotnost, si /.mislil za-
za letom obilo jedrnatih člankov (dopisov) po obeh slovenskih dnevnikih za izboljšanje učiteljskih plač in kolikor se spominjamo jih je bilo baje največ iz njegovega peresa. Osobito se je pa „Slovenski Narod" vedno potezal krepko za učiteljitvo, za kar mu bodo učitelji vedno hvaležni. Akoravno nas deželni zbor več let ni hotel v ničem uslišati, bodi si o prenaredbi ali kakem izboljšanji učiteljskih plač, gosp. Jarneja to vender ni uplašilo, da bi odjenjal od pričetega dela.
Pred par leti ststavi in spiše prošnjo ter jo pošlje zaupnim učiteljem v.seh šolskih okrajev, da naj jo prepišejo in pri okrajnih konferencijah podpišejo. Večina je to tudi storila. In kakor smo lani videli, so večletne prošnje učiteljev vender pomagale vsaj toliko, da se je tista krivična „Vestenekova novela" glede razmerja učiteljskih plač saj deloma prenaredila. Za vse te uspehe ima se kranjsko uči-teljstvo zahvaliti svojemu vrlemu tovarišu Jarneju Ravnikarju. — Koliko zaupanje je užival pri Kr-čanih, pokazalo se ju žo 1885. leta, ko je bil po odhodu tedajnega nadučitelja, gosp. Valeute, pri krajnem šolskem svetu jednoglasno [»ostavljen na prvo mesto za to službo. Propal je baje zato, ker mu takratni okrajni šolski nadzornik ni bil naklonjen.
V soboto večer so mu prijatelji za odhodnico napravili .skupno večerjo v gostilni g. Ant. Ruperta. Zastopani so bili vsi stanovi, sosebno pa v velikem številu meščanstvo, ki je s tem pokazalo, kako ljubav in spoštljivost je užival pri njem. Slišali smo mnogo napitnic. Ne bodemo naštevali tu vsake posebej. Omenimo naj le splošuo, da se je v teh poudarjalo le zmožnosti odpotnika v šolskem kakor tudi socijalnom ozira. Napivalo se mu je kot vrlemu šolniku, godcu in igralcu. Starosta pevcev, g. Matija Šušteršič, uuglašal je zasluge Jarnejeve kot pevec, poudarjajoč, da je on ves čas bil jeden najboljših pevskih močij. S početka, rekel je gosp. Matija, bilo nas je mnogo, a do danes skrčili smo se pevci tako, da z Jarnejevim odhodom nam celo dober kvartet ne ostaja.
Vsem govornikom zahvaljeval se je g. Jarnej v jedrnatih besedah ter poudarjal, da mu Krško ostane ves čas življenja v nepozabljivem spominu. Zlasti pa se bode dostikrat spominjal veselih ur, prežitih mej pevci, kajti kot pevec bil je do zadnjega časa najbolj srečen mej pevci. Mislimo, da je bila naša dolžnost, ob odhodu spominjati se vrlega učitelja, pevca in godca. Na njegovem novem mestu želimo mu veliko srečo in božjega blagoslova.
h
Iz Cerknice 10. marca. [Izv. dop.] Dne 6 t. m. izročil je občinski zastop Cerkniški krasno diplomo obče spoštovanemu gospodu M. dr. Gstet-tenhofer ju, c. kr. okrajnemu glavarju v spomin in v zahvalo njegovega uspešnega delovanja v tem okraji.
Dne 10. t. m. počastil je gospod okrajni glavar s svojim prihodom tukajšnji trg, kjer so se mu predstavila preč. duhovščina, zastopniki občine, učitelj-stvo in načelstvo tukajšnje požarne brambe. Gospod župan A. Pogačnik poslovil se je v imenu vseh navzočnih z jako primernim nagovorom.
Gospodu c. kr. okrajnemu glavarju v slovo Se jedenkrat zakličemo, da nam ohrani svojo naklonjenost še nadalje, in da ga Bog ohrani še mnoga leta v zdravji in zadovoljnosti.
sesti llecko Zaščito (kjer se dobiva kamnena sol,) je konec februvarja vzel seboj štiri sto mož in jo napadel. Zaščita je bila vzeta s pomočjo tamošnjih prisilnih delavcev, mej katerimi se je tudi rodbina Hlopuše nahajala. Imetje v blagajuicah je bilo po-grabljeno, častniki pobiti razun jednega, pomilošče-nega na prošnjo delavcev, jetniki so bili pridruženi tolpi puntarjev. Pugačov, vračaje se v Brdo, je bil nevoljen na svojevoljnost predrznega posilnega kaznjenca i u ga je okaral za razrušenjem Zaščite, kot za škodo državne blagajnice. Pugačov jo Šel nad kneza Golicina z deset tisoč izborne vojske in pustil pod Orenburgom Šigajeva z dvemi tisoči. Pretekli dan je ukazal tajno zadaviti jednega izmed vernih svojih soudeležencev Dimitrija Lisova. Nekoliko dnij pred tem sta jahala skupaj iz Kargale v Berdo, bila oba pijana in se sprla po potu. Lisov je pridirjal odzad na Pugačova in ga vdaril s kopjem Pugačov se je zvrnil s konja, pa oklop, katerega je zmiraj nosil pod obleko, mu je rešil življenje. Tovariši so ju pomirili in Pugačov je še pil z LiBovom nekoliko ur pred smrtjo.
(Dalje prih.)
Želimo mu, da bi v svojem novem okraji tudi užival tisto ljubezen in zaupanje, s katerim se mi od njega poslavljamo.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je cprkveni upravi v Fiumicelli na Primorskem za zgradbo cerkve 300 goldinarjev.
— (V državnem zboru) vršila se je včeraj specijalna debata o zakonskem načrtu glede odškodnine nedolžno obsojenim. Izraej slovenskih poslancev govorila sta Hren in M. Vošujak. Poslednji posegel je na glavno debato nazaj in konstatoval, da je govoril o predmetu, ko mu je predsednik besedo odtegnil. Predsednik S mol kaje odgovoril, da se je pozneje o tem sam prepričal in
la obžaluje, da je M. Vošnjaku vsled zmote besedo odtegnil in ga po nedolžnem obsodd, M. Vošnjak /.ahteval je potem, da se v območji Graškega nad-sodišča slovenščina bolj v poštev jemlje, pripovedoval, kako nezakonito se pri okrožnem so-dišČi v Celji sestavljajo senati. — Mlado češki poslanec dr. Vašatv je predlagal, da bi bilo v prihodnji seji prvo branje njegovega predloga, s katerim bi se tiskovni zakon premeni! tako, da bi oblast no imela več pravice listom odtegniti prodajanje na drobno. Tuka usoda zadela jo „Narodne Liste". Vzela ae jim je pravica, prodajati posamične liste brez vsake motivacije. Grof Thuu nadaljeval je s tem svoj nalog, uničiti mladočeško stranko (Gregr zakliče: Pokazal je s tem svojo surovost! Grof Lažan8ky: Istotako kakor Koller!) Izpolnil je tudi svojo grožnjo, da bade li.st, ako bode spravo kritikoval, z vsemi sredstvi pobijal. (Čujte! čujte!) Tej samovolji, po kateri je tiskovna svoboda le igrača v rokah poslušnih organov treba narediti konec. Pri glasovanji bilo je za Vašatvjev predlog 82 glasov, jednoliko pa tudi proti, bil je torej odklonjen. Zanj glasovala je levica, MladoČehi in Ko-roniuijevci, nasproti desnica.
— (Iz Zagreba:) Opozicija ostavila je deželno zbornico, ker predsednik ni hotel ugoditi poslanca Brliča zahtevi, da bi grajal besede, ki jih je ban v prejšnji seji izrekel. Opozicija se sej ne bode udeleževala,
— (Slavjauskij) priredil je v Zagrebu v ponedeljek tretji, včeraj zvečer pa četrti koncert. Pri vseh koncertih bila je velika dvorana do zadnjega prostora razprodana. — Pravoslavna cerkvena občina poklonila je Slavjanskema srebrn lavor-venec v zahvalo, da je v pravoslavni cerkvi pel. — Iz Zagreba odpotuje v Karlovec, od koder se povrne v Zagreb, da priredi na svojo roko še dva koncerta.
— (Imenovanje.) Pri tukajšnjem rač. oddelku finančnega ravnateljstva imenovani so : revi-dentoma: gospoda oficijala: Anton S ve tek in Valentin Vojvoda; oficijaloma: gospoda asistenta: Alojzij Dolenc in Alojzij Hirschal; asistentoma: gospoda praktikanta: Adolf Langof in Anton Petrovčič.
— (Velečasti ti gosp. dr Fr. S.) na Dunaji, podaril e „ Podpornemu društvu za slovenske ve-likošolce na Duuajl" pet gld. — Srčna mu hvala!
— (Za dobrodelne namene) volil je pred par dnevi v Spodnji Šiški umrši Leopold Ćuk nad 35.000 gld. Največje volilo dobi tukajšnje Ma-rijanišče, namreč 12 620 gld., ustanova za siromake v Idriji 8000 gld., nemški otroški vrt 500 gld, dijaška in liudska kuhinja 200 gld. itd. Narodnim zavodom flni pokojni Čuk nič volil, ker je bil, dasi v Idriji od ubožnih roditeljev porojen, nam nasproten. Vsa njegova ostalina znaša okolu 120 tisoč goldinarjev. V zapuščino spada tudi hiša pri Kosler-jevi zimski pivarni.
— (»Popotnik.) Časopis za učitelje iu prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 5. štev. nastopno vsebino : Prirodopisni pouk v jednorazrednicah. (Pišeta prof. Henrik Schreiner in J. Koprivnik.) — O le-poznanstvu. Piše Ivan Klemenčič. — Šola in naši časniki. — Značaji. (Preložil prof. Fr. Breznik.) — Slovstvo. — Pisma iz Sibirije. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti.
— (V Gorici) je tamošnja protestantska občina razpustila svojo uemško šolo.
— (Vabilo na VIII. redno zborovanje a k a d. društva „Triglav",) ki se ima vršiti dne 13. marca s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predlog odborov. 8. Kritika g. stud. iur. Tominšeka o predavanji: „Slovenščina in
nje raba v govoru in pisavi. 4 Predavanje g stud. iur. MohonČu : „Crtice iz velikošolskega življenja. 5. Slučajnosti. Lokal: Hotel „Gold. Ross", Maria-hilf. Začetek ob 8. uri. Slovanski gostjo dobro došli !
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Carigrad 11. marca. „Agence de Con-stantinople : Prizadevanje vlade bolgarske, da hi Porta priznala sedanje stanje v Bolgarski, ostalo bode brezuspešno.
Budimpešta 12. marca. Kakor „Pester Lloyd" piše, se bode ostavka kabineta Tiszo-vega poslancem v četrtek oficijalno naznanila. Novo ministerstvo predstavilo se bode parlamentu v soboto, najpozneje v pondeljek.
Atene 12. marca. Krefianski ubežniki kažejo živahno agitacijo. Odbori za upor so sklenili, da jih bodo preskrbeli z orožjem in strelivom, da bodo lož je udrli v Kreto.
Lizbona 12. marca. Pri upeljavi nove municipalne komisije skušal je predsednik dosedanjega sedaj razpuščenega mestnega sveta protiviti se izvršitvi vladnega dekreta, izjavljajoč, da se bode le sili umaknil. Ostavivši mestno hišo bili so predsednik in člani ekse-kutivnega odbora od strani občinstva s pohvalo vsprejeti. Vlada potrebno ukrenila, da se vzdrži red.
Bazne vesti.
* (Novo najden spomenik e g i p ć a n h k e kulture) dobil se je pri sadnih izkopanjih. Odličen Egipčan, imenom Sekiah, prepušča svoje premoženje svojemu bratu, svečeniku Osirisa. Hkratu s to oporoko našel se j e spis od istega, v katerem priporoCfl bratu svojo hčer in določa tudi njej posebno doto. Oba spisa Hta stroga iuridična in se odlikujeta po izrednej preciznosti in zadoščata vsem formalitetam, na katere se mora sedanji notar ozirati. Drug spis nam svedoči zanimivo novico, da so imele že stare Egipčanske pravico prosto oskrbovati svoje imetje in delati ž njim, kar se jim je ljubilo.
* (Premeten tat.) V nekem rumunskem mestu izstopil je mlad, eleganten par in se nasta nil v pritličji neke tamošnje gostilne. Nikjer in nikdar so ni javno pokazal in posli imeli so jih za mlada boječa poročeuca nu potovanji. Dobro sta jela in pila. Neko jutro pokliče navidezni poročenec gostilničarja k Bebi proseč ga, naj mu menja tisočak. Krčmar odide, pa se kmalu vrne z nnpomi-nano svoto zlatnikov. Mej tem, ko je tuj o štel „drobiž", pokliče ga v stransko sobo ženski glas. „Oprostite", deje mladi gospod dejoč zlatnike v predal pisalne mize „precej se vrnem, da preštejem in Vam potem hvaležno vročim tisočak!" Oštir čaka pet, deset in še več minut, a gospoda ni od nikoder, čakanje se je gostilničarju poslednji-; predolgo zdelo, pa ker so njegovi cekini ležali v pi salni mizi, bil je brez skrbi. Ko je preteklo 20 minut, potrka na vrata. Nobenega odgovora. Ustopi, ali soba bila je prazna. Potem se približa počasi k mizi, izvleče predal, kamor je tujec dejal denar, a ni bilo denarja. Kam je izginil denar, to mu je bila nerešena uganka. Ko je vse pregledal, zapazil je, da je bil tanki zid ločeč sobi, predrt in tudi zadnja deska pri predalu odtrgana. Prejšnjo noč Bkoro gotovo predrl je premeteuec zid in odtrgal desko pisal nemize in tako ie tedaj neznanec drugi dan utaknil samo roko skozi predrtiuo in ušel potem pri drugem izhodu s svojo spremljevalko.
* (Sila kola lomi.) V Bernu je strašno pomanjkanje za delavska stanovanja, posebno pa se je to še sedaj pomnožilo, ker so se zaradi fabri-kacije novih repetirk delavske sile podvojile. Z otroki bogato obdarjeu oče opomogel si je iz te zadrege na jako izviren načiu. Kupil si je brez dolgega poraišljevanja železniški vagon za 70 osob za 200 frankov. Policija dovolila mu je brezplačno prostor. Sedaj pa si je družbinski oče že priredil vagon za domače potrebe. Veliko sicer ni njegovo domovanje, vender pa je njegova lastnina in to je tudi nekaj.
Določila.
o dobivanji vode iz vodovoda mesta Ljubljanskega.
§ 1. Iz mestnega vodovoda je vsakemu dovoljeno dobivati vode, in sicer:
1. za navadno domačo potrebo, t. j. za pijačo, kuho in snaženje;
2. za obrtne in poljedelske namene.
§ 2 Za domačo porabo (§ 1., odstavek 1.) oddaje se voda brez posebnih pristojbin, ampak plačevati je le tiste, ki so do!n«Vne po deželnem zakoniku št.      z leta 18 .
V obrtne in poljedelske namene (§ 1., odstavek 2.) pa se oddaje voda po merjeni ali dogovorjeni množini iu po ceniku, razglašenem od mestnega magistrata.
§ 3. Kdor hoče iz mestnega vodovoda dobivati vode, mora to naznaniti mestnemu magistratu, na kar dobode napovedno polo. V njej mora vse razpredelke primerno napisati in pristaviti, da bo mu znani vbi poboji o napeljavi in oddaji vode ter da se jim brez pridržka udaje.
§ 4 Mestna občina da po svojih organih pregledati dotične prostore, da bb preveri, če so zapiski o njih v napoved ni poli istiniti. Po tem ogledu ukrene vodovodno vodstvo, na kakšen način bode gospodar dobival vodo.
Zato in tudi zaradi poznejšnjega prigleda že gotovih vodovodnih naprav morajo vsi prostori, po katerih bodo jirovedene cevi, vedno pristopni biti vodovodnim organom
§ 5. Za navadno domačo potrebo (§ 1., odstavek 1.) določuje se v porabo nasleduja inuožiua vode:
Za stanovanja do 250 gld. letne stanarine po 300 litrov na dan ali po 9 kub. metrov na mesec,
od 250 do 500 gld. po 450 litrov na dan ali po 13'5 kub. metrov na mesec,
nad 500 gld. po 600 litrov na dan ali po 18 kub. nvtrov na mesec.
Da se konstatuje, koliko se potroši vode v kaki hiši, v to služi za merilo ves njen mesečni potrošek, kateri se mora ujemati z vsoto posameznim stanovanjem dovoljenih množin vode. Presežek te skupne množine se bode zmatral za veči potro-šek, ki ga bode posebe plačati. Mesto Ljubljansko si (zaradi revizijo) pridržuje pravico, da sme povsod tam, kodor se mu vidi potrebno, dati ob tro-ških hišnega gospodarja napraviti vodomere. Če kaže vodomer ob mesečnem pregledu, da se je preko dovoljene množine potrošilo vode, zaračuni se go spodarju tu več.i pora bek z 0 12 gld. od kubičnega metra.
§ 6.   PotroSek vode v obrtne in poljedelske namene določuje se z vodomeri. Sestavo tnr postav 1 janje in vzdrževanje vodomerov pridržuje si mestna občina.
§ 7. Mesto da ob stroških dotičnih gospodarjev navrtati cestne cevi ter izvesti vodovode do vodomera ali do glavne zaporne pipe v hišah.
Vodomer in glavno zaporno pipo oskrbi tudi mesto.
Lastninsko pravico do tega dela vodovoda ima mesto Ljubljansko; zato pa mora skrbeti, da je ta dol tudi vedno v dobrem stanu.
§ 8. Po hišah in zemljiščih (od glavne pipe ali vodomera dalje) morajo si gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne naprave.
Vender se jim je pri tem natančno ravnati po posebnem pravilniku, ki je določen za izgotav-Ijanje hišnih vodovodov. Vrhu tega so dolžni vodovode po svojih zemljiščih vzdrževati v popolnoma dobrem stanu in dati nemudoma odpraviti ob svojih troških vsak nedostatek, naj si bodo nedostatki njim ali me^u v kvar.
Mesto, oziroma vodstvo mestnega vodovoda, sme vsak čas po svojih organih dati pregledati in preizkusiti notranjo uravnavo zasobnih vodovodov.
Ako so izdelani slabo ali ne po izdanih pro-pisih, dati je takoj nedostatke odstraniti; če ne je vodstvo mestnega vodovoda upravičeno, dotok v take vodovode popolnoma zatvoriti.
§ 9. Če gospodar namerava po zasebnih vodovodih kaj prenarediti, mora to preje pismeno naznaniti vodstvu, in prepovedano je strogo, zasobne vodovodne naprave prenarejati brez pritrdila mestnega.
§ 10. Če kedaj prestane dotok vsled potrebnih del pri mestnem vodovodu ali zato, ker se je ustavilo sploh dovajanje vodo, to ne dajo pravice, zahtevati odškodnine od mesta, pa tudi ne, če kdo trdi, da ne dobiva dosti vode, ali dovolj dobre, ali ne toliko, kolikor je želi.
§ 11 Vodomere priskrbuje in postavlja mesto samo ob svojih stroških, dotični hišni gospodarji ali obrtovalci morajo pa plačevati letno vodomerščino, ki Be ravna po kalibru vodomera ter je razvidna iz cenika.
§ 12. Vodomeri morajo biti postavljeni v kakem Bšpiratnem in nemraznem prostoru, a do njih smejo le vodovodni orgaui.
Vsak konsument ima pravico v pričo mestnih organov preveriti se, da so z vodomera posneti i/.ka/k i pravi in resnični. Če lastnik zasobnega vodovoda dvomi, da vodomer prav kaže, lahko zahteva, da se mu vodomer premeni in v mestni pre-izkušalnici preizkusi. Ako jo videti, da je vodomer preko dopuščene nenatančnosti (= 4°/0 pri normalnem pretoku) napačen, plača mesto stroške za premeno in preizkušnjo, že plačane vodarine pa ne vrne. Ako pa ga preizkušala izpoznajo za pravšnega, mora zasobnik sam poravnati te stroške.
§ 13. Vodariua se plačuje v štirih jednolikih obrokih ob začetku I., II , III. in IV. četrtletja solnčnega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakove veče potroške (gl. § 5) je plačevati konec vsakega meseca (za bolj male tudi konec vsakega četrtletja).
Vodomerščino je takoj potpm, kadar se postavi vodomer, v četrtletnih na prejšnjih obrokih poplačati Za kako začasno dobivtiuje vode plačati je praviloma precej ob zglasitvi. lahko pa se je glede tega plačila tudi kakor posebe dogovoriti.
Vse je plačevati pri mestni blagajnici Ljubljanski. Če dobivalec vodo nad 14 dnij po doteklein
roku ne plača, sme mesto 6% ne zamudne obresti zaračuniti. Kadar preteko 3 meseci, pa ni zastanek poravnan, zapre se dotok popolnoma.
§ 14. Tistim, ki imajo zasobne vodovode, prepovedano je izrecno, oddajati vodo v porabo izven svojega posestva, tudi ni smeti vode rabiti v noben drug namen, nego za kateri je bilo naznanjeno mentu (§ 1., odstavek 1. in 2.).
Strogo je prepovedano, kako si koli bodi napačno ravnati, brez potrebe pipe puščati odprte ali ne trdno jih zapirati, objestno pokvarjati vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stanujejo v hiši, neresnično izpovedovati itd. Če so kaj takega zgodi, sme mesto po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo.
§ 15. Kadar nastane ogenj, treba po zasobnih vodovodih sosednjih zemljišč pozapreti vse pipe, če se ne rabijo za pogasitev požara, in gospodarji ali obrtovalci so dolžni, dokler gori, svoje vodovode dati gasilcem v porabo.
Gospodarjem, ki dobivajo vodo po vodomeru, odpiše vodovodno vodstvo s tem prouzročeni, izkazani veči porabek vode od izmerjene množine.
„LJUBLJANSKI IW
»tojl
za VNe leto gl«l. l.OO ; za pol letu gld. 2.30; za eetrt leta gld. 1.15.
-16
Tu j<-i :
11. murca.
Pri  Nlonu : Kaufmann, rVeundmami, Kas z Dunaja.
— Dessaucr iz Budimpešte. — Kantini iz Kamnika. — Misa iz Budimpešte. — Friedrich iz Gradca. — Jeglič iz Logatca.
— L'dauer ll Traumsteina. — Modic iz Nove vHsi. — Cor-dignano iz Mogpria. — Osgol, Leugel iz Kaniz.se. — Albori iz Trata.
Pri Maliei t 1'ischinger, Heumann, Volk, Ftiderl, Miiller, Pollak, Brodmanti, Kober I Dunaju. — Schink iz Zagorja.
Pri Avstrijskem cesarji : Jurmann, Tušar iz Cerknega. — Kurrnk h Radovljice.
Pri Bavarskem dvora : HofTmann z Dunaj«. — Kopitar iz Mengifta.
Pri Jasnem kolodvora : Jallen iz Borovnice. — Jgtrik iz Lmca. — Mally iz (Celovca.
Umrli so v  I Juh Ijaui :
10. marca: Jožef Klemen krojač, 21 let, Ulice na Grad ftt. 12, za jetiko.
11. marca: Fran Šare, posestnikov sin, ti mcs., Cesta na Loko it. 16, za bo ž j as tj n.
Meteorologično poročilo.
C *	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
m 58 S	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	746*7 mm. 745 B mm. 745*7 am.	—3 8" C 7-6° C 08° C	si. vzh. si. j z. Si. v/.li	jas. jas. jas.	0 00 a«.
Srednja temperatura 1,5°, za 1*3° pod normalom.
IDunajska "borza,
dne 12. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
gld.
«8*lf> 88 25 110 35 102 20 98u>— 31575 119 30
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcijo.....
London........
Srebro........
Napol.........
C. kr. cekini......
Neinsko marke.....
4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 18H4 OgerBka zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava rug. srečke 5°/0 • Ženil j. obč. avstr. 4*/i"/0 zbiti zaat. listi
Kreditne Bivčke......100 gld
Rudollbve srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Traunuway-druat. velj. 170 gld. a. v..   . ,
- gld.
^•43 5-6D/, S8 32-/, 950 gld. 100 .
100 gld.
danes 88*10 S8-20 109-95 102*16 934*-816*96 119-35
- .      9-43 V,
- i      * 61
- , 58*40 133 gld. 50 kr.
177 102
98 120 117 186
20 162
50 40 85
50
75
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je isfila knjiga:
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacsla-j BeneŠ.Tfeblssk \. Preložil Ivan Clornik. — Mala 8°, 523 stranij.  Cena *70 kr.,  po pošti ho kr.
Kandidata
vsprejme takoj v svojo pisarno Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu, pošta Lukovica, na Kranjskem. (214—i)
Izurjen notarski pisar
Ponudbe vsprejema upravnistvo „Slovenskega Naroda". (207—2)
XXXXXXXXIXIXXXXXXXX
AVGUST SCHWEIGER
ordinufe vttak dan od 1>. do 12. ure dopola« dne in od &. do 5. are popoludne.
Stanuje (908—39)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23.
Nova neprekoslJlva PariNba plomba, priznana od avtoritet za naj hol j so, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. Umetne sobe in eela zobovja ustavlja po najnovejših ameriških metodah, ne da bi se odstranile korenine. Za vsak komad jamci.
XXXXXXXXIXIXXXXXX«X
Razprodaja.
to
t
Slavno občinstvo uljudno opozarjam, da Bem prevzel M. Ilogsiiiaii-o v«  ] ^
m zalogo stekla £
^5 na Velikem trgu IJ
^£ tor razprodajam tfV~ mnogo pod tovarniško eeno ^
4< najrazličnejše steklo, porcelan, beloprsteno robo, 4-4< svetilnice, slike, ogledala, podobe, lestence itd. itd.
V obilno nakupovanje se priporočam odličnim spoštovanjem ^
S{215—1) stelclar x±tx Starem. trg"U.- ^
Dne 20. marca 1890 bode pri vojaškem preskrbo valnem magacinu v Gradci
javna obravnava za zalaganje 2868 komadov neokovanih posteljnih desek.
Natančneji pogoji navedeni so v „Slovenskem Narodu" dne 8. marca št. 56.
C. in kr. vojaški preskrbovalni magacin v Gradci
dne 3. marca 1890.
{19.
2)
w
Bveže   ustreljene,   kupuje   v  voakej   množini  komad po HO kr. do 1 gld« (212 — 1)
«J. TREO
■V ICollzeji, II- n-SLcistropje. "vrata. 4t3-
Poštna upraviteljica
se išče v lepi kraj Spodnjega Stajerja.
Kje? se izve pri upraviiištvu „Slov. Naroda". (208)
Blago za obleko
iz priatue ovčje volne, izvrstni
Brusiti Isdelkl
v u a j n o v e j d i li d e s i n i h v a
pomladno in poletno sezono
po čudovito nizkih eeuaii
ra/.posilja
tovarniška zaloga sukna
Fraut &Fernitza
v ZE3m-a..
Uzorci zastonj. — tioapodJe kroja«! dobe obilni* In elegantno  opravljene knjige
uzoreev  po   originalnih tovarniških cenah.
Velika zaloga sukna za! uniforme za c. kr. državne uradnike, telovadna in ga-| eilna društva i. t. d i. t. d.
Točno in Molidno iztrse«
nje vseli naročil le proti povzetju   ali predposlljatvi zueskn. (.88-12) Korespondenca v vseli jezikih.
Pobratimi.
Roman. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena  1 gold. 20 kr,
(s peStuino vred).
Svoji
k
svojim!
Veseloigra v 1 dejanji.
Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena »O kr. (s poštnino vred).
Oho knjigi dobivata se v „Narodni TIskarni"
v Ljubljani in pri knjigo-tržcih.
"1 iiž£L aiEJsi^i^TB 3Kf.nr
Kljunače    | *>qogkx>om^^
i
Za p. n. poljedelce!
S tem naznanjamo interesu van i m krogom, da, kakor vsako leto, tudi za leto 1890. takoj prevzamemo katerokoli množino
mm*
in sicer po zvišani ceni 95 kr. za 100 kilo loco naše tovarne in proti takojšnjemu gotovemu plačilu.
Vabimo p. n. gospode kmetovalce, da pridelujejo to znatno kulturno rastlino, in naznanjamo, da jim preskrbimo potrebno seme izvrstne in skušene vrste
po ceni, kolikor nas stane.
Tudi imamo zastonj in franko na razpolago navod, v slovenščini in nemščini, kako se prideluje sladkorna pesa.
Ljubljana, 28. februvarja 1890.
(183—'J)
Avg. Tschinckl-a sinovi.
WXXX)ŽOyOKXXXXXXXXX?vQKXXXXX
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".