G ozd.arstv o v častl i.I1 IJros tortl . "c (AU"'A'CiS uber behordlich angeordnete Aufforst- vanj k 1 W ld ·· n lu1d ... onstige Vor e 1.rungen gegen a verwust-unge " . . en) Vse v dop1su navedene parcele oztroma goz- ~~~i so.ril! v leru l902 za~edeni v ~v,i,denci pristojne~a dneaJ urada v Kamn1ku v t. 1. Izkaz o gozdn1h ~~fekrih, k~tteri se _na~ajajo v zgoraj imenovani o~čini (Ausweis uber d1e m der obgenannten Gememde befiodlichcn Waldobjekte)". Kot vrsta kulture so povr- šine naY~dc:nih gozdov vpisane pod "Visoki gozd (Hochwaid)" in "Listov je (Laubh_olz)". _Zdaj so ti goz- dovi ko! lcsooprOJzvodnt gozdov1 zaJet! v gozdnogos- podarski enoti Kamnik (1990-1999), k. o. Bi:mičica, odd.Jods. 3.b. Skupna površina gozdov v navedenih parcelah je zdaj -~a približno 0,50 h_: _m_anjša (IS, l683 ba); gozdovi leŽIJO na nadmorski VISJnt od 800 do 900 m, pobočja z Z in JZ legami. Bukovi gozdovi so uvrščeni v gospodarski razred "acidofilno bukovje" (kisli bukov gozd). Gozdni zakon iz "ranjke Avstrije') ( 1852) s svoj imi dopolnitvami v !etih tja do konca 19. stal. je bil zelo napreden. V njem je bi la močno poud~llj ena skrb za gozdove, saj so končno !e-ti "stvar'' družbe, države, nas vseh, ne pa posameznikov.Tudi zakon o gozdovih ( 1929) "stare Jugoslavije" (med obema svet. vojnama) je vseboval podobne določbe kot stari avstrijski zakon iz leta 1852. Isto l2hko trdimo za zakone o gozdovih, ki so bili v veljavi pri nas po 2. svet. vojni. Kršitve zakonskih določil so se vedno dogajale, tako tudi danes, prav tako sankcije in kazni. Če kaj velja paro!a, geslo, klic ali kakorkoli že to jmenujemo, naj bo: ČUVAJMO GOZDOVE-OHRANJAJMO ZDRA VE IN SANIRAJ- MO BOLNE GOZDOVE! Strokovno posvetovanje Protipožarna in integralna zaščita gozdov na obn1očju Gozdne uprave Senj, 14.-16. maja 1998 UVOD Na Hrvaškem je zaradi izjemno velike požarne ogro:l.enosti gozdov v Da Jmacij i, K va me1ju in v Istri protipožarna zaščita zelo dobro razvita. Sistem ocen- jevanja in obveščanja o požarni ogroženosti gozdov nep111nemo bolje deluje kot v Sloveniji. Zeleli smo se seznaniti z izkušnjami hrvaških kolegov, spoznati orga- nizilanost in tehnično opremljenost in tudi v Slovenijo prenesti tovrstno znanje, saj postajajo požari v naravi v Sloveniji vedno večji problem. Tudi pri reševanju raziskovalnih problemov iz varstva gozdov v pretek- losti se je večkrat pokazalo, da so rezultati ta ko v Slo- ven iJ 1 kot na Hrvaškem podobni. Seveda je osnovni razlog za to dejstvo predvsem v geografski bližini obeh območij in v podobnosti gozdov. Zato smo v Sloveniji povezali inštitucije in strokovnjake, kij ih problematika varsfva gozdov zanima, in se odpravili v Senj ter na Rab Strokovnega posvetovanja Protipožarna in integral- na zaščita gozdov na območju Gozdne uprave Senj so se nJeležili naslednji predstavniki iz Slovenije: iz Od- deleka za gojenje in varstvo gozdov Zavoda za gozdove Slovenije- vodja Oddelka Z. Grecz, dipl. inž. gozd., in J. Jakša, dLpl. inž. gozcl.; iz Oddeleka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF - doc. dr. l. Potočnik; GozdV 56 (1998) 5-6 predstavniki izvajalskega podjetja iz Sežane; 19 članov Kraškega gozdarskega društva iz Sežane; kot organi- zatorji pa Bo~tj an Košiček, dipl. inž. gozd. -predsednik Kraškega gozdarskega društva, ter sodelavci skupine za Varstvo gozdov in ekologijo divjadi Oddelka za Gozdno biologijo in ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije- mag. D. Jurc, mag. P. Kalan, mag. M. Čas in doc. dr. M. Jurc. Od hrvaških kolegov so se posve- tovanja kot organizatorji ude Ježil i predstojnik Katedre za varstvo gozdov in lovstvo Gozdarske fakultete v Zagrebu prof. dr. M. Glavaš ter sodelavci katedre dr. D. Diminič, dr. B. Hrašovec, mag. 1. Margaletic; pred- stojnik Katedre za ceste Gozdarske fakultete v Zagrebu doc. dr. D. Pičman in mag. T. Pentek; doc. dr. ž. Španjol jz Gozdarske fakultete v Zagrebu: od domači­ nov pa dr. V Ivančevic terA. Peeanic, dipl. inž. gozd. iz Uprave gozdov Senj. 2 OZADJE- PREJŠNJE SODELOVANJE Strokovno posvetovanje je rczLJitat plodnega sode- lovanja med hrvaškimi in slovenskimi kolegi, ki se ukvarjamo predvsem s problematiko varstva gozdov. Dosedanje sodelovanje je potekalo predvsem na tako imenovanih interkatedrskih konferencah za Varstvo 297 G ozdarstvo v času i r1 pro storu_ gozdov med BF- Oddelek za gozdarstvo (S. Bleiweiss, prof. dr. J. Titovšek, R. Pavl in), Zavodom za varstvo gozdov m lovstvo Gozdarske fakultete Zagrebške Uni- verze (prof. dr. M. Glavaš, dr. D. Diminic, dr. B. Hra- ~ovec, mag. J. Margaletic,) ter raziskovalci Gozdar- skega inštituta Slovenije (S . Hočevar~ mag. D. Jurc, dr. A. Munda, doc. dr. M. Jurc). V tem okviru so bile organizirane naslednje konference: leta 1985 je pote- kala dvodnevna konferenca na Mašunu v Sloveniji; leta 1996 smo se udeleži 1 i dvodnevne konference na Upravi gozdov Bjelovar (Javno podjetje "lirva tske šume '') 1 ki je zajela spoznavanje s pro bl ernatiko hiranja nižinskih hrastovih gozdov, spoznali smo tehnike zatiranja hra- stove pepe lov ke z avio metodo ter o bi skali zoološki rezervat Varoški lug- Šumarija Vrbovec; vsi sodelavc1 Zavoda za varstvo gozdov in lovstvo so se z referatom udeležili mednarodnega simpozija ob 50 . obletnici ustanovitve in delovanja Gozdarskega inštituta Slove- n ije "Znanje za gozd" 26.- 27 . maja 1996; raziskava Ici iz Slovenije smo se z referatom udeležili Mednarod- nega posverovanja "Zaštita šmna od požara na području Istre i Kvarnera" na Reki , 14 . junija 1996. 3 SENJSKA DRAGA, OTOK RAB IN UČNO­ POSKUSNI GOZDNI OBJEKT GOZDARSKE FAKULTETE IZ ZAGREBA Senjska Draga Med Velebitom in Veliko Kapelo se spušča proti Jadranski obali ozka dolina - Senjska Draga, ki se zaključuje v Senju (slika 1 ). Zaradi velike višinske razlike se v dolini ustvarijo močni zračni rokavi , ki so znani kot senjska burja . Povprečna letna remperatura na področju Senjske Drage je 9,1°C, povprečna letna količina padavin pa 1734 mm zjesenskjm in zimskim maksimumom. Toje prehodno območjekontinentalno medileranske humidne klime . Osrednji del Senjske Drage leži na eruplivnih kanmiuah {triadni amflbol1tni porfirit), prisotni pa so še klastit ter triadni apnenci in dolomiti. Senjska Draga obsega 1500 ha. V poznem L 6. stoletju je Senjsko Drago poraščal strnjen gozd, ki je postopoma izginjal zaradi močnih sečenj in paše, sledila je močna erozija. Prva gozdarska zakonodaja na tem območju (1764 Jera) je pomenila konec uniče­ vanja gozda. eroz1ja tal pa se je vseeno nadaljevala . Lera 1856 je hudoum.ik uničil mestno pokopališče . Leta 1867 so bila opravljena prva pogozdovanja s črnim barom. Rezultati so bili skromni . V letu 1 R78 , ko je bila ustanovljena Uprava za pogozdovanje obalnega krasa, se je začela intenzivna sanacija hudourniškega 298 p1edela. Od leta 1880 do 1900 so bila opravljena glavna biotehnična in gradbena dela. Zgrajenih je bilo sedem velikih pregrad) ki so vključevale 62 objektov ter 12000 rnJ ja rkov, 5000 m3 nasipov, 8400 m j skal in. SSOO m' suhih zidov. 3 20 ha je bilo uspešno pogozdeni h s črn im borom. Danes je nekdanje hudoumiško območje po- polnoma gozdnato in stabilno . Rab Rab je bil prvič omenjen v IV stoletju p.n .š. v po- torisih grškega geografa Pseuda Skilaksa. Najstarejši prebivalci otoka so bili ilirsko pleme Libumi, ki so se upirali prodoru Grkov na jadranske otoke in gradili utrdbe. Rimljani so v fi. stoletju p.n.š. na območju današnjega mesta Rab zgradili vojaško utrdbo, ki jo je Avgust Okravijan dvignil v red rimskega minicipija. Rabski municipij je dajal v najem gozdove in pašnike domačinom in tako pridobi val sredstva za vzdrževauje uprave na otoku. Pod Benelkami je bil Rab od leta 1409 do l 797. $ko raj 400 let. V tem obdobju so bi 1 i izsckani vsi gozdovi oa Rabu . PosamezM območja, kot je npr. Kamenjak, so popolnoma opustošena, pojavila se je erozija, ki še do danes ni sanirana. V času Avstro- Ogrske in stare Jugoslavije so začeli sanacijo erodi- ranih in devastiranih območij z gradbenimi poseg1 in intenzivnim pogozdovanjem. Osnovane so kulture. Po prihodu ~lovenskega nadgozdarj a Pravdaj a Be lije (1890-1945) je osnovano 190 ha kulrur, od 1945 do 1965. leta pa 600 ha. Le(a 1986 Je bilo na otoku 791 ha kultur alohtonih borovcev in okoli 3000 ha naravnih sestojev čmičevja v različno degradiranih stopnjah (panjevslci gozd, makija, gariga). Geoloska podlaga otoka so kred ni apnenci z redkimi vložki do lomi ra , laporji, peščenjaki ter kvartami sedi- menti . Relief otoka je močno razgiban. Obala je na trdi apnenčasti podlagi stnna in močno razčlenjena, na mebkejših sedimentib pa je zložna (znane peščene plaže). Tla na otoku so plitva do srednje globoka. moč­ no skelema . Povprečna letna tempenuura na Rabu je 15,5 °C, zimske temperature pa se le redko spuščajo pod O 0C. Povprečna količina padavin na otoku je 1.122 mtn, padavine so precej enakomerno razporejene, najsuš- nejše pa je poletje. Po šrevi)u sončnih dni spada Rab med najbolj osončene kraje v Evropi. Na otoku je razširjen gozd čmi~evja (Quercus ile:x L.), ki se razteza od južne Francije do Grčije. Na Rabu se pojavlja v asociaciji Orno-Quercetum ilic1s H-ic 1958- gozd čmičevja. Area! om~njene asociacije po- kriva rob jugozahoune in južne Istre, prehaja na Cres, GozdV 56 (1998) 5·6 Gozdarstvo ·v čas1..1 in prostoru b ·n p .... o se raztezn do Lošinja ter na kopno Dalm(l~ Rn 1 ":::-' · .. d Z"dr:-~ do albanske meje. Gozd črničevja se na cue o " ' . .. Rabu pojJ\·l_ja v d~,eh subasoc1a~1ph ~rno-Quercei~Lm i/icis 1ypicum H-tc 1958.- Factes -~Jnus halep_enszs - · k rrozd ali gost<~ sklenJena mak ua z elementJ gozda nJZC :::> - ter subnsociacija Orno-Quercetum ilicis eri_ceroswn RfiUŠ 197~ - facies Quercus pttbescens- razširJena na najsevcrnejših obmo~jih.gozda č_mičevja, na globo~ib in sprflnih tleb. V nJem sestav1 prevladuJeJo Enca arhorea. Arbutus unedo, Cistis salviefolius, Pzeridium oquilinum. Helirmtheum gutatum in druge. Regresivna sukcesijil gozda čmičevja poteka preko panjevskega gozda, makij~, garige do ka~enjara. Naravna prog~e­ sivnn sukcestJa pa od kamenJara, obraslega z redkim drobnilll grmovjem, preko garige, redke makije, go- stejše m:1kije in gozda čmičevja s podrastja makije. Na obmo~ju Kalifronta dominira v gozdu čmičevje, spremljajo ga vse značilnice asociacije. V gospodar- skem s1nislu imajo razvit srednji gozd, panjevski gozd in mak iJO (slika 2). Učn o-poskusni gozdoi objekt Rab Gozdarske faku ltete iz Zagreba Go7Ciarska fakulteta Univerze v Zagrebu je za prak- tični pouk svojih študentov in tudi zaradi lastnega raziskovalnega dela leta 1975 ustanovila Učno-poskus­ ni gozdni objekt Rab. Nahaja se na obalnem območju jugoz:1hodnega dela otoka, ki se imenuje Kalifront. Povr;Hla objekraje 99 ha, od tega je 90 ha gozda, ostalo so golc površine in drevesnica. Fakulteta upravlja in gospodari z gozdovi; nad drago Sv. Maraje fakultetna hiš<". prenovljena logamica iz leta 1895. Tu potekajo 1erenske vaje študentov 2., 3. in 4. letnika Gozdarske faknlrete. V okviru objekta so trajne raziskovalne ploskve za potrebe gozdarstva in tudi ploskev v okviru mednarodnega projekta "Človek in biosfera" (MAB). Letel 1997 so v območju objekta postavili ograjo ter naseltli muflone ( Ovis anm1011 L.) in či tale ( Cervus axis E.) 1 ... 1 raziskovalno delo in turizem. POSVETOVANJE Strokovna predavanja hrvaških kolegov s fakultete in gostiteljev iz Senja so potekala ll3 terenu- na repre~ zentativnih objektih so predstavili posame211e tematike, kar je bilo posebno zanimivo. PJvi dan posvetovanja je potekal na območju Goz- dne uprave Senj. Poslušali smo predavanja o organi- zaciji in urejanju gospodarske enote Senjska draga. o uporabi nove tehnologije pri gradnji gozdnih proti- GozdV 56 (1998) S-6 požarnih prometnic g. e. Senjska draga, o gozdnih požarih ln obnavljanju pogorišč. Senjskrt draga je vodo- zbirno področje hudournikov. ki so po poseku gozda v prejšnjem s[Q)etju pričeli ogrožati Senj. Zato so zgradili izredno kakovoscne in za tisti čas prav izjemno obsežne protierozijske objekte in z načrtnim saj enjem ponovno o gozd ili celotno erodirano področje, Danes je to naj- lepši primer potrpežljivega, dolgoročnega in strokov- nega dela gozdarjev. Posebnosr Senjske drage so po- samezni primerki avtohtonega črnega bora z belo skor- jo (slika 3). Obiskali smo utrdbo Nehaj in se zvečer s trajektom odpravili na Učno- eksperimentalni gozdni objekt Rab. Drugi dan smo poslušali predavanja o degradiranih gozdnih rastiščih v Gospodarski enoti Kamenjak z razlago pilotnega projekta pogozdovanja polotoka So- rinj, o i zbo111 rasti inskih vr se (črničevje, al epski bor, P pinaster Air.) in načinu pogozdovanja zaradi pa~e opustošen ih kamnitih planjav, o tradicionalni proble- matiki paše domače živine- predvsem ovac, o zaščiti nasadov na Kamenjaku pred gobarjem (Lyma11tria dispar) (slika 4 ). Poslušali smo predavanje o odlično organtziranih protipožamih brigadah domačinov otoka Raba, udeležili smo se demonstracije gašenja simuli- ranega požara, ki so ga opravili člani Prostovoljnega gasilskega društva Rab in Lopar. Imeli smo srečo, da smo spoznali gasilstvo v vsej njegovi žlahtni "avstro- ogrski" tradiciji, ki jo včasih srečamo tudi še pri n<:~s: vsi otočani živijo s svojimi gasilskimi društvi, njihov obstoj (turizem) je o dvi sen od gozda. Vendar so nam v pogovoru in kasnejšem sestanku gasilci povedali, da je rabska idealna protipožaml'l ozaveščenost in orga- niziranost tudi na Hrvaškem bolj izjema kot splošen pojav, kar potrjujejo tudi pogosti in obsežni požari v Dalmaciji. Tretji dan posvetovanja je bil namenjen gozdnim protipožarnim prometnicam in gojenju panjevskih gozdov črničevja. Zanimive so bile izkušnje o pre- vajanju-prehajanju gozda črničevja v višjo vzgojno obli ko, o borov ih kuJ turah (predvsem uporabljajo alepski bor) v sukcesiji gozda črničevja. Poslušali smo tudi predavanje o najpomembneJših mi kozah na borih kot so Thyriopsis halepensis (Cooke) Theiss. & Syd., Myco~]Jlwerella dearnessii M.E. Barr, Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko & Sutton in dr. Organizatorji posvetovanja so prikazali delo hrvaš- kih gozdarjev in svoje raziskovalno delo v vsej širini, lepoti in uspešnosti. Gozdarska fakulteta v Zagrebu je s svojimi sodelavci dokazala, da strokovno in razisko- valno delo, ob ustrezni povezavi z operativnim goz- 299 ·;<)zdarstv v čas"Lt in prostoru darstvom, uspešno usme1ja gozdarstvo tudi v tako težkih naravnih razmerClh, kot vladajo v mediteranskem gozdu. VIRI RAU S, El., i 9 86. N 2sta v no-pokusn i šu ms ki objekt Rn b.- G la .s. ~11m. pok use, posebno izd. br. 2, s. 303-321. Slika 1.: Pogled na Senjsko Drago Slika 3.: Avtohtoni črni bor z belo skorjo, Senjska Draga 300 POTOCIC, z:. i S~MO~člC, S.(ur.) . 1987. Suma·r,ska enci k lo ped IJ a: PIJ - Z ut - 2. 17.daJa, J ugnslova 'k 1 k . k ' k . .1 M. 1 liS 1 e SI o gra ts 1 zavou "1 1ros av Krleža'', s. 196-197. Maja Jurc, Polona Kalan Dušan Jurc, Miran Čas' Slika 2: Panjevski gozd črničevja in prof. dr. M. Glavaš ter doc. dr. ž. Španjel GozdV 56 (1998) 5-6