DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo im uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska rbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenica, Dal. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma as ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znala masečao 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in »ocijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 2.	Sreda, 6. januarja 1932.	Leto VII.
Naše javne posredovalnice dela.
Avtonomija posredovalnic dela.
Vsi naši delavski socialno-poli-tični zavodi v naši državi so ustanovljeni kot avtonomni.
Zakon o zaščiti delavcev je v svojih določbah o ustanavljanju posredovalnic dela zamislil vse te javne zavode pod upravo ministrstva socialne politike.
Toda finančni zakon je to določbo zakona o zaščiti delavcev izmenjal z novo, s katero se določa, da so tudi posredovalnice dela samoupravni zavodi s paritetnim’ zastopstvom delavcev in delodajalcev pod Predsedstvom zastopnika ministrstva.
Samouprava posredovalnic dela je torej v tem, da delavci in delodajalci direktno nosijo bremena za vzdrževanje posredovalnic dela sami ter so dolžni, da se potrudijo, da skupno vrše skupno nalogo.
Delegat ministrstva pa ima v tej avtonomiji pravico veta, to je, da prepreči izvršitev vsakega sklepa zastopnikov delavcev in delodajalcev, dokler ne obvesti ministrstva in ne dobi dovoljenja za izvršitev sklepa.
Naj bo magari ta določba v redu. Ali obvarovati bi bilo treba samoupravo posredovalnic dela pred eventualno zlorabo tega veta, v kolikor to škoduje poslovanju. Zato bi bilo potrebno, dati vsaj pravico pritožbe proti vetu predsednika na državni svet kot najvišji inštanci.
Sistem avtonomije v delavskih socialno-političnih zavodih je potrebno prav nujno negovati, ker druži interesente v poslovanju zaradi odgovornosti ter razbremenjuje oblast skrbi, ki ji niso potrebne in brez katerih lahko ostane.
Nameščenstvo.
Brez dobrih uradnikov še ni noben zavod prospeval. Najmanj morejo prospevati novi zavodi, ki imajo trnjevo pot. Zato je vprašanje dobrih nameščencev v teh zavodih važnejše, kakor druge določbe. Zla-sti je to važno tam, kjer je vse ali največ odvisno od iniciative ali trdne volje ljudi, ki jim je posvečena
naloga, da zavod uvedejo v življenje.
Naredba o organizaciji posredovanja dela (§ 12) določa, da mora 'mf 1 y°dilni uradnik posredovalnice e a, se vseučiliško izobrazbo. Toda izvršilna naredba, ki naj izvede ^°S 0n.an)^ P°sredovalnic dela, je to naredbo izpremenila in rekla: »ker so uradnikom javnih posredovalnic dela poverjene važne državne funkcije, morajo n,ih uradniki tudi v moralnem m političnem oziru ustrezati vsem onim pogojem, ki veljajo za državne uradnike.«
In tudi v službeni pragmatiki je na podlagi naredbe, ki podaja za ta zavod mnogo preveč nepotrebnega razjasnjevanja o kvalifikacijah nameščencev, določeno, da je podlaga za dosego vseh položajev, od služi-telja do šefa, šolska izobrazba.
Posredovalnice' dela so stari za-vodi. Mnogo starejše, kakor so naše »borze dela«. Pred javnimi borzami nela so že obstojale posredovalnice ncla profesij in strokovnih organiza-Cl)< ki so bile osnovane po delavskih strokovnih organizacijah.
Vsa funkcija posredovanja se za-y,aia na umetno posredovanje dela.
n je nekaj več kakor šolska iz-0 razba. Temeljno znanje mora biti
Vlada podala ostavko.
V pondeljek, dne 4. t. m. se je vr- 1 šila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič obvestil ministre, da je sklenil podati demisijo vsega kabineta, sestavljenega po razglasitvi
ustave dne 3. septembra 1931 in ki je imel nalogo, da izvede volitve.
Istočasno z demisijo vlade je bilo tudi ukinjeno ministrstvo pri pred-sedništvu vlade, kateremu je dosedaj načeloval dr. Milan Srskič.
Uspeh volitev obratnih zaupnikov v Nemčiji
Svobodne strokovne organizacije imajo ogromno večino.
Ta mesec se vrše pri nas volitve obratnih zaupnikov. Volitve obratnih zaupnikov so važna zadeva, ki jim delavstvo svobodnih strokovnih organizacij posveča veliko pažnjo. Obratni zaupniki so prva stopnja na poti k socializaciji, ker dobri obratni zaupniki v marsikaterem pogledu lahko vplivajo na boljše razmere v obratih in imajo vpogled tudi v poslovanje podjetij. Naša zakonodaja sicer v tem pogledu marsikaj pogreša, toda načelo je zmagalo in nadaljnje uspehe si bo moralo delavstvo izvojevati.
Zato naj naše strokovne organizacije izvrše do pičice svojo nalogo.
V	tem pogledu naj nas opogumi izid volitev obratnih zaupnikov v
Nemčiji, kjer obstoja tudi več »meščanskih« strokovnih organizacij, ki jih podpirajo z denarjem kapitalisti sami, pa so vendar bili izvoljeni v ogromni večini kandidati svobodnih strokovnih organizacij.
Dobile so obratnih zaupnikov:
a) svobodne strokovne organizacije 115.671;
b) krščanske organizacije 10 tisoč 956;
c) Dunkerjeve organizacije 1560;
č) komunistične organizacije 4664;
d) fašistične organizacije (nacijo-nalni socialisti) 710;
e) druga društva in neorganizirani delavci 4857.
Jeklena volja delavstva pa pojde preko varanja javnega mnenja.
Ali res zapro steklarne v Jugoslaviji?
Steklarjem v celi državi so bile odpovedane kolektivne pogodbe s 1. januarjem 1932. Dne 1. februarja bi bilo do 2000 delavcev brez dela.
Ko so zaprli hrastniško steklarno, so rekli, da jo zapro le za krajšo dobo. Iz vsega je razvidno, da gre za redukcijo plač po nalogu mednarodnega kapitalizma.
Gandhi aretiran.
Kakor poročajo časopisi, so angleške oblasti v pondeljek, dne 4. t. m. zaprle vodjo indijskega nacionalističnega gibanja Mahatma Gandhi-ja. Po aretaciji se je zbralo veliko število Gandhijevih pripadnikov pred njegovim stanovanjem, ki pa niso demonstrativno nastopali. Istočasno je bil aretiran tudi predsednik vseindij-skega nacijonalnega kongresa.
smisel za organiziranje poslovanja, idealizem za delo, kateremu se posveča, ki mora z brezplačnim posredovanjem zamenjati trgovsko posredovanje privatnih posredovalnic, ki so s tem poslom dobro zaslužile. Aktivnost javnih posredovalnic dela bi morala z brezplačnim posredovanjem dela ob povsem svobodni konkurenci prehiteti in onemogočiti poslovanje privatnih posredovalnic dela.
Šolska kvalifikacija utegne biti dobra in koristna izpopolnitev uradnikov javnih posredovalnic dela. Toda, da so nujne, to je uničenje javnih posredovalnic.
Kam vodi naredba o šolski kvalifikaciji, dokazuje najbolje to, da bi šefi posredovalnic dela v strokovnih organizacijah mogli biti pri javnih posredovalnicah dela služitelji. In oni zopet bi pri njih ne mogli biti niti služitelji, ker nimajo ne inicija-tive, ne organizatorične sposobnosti, dočim v javnih posredovalnicah napredujejo.
Uradniško pragmatiko in določbe o izvajanju posredovanja dela je potrebno torej spraviti v sklad s prvotno naredbo in črtati iz njih vse ono, kar odtujuje posredovanje zdravim načelom.
Za to imamo še en važen raz-
log.
Borze dela so delavske ustanove.
Borze dela so delavske ustano-ye. Vse delavske ustanove — tu imamo bogate izkušnje — so vedno vodili najbolje oni, ki so ali izšli iz delavskih vrst, ki so z njimi in njih pokretom vzrasli ob svobodni in dobri volji, ker so za svoje ustanove
zaradi njih, in ne zaradi sebe — imeli ljubezen.
Nastavljanje uradniškega aparata v borzah dela iz vrst krogov, ki niso prej imeli nikakršnih stikov z delavstvom, pomeni ustvarjati birokratske zavode, oblasti, ki ne bo mogla, da ustreže cilju, ki ga ima.
Posredovalnic dela se ogibljejo tudi delodajalci. Potrebno je samo še, da se jih prično ogibati tudi delavci. To pa je že dejstvo; kvalificirani delavec gre le v skrajni sili k javni posredovalnici dela. Postopek tam je tak, pri večini borz, da delavec tega moralno ne prenese. Ker sama šolska kvalifikacija ne zadostuje, da koga kvalificira za postopanje z delavci, ki so duhovno prebujeni — neglede na to, če so brez svoje krivde prišli v materialne stiske.
Neglede na šolsko izobrazbo je treba k borzam dela pripustiti sposobne ljudi, ki so dokazali svojo sposobnost v javnem delovanju. Ob isti strokovni izobrazbi in osebnih sposobnostih morejo imeti prednost oni, ki imajo poleg tega tudi šolsko izobrazbo. Toda stvarna sposobnost za službo v posredovanju mora imeti prednost pred šolsko — ker se posredovanje dela ne poučuje niti v eni šoli.
Po Bogdanu Krekiču.
Pridobil bom še vsaj enega novega naročnika „Delavski politiki To naj bo geslo vsakega zavednega delavca ob novem letu.
Albert Thomas o boju z gospodarsko krizo
Za regulacijo plač in delovnega časa.
Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi, je glede odprave gospodarske krize izjavil sledeče: brzi napredek tehnike v zadnjem desetletju je jako zvišal produkcijo, ki odpade na eno uro dela, ni se pa sorazmerno znižal delovni čas, niti so se zvišale plače, ali da bi se uravnovesilo razmerje med zmanjšano delovno potrebo in zaslužkom. Celo vrsto let se je zdelo, da je zvišanje produkcije koristno za gospodarsko obnovo, ali nastopil je čas, ko se nesoglasje med produkcijskimi zmožnostmi gospodarstva in konzumno močjo mas vedno huje očituje. V tem je najgloblji vzrok krize, ki so jo še razni drugi svetovnopolitični in gospodarski faktorji poostrili.
Zato je prva naloga, ki bi se je morali današnji socialni političarki, tako v interesu delavstva, kakor tudi v interesu gospodarstva, zavedati, da najdejo pota in sredstva, po katerih bi se moglo delovni čas in zaslužek spraviti v soglasje z zvišanjem produkcije in na ta način ustvariti racijonalni delovni čas in mezdno politiko.
Socialna politika v španski ustavi.
S špansko ustavo, ki šteje 121 členov, so bile določene temeljne pravice in dolžnosti španskih državljanov.
Velike važnosti je člen 44 zvezne ustave, ki določa razlastitev posesti v prid splošnosti, če parlament sklene z absolutno večino razlastitev. Razlastitev se more izvršiti tudi brez odškodnine. V istem oddelku izjavlja ustava tudi, da republika prevzema odgovornost, da bo vsak delavec imel človeku primerno eksistenco. V svrho izvrševanja te pomembne dolžnosti vsebuje ta člen nadaljnje določbe o socialni politiki, in sicer o bolniškem, starostnem, nezgodnem, invalidskem zavarovanju in o zavarovanju zaostalih svojcev. Določeno je v ustavi tudi zavarovanje za nezaposlene.
Nadaljnje socialno-politične zaščitne določbe se tičejo minimalnih mezd, rodbinskih mezd, delovnega časa, zaščite ženskih in nedoletnih delavcev in delavk.
Proti izobraževalnemu monopolu posestnih slojev vsebuje ustava zlasti važne določbe. Ni le z ustavo zagotovljen samo brezplačni ljudsko-šolski pouk, marveč se bo omogočila z nadaljnjo zakonodajo vsakemu državljanu po njegovih sposobnostih brezplačna najvišja izobrazba.
Členi nove ustave se smejo v teku prvih štirih let izpremeniti le z dvotretjinsko večino.
Najpomembnejša določba, ki je izredne načelne važnosti, je, da je država odgovorna za človeku primerno eksistenco delavcev in nameščencev. To načelo priznava cilj socialne enakopravnosti in da mora uprava države delovati v tem pravcu.
Volitve v Franciji.
April bo prinesel važno odločitev.
Volitve v francosko zbornico se bodo vršile najbrže 17. in 22. aprila t. 1.
Važne bodo te volitve, ker se bo vršil ljut boj, ali naj pojde Francija še bolj desno ali na levo.
Vatikanska državna blagajna in svetovna kriza.
Tudi papež občuti krizo.
Papežev zaklad istotako občuti krizo kakor vse blagajne sveta. Kljub temu pa dohajajo v Rim bogati dohodki glavno iz Petrovega novčiča. Prav te dni pa je dobil superior belgijskega misijona na Kitajskem okoli 43 milijonov dinarjev za podporno akcijo iz Rima.
Glavni dohodek Vatikana je Petrov novčič, potem prispevek Italije v smislu sporazuma z lateransko pogodbo in obresti naloženega kapitala. Iz misijonskih postaj Vatikan ne dobiva denarja, pač pa sam podpira misijone. Od Italije je dobil Vatikan okoli 2.200.000 dinarjev odškodnine v gotovini in za okoli 3 milijarde zakladnih papirjev, ki se obrestujejo po pet odstotkov. Celotna odškodnina, ki jo je dala Italija Vatikanu, znaša nekaj nad 3 milijarde dinarjev. Pri najnovejših investicijah Vatikan ni porabljal obstoječega kapitala, marveč je vse naprave in popravo vatikanske cerkve izvršil s tekočimi dohodki. Iz štednih razlogov ima le okoli 150 orožnikov, namesto normalno 250. Dohodek Vatikana od naloženega kapitala in italijanske odškodnine znaša na leto okoli 1.100 milijonov, toda kapital je najvarnejše naložen.
Zedinjene države in Kanada pošljeta največ darov, dasi se znesek menjava vsako leto. Nekatere dežele, ki so bile doslej radodarne, sedaj ne morejo biti več. Tako zlasti južnoameriške republike. Pred vojno je špansko plemstvo dalo vsako leto okoli 12 milijonov dinarjev Petrovega novčiča.
Resna preizkušnja Nemčije.
Volitve predsednika republike in pruskega deželnega zbora.
Leto 1932 bo za Nemčijo zgodovinskega pomena. Borba za demokratično in za fašistično-kapitalistič-no diktaturo se bo odločila z volitvami predsednika republike meseca marca in z volitvijo pruskega deželnega zbora meseca maja. Neglede na gospodarsko krizo in druge težave je rešitev Nemčije edino v tem, da se izvede v polni meri v sedanjem kritičnem položaju dogovorjena republikanska zveza, ki bo v stanu braniti demokracijo republike.
Prvi sovjetski kongres na Kitajskem se je pred nekaj dnevi vršil v mestu Suči. Zastopanih je bilo 15 kitajskih provinc, ki že itnajo sovjetsko vlado. Kitajski sovjeti razpolagajo s 350.000 dobro organiziranimi in discipliniranimi vojaki.
Doma in po svetu.
Volitve v senat. V nedeljo, dne 3. t. m. so se vršile po vsej državi volitve v senat. V Dravski banovini je bilo 1164 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 1051. Volilno pravico so imeli za volitev senatorjev namreč le župani, banski svetniki in narodni poslanci. Volitve so se vršile tudi v drugih delih države povsod mirno in brez vsakega incidenta.
Volitve v senat. V nedeljo, dne 3. t. m. so se vršile volitve v senat. Po zakonu, ki sedaj velja, imajo volilno pravico narodni poslanci, banovinski svetniki in župani.
V	Dravski banovini je bila potrjena samo ena lista. Druga lista, ki je bila vložena, je bila zavrnjena. Vložena lista z nosilcem dr. Ravnikarjem, advokatom v Ljubljani, je tudi zmagala. Izvoljeni so s te liste vsi štirje kandidati in vsi štirje namestniki. Dtavsko banovino bosta v senatu zastopala dva advokata, en upokojen živinozdravnik in en upokojen veliki župan.
Novoizvoljeni senat se bo sestal koncem tega, odnosno začetkom prihodnjega tedna, nakar bo sklicana slavnostna seja obeh zbornic.
Nova stranka potrjena. Minister notranjih del je te dni odobril osnovanje nove politične stranke, ki se imenuje »Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija«.
Zavarovanje v tujih valutah in pri tujih zavarovalnicah je finančni minister prepovedal.
Zakaj sprejema drobiž samo Narodna banka? V poslednjem času sme sprejemati kovani drobiž po 10, oziroma 5 par le Narodna banka. Razumljivo je, da trpijo vsled tega postopanja trgovine, nič manj pa tudi konsumenti, ker nikdo ne sme sprejemati in izdajati tega denarja. Pri nakupovanju blaga pa znaša mnogokrat račun baš toliko, da bi se nujno rabil denar po 25, oziroma 50 para. Bilo bi priporočljivo, da se to stanje, ki povzroča mnogo prerekanja, deloma pa tudi izgube, čimprej odpravi.
Prijetna piča. Bivši kranjski glavar Franjo Šuklje je objavil v »Pra-ger Presse« članek, kjer pravi, da je bila abstinenčna politika klerikalcev napačna. Nam se to ne zdi nobena senzacija. Če bi dragi ne vodili abstinenčne politike, bi fač bilo premalo prostora za prve. To je enostav-
no
Gledališki štrajk. Več sto nameščencev dunajskih	gledališč je
radi diferenc glede plač stopilo na Silvestrov večer v strank, radi česar se niso mogle vršiti predstave. Pogajanja med nameščenci in posameznimi ravnateljstvi se še nadaljujejo. Na Dunaju so vsi gledališki |
uslužbenci organizirani v svoji strokovni zvezi.
Več sto kovinarjev iz Avstrije je
zadnji mesec odpotovalo v Rusijo na delo.
Hitler v letu 1932. Hitler je izdal na svoje pristaše novoletno poslanico, v kateri obljublja, da bo v letu 1932 na legalen način prevzel oblast v Nemčiji.
Deficit nemških železnic. Radi gospodarske krize se je močno znižala količina železniških transportov in s tem tudi dohodkov železnic v Nemčiji. Dohodki v mesecu novembru znašajo 290.01 milijonov mark, izdatki pa 384.55 milijonov. Osebni in prtljažni promet je bil v zadnjem novembru za 19.7% nižji, kakor v novembru 1930 in za 25.4% nižji, kakor novembra 1929 leta; tovorni promet pa je bil za 17.9 oziroma za 38.7% nižji.
Vseindijski nacijonalni kongres je izdelal akcijski načrt za bližnjo bodočnost, ki predvideva:	strog
bojkot vsega angleškega blaga, neplačevanje davkov, neizpolnjevanje odredb vlade.
Španska gradi ladje za sovjetsko Rusijo. Sporazumno bo Španija gradila za Rusijo 50 trgovskih ladij, ki jih bo Rusija plačala s svojim petrolejem, katerega Španija rabi za svoj monopol.
Smrtna kazen štirih ruskih železničarjev. V bližini Usurija v Sibiriji je pred nekaj meseci iztiril potniški vlak, pri čemur je večje število potnikov zgubilo življenje. Štirje železničarji, obtoženi, da so z zločinsko nepazljivostjo povzročili to nesrečo, so bili obsojeni na smrt in 2. jan, v Habarovsku po izvršilni okrožni komandi GPU ustreljeni.
Protireligijozna propaganda v Sovjetski Uniji je zlasti pred božičnimi prazniki izredno intenzivna in naperjena zlasti proti praznovanju Božiča, Sovjetski pisatelj Kirzanov je dobil nalog, da napiše protireligi-jozno revijo, ki se bo ob »takozva-nih božičnih praznikih« predvajala v moskovskih gledališčih.
Pogodba o nenapadanju je bila te dni sklenjena med Francijo in Sovjetsko Unijo, ki pa bo stopila v veljavo, kadar sklenejo Sovjeti podobno pogodbo tudi s Poljsko, s katero se že vrše tozadevna pogajanja.
Japonska je zasedla Cincati in s tem celo Mandžurijo. Protijaponsko gibanje v Kini narašča. Dijaštvo zahteva napoved vojne. Vlada fe vložila v Tokiu in pri Društvu narodov radi okupacije Mandžurije protest.
Švedska kooperativa Fiirbunder izvaža maslo v Zedinjene države. 30. okt. t. I. je zaprosila Švedska delavska zadružna Vele-nakupna družba (K. F.) pri švedski vladi /.a odobritev izvoza 50.000 kg masla v Združene države Sev. Amerike (U. S. A.). Maslo pošiljajo v zavojčkih po težil I funta
Razvoj sovjetskega Daljnega vzhoda.
Daljni vzhod, kakor imenujejo Rusi pokrajine ob Amurju in del Sibirije, vzhodno od Bajkalskega jezera do obale Tihega oceana, se zadnja leta kulturno in gospodarsko jako lepo razvija. Na zadnjem zasedanju vseruskega osrednjega izvršilnega odbora je podal predsednik izvršilnega odbora Daljnega vzhoda tozadevno poročilo, iz katerega posnemamo:
Leta 1926. je bilo v pokrajini Daljnega vzhoda 609.000 hektarjev zemlje obdelane, letos pa že 1 milijon hektarjev in prihodnje leto bo 1 milijon 240.000 hektarjev obdelanih. 60 odstotkov vseh malilf in srednjih kmetij je kolektiviziranih (t. j. združenih v poljedelske komune). Delovni Korejci in Kitajci so do 90 odstotkov združeni v kolektivna gospodarstva. Počasno je na Daljnem vzhodu 20 postaj za poljedelske stroje in traktorje v obratu; prihodnje leto jih bo že 45. Na poljih delujejo razni komplicirani poljedelski stroji in stroji, ki obenem žanjejo in mlatijo, kakršnih v teh krajih dosedaj še niso videli. V zadnjih osmih fetih se je lesna industrija pomnožila od 675 tisoč na 5 milijonov kubičnih metrov. Ribolov se je povečal od nekaj sto-tisočev na 4 milijone centov rib. Premoga se izkazuje 2 milijona ton. Leta 1923. je znalo na Daljnem vzhodu samo 37 odstotkov prebivalcev citati in pisati, sedaj jih zna že 65 odstotkov in 95 odstotkov vseh otrok pohaja šole.
(okrog 56 dkg) in vsakemu zavojčku še priloženo kratko pisemce za ihipca, v katerem se poroča, da se pošilja maslo kot povratni tovor na ladjah, ki so* opremljene s hladilnimi napravami, da pripeljejo sadje iz Kalifornije na Švedsko. Pošiljajo pa maslo s temi ladjami zato,^ da se znižajo1 stroški za uvoz sadja na Švedsko. Tudi je iz priloženega pisma razvidno, da je omogočeno Švedski zdaj uvažati sadje iz USA. ker je USA odpravila ali pa vsaj zelo zmanjšala carino na tako blago; ali Švedska ne bo mogla še naprej uvažati iz USA .sadja ih avtomobilov, ako ne &o USA z znižanjem carin omogočila izvoza švedskih izdelkov v Ameriko. V nekem iniervjuvu s švedskim listom »Dagens Nyheter« je izjavil s. Albin' .rohansson, ravnatelj K. F., da bodo za začetek poslali samo nekaj tisoč kg masla tako na zapadno kakor na vzhodna obalo USA in ako se bo ta poskus obnesel, bo izvozno dovoljenje razširjeno tudi na druge švedske mlekarne. Glavni namen IC. F. pri t em podjetju je. da se opozori javnost na praktičen način na to, dla se moreta uvoz in izvoz izravnavati. Veliko je delo delavskega zadružnega gibanja. Cv. K.
si z naročnino v zaostanku, jo poravnal takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
EnoinStirideseti.
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aliji.
26
Led . . . Modrina morja . .. Obraz Jevsjukova. Potem njegove besede: »Če naletite na bele, ne daj ga živega iz rok.«
Zaječi, vgrizne v ustnice. Zgrabi za puško in kriči obupno:
—	He, ti. . . kadet! Nazaj!.. . Nazaj, slišiš, hudič!
Poročnik je stal do gležnjev v vodi in je mahal z rokami.
Naenkrat je za svojim hrbtom zaslišal glušeč, strašen tresk, kakor da se v ognju in viharju ruši planet. Ni pa že več mogel razumeti — zakaj skočil je samo še na stran, da se reši pred katastrofo.
In ta tresk propalega sveta je bil zadnji zemeljski zvok, ki ga je slišal.
S praznimi očmi je strmela Marjutka na padlega. Iz nekih neznanih vzrokov je z levo nogo udarila ob tla.
Poročnik je padel z glavo naprej v vodo. Na oljnati gladini vode je iz zdrobljenih možganov tekel rdeč potoček.
Marjutka je stopila naprej. Sklonila se je Zajokala je, si strgala s prsi vojaško bluzo in spustila puško.
Voda je zibala iz očesne votline iztrgano oko, viseče še na rdečem živčnem traku. Modro, ka-
kor morje, je gledalo žalostno in vprašujoče v njene oči.
Vrgla se je v vodo, pokleknila, poskušala dvigniti mrtvo, razmesarjeno glavo in se hkrati zgrudila na truplo. Tolkla se je po prsih in v obraz ji je brizgal škrlat njegove krvi. Pretresljiv, bolesten krik se je izvil iz njenih prsi.
—	Ljubljeni moj! Kaj sem storila? Prebudi se, moj ljubljeni! Prebudi se, moj modrooki!
Z ladje, katere hrbet je škrtajoče vrezal v pesek, so gledali ljudje na otok vsi osupli.
KONEC.
V restavraciji.
Dobro, da natakarji ne mislijo na glas!
Napisal M. Bernardi.
Prosim, izvolite!« (Osel, kaj tako dolgo okoli hodiš in zapiraš ljudem pot!)
»S čim vam smem postreči?« (Zdaj bo najmanj pol ure izbiral, potem bo pa naročil kislo vodo.)
»Jagode s smetano«. (Menda je le boljši človek. Koliko bo neki dal napitnine? Hm — nemara si naroči še torto.)
Prosim ’— jagode s smetano — kaj močnatega zraven?« (Človek nikoli ne ve!)
»Kaj imate?« (Nu, vendar! Saj sem vedel.)
Orehovo, čokoladno, lešnikovo...« (To bo spet trajalo pol ure.)
»Čokoladno, prosim«. (Čudno, da zadnje čase
orehove ne gredo več. Pred štirimi leti so bili kar
nori nanje. Ali naj mu prinesem še kozarec vode. Pozneje, to se lepše vidi. Onale damica se ne upa prav noter. Aha, nekoga išče. Nemara ravno mojega gosta?)
»Prosim?« (Ne, nekoga drugega. Hm!)
»S čim vam lahko postrežem, gospodična?« (Kavo, seveda. Kaj pa drugega — brez kavalirja! Drugače pa prav čedna punca.)
»Torto, gospodična?« (Hudiča, zjutraj sem pozabil utrniti luč v stranišču.)
»Da, čokoladno, prosim«. (Upajmo, da jo je Tone ugasnil. Drugače bo spet stari rohnel!)
»Ne, na žalost gospoda ne poznam«. (Kaj vse bi moral človek vedeti! Koliko je neki prest pospravil onile stiskač? Da bo bolj držalo, mu bom za vsak slučaj eno več računal. Saj poznamo ljudi.)
»Plačam«. (Na, zdaj bomo videli.)
Jagode s smetano, torto, preste —« (Koliko bo zamolčal?)
(Torej denimo tri. Skupaj Deset odstotkov napitnine, devetdeset — recimo to-
»Dve ali tri?« devetnajst dinarjev, da dvajset dinarjev
res
»Dva in dvajset dinarjev petdeset, prosinj*-(Aha, je že potegnil denarnico. Nič ne ugovarja--- Pa se vendar nisem zmotil v njem? Bog zna’ ali bo navrgel kak dinarček?«
»Klanjam se, gospod!« (Glej, da se že odpra' viš, stiskač umazani!)
(Iz »Prosvete«)
Cvetko Kristan:
Odprto pismo ženam!
Predsednica Mednarodne zadružne ženske gilde v Londonu in članica Posvetovalnega gospodarskega urada Društva narodov s. Ema Freundlichova z Dunaja je naslovila v imenu Mednarodne zadružne ženske gilde na žene vsega sveta odprto pismo, ki ga sporočam tudi našim ženam in dekletom:
Gospodinje in matere!
Težka gospodarska kriza pretresa svet in vsaka gospodinja dnevno občuti breme, ki ga nalaga pomanjkanje vsem ljudem, ki morajo s skromnimi dohodki vzdrževati kako rodbino. Dan na dan čitamo o pomanjkanju brezposelnih in o uničevanju ogromnih zalog živil, ki ne najdejo nobenega kupca, dan na dan slišimo o naraščajočih težkočah na denarnih tržiščih in polagoma začenjajo tudi gospodinje razumevati ta protislovja in tudi one vprašujejo po vzrokih krize, ki nas tlači. Vsa zdravilna sredstva, ki so jih tako hvalili, so odrekla: karteli in carinske tarife niso organizirali Produkcije, marveč samo podražili naše gospodinjstvo, prevelika produkcija in racionalizacija sta samo zmanjšali naše delovne priložnosti,' nista pa znižali cen — in kreditno gospodarstvo je pa dovedlo do propada denarja.
Zato, gospodinje, postanite članice konzumne zadruge! Združite se s 70 milijoni ljudi, ki so danes združeni v Mednarodni zadružni zvezi, ki otvarjajo skupno svoje prodajalne, ki nakupujejo v tem svojem lastnem podjetju vse blago, ki financirajo to podjetje z majhnimi zadružnimi deleži in ki gradijo, ko so enkrat organizirali potrebo oz. konzum, tudi svojo lastno produkcijo, tako da vedno izdelajo samo toliko, kolikor bodo mogli člani tudi kupiti. Koncem leta pa dobijo gospodinje večji del prebitka, ki so ga ustvarile s svojim nakupovanjem, naZaj. Vse pa, kar nastane v tern gospodarstvu, pripada Vam, gospodinje, in ostane skupno premoženje zajednice.
Zato kupujte vse svoje blago v zadružnih prodajalnah, da postane zadružno gospodarstvo močnejše, da bo moglo doseči hitrejši napredek kakor zasebno gospodarstvo, pod katerim moramo mi tako izredno trpeti. Tam namreč, kamor nosite Ve svoj denar, ki ga morate izdati za preskrbo svoje rodbine, tam nastaja nova moč, ki bo obvladovala svet, ako boste Ve hotele. Vojni dolgovi in dolgovi zasebnega gospodarstva težijo življenje vseh narodov in silijo rodbine v bedo in lakoto. Dolgovi so vedno denar, ki smo ga uporabili, še preden smo ga zaslužili. Oni niso in tudi ne morejo nikdar biti pomoč, oni predstavljajo samo blaginjo, ki je v resnici nikjer ni.
Samo oni, ki plača svoje blago v gotovini, ne more utrpeti nlkakili izgub.
Gospodinje, ne dajte se zapeljati, ako Vam kdo nudi kredite, darila ali dodatke, Kajti vsa bremena, vsa darila morate Ve same poplačati, ničesar Vam v resnici ne darujejo, nikake olajšave Vam resnično ne nudijo, pozivajo Vas le v službo za tuje interese. Pomagajte rajši zgraditi konzumne zadruge, da se razvijejo, da se ojači A ašc stališče v soupravi in pri gradbi tega gibanja in vršile boste dragoceno delo, ako ne zase, pa za svoje otroke. Gradite v negotovosti sedanjega časa svet sigurnosti in miru!
Maribor.
Najnižje najemnine v Mariboru.
Tako pravijo v nekem članku, ki je bil te dni objavljen v »Večerniku«, mariborski hišni posestniki. Tukajšnje najemnike bi gotovo zanimalo, če bi društvo hišnih lastnikov tudi Pojasnilo, s čem utemeljuje to svojo trditev, ko je vendar znano, da zahtevajo nekateri hišni lastniki celo na periferiji mesta po Din 750.— za dvosobno stanovanje. Mnenja smo,
torej tudi v Beogradu, Zagrebu ^ Ljubljani bržčas ne bo najemnina vtsja. Da trcjitev hišnih posestni-°v. ne drži, pa menda najbolje po-rjuje tudi baraka v Kraljeviča Marci u ici ki je pravcati škandal sedanje obe. Poleg tega pa bi hišnim poses nikom lahko našteli še nešte-
!°. o^i Pr‘merov, kot n. pr. slu-ca, 8-clanske delavske družine, ki je bila delozirana v Tomšičevem drevoredu,* jer je skoz dva meseca prezebalo 6 otrok v najhujši zimi na prostem Upamo, da bo merodajna oblast skoro uvidela, kako potrebna le uvedba maksimiranja cen, če že ne zakonita zaščita najemnikov ter napravila konec tem pretiranim na-lemninam.
Mestna ogrevalnica v Razlagovi ulici 14 je dnevno odprta od 8. do 18. ure. Med 8. in 9. uro, kakor tudi nied 17. in 18. uro dobijo reveži mleko in kruh. Izkazati se pa moralo s potrdilom mestnega socialnopolitičnega urada, ki se nahaja na Slomškovem trgu št. 9.
Očistite ulice snega. Na mariborskih cestah se nahaja veliko ®nega, ki se pa le polagoma odvaža. Mestni občini se sedaj nudi prilika, a vsaj za nekaj dni zaposli gotovo evilo brezposelnih, Ta zahteva ob-
Plenum medstrokovnega odbora v Mariboru
Minulo nedeljo se je vršil napovedani plenum, katerega so se po svojih odbornikih udeležile vse priključene strokovne organizacije, lepo število obratnih zaupnikov in drugih članov.
Plenumu je predsedoval s. Dvoršak, poročilo o delovanju medstrokovnega odbora pa je podal s. Pete-jan, iz katerega je bilo razvidno, da je odbor sledil in zavzel svoje stališče napram vsem problemom, ki so se tikali delavskih interesov.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal s. Čeh. Iz prvega je razvidno, da je medstrokovni odbor obdržal 17 sej, 3 plenume, 2 članska sestanka in 1 velik javni shod v Kazini. Udeležil se je tudi javnega pro-tidraginjskega shoda, ki se je vršil v dvorani pivovarne »Union«. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da medstrokovni odbor ni imel nikakršnih rednih dohodkov in je tekoče izdatke kril iz prejšnje gotovine.
Po kratki debati je bilo poročilo medstrokovnega odbora soglasno sprejeto in proti delu in akcijam ni bilo najmanjšega pomialeka ali kritike.
Pri 3. točki, »Položaj delavstva«, je poročal s. Petejan, ki je podal izčrpno poročilo o sedanjem položaju, v katerem se nahajajo delavci in nameščenci, kakor tudi o bodočih nalogah strokovnih organizacij. Njegovo poročilo je bilo podprto s šte-
vilčnimi podatki glede plač, cen živilskih potrebščin i. t. d.
O tej točki se je vršila obširna debata, v katero so posegli ss. Mikec, Knez, Pelikan, Ošlak, Zagernik in drugi.
Izvajanja prvega debatanta se niso tikala niti dela medstrokovnega odbora niti referata, pač pa bi spadala na oblastni kongres Strokovne komisije, ker je v takšnih vprašanjih le ta kompetenten.
Smernice za bodoče akcije, izne-šene po referentu, so bile vzete na znanje.
Pri raznoterostih je s. Čeh poročal o volitvah obratnih zaupnikov in o pomenu istih. S. Petejan je poročal o potrebi izobraževalnega dela, a s. Dvoršak o potrebi delavskega tiska.
V	novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi:
Petejan Josip, Dvoršak Ivan, Bi bič Martin, Zagernik Ivan, Bele Ivan, Angleitner Hubert in Kopič I.
Za namestnike so bili izvoljeni sledeči sodrugi:
Vogrin Franc, Knez I.
Kontrola:
Ternovšek Ivan, Gašparič, Zmazek Franc.
Vse strokovne in kulturne organizacije se pozivajo, da najkasneje do 10. t. m. sporoče imena in naslove tistih svojih članov, ki se želijo udeležiti »STROKOVNEGA TEČAJA«, katerega priredita »Strokovna komisija« in »Svoboda« v Mariboru.
čanov menda ni pretirana, saj pla čujejo dovolj visoke davke za po pravo cest.
O pomenu racionalizacije dela bo predaval v petek, dne 8. januarja na tuk. Ljudski univerzi s. profesor Teply.
Obsodba mariborskega mesarja zaradi žalitve organov tržnega nadzorstva. Minuli pondeljek se je vršila pred malim senatom sodna razprava proti mesarju Štefanu Pave-šiču, ki ima stojnico na Glavnem trgu, ker je dne 12. septembra 1931 nastopil arogantno in žaljivo proti veterinarskemu nadsvetniku g. Hugonu Hinterlechnerju in še nekaterim ostalim organom tržnega nadzorstva. Ker je obtoženi pri razpravi kazal resnično kesanje, je veterinarski nad-svetnik g. Hinterlechner prosil senat za milostno postopanje, nakar je bil Pavešič obsojen na en mesec in sedem dni zapora ter Din 300.— denarne globe pogojno na tri leta.
Dr. Alfred Adler pride v Maribor.
Na povabilo »Pedagoške centrale« se ustavi na svoji turneji po Jugoslaviji tudi v Mariboru dr. Adler, znameniti ustanovitelj individualne psihologije. Predaval bo o tej panogi dušeslovja v soboto 16. jan. za širšo javnost in v nedeljo 17. jan. za učiteljstvo. Kdor se hoče seznaniti s to, za vzgojo in ravnanje z ljudmi morda najvažnejšo smerjo psihologije, naj ne zamudi redke prilike.
I. Delavsko kolesarsko društvo v Mariboru priredi dne 6. t. m. izlet s sankami v Račje-Fram. Zbirališče ob 13. uri pri gostilni Rogina (Delavska pekarna), Tržaška cesta.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Sreda, 6. januarja ob 15. uri: »Slaba vest.« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ptičar.« Znižane cene.	>•
Četrtek, 7. januarja ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar.« Ab. C.
Na praznik Svetih treh kraljev bosta v mariborskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se bo ponovila Anzengru-berjeva, v prleško okolj.e prestavljena kmečka komedija »Slaba vest«, ki je bila vpri-zorjena s petjem in /, godbo ter je ob začetku letošnje sezone dosegla odličen uspeh.
Zvečer ob 20. uri se bo ponovila melodi-jozna in zabavna Zellerjeva opereta »Ptičar«. Obe predstavi bosta pri znižanih cenah.
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, galanterije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, glasbenih inštrumentov. Najnižje cene!
SREČKE SO DOSPELE! Štajerska hranilnica na Slomškovem trgu 6 opozarja sodruge na to.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6.
Studenci pri Mariboru
Občni zbor »Svobode«, V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil v bivši telovadnici občni zbor podružnice »Svobode«, katerega se je udeležilo v velikem številu članstvo, zlasti je bilo med navzočimi opaziti mnogo mladih sodružic in sodrugov. Občni zbor je otvoril in vodil s. Haberl star., ki je podal kratko poročilo o društvenem delovanju v minulem letu, na to pa so poročali posamezni funkcionarji in sicer tajniško poročilo je podala s. Silva Pirc, blagajniško poročilo s. Bajde in arhivar s. Maks Koražija. Sledilo je še poročilo nadzorstva, nakar je govoril s. Jelen iz Maribora o pomenu kulturnega gibanja. Podružnica »Svobode« je ves čas svojega obstoja že do-sedaj pridno širila ideje proletarske kulture med tukajšnjim proletariatom, v minulem letu pa je v svojem delovanju nekoliko nazadovala, vendar pa posamezni odseki zopet lepo napredujejo, med katerimi je zlasti omeniti dramatski odsek, ki je v minulem letu uspešno uprizoril več predstav. Vršila so se tudi številna dobro obiskana predavanja in nekaj prireditev. S. Jelen je novemu odboru priporočal, da v bodoče čimbolj omeji prirejanje raznih veselic, pač pa da posveča posebno pažnjo dramatskemu odseku, predavanjem, razširitvi kulturnega mesečnika »Svobode«, kakor tudi ostalega delavskega časopisja. Po kratki, stvarni debati, so se vršile volitve, pri katerih je bil za predsednika izvoljen sodr. Filip Mezgolj, v odbor pa ss. Albin Baide, Silva Pirc, Maks Koražija, Ivan Haberl, Herman He-ber, Niko Novakovič, Fric Kreuh, Marica Jelen in Bukošek Romi. Pri slučajnostih je povzel besedo tudi s. Petejan iz Maribora, ki je priporočal, da se naj člani udeležijo tečajev, katere bo priredila za društvene funkcijonarje Strokovna komisija v Mariboru ter da naj bo podr. v bodoče v svojem delovanju agilnejša, vendar naj si ne stavi nalog, katerim ni kos. V imenu novoizvoljenega odbora se je novi predsednik s. Mezgolj zahvalil občnemu zboru za zaupanje ter pozval navzoče člane k vestnemu delovanju v prid društva, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Predavanje o sodobni krizi. —
Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru priredi v četrtek, dne 7- t. m. ob 19. uri predavanje o temi »Sodobna kriza, človek in kultura«.
I
f
^	jpLj . rna-
saza >>	.
\ kvan z° n\ano
(uora	£\0vek.
vsA ku"u"". * Toda v «",0C‘ f
X)ta*a
TCOSKO
l$anJe
Cena:	Majhne steklenice Din 10.—.
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 52.—. Dobiva se povsed.
Iv. Vuk:
To smo Ml . . .
(Iz spominov na hrastniške »Svobodaše« dne 20. dec. 1931.)
Frohe Lente singen,
b6se Leute haben keine Lieder.
Dvorana je natlačeno polna.
Na odru, spremenjenem v majski vrt, zelene oleandri. Tam zgoraj nad odrom gleda Karl Marx v dvorano.
Na oder prihajajo možje, fantje ... Jeklenih mišic, odločnih obrazov. Zbor s 35 pevci. Poslušalci molče, pazljivo pričakujejo.
Pevovodja intonira. Jerebova pesem, »Nihče ne ve«, zaživi, zavalovi in valovi plavajo po dvorani in se dotikajo ušes in src.
Glasovi pevcev se zlivajo v skupnost, v harmonično skupnost, ki se tako harmonizirana razlije po dvorani, pozdravlja, poljubuje, boža, navdušuje .. . Duša zaživi in kakor na krilih bajne lepote zavalovi v bla-ženstvu in v stremljenju po človeški popolnosti. Tenorji zvone, basi pa, globoki kakor grom, ki me spominjajo na base iz scen, ko sem po Rusiji poslušal ruske pesmi, objemajo, kakor oče, s široko dlanjo druge tenorje in prve base, ter tako vsi skupaj tvorijo celoto, lepoto, harmonijo .. .
Pa slišim, kako zraven mene sedeča poslušalka, mlado, zalo dekle, zašepeta svoji prijateljici:
»Ko bi vsi delavci medseboj tako harmonično zaživeli, kakor so harmonično združeni sedaj vsi ti glasovi«.
Pogledal sem poslušalko, da bi videl njene oči. Ali skrila jih je pod svojimi trepalnicami. V duši pa sem kriknil:
»Sodružica, ali jih je več tvoje vrste v Hrastniku, ki misliš tako? O, potem naša proletarska reč mora zmagatil«
Burno ploskanje me vzdrami.
Oči sodružice, zraven mene sedeče, žare. Ponos je v njih.
»Lepo«, je dahnila svoji prijateljici. »To so naši. .. To smo mi«.
In v očeh vseh v dvorani so bile te besede in ta ponos.
Kulturni dvig proletariata v Hrastniku je delo in rezultat »Svobode«. Žuljave so roke, a poglej čela pevcev, ohraze, držanje... Iz vseh odseva nekak samozavesten mir in ponos tistega velikega »MI«, ki je naša rešitev ...
Tisto Devovo, »O jesenske duge noči«, kako so jo peli! Tiho, kakor da bi šelestelo listje, potem naraščali. Dinamika in dikcija je bila izvrstna . ..
Pa ono Pokornyjevo: »Pasel Jan-co«. Mrmraje, kakor da igra harmonij, vmes pa se je sedaj pa sedaj jpgla-sil bas, sedaj pa sedaj tenor.
Pesmi Križanovsky:	»Utopljen-
ca«, Prelovec: »Bela, rdeča je gredica« in Jereb: »O kresu« so sledile druga za drugo, z uspehom in ploskanjem. Govorile so pesmi o ljubezni, nežni, cvetoči, pripovedovale antovske obljube in šegave odgovore deklet, posebno pa tista »O kresu«:
»Ko iz vojske dam pridem, tebe snubil bom ...«
Slede solospevi tenorista pevovodje Al. Podlogarja. Zapel je Korunove »Poslednje žarke«, Jenkove »Strunam« in Adamičevo »Pri studencu«.
Izvrsten tenor, dobro prednaša-nje, izgovorjava. Pel je s čustvom. Ploskanje mu je bilo v nagrado.
In sodružica zraven mene govori:
»Strunam«, si slišala? Tu je njegov tenor prišel najbolj do veljave. S čustvom, kakor da sam doživlja tisto:
Strune milo se glasite, milo pesmice žaluj...
ki ljubezeii jih rodi.
Bilo je to iz delavskih ust več, kot po Weiningerju dokumentirana pesmica sitih, ki ima v bistvu samo: »Jaz te hočem«. Ljubezen pomeni iz naših ust in src resnico: »Ti si meni pomlad in radost in duševni dvig . ..«
Adamičeva: »Kregata se baba«, Pavčičev:	»Potrkan ples« in Me-
škovi »Mlatiči« so pa prinesli veselost, razposajenost. Posebno »Potrkan ples« so morali ponavljati. Akordi so plesali, se sukali, zvoki udarjali, zvonili, divjali vsevprek, da je človeka zaskrbelo, če se kje ne zamotajo in strmoglavijo. Ali zbor jih je držal krepko na vajetih in pevovodja jih je vodil z lahkoto, da je bil užitek in veselje.
Ploskanje, smeh, vzkliki. . . Splošna veselost. —
Tedaj pa . . .
Oj čujte delavskih množic korak, da zemlja pod njimi odmeva krepko...
Svečana tišina zavlada. Bojevito valove glasovi pevcev po dvorani, skozi okna, ven... po Hrastniku. Prelovčeva delavska pesem užiga, gradi, navdušuje . . .
Zavel je po dvorani vzduh, poln odločnosti, poln samozavesti. Smeh na ustnicah je ostal, a obkrožil ga je ponos in zavest moči.
Kriza? . . . Kaj kriza. Proletarcu je stala kriza ob strani neprestano pri delu, pri jedi, pri spanju, pri zabavi in ga spremljala povsod. Pa mu naj današnja, ki trka tudi na kapitaliste, vzame pogum?
Ne!
Oj čujte delavskih množic korak, da zemlja pod njimi odmeva krepko.
Dvorana se je spremenila v družinsko sobo. Vsi smo postali še bolj domači, svoji. . . Pri dolgih mizah smo sedeli, pili vino, kaj bi ne, in pevci so peli:
»Oj bratje, kje je tista sila . ..«
Bil je to proletarski večer. Velika, silna, mogočna skupnost je tri-umfirala in mogočen »MI« je gledal na nas z nadodra in kakor bi navduševal, govoril:
To naša čast je, to naša pest...
Ej, kako je človek srečen v taki rodbini.
iv ven
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato naltuno peto
ali pa Kiirschnerjev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“
Weli“. Naroča se Administration der „Radio-vvelt" Wien I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. lstotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbarni
JOSIP KARLO,
MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
Vsakdo mora citati Fr. Žgečevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah.
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroike vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
DIaIahina stemlkl, tudi l~ieienme, po meri, higi-Jenskl in kosmeti&ii predmeti, po-trebiilne za otroke, nogavice, rokavice, rolna dela In krojaike potrebščine.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Kulturni pregled.
Ameriški družinski koledar za I. 1932.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba v Chicagu je izdala in založila osemnajsti letnik »Ameriškega družinskega koledarja« (1. 1932), ki po svoji lični zunanjosti in izbrani vsebini zasluži, da si ga ogleda tudi naša javnost, zlasti pa naš proletarijat.
»Ameriški koledar« je lep plod kulturnih prizadevanj med ameriškimi rojaki. Tam daleč za velikim oceanom, tam v deželi bliskovitega tempa, industrijskih viharjev, težav in trpljenja so našli naši »hlapci Jerneji« svoj novi dom. Kakšen je ta dom, kakšen je krov, pod katerim so postavili svoja ognjišča? Nič pravičnejši od stare domovine, nič človečji od ostalega kapitalističnega sveta. — Ko so odhajali, smo jokali, vili roke in molili za njih usodo. Veliki zvon je pel: Hamburg — Hamburg. V srce so rezali glasovi trdega brona: Pozdravljeni v trpljenju! Odšli so, a pri nas je ostala bojazen, da se izgube v širnem svetu. — Toda ostali so trdni kot skale V razburkanem morju težkih socijalnih borb. Proletarci, ki osvajajo svet. Na strmih življenskih poteh, v najhujših urah omahovanja so našli tisto skupno moč, ki oblikuje nove upe in krepi življensko voljo. Zbrani okoli domačega ognjišča, s knjigo v rokah poslušajo domačo toplo besedo. Ne goljufivih, tujih zahrbtnih glasov, temveč besedo življenja in dela, stvariteljico in oznanjevalko mlade, vstajajoče kulture. -In od tedaj vemo, da naši sotrpini s kontinenta »Svobode« niso utonili v morju tujih laži in zlagane gospodarske prosperitete. Čutimo jih ob naši strani, kako se z nami vred bore i z besedo i z dejanji za nekaj lepšega, boljšega, kar lahko izvojuje in uresniči le svetovna družba delovnega ljudstva.
Koledar je vzorno uredil Frank Zaitz in zasluži vse priznanje. Večji del prispevkov je leposlovnega značaja. Poleg ameriških rojakov so priobčili svoje stvari tudi nekateri naši domači pisatelji in pesniki. (Vuk, Čulkovski, Cerkvenik, Klopčič, Mrzel.) Posebno vrednost dajejo koledarju tudi številne slike in risbe najrazličnejših svetovnih in domačih umetnikov. — Uvodni članek »Kaotični svet« je verno zrcalo današnje kapitalistične družbe. Pisan je jasno in prepričevalno. Med prispevki leposlovne vsebine se odlikujejo: Molekova dramatična slika »Vrtinec«. Katke Zupančičeve »Dota«, Slabetovo »Plačilo«, Oveno-va pretresljiva in globoka črtica »Felipe«, Huhn-Vukovi »Plavži«, Cerkvenikovi »Predsednica Vincencijeve družbe« in »Tatica«, Gardenov prevod »Nebeški pogovori«, Fon-tezova gladko pripovedovana povest »Kakor vsakemu človeku«, Jak. Zupančičeva globoka črtica »Vijugasta je pot življenja«, Betiigerjeva. iz najnovejšega proletarskega
življenja zajeta zgodba »V azil«, Vukova »Mundus Vult Decipi«, Mrzelova individualno občutena socijalna študija »Granitni tlak«, Taucharjev »Izgubljeni sin« ter Me-saričeva dramatična slika »Žrtev — Im-port — Export«.
Pesem zastopajo Čulkovski, A. P. Krasna, Katka Zupančič in M. Klopčič. — Čulkovskega »Prostitutka« in »Razorožitve-ne konkurence« se odlikujeta po realnem enostavnem podajanju, iz katerega bruhajo kriki krivice in absurdnosti današnje družbe. — Tudi pesmi A. Krasne prepričujejo, so doživete s srcem in razumom, ter odkrivajo socijalno zlo naših dni. Isto velja o Klopčičevih prispevkih.
Med ostalimi članki je treba omeniti 1. iVlolekov popis »Zadnji pionirji«, kjer popisuje anekdote iz življenja Jakoba Zupančiča, člana družbe tistih slov. delavcev, ki so se prvi usidrali v Ameriki. — Zelo aktualen in pomemben pa je članek P. Krasne »Amerika«. V njem se dotika pisateljica problema naših izseljencev, ki tavajo v tujini z zaprtimi očmi in se udinjajo najrazličnejšim trazam, ki so jih prinesli mogotci iz stare domovine v ameriški raj. Toda spoznanje si samo utira pot iz gnilobe proti solncu. Tako tudi izseljeniška proletarska mladina onkraj oceana oplišča stare zasužnjujoče svetinje »narodnih voditeljev« bodisi ene ali druge smeri, ter si iz lastnih sil zida svojo bodočnost.
Omeniti je treba šc poglavje o Fdiso-nu s pridejano sliko, nato organizatorično-statistične članke o ameriških izseljenskih podpornih organizacijah, o socijalistični in-ternacijonali, o slovenskem časopisju v Ameriki itd.
Ameriški družinski koledar nudi res reprezentativno sliko kulturnega dela naših požrtvovalnih ameriških rojakov. Zato kličemo našim domačini zaspancem: Glejte, sodite in — učite se!	-č.
Ptuj.
Predavanje. V sredo, dne 6. t. m. ob 15. uri se vrši pri »Slonu« predavanje s skioptičnimi slikami o temir »Scolno vprašanje mladine«. Predaval bo g. dr. Vrečko. Pridite polnoštevilno!
Esperantski tečaj. Že napovedani esperantski tečaj se prične v četrtek, dne 7. t. m. v tukajšnji gimnaziji. Pouk bo vsako nedeljo od 16. do 18. ure, ob četrtkih pa od 19. do 21. ure.
Lebarjeva opereta »Zemlja smehljaja« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v pon-dcljek. U. t. m. Vprizorila se bo Lebarjeva znamenita operela »Zemlja smehljaja«.
SH			11	
				
Pristopajte k zadrugi
r, z. z o. z v Mariboru
Pristopnina znaša. 5 Din, delež /25 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Za jesen in zimo
Velika izbira trikotaže, klobukov, čevljev, copat itd.
po solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Horlbor, Glavni tri Z
Pri že jako nizkih cenah, nudimo pri nakupu zimskega blaga proti
takojšnjemu plačilu Se 101. popusta
SploSnaGospodarska poslovalnica
Maribor, Aleksandrova cesta 45.
'■	f	V*	'	j	A	,	s,.	.
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
ljudska tiskarna Maribor.
lihim veis in pid kilt in po ii Delavski ■ lllllflllllllllili	pekame i li llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll	in - M	to 21
ItaMte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Hlože obratujemo po 67/1.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) JošId Ošlak v Mariboru. — Za konzorcil Izdala In urelule Viktor Pržen v Mariboru