St. 239. Trat, v petek 23. avgusta 1913. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nadetjnh in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične žtev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobaknrnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-IČini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 03LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 sr. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K '2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Ogia?e sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PtaČJ/lvo In tožljivo Trstu. Tečaj XXXVIfi. ePINOST Glasilo politienega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moi l" NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. IU«2olaa o*d«lJake IzdanJ* „EDINOSTI ■ atan* : o*lo l*to Kron 5*ao, pol lota Kron 3 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ntfranko- vana pisma so ne sprejemajo In rokopisi se ne vrača Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo liita. UREDNIŠTVO : ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni doa) Izdajate); in odgovorni urednik ŠTEFAN (I0DI>'A. Lastnik konsorcij lista ^Edinost*. - Natisnila Tiskarna »Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-h ranil nl?nl raCun Itev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Polit, društvo .Edinost' v Trstu sklicuje v ponedeljek, dne I. septembra t. I. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu inVEN SHOP z dnevnim redom: „Namestnitovi odloki in Slovenci". SLOVENCI! Vladni odloki glede na-stavljencev, ki so tuji podaniki, so veli* kega pomena za domače delavstvo in urad-ništvo; zato je potrebno, da mi kot domačini spregovorimo resno in energično bc sedo, ker gre' za naše življenske interese. Vsrzavedni Slovenci in Slovani, okoličani in ^meščani, zlasti pa naše vedno narodno delavstvo, se morajo udeležiti tega shoda, da nastopimo proti nakanam naših narodnih nasprotnikov, ki se trudijo, da preprečijo izvršitev vladnega odloka. Vsi na krov! Politično društvo „Edinost". BRZOJAVNE VESTI. Drinopoljsko vprašanje. LONDON 28 (Izv.) „Times« porcč&jo U Carigrada: Večina velesil je za to, da dobi Diinopolje Turčija, ki mora zato privoliti v politične in gospodarske koncesije Bolgarski. CARIGRAD 28. (Uv.) Tekom zadnjih 24 ur se |e pojavi! v vprašanju direktnih pogajanj med Bolgarsko in Turčijo, znaten preobrat. Avstrija in Rusija sta baje sklenili, priporočiti Bolgarski, naj stopi v direktna pogajanja s Turčijo. Vse kaže, da se bliža Diinopcljsko vprašanje rešitvi. Rumunske čete zapustile Bolgarsko. BUKAREST 28. (Uv.) Daies zvečer so prispele semkaj zadnje rumunske čete z Bolgarskega. S 1. septembrom se z:pet uvede redni paropiovci promet na Donavi. Odlikovanje grikega zunanjega ministra ATENE 28. (Kor.) Kralj Konstantin je zunanjemu ministru Koromilasu v priznanju za njegove zasluge za deželo podelil oficira k' križec Odrešenikovega reda. Potovanje kralja Konstantina. ATENE 28. (Kor.) Kralj Konstatin odpotuje v ponedeljek v tujino, kjer ostane mesec dni. Določitev srbsko-grške meje. BELGRAD 28. (Kor.) Danes se je sestala v G,e;gjtliji srbsko-gršsa vojaška komisija, da določi mejo med obema državama. BELGRAD 28. (Kor,) Prebivalstvo Bitoma in bitoljske okolice je izrazilo željo, naj pride Prespi s primernim zaledjem do Lerina (Fioriaa) pod Srnijo. Tozade?no se že vrše podajanja med Srbijo ia Grško. Baron Heinold v avdijenci. ISCHL 28. (Kor.) Notraoji minister baron Heino d je bil danes ob 11 dopoldne sprejet od cesarja v avdijenci. P O D L S S T B K. Izobčenka. Kriminalni roman. ?z angleščine prevel Ivan Dolenec. — Kaj se je zgodilo, mati ? — Je vprašal ponosno. — Ne vem, kaj naj bi bilo; toda v tvoji hiši sta dva moža — zdi se mi, da sta policaja — in Še tretji, o katerem ne vem, kaj naj bi blL Vsi trije pa iščejo Doro. Zdelo se mi je najbolje, da povem vse to tebi. Kakor se mi zdi, mislijo vsi trije, da ml vemo, kam je izginila Dora. in stara gospa je v svoji boječnosti in razburjenosti bridko zajokala. — Ne jokaj, mati — jo je pomirjevat njen sin. — Takoj grem s teboj domov. — Vprašali so me, kje je Dora, io eden med njimi le bil zelo sirov. Rekel je, da se Imenuje Breguet, in me je vprašal, če sem kedaj čula njegovo ime. Breguet! Breguet je bil torej v Londonu! Pavel Challis naj bi izvedel sedaj, kako oblast ima ta Breguet nad žensko, ki jo je imel toliko časa za svojo soprogo I ISCHL 28. (Kor.) Avd jenca notranjega ministra baiona Heinclda je trajala celo uro. Minister je porGČal cesarju o tekočih zadevah svojega resorta. Zdravstveno stanje barona Skerlecza. ZAGREB 28. (Kor.) Splošno zdravstveno stanje komisarja barona Skerlecza je popolnoma dobro. Fzm. Potiorek v Dalmaciji. SARAJEVO 28. (Kor) Deželni še! Fzm Potiorek ie odpotoval na inspekcijsko potovanje v Dalmacije. Poljske demonstracije v Poznanja. BERLIN 28. (izv ) Ob priliki velikih manevrov okoli Poznan|af je povabil nemški cesar Viljem na banket tudi celo vrsto poljskih odličnjakov. VeČina |e povabile odklonila, drugI pa so je le sprej?lf Ko so se hoteli nekateri podati v cesarsko palačo ra banket, le poljsko prebi valstvo priredilo velike demonstiacije, zasedlo vse ulice k palači, ometalo narodne Izdajalce s kamenjem in jim onemogočilo dohod k palači. Šele, ko je prišlo policiji na pomoč tudi orožništvo, se je posrečilo izpraznite ulice in napraviti plemenltašem prosto pot. Francoska vojaška misija na Ruskem. MOSKVA 28. (Kor.) Francoska vojaška misija je danes odpotovala iz Rusije v domovino. Car odklonil turško deputacijo. LONDON 28. (Uv.) Sultan je hotel k ruskemu carfu, ki pride te dni na svr |č letovišče v Livadiji, odposlati posebno dč putacijo z lastnoročnim pismom. Car je sprejem deputacije odklonil. Konflikt med Mehiko in Unijo. WASHINQTON 28. (Kor.) Državni tajnik Bryan je včeraj ameriškemu poslaniku v Mehiki In vsem konzulom ukazal, naj podpirajo vse ameriške dižavjaae in podpore potrebne potnike. NEW YORK 28. (Kor.) Po poročilih Jz Mehike, se mehikanska vlada čisto ciČ ce zineni za Wiisonovo noto. V svoji drugi noti glede izločitve predsednika Huerte it volilnega boja, zahteva Wilson takojšnji od govor. Wilson izjavlja v noti, da je v tem slučaju pripravljen podpirati najetje posojila Mehike. WASHINOTON 28. (Kor.) Predsednik Wilson je pozval vse Amerikance v Mehiki, naj takoj zapuste deželo. Poslanik in konzuli so dobiti naročilo, naj obvestijo vse civilne ia vo|aške oblasti v Mehiki, da bodo morale odgovarjati za vsako nekorektno postopanje proti Amerikancem. Državljanska vojna na Kitajskem. ŠANGAJ 28. (Kor.) Po poročilih i i Tsingtsu, se uporniško gibanje vedno bolj širi. Splošno se domneva, da je prišlo do tega gibanja večjidel radi nepril|ubljenosti guvernerja. V Sungčangu so se čete uprle, umorile guvernerja in prestopile v uporniški tabor. V Haičengu so pričeli Tibetanci z ofenzivo. Sovražnosti se na meji zopet obnove. NANKING 28. (Kor.) Včeraj zvečer se je pričelo splošno obstreljevanje mesta. Bombardiranje se je nadaljevalo celo noč. Več krogćlj je eksplodiralo v središču mesta na najobljudenejšlh krajih. Mesto je bilo obkoljeno tudi na zapadu. Vsako dovažanj* živeža je bilo izključeno. — Da, mati, poznam to Ime — !e rekel stotnik Challis hripavo. — Nemudoma grem s teboj. Gospa Challisova je prišla v vojašnico z vozom, ki |o je počakal na ulici, in odpeljala sta se v njem skupaj do stotnikove hiše. Gospa Challisova je bila odteda|, kar je izginila Dora, vedno v hiši svojega sina in mu je vodila zanemarjeno domače gospodarstvo. Posebno skrb pa je posvečala otroku, ki je, kakor se je zdelo gospe Challisovi, hiral in hiral. Svojemu sinu ni hotela ničesar povedati o tem, kajti imel je že takointako dovolj ; vprašala je zdravnika za svet in zdravnik jej je povedal, da se je otrok porodil z neko notranjo orgaasko napako in je težko, da bi ostal Živ. Ko sta se vozila domov, je gospa Chsllisova s pravo skrbjo opazovala svojega sina in je videla, da |e bil zelo razburjen. Tr^ba mu je bilo vseh svojih moči, da se |e kazal miren in trden. Ko sta prispela domov, je poljubil roko svoji materi, ki ga |e metrila z nežno skrbjo, in je stopil nato sam v sprejemno sobo, kjer je našel dva policijska častnika in nekega človeka neprijetne orientalske zunanjosti. Stotnik Challis je komaj stopil v sobo, ko Je ta neznanec že začel govoriti. Otvoritev mirovne palače v Haagu HAAG 28. (Kor.) Povodom današnje slovesne otvoritve mirovne palače se ;e odelo mesto v zastave. Velikanske množice ljudstva se vaie po ulicah In pred mirovno palačo, kamor je dospela kraljica Viljemlna s svojim spremstvom ob 2 in tričetrt po poldne. Carnegie je b!l kraljici predstavljen. Otvoritev palače se Je vršila v navzočnosti 400 gostov s celega sveta. Streznjenje. Silni krik in vikf ki ga je zagnalo tržaško kamoraško časopisje vsled namest-ništvecih odlokov, se Je začel že poiegat« ia rohnenje židovskega nemfkega časopisja, v katerem so razni „Piccolovi" dopisniki odlagali svoja kukavičja jajca, se |e že po leglo. Umetno ustvarjena razburjenost se je razbliaita v prazen nič, in kar ostane, so pač — n a m e s t n i š t v e n i odloki ne izpremenjeni, kakor so bili izdani v varstvo avstrijskih državljanskih in državnih interesov; kvečjemu, da se bo državna oblast v posebnega vpoštevanja vrednih slučalih ozirala na posamezne osebe. Gonja kamoraško-židovske ga časopisja proti tržaškemu namestniku Je bila že naravnost podlo nesramna, in ker se resnice ni upalo povedati, namreč tiste resnice, daje med ljudmi, ki |im v avstrijskem Trstu daje tržaška občina zaslužka, gotovo polovica, če ne več, inozemcev, večinoma laških podanikov, je trobilo v svet celo naravnost zlobno izmišljene laži. Tako je znala laškollberalno-židovska kamora vtihotapiti, seveda preko italijanskega časopisja ali naravnost, v velike inozemske llsie, kakor n. pr. celo v londonske „Times" grdo laž, da tržaško namestniŠtvo — laganja v občinski službi tržaški nameščene inozemce iz Trsta. Takih laži se |e posluževala kamora, da bi ustvarila ono umetao razburjenje, ki naj bi dovedlo do razvelja vi jenja prepotrebnih na-mestništvenih odlokov. Kakor smo že rekli, je zlasti dunajsko nemško-židovsko časopisje — »gliba vkup štriha", pravi pregovor — dalo vplivati nase po tržaški kamori, in pisava kake „Neue Frele Presse" se v tej stvari ni prav nič razlikovala od pisave njenega tržaškega podpihovalca, žfda na Goldonijevem trgu. Tcda ni pa sledilo tem glasovom vse nemško Časopisje, In tako moremo zabeležiti več glasov, ki popolnoma odobrujejo na-mestnlštvene odloke In odločno obsojajo gonjo proti njim. Tako n. pr. piše „Grazer Tagblatt" v svoji sredni Jutranji številki na uvodnem mestu pod zaglavjem „Ne zametuj sel" sledeče : „Izhajaje od tržaškega „Piccola* hrumi po nekem delu nemškoavstrijskega časopisja divji vihar proti vladi ia tržaškemu namestniku. Izdani so bili namreč na tržaški mestci magistrat štirje odloki, v katerih se Je zahtevala odpustitev vseh onih uradnikov iz mestne službe, za katerih namestite? v avstrijski javni službi manjka najvažnejši zakoniti predpogoj, avstrijsko državljanstvo. V dolgih člankih se obsoja postopanje na mestnišba kot zločin na dobrih odnešajih med Avstrijo in Italijo in z veliko vneme zabeležujejo ti časopisi vsak časniški glas iz Italije, ki toži o kršitvi zvezne misli. —■ Cujte — Je rekel hripavo; — zahtevam po|asnlla o vsej te| stvari. — Kdo pa ste? — |e vprašal Pavel Challis resno. — Moje ime je Breguet. Mislim, daste ga že čul. — Ker mu stotnik Challis ni ničesar odgovoril, (e nadaljeval: — ličem ono čedno damo, ki Jo skrl vate pred menoj. — Če govorite o moji soprogi, bodite, prosim, ul[udne|šl. ,0 moji soprogi"! Kako ga je zaske-leio v srcu, ko Je izpregovoril te besede Za vse, s katerimi |e moral govoriti o njej, naj bi še bila vedno mrs. Challis. Tujec je odgovarjal še predrzneje nego preje. Breguet se je sirovo na glas zasmejal in eden od obeh policijskih uradnikov, resen, dostojanstven mož, ga je precej neprijazno porinil v stran in je stopil korak naprej. — Ta človek dviga zelo težko obtožbo proti gospe Challisovi, gospod stotolk — je rekel. — Prosim, kake obtožbe so to, ki jih p?iga proti njej. Breguet Je pač hotel sam govoriti, m stotnik Je čul kakor v san|ah, kako Je ta sirovež obtoževal Doro, da sta ga ona In njena mati upropastili In da ste ga pod Nočemo zagovarjati tu niti v*tb:ne niti oblike tržaških odtokov, proti katerim se bije tako vroč boj. Mogoče je, da so slovenski in klerikalni vplivi pripomog i, d i so aastali ti odloki, mogoče je tudi, da bi se bila lahko našla milejša oblika In se opustela marslkaka trdoba, da, da bi se bila ce!o megla najti pot, po kateri bi se bilo t1 lo nadomestiti pomanjkanje avstrijskega d.žir.v-IJanstva, ne da bi se pripravilo nekaj dva-najstorlc ekzistenc ob kruh. Toda ne da se prezreti, da se tržaški mestni magistra' pri veliko namestitvah nI oziral na drž vnl osnovni zakon z dne 12 decembra 1867 I., ker morajo po besedilu tega zakona biti vsi v deželni in občinski službi nameščeni uradniki avstrijski državljani. Z več »trr.ni se celo zatajuje, da je posebno rad namelfal r e n j i k o I e. Po vsem, kar se je k cta| Čulo in videlo glede delovanja tr* kega mestnega magistrata In mišljeu|a tistih, ki gospodarijo v občini, se te trditve vsa« ne zde popolnoma izmišljene. Značilno osvetljuje te razmere po nas v soboto priobčeno dejstvo, da Je bil neki neitni policijski organ renjlkolo, ki poleg tega ni bil niti službeno za-p ris e ž e n. Najpomembneja pri stvari pa je ckolnost, da je bilo avstrijsko časopisje tako bedasto, da je ginljivo tarnalo v svet, k* ko nehvaležna se kaže sedaj Avstrija napram Italiji, ki nam (e v času balkanske krize tako zvesto stala ob strani. Tu je pač treba poudarjati, da za kako »hvaležnost* nim mo nikakega povoda. Stališče Italije v balkanski krizi je bilo narekov.no po n'enih laMaib Interesih in i bilo morda sad kakega sentimentalnega san|arstva za A*stri:o. Italijani znfjo prav dobro ceniti vrednost zvez<\ ki Jim je krila hrbet in jih zavarovala, ko so bil! zapleteni v dolgotrajno vojno s Turčijo, z nami v pnjaeljskih razmerah 3e naha=ajočo državo, v vojno, ki je vezala in bo fc za dolgo časa vezala njene moči. Mislilo bi «e, da tudi avstrijsko časopls|e zna ceniti u^'ugo, ki smo jo tedaj storili Italiji, in da bi bila njegova dolžno3% da sedaj, ko postajno v Itali.i nevoljni zaradi odlokov trža!rega namestništva, spomni Italijane na to in pokaže, da o kaki sovražaosti proti Italiji niti oddaleč ne more biti govora. Nam sto tega pa soglaša z zborom ogorčenega italijanskega časopisja, ki ga Je pravzaprav za'no val „Plccolo". Brezčastnost tega ravnanja je sramotna; tega se za Italijo, kakor bi ne bili enakovredni zavezniki, temveč kaka ma}hca državica po milosti Italije". Tako torej „Grazer Tagblati", ne^i ov-sko glasilo nemških nacljonalcev, Čujmo še. kaj pravi glavno glasilo čeških Nemcev .B oh e m I a". „Bohemla* piše: „Za vsakega mislečega Človeka Je jasno, zakaj so bili storjeni ti ukrepi, in za vsakega mislečega človeka je jasno, da so popolnoma upravičeni. Vzllc vsemu upoštevanju piisrčneea zveznega razmerja, v katerem se nahajamo z Italijo, so ravno v občinski službi, ki mora v prenešenem delokrogu obavljati tudi naborne posle, stvari, za katere se ne sme želeti, da bi bile znane Inozemcem. To velja pose bno za Trst in napram renjlkolo m, o katerih se mora vendarle z nekako verjetnostjo misliti, da bi se posamezniki v gotovih okolnostih ne mogli popolno r.: a neko pretvezo spravili v blaznico. Pravil je nadalje, da ste skušali na različne načine, da bi ga pripravili ob življenj, in da je trdno sklenil, da jo da kaznovati, pa naj bi ga to stalo tudi njegov zadnji vinar. — Prav Čisto nič ne pridobite s tem, Če jo skrivate pred menoj — je rekel osorno. — Najdem jo prav gotovo vkljub temu, vlačugo 1 — Mo|a navada ni, da bi lagal, — [e rekel Pavel Challi*, ki bi bil najraje pobil siroveža po tleh. — Povedal sem vara, da ne vem, kje je moja soproga. — Vaša soproga 1 Neumnost. Pa ali tudi veste, o čem govorite? — Kaj mislite? — Da nI vaša soproga, človek. To veste popolnoma dobro. Ona je m o | a žena. — Vaša ? — Da, popolnoma res. Prisegla mi je, da me bo ljubila — pravila mi je, da na svetu ni meni enakega in še več takih neumnosti, in jaz sem bil dovoli velik tepec, da sem je| verjel vse to. Ah, to vas je hudo zadelo, — Je pristavil, ko je videl, da je stotnik Challis omahnil proti bližnjemu stolu. — Najbrž |e skušala tudi napram vam Igrati isto igro. (Dalje). upira ti iredentističnlm stremile d j e m. Ker samoobsebl umevno ni bilo mogoče, da bi te odpustili samo reojikoli, se js moral odlok glasiti : a odpustitev vseh Inozemcev. Dajo pa se za mnen|e tržaškega name Uništva, neglede ca posebne razmere, nagajati tudi popolnoma splošni vzroki. Nismo načelni pristaši one struje, ki hoče ooditi drŽavo, deželo ii občino z vedno ožjim kitajskim zidom in pod vsakim pogo-|em dajati nesposobnemu domačinu prednost pred nadarjenim in zmožnim tujcem, ker bi tak način „domače reje", izvajan do skrajnosti, mogel škodljivo učinkovati. Toda v gotovih mejah Je ta zahteva vendar načelno upravičena, da država, dežela in občina išče svoje nameščence pred vsemi i i kroga svojih domačinov in to zahtevo tudi potrjuje splošno vladajoči običaj, po katerem se nameščajo Inozemci le tedaj, če govori zanje posebna usposobljenost al! pomanjkanje sposobnejših domačih prosilcev". Tako piše časopisje, ki ima za seboj vel.ke avstrijske stranke, dočim pa rohne in hrume proti odredbam tržaškega namestništva edino le židovski brezdomovinci, na-hujskani po svojem tržaškem soplemenjaku. Resna vlada se na taka hujskanja pač ne more in ne sme ozirati. Po shodu „Kmečke zveze" pod Št. Petrom na Piranščini. Zapadna istrska obala od Izole do Umaga je bila do pred nekaj leti za našo narodao stvar že zgubljena postojanka in Italijani so računali s to okolnostjo kakor z d j vrženim procesom, zlasti od leta 1900. naprej, ko se je bilo v vsem bujskem okraju na-tdo le okoli 250 Slovencev in Hrvatov in ko se ni hotelo več priznati slovenskega odaosno hrvatskega kot v okraju običaj-n e g a | e z i k a ter Je tudi bujsko sodišče zabelo zavračati vloge v teh jezikih. Po vseh večjih krajih so ustanovili italijanske deželne ljudske šole in v popolni zavesti, da so od Pirana do Novega grada preko Oprtlja, Motovuna in ViŽInade tja do Draguča in Huma zarili močno zagozdo med Slovence in Hrvate, smatrali so (a predel za svojo narodno posest To stališče so zastopali Italijani pri volilni rt formi za državni in deželni zbor in so ž njim z ozirom na bujski sodni okraj pcpolaoma uspeli, izvzemši edino davčno občino K r a s i c a, Id Je bila spojena s slo venskim volilnim okrajem. In ravno ta kos naie zemlje moremo po pravici prištevati med najlepše in najpl > dcvltejše predele litrske dežele. Marljivo ljudstvo obdeluje svoja polja kakor vrtove in v bližini se dvigajoče letoviške Portorose jim obilo poplačuje nj hov trud. Naše ljudstvo Je v teh krajih primeroma najpremožnejše v vsej Istr1, njegova ekspanzivna sila šlii njegovo posest tik tja do morskih obal. NeŠtevilne naselbine našega ljudstva okoli Pirana In Kaštela in s tem združeno nakupovanje italijanskih posestev nam ta neustavljivi razvojni tok predočuje v popolni luči. AH ljudstvo, prepuščeno samo ob sebi, pod vplivom italijanskih občin in italijanskih šol, je v narodnem oziru padalo globlje in glob'je, in mlajša generacija ni niti več razumeta jezika svojih staršev. Da, celo med Istrskimi Slovani (e bilo ljudi, ki so že bili obupfll r.ad Bujščino in precejšnjim delom Plraaščine. AU dogodilo ss je kakor preko noči, brez šuma in vriska, brez pompa in mani fe&tacij: borba, ki je že skorc bila končana z zmago Italijan-s t / a, j e naklonila zmago na Šemu narodu ravno še ob pravem č a s u ! 1 Prcces, ki se Je odigral pred našimi očmi v bujskem in piranskem sodnem okraju v zadnjih treh letih, n i 1 e lokalne ga pomena, on je neprecenljivega pomena za ves slovenski in hrvatski narod v borbiz italijanstvom, in zgodovina naše narodne obrambe Ima zabeležiti premoč in zmago-vanje slovanskega življa in n|egovega vpliva nad Italijanskim, ko si stojita nasproti v bojni črti. In ljudstvo, ki Je bilo že zajeto od naj bolj deročega toka potujčevanja, Je okreniio pleča raogotcu-potujčevalcu ter se zateklo k k svojim narodnim svetinjam, k svojemu Jeziku, k narodu, iz katerega Je poteklo. Požrtvovalni možje so stopili na čelu našega ljudstva na Bujščini in Piranščini in posrečilo se jim je s samozatajevanjem in vstrajuostjo izvršiti preobrat še pravočasno, kajti le še par let in B u i š č I-na bi bila za nas zgubljena za vselej, kar velja tudi za piransko okolico. Torišče priprav Je bilo v občini Kaštel, kjer se Je pričelo ravno z gospodar sko organizacijo razbijati ledino, kar nam bedi v nov dokaz, da Je naš n a-rodni napredek tesno združe n z g o s p o d a r s k i m napredovanjem In o s a m o s v o | e n | e m našega IJudstval In kmalu za tem so bile že cdprtešole „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro* v Kaštelu, Materadi, Lovrečičl, v Sv. Luci|i (Portorose) ter v Grožnjanu. Po nad vse pričakovanje dobro uspelih pripravljalnih shodih v Materadi, v Kaštelu, ri S?. Luciji In drugod (1911 in 1912), n.oral je priti vtčji shod, na širši podlagi; ia se manifestira probujenje narodne zavesti na Bujščini in PiranSčiai in ljudstvo moralno podpre. In tak 3hod Je bil na poziv „Kmečke zveze" shod pod Sv. Petrom. Bil Je to več nego shod, bil Je to tabor, ki bi ne mogel prištevati po svojem veličanstvu in pomenu med prve tabere, ki zavzamejo v naši kulturni zgodovini tako častno mesto. Kmečko ljudstvo izpred vrat Pirana, iz Portorose, Kaštela, iz pom|anske In marezi genske občine Je prihitelo pod SPeter. K**}!, ki so bili nedavno po miš Jenju pri -itaši Italijanov, kakor Št. Peter, Njva va?, Pddena, so podali roko svoji n narodnim bratom in njih prebivalstvo Je prišlo na shod manifestirat svojo narodno zavest. O shodu samem poročati bi bilo le v pojašnjenje prejšnjega poročila, da g. d r. A g n e I e 11 o iz Trsta nI govorilo sedanji gospodarski krizi in pomankanju kredita, ampak predočit Je na kratko in poljudno boj našega kmeta In način tega boja v minolosti in sedanjosti ter prišel do zaključka, da mora o?ti našemu kmetu v mode/nem boju za njegove narodne in gospodarske pravice orožje .trdna organizacija kmet-skega stanu, ki je v Istri potrebna tem bolj, ker |e istrski kmet po večini mali < m e t. Oi začetka do konca je ljudstvo verno poslušalo govornika. Tudi g. poslanec Pangerc je prav umestno nagfasil, da so koristi istrskega kmeta drugačne od koristi velikih posestnikov. Naš narod mora biti zadovoljen z razvojem narodne stvari na Piranščini in Bujščini, saj se mu tam doli odpira pot do morja na lastnih tleh. Besede pa, ki so se govorile na shodu pod Št. Petrom, ne smejo ostati le lepe besede, ampak slediti Jim morajo primerna dejanja, ki so edino sposobna ohraniti v ljudstvu narodno zavest in energijo na oni stopnji, kjer se nahaja sedaj. Strokovna organizacija našega istrskega kmeta Je zato neobhodno potrebna; ona naj se pa ne omeji le na en okraj, ampak naj se razprostira vsaj po ?sej severni Istri, kajti od obsežnosti organizacije je odvisna njena moč in uresničenje njenih ciljev in od gospoda rs keneo d v I sno s t i naiega kmeta Je odvisen obstanek In razvoj našega naroda. Seja občinskega sveta. Snočnja seja občinskega sveta Je bila dokaj burna, kakor Je bilo pričakovati, ker je bilo na dnevnem redu vprašanje o znanih odlokih tržaškega namestništva, ki posega baje naravnost v mednarodne odnošaje. Z* pred začetkom seje Je bila pred mestno pa-kčj zbranega velika množica občinstva, a galerija Je bila napoln|ena z znano tržaško „nadebudno" mladino. Značilno (e bilo, da vlada ni bila zastopana. Uvodoma |e podžupan dr. Brocchi prečlial pismo socijalnih demokratov, s katerim naznanjajo, da nočejo sprejeti nlkakšnega mandata v deželnem odboru in posameznih komisijah, kar |e povzročilo kratko debate med člani večine in socijalisti, ki so vztrajali pri svo|em sklepu, da vkljub pozivu in opominu večine niso dolžni sodelovati in obremenjatl se z napornim delom, ker za njihovo stališče nasproti sedanji občinski upravi zadostuje povsem kritika in kontrola v |avni zbornici. Nato |e dal podžupan prečitatl znane namestništvene odtoke z dne 16. t. m. v zadevi odpustitve inozemcev iz mestne občinske služse. Svet. dr. VI d a c o v i c h Je potem v imenu pravne komisije čital obširno poročilo, ki podrobno razpravlja Juridično stran vprašanja, in zaključil s trditvijo, da so te naredbe neosnovane v zakonu, da povzročajo občini vel>ko gospodarsko Škodo in so obsodljive s humanltetnega stališč?, ker odvzemajo 40 marljivim mestnim urad nikom stalni kruh in službo. Predlagal Je kot dolžnost občine, da vloži proti tem na-redbam pritožbo na pristojno mesto. Oovornik večine, dr. A r c h Je slikal naredbe kot nezaslišano kršenje avtonomije, mednarodnega prava, civilizacije, humanitete in spuščal se Je v trditve o obči ogorčenosti tržaškega občinstva in javnega mnen|a i o □groženja mednarodnih odnošajev, kar je vzbujalo odločen protest slovenskih zastopnikov. Nato (e svet. Are h še kot upravni svetnik plinarne našteval, kako silno bi tr-oela mestna plinarna, ako se kar 22 najbolj -i h in posebno usposobljenih uradnikov odpusti iz službe, in trdil, da doslej namest-jištvo nI niti namignilo, da Je nameSčanje renjikolov protipostavno. V Istem smislu Je govoril še svet. De-b i n, očitajoč Slovencem, da so oni nekako opozorili na svo|em ljubljanskem kongresu narodnih strokovnih organizacij z neko resolucijo vlado, to so zahtevali, da na) se 'nozemski cbčinski uslužbenci nadomeščalo s — Slovenci, kar Je zopet izzvalo precej- šnje prerekanje med svetovalci slovenske in laške stranke. Nato |e govoril iako obširno in tempe ramentno svet dr. Wifan, ki |e izvajal, da tako obširno in temeljito perečih o tej razblinjeni zadevi dokazuje, kako je mišljenje sedanjega mestnega zastopa in česa ima ^ičakovati slovensko prebivalstvo od njega Če bi vlada ukazala, naj se izvrši kako koristno delo, n. rr. na| se napelje priljubljena timavska veda v Trst, gospodje gotovo ne bi rekurirali, ker bi po njihovem mnenju to bilo mestu le v korist. V seda njem slučaju pa se noče presojati stvar z edino pravega stališča, aH je ta vladna naredba koristna ali škodljiva, kar bi moralo biti v glavnem odločilno v presoji tega vprašanja. Torej ne, ker bi morda stvar tnala biti Škodljiva mestu, temveč ker \t proti srčnemu mišljenju gospodov vladajoče večine, zaradi tega se Je smatralo potrebno, da se razpreda to vp-ašanje še nadalje potom pritožbe. Vladajoči stranki ni nlkskor nar za to, kar bi res bilo v pravo korht tržaškega prebivalstva. Toliko let se že »odi taka krasna občinska politika, da se sme trditi, da se namerava občina naravnost izročiti recjikolom. Ta očitanja so zadela v živo in povzročila velik hrup, v katerem sta se svet. Liebmann in Ara prav posebno odliko-va a s psovkami: „špijon, špijon!" Drugi pa so govorniku posmehljivo namiga »ali, da želi govornik odlikovanja. Toda to nI mo t Jo govornika, kajti s krepkim giasom je ;revpil vse s primernimi odgovori, češ, da je pač kamoraškl sistem pač udarjen, nika-kakor pa toliko zlorabljana avtonomija. Le odobravati Je, da pokHcaaa nadzora valna oblast noče več trpeti te umettze impostacljs tujcev, katero se je skušalo tako hinavsko pokrivati z voli'n'm krikom: Trieste ai Trlestinl! Tajno glaso anje med občinstvom bi brezdvomno dognalo, da večiaa Tržačancv soglaša z lamestništvenimi naredbami. Obžaluje le, da se je tako pozno vlada zavedela svo|e d lžnosti in krivdo na sedanjem kočljivem položaju z-.deva lavno v veliki meri vlado, ki ni pravočasno znala vrfttti svoje dolž nosti v obrambo avstrijskih državljanov proti inozemcem, v borbi za kruh in obstanek. Kakor v Parizu znajo brezobzirno iz privatnih podjetij izganjati nemškega de arca in na Pruskem Avstrijce, ne da bi se oreti temu prizadete države mogle braniti, da, kakor celo svobodna Amerika prav tako nastopa proti Japoncem; tako Ima ??aj še avstrijska država pravico, da v Javnih službah ne trpi tujih funkcijonarjev, tudi če Je proti temu načelu toliko let grešila. Ni treba omenjati, da so vsa ta Izva-j in j a Izzivala neprestan krik in vik večine j tudi galerije, ki Je dosegel svoj višek, m zalučal v obraz malenkostne insinuacije, ki pa so bile tako| odbite z medklici, je bi! z glasovi večine in socijalnih demokratov < pre|et predlog, da se vloži pritožba. Večina je v dokaz svojega navdjšen|a pri glasovanju hrupno vstala s svojih sedežev. Nato se )e proti slovenskih glasovom oddalo gledališče Verdi brezplačno v najem ponudniku Quaranta s pridržkom, da prevzame občina stroške za razsvetljavo, kurjavo in požarno brambo do zneska 10.000 K. Nato so biii izvoljeni kot namestniki: v šclskl odsek svet. Ferluga, v stavbeni svet. Negode, vodovodni svet. dr. Slavlk, zdravstveni svet. Ferluga, finančni svet. dr. Sfavlk, vojaške zadeve svet. Ma-lalan, (uridičnl svet. dr. Wiifan, trgovinski «n obrtni svet. Sancin, d;lo?ni svet. dr. WJfan, aprovizaeliski svet. Sancin, za reformo uradov svet. dr. S'avik, anagraf.čni svet. dr. Čeme. Nato je bita zakijučena javna seja ia jej je sledila lajna. Pred mestno palačo |e bila zbrana ve-iUa množica, ki *e od seje prihajajočim svetovalcem pr!re|ala burne ovacije s ploskanjem ia — žvižganjem. Ker je prišlo do večkratnih spopadov med ploskači in žvižgači Je moralo ponovno poseči vmes redarstvo. ___ Zahvala. Odbora za prireditev kongresa narodnjh strokovnih organizacij in velike narodne veselice v dneh 15, 16 in 17 avgusta sta v prijetne .n položaju, da izrekata tem potom tajiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako sijajnemu uspehu vseh prireditev. Posebno zahvaljujemo vse gg. poročevalce in poročevalke na njih vzorno sestavljenih poročilih na kongresu. Dalje vse zastopnike raznih strokovnih društev, ki so ra-dovoljno prihiteli na sodelovanje iz vseh kraje7 domovine slovenske z željo in trdno voljo, da poneso sadove te prireditve med aarod slovenski. Iskrena zahvala veljaj vrlim tržaškim Slovencem, posebno NDO, na njih velikanski udeležbi, ki je dala kongresu poseben po-vdarek. Dalje zahvaljujemo vse cenjene narodne dame na sodelovanju pri veliki narodai veselici, posebno še gospo županjo Franjo dr. T a v C a r | e v o. Zahvaljujemo cenjene darovalce krasnih dobitkov in cvetlic ter narodno občinstvo, d je vse prireditve posetilo v tako ogromnem številu. Vso to zahvalo izrekamo z željo in zaupanjem, da bi seme, zasejano v dneh 15, 16. in 17. avgusta 1913, rodilo zdrav in d>-ner sad za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Ljubljana, dne 25. velikega srpana 1913. Za kongresni odbor: Za veseličnl odbor : Dr. Vlad. Ravnihar, Rudolf Juvan, predsednik. predsednik. Domače vesti. Iz poštne službe. Za višje poštne Lf cijale so bili imenovani poštni cficijali: Kazimir Beltram v Oorlci, Euro Hreglich, Viljem Hallurchka, Ivan Schmutz, Herman Bernardi*, Henrik Rossf, Ivan Bottinntlli, Fran Olobočnik in Otmar Wittlha v Trstu. Trieste ai Triestlni oppure ai regni-coli ? I Koliko vika in krika, koliko šun-tanja in pisanja se govori in piše od onega dae, ko je lidalo c. kr. namestnHtvo odlok, ki brani pravice avstrijjkih državljanov. Ko pa je pred leti izgubilo v Istri kakih 150 in več, a na GorlSkem dne 1. |a-nuarja 1905, torej v sredi zime, kakih 200 avslrijskth državljanov službo, med katerimi je bilo tudi takih, ki so služili po 20 do 40 tet in so blil z veliko družino, teda| se ni hotela nobena živa duša zavzeti za te žrtve avstrijske vlade. To je bilo namreč tedaj, k) je prevzeta pobiran|e užitalne v lastao režijo. In to so bili už tiinski uradniki Istr-ke in goriške dežele 1 Niti tedaj ni hotela t-, mpetentna oblast nič čuti, da bi dovolila nadii|e z»kup, ko |e zakupnik prosil, ne radi sebe, ampak radi uslužbencev, ki zgube ilužbo. Za domaČe ljudi se ni hotel potegniti n'kdo, niti vlada, niti časopisje, niti občine, .iti dežela. Sedaj pa naj se ukloni vlada italijanskim iredentistom na škodo avstrijskih podanikov! Daleč smo orišli v Avstriji! To tćr uganja tržaški magistrat z renjikoli v ivstfljski deželi, presega že vse meje. Rjvno tu se zrcali avstri|ski patrijotizem tržaškega magistrata v pravi luči. Kamorkoli pogiedu-|enco, vidimo renjikolske obraze, bodi pri t amvaju, v bolnišnici, zastavljalnici, na magistratu, pri pometačih itd. Mi bomo pazno sledili temu razvofu /sled odloka namestništva. Ako se ima uveljaviti takšna piaksa nameščanja tujcev na tržaškem magistratu, potem mora veljati to mdi za vsa ostala mesta. Kar sme Trst, morajo smeti tudi Sarajevo, Zagreb. Praga, Ljubljeni I d., kajti pravica mora biti za vse enaka ! Tiste pravice, ki j h bodo imeli re-njikoli v Trstu, bo moral imeti tudi Bolgar, Stb, Rus v Saralevu, Pragi, LJubljani itd. — Aut, aut I — Ali vsi od Boga, ali vsi od hudič). Bivši užitnhiski uslužbenec. Izjeme za renjikole. Blizu senega trga |e zgradila tržaška občina neka| stanovanj za delavce in }e določila za stanovalce »trog pogoj: Kdor nI plačal točno stanarine, mora ven J1 Ali ni ga pravila brez ifjeme. In tako dela tudi strogost občine Itieme za renjikole. Kdor ni tako srečen, da bi bil rojen v deželi, kjer cltrone cveto — *akor pravi mojster Goethe — za tega ni pardona. Nu, spoštujmo resolco. Tudi renji-toll se morajo seliti, če niso plačali, razlika !e le ta, da oni prvi morajo takoj, dočim dajejo renjlkolom .resplro" 6—8 mesecev, in šele potem jih cdilavljajo, ne da bi kaj terjali cd njih. Tako ima tu|ec brezplačno stanovanje dotlej, ko {e Itak Se namenjen v svojo bla ženo Italijo. In žn|ira romajo seveda tudi denarci, ki jih je odjedel tu domačine m 1 I Čakati hočejo na ureditev „kon ffinov" 1 Neka slovenska gospa je čula včeraj ua Rdečem trgu slučajno pogovor med dvema Italijanoma, ni pa mogla pogoditi, sta-II renjikola, ali domača Italijana. Govor se Je seveda sukal okolo sedanje afere z renjikoli. In naSa gospa le porsem razločno Čula te-le besede: „To nam |e nakuhal gotovo tisti minister, ki ]e bil nedavno v Trstu. AM mi se ne udarno, renjikoli ostanejo tu, ker Je šele urediti „ K o n f i n e " (meje) M Ni težko umeti, kaj sta hotela rečll Mele med Italijo in Avstrijo za njih niso še definitivno urejene. Uverjeni so, d a se te meje prej ali slej premaknejo tako, da bodo imeli r e -J n i c o I i v Trstu pravo domačinov 1 Moža sta odkrito postavila na laž vse tiste, ki trdijo, da ire ente ni, in ki slepe druge In sebe z govoričenjem o pri srčnem razmerju med Italijo in Avstrijo. Of cijelna Kalija že ve, zakaj treba za sedaj varovati forme korektnosti v občevanju i našo državo. Korektno da, aH iskreno ni. In zato tudi ne more biti prisrčno, ker brez Iskrenosti ne more biti prisrčnosti, rad! katere naj bi Avstrija tudi svoje notranje stvari vodila po željah Iz Italije 1 Za princip grel V svoji borbi prot; odredbam tržaškega namestništva v stvari ren;.kolov se Italifani sklicujejo tudi na nauke In zahteve človekoljubja, češ, da Je to bi e-srčno, ako se meče toliko in toliko družin kar na cesto 1 To očitanje nehuman-nos:i zadevlje seveda tudi nas, ki odobru-|erao te odredbe namestalštva. To očitanje Je, kar se nas tiče, popolnoma neutemeijeno Mi teh renjikolov v službi magistrata niti ne poznamo, niti nam ni bilo — raiun par njih — nikoli poveda, da bi se bavilf žajimi. Njihova ekzistenca nam je neznana. Še več, niti tega nismo vedeli doslej, da je toliko renjikolov nameščenih v javnih službah občine. Osebno nimamo torej prav nič proti njim. Tudi če nekateri teh — posebno sta rejši — ostanejo tu, se ne bomo razgrevali Nam ne gre za osebe, pač pa hočemo pripomoči do zmage edino pravemu principu za vso bodočnost: tujcu, ino-zemcu, podaniku tuje drŽave ni mesta v Javnih slu ž bah, dokler je domačih državljanov, sposobnih za do tične službef Za to gre in edino za to ! Ne gre nam za proganjanje oseb, ampak za zmago principa: Trst Tržačanom in Avstrijcem! Zavarovalnica proti nezgodam con ftra Fr. Ks. Starć. K poglavju o odmer fanja prispevkov na| navedemo ta-!e slučaj, tki je ravno v tem času aktia n in ki dokazuje jasno dovolj, kako krivična Je baza. ki služi Zavarovalnici pri odmerjanju pri spevkov po predpisu okrajnih bolalŠMh blagajn« Le':a 1911 si je sezidal čevljarski mojster Ludovlk Zamllč v Serenlcl, občina Kastav, malo hišico. V to svrho je najel nekoliko delavcev (imena so na razpolago), s katerimi Je v šestih tednih sezidal to hi šico s štirimi malimi lokali, oziroma sobicam?. Mož je plačeval delavce sam in j ■ g-m katarji korenito ozdravgo ■ AOBIOtl UASI16 Konfeti Cmmile urejajo uriniranj©, ne da bi bilo treba rabiti salo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo ta oblažnjejo pečenje in pogosto ariniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna »oženja (prosta ti tis, uretritu, cistitis, mehnrae katarje, kamen, nesposobnost ca zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K . lornbin Casile, najboljše protisifilitično in poživljajoče krifi stilno sredstvo, U se uporablja z uspehom proti sifiltdi, anenjji, impotenci, koetoboli, ishiaa, vnetja ilas, poltnim madežem, izgubi semena, p oluci jam, spermatoroi, steriliieti, neurasteniji, energičan razkrojevaler nrinove kiseline itd. — Steklenica Joruhina Gasile K 3*50. Vbrlmgmnec Čamile zdravi beli tok, akutne in kroničee katarje, vaginitis, are-tretisr eedometritis, vnetje iu izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile E 3 50. Kdor želi vefij h pojasnil, tiskoviu itd. naj naalovi dopis na lekarne Lloyd za g. Casile Trst, ki poda odgovor s obratno poŠto zastonj in s vso rezervo. Priznani m*"iion«lni izdelki OASILE ee prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zalili T Tri« i LeKama Lloja, V. Orologio >uug t^eiu mM J Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci-, Trst Ekspresna vožnja Trst - Benetke in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. Norfollcbn Iflotnif flfvfnlff Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki lUSUClJAAU mciliu VUIIIJU za izlet Tret-Benetke in nazaj po znižanih cenah za sledeče vožnje: Iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj.f ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Lloydovim parnikom. = Iz Trsfa v JaKir? - Rim - Neapelj. = ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. __Dnito al prtfaiaj« layr——b« t aaUala ir>»tn«n oprav lini ka Stran IV. ..EDINOST" št. 239. Sully. Ker bo ta ples nudil tudi neplesalcem obiio zabave, se Čitalnica zbog svojega slabegi gmotnega stanja padeja obilne udeležbe. Iz Sv. Križa. Za sodelovanje pr) sfav-nosti pevskega društva „Skala" v Sv. Križu ptl Trstu so se dosedaj priglasila sledeča društva : „Lad|a" iz Devina korporativno z zastavo, Izobraževalno društvo „Morje* iz Sesljana po deputaciji, „Danica" Iz Konto-velji korporativno, pevski zbor proselke podružnice CMD, pevsko društvo „H;jdriha s Prošeka korporativno. — Pevska društva, ki Ee še nameravajo priglasiti, naj store to takoj, da nam bo mogcče v pravem ča*u sestaviti spored. Slavnost šestletnice „Narodne delavske organizacije" se je z ozirom na to, da praznuje pevsko društvo „Skala" dce 7. septembra svojo dvajsetletnico, preložila na ntddjo, dne 14. septembra, kar naj blagovolijo delavci in pa povabljena pevska drtštva na znanje vzeti. Trž. kolesarsko društvo „Balkan" s? vljudno zahvaljuje g. Oiorgfo Marconu, trgovcu s kolesi, za podeljeno kolo dirkaču g. Šiškoviću, ob priliki nedeljske „bandicap* dirke in s!ovenskim kolesarjem toplo priporočamo njegovo tvrdko, ki se nahaja v ulici PJe*a št. 3. Zavarovalnica goveje živine na Opčinah priredi v nedeljo, 7 seotembra 1913 na dvorišču gospe Marije Draščen favao tombolo. Činkvina 50 K, I. tombola 100 K, II. tombola 80 K. Srečko po 40 vin. Začetek ob 5 popoldne. si ar. delavska organizacija. Godbeni odsek NDO. Vaje se zopet prično v soboto ob navadni uri, učil bo kapelnik g. Fdletič. Opozarjajo.se izvršujoči čl mi, da se udeležujejo vsi točno vaf, ker |e v kratkem nastop godbe izven Primorske. Mladi učenci, pridite tudi v soboto. Novi T lan i se sprejemajo. Vesti iz Goriške. Ustanovitev „Sokola" v Divači. — Želja dlvaške mladine, ustanoviti v do-mbčem kraju „Sokola", se bliža uresničenju. Ko se je pred nekaj meseci ta misel sprožila, sestavil se je pripravljalni odbor in prevzel nalogo, pripraviti za obstoj tega velepomembnega društva kolikor mogočt ugodna tla. Stvar ni bila lahka, ker je bile premagati več težkoč, ki bi mogle ovirati trajni cbitoj ,Sokola". Marljivemu delu pripravljalnega odbors ?e je zahvaliti, da bo v kratkem mogcče u .tanoviti društvo, katero na| vzgaja mladino v pravem sokolskem duhu, v korist vsakega člana in korist celokupnega sloven tkrga naroda. Po pripravljalnem odboru sestavljena pravila je potrdilo c. k. namestništvo v Trstu z odtokom od 28. julija 1.1. Ustanovni ib .r se namerava sklicati sredi prihodnjega meseca. Podrobnosti k ustanovitvi slede pri hcdđjič. Že pred ustanovitvijo se bodo nabirale prijave za članstvo k ustanovljajcčemu te društvu. Tem potom apeliramo na rodoljubno občinstvo, naj se mnogobrojno odzove tozadevnemu pozivu. Vsak, ki iz kateregakoli vzroka ne bo mogel aktivno delovati v diUŠtvu, naj se zaveže kot podporni član prispevati določeno meiečnino, za delazmožno mladino pa veljaj geslo „vsi pod prapor sokolski in na delo za našo boljšo bodočnosti" —- Na zdar! „Sokol" v AjdovSčini priredi dne 8. septembra t. I. svojo običajno poletno ve-lico z javno telovadbo ob sodelovanju vsega I. okrožja Gš. S. ž. Ob tej priliki se do vršila predpoldne prva okrožna tekma, kakor tudi cvetlični dan. Slavno občinstvo Je že sedaj najuijudneje vabljeno k tej prireditvi. — N3 zdar! Wieser se lahko smeje! Iz Gorice: K članku, ki ga je prijavila „Edinost* ped gornjim naslovom, bilo bi Še pripomniti: Da bo javnost še bolje umeia. kako se Wieser lahko smeje na vsa usta, naj pojasnim, iz kakega lesu so tisti Nemci, ki tvorijo „Deutscher Gesangsverein". P e v o-vodja je neki Gregorčič iz novomeškega okraja. „Vrli" zastavonoša Drenovšček, ki je podedoval svefe svitle čevlje po poštenem kranjskem očetu, in ki jih ob priliki „Fahnen-we'he" oskruni z napisom „Fahnenjusker" : ta Nemec je iz kamniških planin, kjer menda pač ni nobenega Nemca J Tudi odborniki so sami: Gabrijel&či, Paliki Osimi itd. Velika večina udov so istotako pristni Slovenci in majka Germanija bi se morala zjokati nad njimi, čim bi doznala njihova slovenska imena, da bi „vri Fahnenjunker* moral zlesti s svojo zastavo v kako koruzno polje od samega sramu. Dostavljam Še, da |e žena dičnega pe-vovodje babica, ki jo Nemci zelo podpirajo, radi česar |o priporočam tudi ostalemu občinstvu. Tcda ima Wieser poroda, da se smeje na vsa usta, ko ga celo Slovenci tako izdatno podpirajo na vršenju poverjene mu ve'lire nemške naloge v Gorici I Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Brda v Biljani priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1913, „Veliko jubilejno slavnost" v Biljani v spomin 25Ietnice svojega obstanka. Spored: Ob 2 pop. Občni zbor briske podružnice vtšeč se v gostilni Kožlin. 05 4 pop. na slavnostnem prostoru: Slavnostni govor, godba, petje, deklamacije, prosta zabava, šaljivo srečkanje, šaljlia pošta. Vstopnina 60 vin. (otroci do 15. leta 20 vin.). Slovenci! Ne zamudite prilike položiti majhen dar — domu na oltar. Pridite Bt ici in pokažite da v Brdih visoko plapola zastava narodne zavesti. Pokažite, da znamo ceniti pomen prepotrebne narodne šole v Krminu. Odbor. Listnica uredništva. G. F. B. Sežana: Da I MALI OGLASI MALI OOLASI m i«£uni)o po 4 rim. bt—do. MutfO Usku« b*MM enkrat w£ Na]ma\jia prUtofUa« 40 rim. Plač* m takoj luvituMa ' aa oddelka, j........O ini-irii-irTrCTVTririn P Id C Plire(K Šentjakobska Čitalnica v nedeljo 81. ■ Ido t. m v dvorani „Fonsamnega druSUa- pri Sv. Jakobu od do 12 zvečer. Svira gospa 8ully. Goapod'e 80 stot. dame 30 atot._1859 Prodajo se tekom današnjega dne police z najboljšega leea in eventuelno tudi 5 divanov. Naalov ; Coibo i3. 1860 Meblirano sobo HiSS^vtSt cesc> Denza 6, vrata 2. _18H1 VR97nviri 86 pr0^a ^iša pred dvemi ]eti DoaUVIUI sezidana. 14 lepih prostorov, e korcesijo in inventarjem go.-ti!ne na lepi poziciji. Ssldo cena E 5.C00. Eventuelno ee zamenja s zemljiščem ali malo hišico. Kas ov pove Ineeratni r d-dejek Edinosti. 1S56 D u to v (je. A. ŽIRCA, osmica, teran Ia., mrzla jedila._ 1327 Zenitna ponudba. 7e{j^bob&erći.a tinju (Črcagors), iSčem polteno cd 20—30 let staro dekle a j.ar sto kr. nami v s vrh o možitve. - Tajn^at zajamčena.__1833 po ceni 200 klft. zemljišča blizu postaje Bocol. Naslov ulica Moln a vepto št. 11. gerljsrnica._1835 Proda se Plp<% v P" Sežani bo v nedeljo dne 31 1 ICd t. m. Svira godba na pihala iz Sežane. (24 mož) Začetek ob tr h popoldne._1S34 Odda se meblirana soba v ul. Rug. Mauna št 11, pritličje, na levo. SOOO Velika zaloga dvokoles Ia ftivalam atrajov, fraaaftoaav, -«pn Batjel-n, Itolu altoa it S ta 4.