reto LXXH, s!. 11T
IJiFTRIIl!^
Pre?8 • cena U t
Orouuištvo . utirava, Ljubljana, Kopitarjeva i. Telefon «001—4004. >lMt>ilna oaročulu« K Ur, ta Ido-zematvo 40 Ur. — Cek. rač. Ljub. Uana 10.640 »a naročnino la 10)94 ta Inaerate. • Izključno aaatopetv« ■a oglase tt (talij* tn tnozemstvat DPI 9. A. MIlana.
SLOVENEC
MAJ - 1*)44
14
NEDELJA
91 USA-Terrorflugzeuge abgeschossen
Nachtruppen bei Sewastopol decken den Abtransport der deutsch-rumanischen Verbande - Starke deutsche Kampf-flugzeugverbande bombardierten Eisenbahnknotenpunkt Ka-linkowitschi - Heftige Schlacht an der italienischen Sudfront
entbrannt
Aus dein Fiihrerhauptqtiartier, 13. Mai Pas Oberkommando der Wehrmacht gibt bokanntt
Unsere Nachtruppen bei Sevvasto-pol standen gestern noch in erbittertem Rini;en gegen den zahleniuiisstg >veit lil>crlegeucn Feind und dcektcn mit bei-ipielhatter Tapferkeit dom Abtransport der deutsch-rumanischen Verbiinde.
Auf dem Westufer der Moldau irhlossen rumanisehe Verbiinde in har-Uin Kiimpfen Toile einer feindlichen gtfhiitzenilivision ein und vernichteten lic. Die Sowjets hattcn hohe blutigo Verluste und verloren mehrere hundert Ge-fangoDe.
Starke Verbiinde deutscher Kampf-flugzeuge griflcn in der vergangenen Nacht den Eisenbahnknotenpunkt Ka-li n i; o w i t sc b i an und erzielten durch Massonahwurf von Spreng- und Brand-bomben ausgedehnte Briinde und umfang-reicho Zerstorungen.
An der iihrigen Ostlront fanden kri-■e Kampf handlungcn von Bedeutung itatt.
■ Aus dem Landekopf von Nettuno wcrrfen bet auflcbomicr beiderseiliger Artillerietiitigkeit nur ortliche Kiimpfe gemeldet.	„ , ,
An dor Sudfront trat (ler Feind Jstlich des Golfes von Gaeta bis in den Ranm nordwestlich Cassino mit starken Kriiften, von heftigen Artillcriefeucr. tahlrcichcn Paniern und Schlaehtllicgern nnlerstiitzt, zu einem Ahlcnkiings- und Fesselnngsangrifl griissten Stiles an. Es entw ickelten sich schwere Kampfe, in deren Verlanf einige Hohenstelliingon Bichrfach (len Bcsitzer wechseRcn. Durch
den F.insatz neuer Krafte anf beiden Sei-ten nimmt die Schlacht an Heftigkeit daucrud zu.
Feindliche Bombervcrhande fiihrten gestern Angriffe gegen mehrere Hiifen an der italienischen Westkiisto, besonders gegen Genu a. Durch Flak-arlillerie der Luftnaffe vvurden dreizehn feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Kampfflicgcrgeschvvadcr bombardierten in der Nacht zum 13. Mai zwei feindliche Flugpliitzn an der Ostkiiste Kor-sikas. In den Flugplatznnlagen und unter den abgestelPen Flugzetigen enlstan-den zahlrciche Briinde und Zerstorungen.
Starke nordamerikanisehe Bomberver-hiindo richtcten am gestrigen Tage Angriffe gegen mehrere Orte in Mittel-de u t srh lan d und gegen Briiex, die Schiiden nnd Verluste unter der Bevolkerung zur Folgo hatten. In hefligen Luftkumpfen und durrh Flakartillerio wurden 01 nordamerikanisehe Flugzeuge, darunter 78 viermotorige Bomber abgeschossen.
ln der letzten Nacht griff ein schwR-cherer britiseher Boniberverband Ziele im norddeutschen Kiistengehiet und in Belgien an. Dreizehn viermo-torigo Flugzeuge vvurden durrh Nacbt-jiiger abpe«ehosscn.
Die anhaltenden starken Angriffe hrl-tiseh-nordamerikaniseher Bomber gegen din besetztcn Wes»gehiete kijnnen als Vorbereitungen der Invasion betraeh-tet werilen. In Her Zeit vom I. bis 10. Mai verlor der <■'rtrner dabei 1S2 Flugzeuge, darunter 120 viermotorige Bomber,
Boji v južni Italiji
} Berlin, 13. maja. Potem, ko so Anglo-bmcrikanci na spodnjem in srednjem Ga-riglianu po močnem topniškem ognju preiskali z naskakovalnimi oddelki v jakosti bataljona do polka nemške predstražne položaje, so v petek razširili svoje na-tade z vklopitvijo močnih oddelkov iklepnikov in letalstva na celotnem področju od Tirenske obale do Cassina k vzhodnim stenam Mainardskega Visoko-'gorja, lorej na četrtini celokupnega bojišča od obale do obale. V borbo so vrgli štiri do pet divizij, pri čemer so poslali v prvo bojno črto plačano vojaštvo, med temi indijske oddelke pehote, medtem ko so Britanci in Amerikanci v splošnem posegli v borbo le kot člani posadk oklepnikov in letalstva. Nemško vodstvo je pravočasno ukrenilo potrebne protiukrepe.
J. Tako so odgovorili takoj močnemu topniškemu ognju, s katerim je sovražnik zvečer 11. maja obsipal položaje generala nemških čet z močnejšim ognjem in prve napadalne črte oddelkov generala, Alc-zandra so obležale v osredotočenem obrambnem ognju nemškega orožja, takoj ko so zapustile svoje izhodiščne položaje. Pri prvem napadu je sicer napadalccm
uspelo, da so osvojili nekaj oporišč, ki so ležala precej daleč pred glavno bojno črlo. Toda še ponoči so jih nemški na-skakovalni oddelki, ki so jih podpirali mctalci plamenov v protinapadu, vrgli iz oporišč in v petek zjutraj se je pričela borba tam, kjer je bil začetek borbe v četrtek zvečer. Sicer je uspelo sovražniku doseči nekaj krajevnih vdorov pred bojiščem, za katere se vrše še jako ogorčene borbe, v celoti pa so bili napadalci povsod vrženi nazaj ali pa zaustavljeni, pri čemur je prišlo do izredno ogorčenih bojev na nož. Po dosedanjem poteku bojev lahko ugotovimo, da Angloamcrikanci niso nikjer dosegli svojih prvih napadalnih ciljcv in da jim vkljub najhujšim krvavim in materialnim izgubam ni uspel noben vdor, tem manj pa še kak proboj skozi prave obrambne črte.
Vkljub prostorni razširitvi bojišča in ojačanju čet napadalnih oddelkov, pa ne gre tukaj za tako često napovedano odločilno angloameriško ofenzivo na italijanskih bojiščih, temveč za neke vrste napad za odvračanje pozornosti, da bi s petimi, polno opremljenimi divizijami, ki stoje za napadalnimi oddelki, mogli pristati nekako med dosedanjimi bojišči ali severno od predmostja Anzio-Ncttuno.
Proti umoru metropolita Sergeja
Slovesen protest ukrajinskih cerkvenih knezov
si Krakov 13. maja. Generalni guverner dr. Frank je sprejel v navzočnosti zastopnikov vlade Generalnega guvernemenla e šefom vlade, državnim tajnikom dr. Bueklerjem na čelu vodje avtokefalne in avtonomne pravoslavne cerkve Ukrajine, ki ee nrnde 6edaj v Generalnem guver-nomentu.
i Obisk cerkvenih knerx>v, ki so se pojavili v spremstvu številnih škofov skupno z najvišjimi odličniki pravoslavne cerkve, Generalnem gdvemementu na gradu v K rakovem, je sledil na željo knezov, da bi izrazili generalnemu guvernerju čustva naijprisrčnejše hvaležnosti za izka-lano gostoljubje in uslužnost nemških oblasti, ki šo jih bili deležni od onega dne, ko so zapustili pred boljševiki svojo domovino.
i Sprejem v slavnostni dvorani gradu je bil v znamenju obojestranskega, prisrčnega spora7.umevanja. Z odkritosrčnimi besedami hvaležnosti so se obrnili odličniki posameznih pravoslavnih cerkva Ukrajine in Generalnega guvernemenla na dr. Frainka, da se mu zahvalijo za uvidevnost nemške uprave pri vseh vprašanjih pravoslavne cerkve in za skrb nemške oblasti, da se nudi pravoslavnim vernikom možnost izpolnjevanja verskih dolžnosti.
| Vodje pravoslavne ukrajinske cerkve eo podčrtali pri tem svoje trdno zaupanje, da se bodo prej ko slej vrnili na začasno zapuščene škofije, kjer bodo lahko lfcadaljeva.il prekinjeno delo. Njihovi nagovori so izzveneli v trdem priznanju velikega poslanstva, ki ga je vzela nase Nemčija v borbi proli boljševizmu.
Pri sprejemu pri generalnem guver-herju so podali pravoslavni cerkveni knezi v imenu episkopata duhovščine in mnogih milijonov vernikov izjave o zadržanju pravoslavne cerkve nasproti Moskvi. Te resolucije, ki so bile po prečitanju izročene dr. Franku, vsebujejo globok gnus, s katerim jc sprejela pravoslavna občina na znanje zahrbten umor metropolita Sergija, ki so ga izvedli boljševiški agentje. Pri tem so poudarili, da ie ta brutalen
91 USA strahovalnih bombnikov sestreljenih
Zaščitnice pri Sebastopolu krijejo umik nemško-romunskih oddelkov - Močni oddelki nemškega letalstva bombardirali železniško središče Kalinkoviči - Pričetek hude bitke na italijanskem južnem bojišču
Fiihrer je v glavni stan, 13. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Naše zaščitnice so bile včeraj pri Sebastopolu v ogorčenih bojih proti številčno nadmočnemu sovražniku ter so krile z vzgledna hrabrostjo umik nemško-romunskih oddelkov,-
Na zapadni obali M o 1 d a v e so obkolili romunski oddelki v hudih bojih dele neke sovražne strelske divizije ler jo uničili. Sovjeti so imeli visoke krvave izgube ter so izgubili več sto ujetnikov.
Močni oddelki nemških bojnih ietal so napadli v pretekli noči železniško središče Kalinkoviči ter povzročili z od-vrgom velikega števila razstrelilnih in za-žigalnih bomb prostrane požare in obsežna razdejanja.
Na ostalem vzhodnem bojišču ni prišlo do nobenih pomembnejših vojnih dogodkov.
Z nettunskega predmostja poročajo le pri oživljeni obojestranski topniški delavnosti o krajevnih bojih
Na južnem bojišču je pričel sovražnik vzhodno od zaliva G a c t a do področja severnozapadno od Cassina z močnimi silami, podprt z močuim topniškim ogniem, številnimi oklepniki in bojnimi letali, z napadom, ki naj odvrne pozornost, in z napadom obkolitve naj
maščevalni zločin Stalina v srcih vseh vernikov našel najmočnejši odmev. Volja po uničenju, ki jo gojo boljševiki, bo pod žigala vernike pravoslavne cerkve v bodoče z le še večjo pripravljenostjo za žrtve in vztrajnostjo v borbi s temoto in kaosom.
Metropol it Polikarp, administrator ukrajinske avtokefalne cerkve, je prečita! sklep koncila škofov, iz katerega posnemamo naslednje:
sKonc.il je z gnusom ugotovil, da je še vnaprej v veljavi politika in taktika boljševikov, da z zahrbtnimi sredstvi deluje proti cerkvenim odličnikom ler da se ne ustraši nobenih naailniških dejanj, nili skrajnega sredstva — umora. Kakor dolgo bo v Evropi ta sramota kulture boljSevizem — obstajal, tako dolgo bodo zločina take vrste na dnevnem redu. Le z dokončnim uničenjem boljševiškega kaosa lahko nastane pravi mir.«
V imenu avtonomne ukrajinske pravoslavne cerkve je prečita,I knezoškof Pen telejmon iz Kijeva izjavo, katera vsebuje istoimko gnus in globoko sožalje ob vesti umora metropolita Sergija.
Ta novi umor nam kliče v 6pomin umor vrhovnega cerkvenega kneza metropolita Aleksija. Tukaj se kaže zopet krvava boljševiška roka, ki neizprosno z vsemi odvratnimi sredstvi zasužnjuje in zasleduje pravoslavno cerkev. Toda kri metropolita Sergija ni bila prelita zaman. Mir in verska skupnost bosta pa šele tedaj ponovno vstala, ko lx> peklenska sila boljševizma dokončno uničena.
Metropolit avtokefalne pravoslavne cerkve v Generalnem guvernementu Dio-nysius, varšavski škof, je podal istotako generalnemu guvernerju izjavo škofovskega koncila o sramotnem boljševiškem umoru. »Mučeniška kri mnogih cerkvenih knezov, ki so jih umorili boljševiki, bo ona sila,« končuje dokument, >s katero bomo korakali do zmage v težki borbi s kaosom.<
Generalni guverner Hr. Frank ie odgovoril na odkritosrčne besede'cerkvenih knezov v nrisrčni obliki. Dobesedno Je
večkrat menjale lastnika. S posegom novih sil v borbo na obeb straneh narašča ogorčenost bitke.
Sovražni bombniški oddelki so izvedli včeraj napade na več pristanišč na italijanski zapadni obali posebno na G e d o -v o. Protiletalsko topništvo letalstva je sestrelilo 13 sovražnih letal.
Jate bojnih letal so bombardirale v noči na 13. maj dve sovražni letališči na vzhodni obali Korzike. Med Ictališčni-mi napravami in med letali na tleh so nastali številni požari in razdejanja.
Močni oddelki severnoameriških bombnikov so izvedli v včerajšnjem dnevu ua-pade na več krajev srednje Nemčije in na M o s t e c , ki so povzročili škodo in izgube med prebivalstvom. V ogorčenih zračnih bitkah in s protiletalskim topništvom je bilo 91 severnoameriških letal, med temi 78 štirimotornih bombnikov sestreljenih.
V pretekli noči je napadel šibkejši britanski oddelek bombnikov cilje v scvernonemškem obalnem področju in v Belgiji. 13. štirimotornih bombnikov so sestrelili nočni lovci.
Vztrajne močne napade britansko-scvcrnoameriških bombnikov na zasedeno zapadno področje lahko smatramo kot predpriprave za invazijo. V času od 1. do 10. maja je izgubil sovražnik pri tem
iiv^t) tu o	- ...... _ ---j |	....	( i	■
večjega stila. Razvili so se težki boji, med 1 182 letal, od tega 120 štirimotornih bomb-katerimi so razne višinske postojanke nikov.
Mir pred viharjem
Berlin, 12. maja. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallenslebun piše danes, da položaj na evropskih bojiščih trenutno iahko označimo še najbolj s pojmom »pričakovanje«. Na bojiščdi vlada mir pred viharjem, mir, ki jc sicer zelo relativen in o katerem lahko govorimo le, ako mislimo ne spopade, ki so v zadnjih mesecih divjali predvsem na bojiščih vzhoda in južne Italije. Sicer so šc vedno kje krajevni boji. Toda v glavnem so se vojni dogodki zopet pomaknili z.a bojišča, kjer v pričakovanju odločilnih povelj na obeh straneh, to se pravi tako na nemški, kot na sovjetski in predvsem na angloameriški strani, korakajo močne sile v prve postojan' e, oziroma izhodiščna oporišča. Nastal bo gigantski boj, ko sc bodo te množice nekega dne s svojo moderno oborožitvijo spopadle druga za drugo. Ako pre ščemo znake, ki nam govore o skorajšnjem pričetku letošnje velike ofenzive, bomo prišli do zaključka, da se boji na vseh bojiščih verjetno ne bodo mogli istočasno pričeti. Istočasno: to se pravi istega dno in v isti uri. Vendar bo šlo verjetno, vsaj v vojaškem smislu, za medsebojno povezane nastope po enotnem načrtu. Ta vtis dobimo vsekakor, ako lahko pregledamo nemške načrte. Naravnost presenetljivo je, kako so obsežni in kako zelo točno predvidevajo tudi vse tiste težave in v naprej nedoločljive okoliščine, ki so še pri vsakem vojaškem podjetju vplivale na njegova odločilna razvojna obdobja. Vendar si moramo bili na jasnem, da so tudi na drugih 6tranch mnogo storili. Vojaški položaj bo šc bolj prisilil Sovjcte, predvsem pa Angleže in Amerikance, da bo-do storili vse, kar morejo, da bi od 1
doseženih uspehov prišli do zaželjenih odločitev. /Jaoti izkrcevalni nastopi velikih oddelkov bodo od Angležev in Ame-rikancev zahtevali tako ogromnih naporov, kot |ih doslej »-e niso poznali. Pa tudi Sovjeti bodo morali vreči v boj močnejše sile, kot so prvotno računali za letošnje leto. Kajti to je posledica izkušenj, ki so jih dobili pri svojem prvem poskusu ob srednjem Scretu. Kje «e bo pričela velika ofenziva na vr.hodu? Na katerem odseku in na kateri točki? Ako bi hoteli na to odgovoriti, bi izdali nemške ukrepe, čeprav ie jasno, da so Sovjeti s svojim izvidniškim delovanjem lahko že odkrili nekatera nemška nakopl-čenja kot znake teh ukrepov. Kot znake? Brez dvoma je res, da bo južni odsek vzhodnega bojišča zopet postal težišče sovjetskih naporov. Kaže, da so na t0 pripravljene tudi nemške dispozicije. V tej zvezi postaja pomembna tudi ona nemška krajevna aktivnost, ki jo trenutno vidimo ob spodnjem Dnjestru, torej na področju, kjer &o bili pred kratkim ie Sovjeti izkl|učni gospodarji. Nemško romunske divizije pa so tu z naskokom očistile neko močno boljšcviško pred-mostje. Za jakost sovjetske postajanke jc značilno, da je padlo tamkaj napadalcem v roke kar 163 topov. Nemški čistil ni in molilni nastopi se nadaljujejo. Us-mcrj>eni so proti sovjetskim razvojnim oremikom. Združeno letalstvo napada predvsem čete m vojaške prevoze. Na posameznih odsekih se pa tudi osredo ločuje na izločitev tolp, ki podpirajo •ovratnika. Tako je te dni likvidiralo ne ko tolpo okrog Polocka. Izgubila je 6000 nrtvih in preko 6500 uietnikov.
Slovaški državniki pri Fiihrerju
Iz Fiihrerjcvega glavnega stana 13. maja. Fiihrer je sprejel danes slovaškega državnega predsednika clr. Tiso, ki je s slovaškim ministrskim predsednikom Tuko, vojnim ministrom Čatlosem in šefom propagande Tido Gasparjem dospel dne 12. maja na obisk. Fithrer je vodil s slovaškim državnim ministrom in ministrskim predsednikom prisrčen razgovor o odnosih, ki jih preveva duh prijateljstva med Nemčijo do Slovaške.
V pogovorih s slovaškim državnim prezidentom in slovaškim ministrskim predsednikom, katerim sta pri-5ostvovala nemški zunanji minister von Ribbentrop in generalni feldmsršal Keitcl, jc dal Fiihrer izraz. 6voje odločnosti, da bo Nemčija vojno, ki so jo vsilili sovražniki Nemčije in njihovi za-
dejal: >Z globokim razumevanjem sem vzel vaša izvajanja na znanja. Eno vam lahko zagotovim: Vzel sem na znanje vaše besede zveste povezanosti v veri na zmago nemškega orožja. Zopet se boste vrnili v vaše cerkve in izpolnjevali vaše svete zakone v vaši domovini. V vseh časih so bili v vseh evropskih in drugih kulturnih deželah verski prepiri. Toda vendar lahko trdim: Brezversko gibanje se je pojavilo lc enkrat, namreč v boljševizmu in lo je, kar odloča v leni času. Kdor koli je olj-držal božje ime na tej zemlji, ta mora biti odkrit nasprotnik židovskega boljševizma.
Z globoko žalostjo ste dvignili protest proti novemu sramotnemu boljševiškemu dejanju. Tudi jaz in z mano vsi se pri-pognemo pred častnim truplom tega niitče-nika vaše cerkve. Lahko vam zagotovim,« tako je končal generalni guverner dr. Frank svoja izvajanja, »mojo zahvalo ter prepričanje, da bo s sodelovanjem vsega uspelo, vas, gospodje škofje, vzpostaviti na vaša	in moje najboljše želje vas
spremljajo pri delu za narod, ki vam je bil zaupan.«
vezniki na vzhodu in zapadu brez kompromisa dovedla do zmagovitega konca ter bo uresničila one temeljne nauke, ki zagotavljajo malim in velikim narodom dostojno in varno življenje, prosto od židovskih pijavk in prosto boljševiškega in kapitalističnega zatiranja.
Na večer 12. maja so bili slovaški dr žavniki z gospodi iz svojega spremstva kakor tudi slovaški poslanik v Berlinu Černak in nemški poslanik v Bratislavi Lundin, gostje nemškega zunanjega ministra.
Rim. Papeževa častna garda, ki je doslej sodelovala le pri svečanih obredih papeževih sprejemih ter službah božjih ki jih je imel papež, bo sedaj vršila tud pravo stražno službo. Dočim bo podnev straža v stražarskih prostorih, bo ponoči njenih ospm mož pod poveljstvom časi nika v činu polkovnika stalno slražilo papeževo osebo.
Izjava nemškega poslaništva^ v Lizboni	>
Lizbona. Nemško poslaništvo r Llz-< boni je poalalo portugalskemu tisku sle. dečo noto, ki so jo vsi listi vidno ob* javili:
»Nekateri krogi razširjajo v zadnjem času govorice, da izvir« pomanjkanje va* žr.ih živil, kot kruha, riža itd na Portugalskem vsled izvoira v Nemčijo, Čeprav sta za vse, ki poznajo dejanski položaj, neresničnost in propagandistični nemei teh govoric vsekakor očividna, ugotavlja nemško poslaništvo predvsem naslednje:	|
1.)	V zadnjih letih ni PortugaUka 1»-važala v Nemčijo niti pšenice, niti osta-* lih žitaric, niti moke, riža, polenovk«, sladkorja ali olja.
2.)	Nasprotno ie Nemčija dejavno podpirala portugalsko pol)edclstvo s pošiljkami semenskega krompirja, temenska zelenjave in ostalih semen, z gnojili, poljedelskimi stroji in ostalimi pomožnimi sredstvi.«
»Pustite nas v miru, mr. Hull!«
Lizbona, 13. maja. Kiocpod Hull, za božjo voljo, pustite nas v miru«, piše znani portugalski publicist in zgodovinar prof. Pimenta v časopisu >Kstera« v zvezi z noto zunanjega ministra Združenih držav na nevtralce.
Ce Hull, tako meni Pimenta, daneg poziva nevtralce, nuj niso sokrivci podaljšanja vojne s tem, da dobavljajo sovražnikom Združenih držav vojnovažne predmete, lahko le obžalujemo, da je uli šele sedaj prišel do tega spoznanja in ne že pred petimi leti, ko so Združene države še bilo same nevtralne. Ce so bile Združene države že takrat tako preplašene pred mislijo, da bi bila lahko vo, a podaljšana, če so bili takrat prepričani, da bi bilo bolje za človeštvo, da bi vojna čim manj ra^a trajala in če hi se takrat Združene države zadržale temu prepričanju primerno, in ne bi podaljša-le vojne z dobavami eni bojujofi se stranki, polom Iti danes bilo v stotiso-čih domovih ime gospoda Hulla blagoslovljeno. — Združene državo bi lahko skrajšale vojno, toda one so nasprotno prilivale olje v plamen. Zahtevale so vojno, v kateri niso imele ničesar iskali in katera ne bi nikoli dosegla ameriške reline. Sedaj po petih letih stopa gospod llull nevtralcem ter jih poziva, naj opn-ste svojo nevtralnost ter stopijo v vojno.
Veselje nad Brozovimi poraz!
Beograd, 12. maja. Znani srbski politik in publicist Spalajkovič izraža v »Novem vremenu« svoie veselje nad zadnjimi po« razi Titovih tolp ter piše:
»Tito je hotel uničiti srbski naciona« lizem. Po čigavem nalogu to dela, ve vsak Srb. Komunistična osveta :n boljševiška metode mu služijo kot primerno sredstvo za dosego tega cilja. Tnda Srbija ve, da predstavlja bolj proti Titu in njegovim tovarišem najusodnejšo dobo v življenju srbstva. To jc boj na življenje in smrt. Tu ne gre le za oboroženo obrambo, tem-več za zmago narodnega in človečanske-ga svetovnega nazora nad Titovimi mednarodnimi, brezbožnimi in barbarskimi metodami ter cilji «
Čungking pričakuje pomoči ,
Sanghaj, 12. maja. Na konferenci mednarodnega tiska je zastopnik čungkinške vlade, ki je govoril o čungkinški slabosti — zlasti z vojaškega stališča — kritiziral slabo angloameriško pomoč Cungkingu. Odgovoril je na pismeno vprašanje nekega dopisnika glede »pozitivnih uspehov ameriške pomoči pri izobrazbi kitajskih čet.«
Zastopnik jc izjaril: »Odločilncjše kot vprašanje izvežbanosti je vprašanje orožja. Ncglcde na to, kako dobro so kitajske čete izvežbane, tako dolgo, dokler jim bo primanjkovalo potrebnega orožja, itak nc morejo izvojevati nikake bitke. Na drugi strani pa zaradi pomanjkanja orožja vojakov tudi ni mogoče izvežbatl. Zato jc skrajni čas, da naši zavezniki tem našim težavam napravijo konec. Nikdar prej ni Čungking tako zelo čakal na zavezniško pomoč, kot prav sedaj.«
Stockholm. Reprezentančna hiša Združenih držav je glasovala, kakor pravi agencija Reuter, na predlog senata, za podaljšanje najemniškega in posojilnega zakona za eno leto.
Oslo. Sovjetske zahteve napram Norveški tvorijo danes glavno temo v norveškem časopisju. Dnevniki imajo na prvih straneh naslove: »Grožnja vsemv Severu« in slično.
Kako postopajo zavezniki z Italijani
Ženeva. 12. maja. »Manchester Guardian« prinaša podrobnosti o možnosti ki jo imajo sedaj italijanski vojni ujetniki v Angliji, tla se javijo v prostovoljno delovno službo za zavezniškim bojiščem. Ti Italijani bodo nosili britansko uniformo, na rokavu pa napis »Italija«. Ostali ImkIo še nadalje vojni ujetniki, vendar bodo britanske straže iz njihovih taborišč odstranili. Ne bodo pa smeli sklepati nikakih pogodb, obiskovati nikakih gostinskih obratov in kinematrografov ter bodo kaznovani, ako hi govorili s civilisti. Podobno postopajo z italijanskimi vojnimi ujetniki v Združenih državah, ne da bi bile ameriške oblasti doslej objavile podrobnosti o omejitvah, ki jih morajo prenašati ujetniki. Izmed tisočev italijanskih vojnih ujetnikov v Ameriki ge jih je doslej javilo v to službo le tisoč.
»Manchester Guardian« nadaljuje, da nI nerazumljivo, ako je Badoglieva vlada zaradi tega postopanja z italijanskimi vojnimi ujetniki in z izvajanjem pojma »sobojevnika« obupana. Nek italijanski an-tifašist, ki se je vrnil iz Cileja, je te dni izjavil v Neaplju: >Badoglio mi je dejal pri nekem razgovoru, da je zavezniška nadzorovalna komisija odklonila ustanovitev italijanskih prostovoljskih oddelkov«. Poročilo o prostovoljnem sodelovanju italijanskih vojnih ujetnikov v vojnem pomožnem zboru sprejema britanska javnost brez vsakega navdušenja, piše >Daily Mail« v uvodniku. Tudi bodoči britanski in ameriški tovariši teh Italijanov niso navdušeni, ker vojaki enostavno ne morejo razumeti, kako naj naenkrat iz Italijana poslane »Eodelavecc,^


ied goriškimi komunisti se širi obup
Goriški Slovenci so otresajo grmarjev in njihove nadlogo
* Vse kaže, da se t vrste komunistične »osvobodilne« vojsko zajeda strup dvoma o uspešnem koncu in obup nad položajem. C) tem pričajo razni glasovi, ki so zadnje čase dospeli v Gorico. Pred k™]-kiin je »Slovenec« poročal, da so rdeči v Henčah likvidirali 18 ljudi, med katerimi je bilo več starih partijcev. Sedaj ee je izvedelo, da je bil v tej skupini tudi visokošoleo .loško Schiff, doma iz goriške okolice. Schiffova usoda jo res tragična. Bil jo precej nadarjen fant, ki je razmeroma pozno prišel v srednjo šolo. Prej je namreč moral delati. Udeleževal se je dijaškega življenja v Gorici, kolikor so pač razmere dopuščale. V začetku vojne jo prišel v ječo, iz katere se je vrnil letos v marru. V ječi se jo najbrž podrobneje seznanil s komunističnimi nauki. Kmalu po povratku domov je izginil iz Gorice. Na terenu pa ni prebil Se polnih štirinajst dni. ko je prišla vest, da ga je VOS v Renfah likvidirala. Po-
stal je pač sumljiv, ker si je dovolil samostojno mnenje o nekaterih stvareh in osebah .Zato je moral pasti.
Komunisti poklali »oficirski zbor« Gradnikove »brigade«
V Renčali so likvidirali skoraj ves oficirski zbor »Gradnikove brigade«, 14 mož. Osumljeni so bili zvez z »belo gardo«. To zvezo so sicer prav gotovo izmišljene, res pa bo, da je vse naveličano in da vsi komaj čakajo povratka v pošteno življenje.
Zanimive so vesti s Trnovske planote. Na Lokvah ja baje komanda IX. korpusa. Tovariši oficirji živijo kot letovlščarji. Hrane jim ne manjka oblečeni so v nove uniforme, družbo pa jim delajo številne tovarišire kl bi sicer morale opravljati razna gospodinjska dela. a jim to ne diši ter take opravke rajši prepuščajo mo-
škim, ki močno zabavljajo če« tovarišice in čez »enakost« v rdečem raju. So pa ženske dosti bolj vnete za to izgubljeno
stvar kot možje.
Najbolj se je ta strašna razlika med moštvom in poveljniki pokazala tam okoli velike noči, ko so se nekatere »brigade« (Kosovelova, Gradnikova in Gregorčičeva) vračale v Lokve iz pohodov okoli Idrije. Mimogrede povedano: Kosovelova »brigada« je bila skoraj uničena. Videli smo raztrgane, zanemarjene, sestradane in ušive postave, ki so sc pomikale po gozdnih poteh kot sence. Vsi so bili zelo potrti. Samo strah pred komisarji jim je branil, da se niso razpršili nn vse strani. Eden izmed njih je rekel: »Pet dni sino korakali od Idrije. Vsak dan smo enkrat jedli nekaj juhe.« Stalni njihovi spremljevalci pa so bili strah, lakota in obup. Jasno je, da v takih razmerah ne morejo dolgo vzdržati.
inoštevajmo idealizem slovenske mladine
^	.. . .	i.	m .rt.	_ _	. ^ .»..a {m s»	iMitnvt/vn
Ljubljana, 13. maja.
Ko je meseca septembra lani izšel po-riv, naj se vsi zavedni, za orožje sposobni Slovenci priglasijo k slovenskemu domo-branstvu za hrambo domovine pred komunističnim zločinstvom, je v vrstah slovenske mladine nastalo živahno vrvenje. Vsi mladi idealni fantje so takoj sklenili slaviti svoje sile na razpolago domovini.
Izredna živahnost je nastala tudi v višjih razredih naših srednjih šol. Koinu-11 ie lična propaganda je hotela sprva po-eiv k domobranstvu omalovaževati in umnzati z nekimi očitki o »sodelovanju z okupatorjem«. Toda zavedni slovenski dijaki so že v prvih dneh skoraj v vseh razredih štrli komunistični teror. Vsi zavedni višješolci, sposobni za vojaško službo, so se med prvimi — t. j. že konec septembra — prijavili k domobrancem.
Ko eo kasneje meseca decembra res poklicali dijake v vojašnice, eo ee nekateri razredi na ljubljanskih srednjih šolali skoraj popolnoma izpraznili. Marsikje imamo sedaj razrede s šestimi, osmimi ali petnajstimi učenci. Skupno je sedaj v vrstah slovenskih domobrancev do 400 srednješolcev od 5. pa do 8. razreda.
Ljudstvu se vračajo njegove pravice
Odbor za dolenjske, notranjske in belo kranjske begunce je predložil g. prezi-dentu generalu Rupniku obširen načrt za Etw>lj5anje javne uprave. Med drugim tudi predlog, naj se vrne ljudstvu pravico na soodločanju, kdo bo vzgajal našo mladino na ljudskih podeželskih šolah. Svoj-čhs je bila ta pravica ljudstva zelo poudarjena v krnjnih, okrajnih in deželnih šolskih odborih. Z novimi zakoni se je ta velevažna določba brezobzirno črtala. Taka tatvina ljudskih pravic »e je strašno maščevala nad nami, ljudstvo pa sedaj trpi na groznih posledicah veeh teh napak, saj je vsa javnost prepričana, da je sodobno gorje v marsičem zakrivila poleg drugih činiteljev tudi naša šola od zgoraj in od spodaj. G. Prezident je predlog odbora osvojil in takoj izdal nalog prosvetni oblasti, da se pri vsaki nastavitvi učiteljske moči povpraša za mnenje ljudsko zastopstvo. Zaenkrat županstvo in sosvet, pozneje pa, ko so življenje normalizira, pa okrajni šolski odbor. Ze doslej je ta določba gospoda prezndenta pokazala zanimive posledice, ko se nekaterih učiteljskih moči, ki ne zaslužijo ljudskega zaupanja in vzgoje nedolžnih otrok, občine kar otepajo. Tako je ljudstvo pri-člo do svoje pravice in besede, da bo so-od ločevalo pri šolski upravi in ne samo plačevalo davke.
Tako je prav — ljudstvo dobiva svoje pravice nazaj na vsem področju javno uprave in zakonodaje. Ta določba naj bi se razširila na celokupno šolstvo in pro-•veto v Ljubi jamski pokrajini!
Takrat, ko so se dijaki prijavili k (domobrancem, ni nihče mislil na bodočnost. Vsi so pač videli, da je naša dežela v ognju komunističnih strahot, vsi so čutili dolžnost, da naši deželi in vsej Sloveniji pridejo na pomoč. Sedaj pa je od vstopa k domoibranoem minilo že pol leta in sedaj je čas, da mislimo tudi nekoliko naprej.
Bliža se konec šolskega leta. Spričevala o opravljenih Študijah bodo dobili predvsem tisti, ki so ostali po razredih dočim bodo junaški in odločni slovenski dijaki - domobranci ostali brez spričeval.
Čez čas pa se bo pokazalo še nekaj hujšega: lepo službe, za katere je treba po zakonih in postatutih končane srednješolske izobrazbe, bodo zasedli isti ljudje, ki so ostali jk* šolah.
Vsakdo mora uvideti, da je to pereč problem, ki ga moramo rešiti takoj. Oo konca tega šolskega leta mora že biti stvar urejena in dijakom-doniobraneem omogočeno, da v redu končajo tekoče šolsko leto.
Dva razloga govorita za to. Prvi razlog je v tem, da bo mogla graditi novo, lepšo bodočnost slovenskemu narodu samo mladina, ki zna sprejeti nase žrtve. Zadosti imamo izkušenj iz zadnjih dvajsetih let, da z mehkužno mladino, ki ne ljubi žrtev, ki se odteguje vsakemu naporu, marveč išče lagodne poti brez žrtev, ne moremo ustvariti kaj boljšega. V novo dobo moremo iti samo z novo, požrtvovalno, junaško mladino, ln ta nova, junaška, požrtvovalna mladina je sedaj v domo-branstvu. Prav tem fantom je treba omogočiti, da bodo potem, ko bodo odložili vojaške suknje, prišli na mesta, kjer je treba krepkih in junaških ljudi.
Drugi razlog pa je v tem, da mora vsak narod, ki od mladine zahteva žrtve, znati te žrtve tudi ceniti in spoštovati. Prav posebno pa mora vsak narod epo-štovati tiste, ki se z orožjem v roki borijo za narodovo srečo in napredek. Nam Slovencem morda v tem pogledu manjka vojaško vzgoje in vojaške časti. Ne znamo zadosti ceniti neizmernih žrtev naših fantov, ki v nevarnosti za lastno življenje branijo naš dom in obenem še izgubljajo dragocena leta svojega študija. Tu se moramo ozreti na narode, ki držijo na svojo vojaško čast in znajo ceniti žrtve svojih vojakov. Za nemške dijake srednješolce in akademike, ki se borijo na vseh širokih frontah, je v celoti poskrbljeno, da zaradi svoje 6iužbe domovini ne bo trpel njihov študij in njihova bodočnost. Srednješolci in akademiki imajo posebne tečaje, kjer v nekaj tednih obdelajo snov tekočega leta ali tekočega semestra in potoni napravijo iz te snovi izpit. Tudi srbska vlada je za evoje akademike in srednješolce, ki služijo v prostovoljskih oddelkih, poskrbela, da jim študij ne bo zastal. Beograjska univerza in tudi druge prirejajo posebne tečaje za akademikc-vojake in jim tako omogočajo, da v redu končajo svojo študiju.
Morebiten pomislek, da bi bilo to pro-duciranje inteligence 7. nezadostnim znanjem, ne pride v poštev. Vsaka vojna nujno prinese e seboj tudi različne neizogibne posledice. Med njimi je gotovo tudi ta, da se šola ne more v redu vršiti. Toda od vseh teh hib, ki jih vojna prinaša, je morda ta šo najbolj nedolžna. Res je, da inteligenci, ki jo zrasla in študirala v vojnem času, manjka kopica najrazličnejših snovi in predmetov, s katerimi trpa sedanja šola mladino, res je pa tudi, da je Inteligenca, ki dorašča v vojnem času, zmožna velikih žrtev, velikih naporov in krepke vojaške odločnosti. Ob mebkužnosti in neodločnosti, ki jo jo
v našo upravo in v naše ustanove zanesla
inteligenca z lepimi diplomami, pa z malo odločnosti, malo aktivnosti, vsi čulimo potrebo po svežem valu nove inteligence, ki bo sicer v znanju nekaterih stvari vsaj v začetku na slabšem, pač pa bo zanesla v naše javno življenje red, disciplino, odločnost in aktivnost, za kar ima sedaj lepo Šolo v slovenskem domobranstvu. Morebitno manjkajoče znanje bo ob teh lepili lastnostih prav lahko še kasneje nadoknaditi. Največja nesreča za Slovence ne bo v tem, če bodo vodili upravo, gospodarstvo in ostalo javno življenje ljudje z nepopolnim študijem, največja nesreča za Slovence bi bila, ako bi v javnem življenju prevladal mehkužni, sebični del mladine, ki je ostal sedaj na šolah in čaka, da bodo drugi e svojimi žrtvami izvoje-vali zanj lepa službena mesta.
Naša dolžnost je. da dijakom-domo-braijcem takoj omogočimo, da v redu končajo tekoče šolsko leto in da v redu končajo tudi svoje študije na univerzi. Čas pa teče in junij je že blizu.
Iz Trsta
Prekanjeni tatovi. V preteklih dneh so trije tatovi na prav lep način vdrli v dve stanovanji. V odsotnosti gospoda Maragonija, stanujočega v ulici Canova št. li so pozvonili na vrata stanovanja trije moški. Doma sta bili gospa Mnra-goni in služkinja. Ko sta odprli vrata, je eden od treh, ki so stali pred vrati dejal, da so s {>olicije in imajo nalog preiskati stanovanje. Bolj v 6trahu kot prepričanju je gospa Maragoni pustila vstopili trem gospodom. Eden je ukazal z njim v sobo, druga dva pa sta medtem lahko mirno rešetala po stanovanju. V kuhinji sta odmaknila omaro, za katero je bila vzidana železna skrinjica. S silo sta jo odprla in pobrala iz nje vso zlatnino ter si z njo napolnila žepe. Po opravljenem delu sta se vrnila k pajdašu, ki je stražil obe ženski in vsi trije so mirno odšli po stopnicah. Ženski sta so pomirili šele po njihovem odhodu in ko sta prišli v kuhinjo, sta sjioznali, kakšno preiskavo so delali trijo »policijski agenti«. Dobro so jima morale hiti znane razmere v Maragonijevem domu, ker drugače ne bi vedeli, kje je skrinjica, iz katere so odnesli zlata v vrednosti 100.000 lir. — Na isti način — in najbrže tudi isti prekanjenci — so prišli v stanovanje Bodonijevih v ulici Crispi št. 89, kjer ni bilo doma niti gospodinjo, pač pa neka njena stara prijateljica Jankovičeva. Nič ni pomagal ugovor, da ni nikogar od domačih. Eden je stražil v kopalnici, medtem ko sta druga dva odnesla iz eobe usnjato torbico s 5000 lirami. Ko so odšli je Jankovičeva spoznala, da so bili to navadni tatovi.
Spet dva dečka ranjena ob eksploziji. V tržaško l>olnišniro so pripeljali 15 letnega Silvi ja Vodopija iz ulice Vigneti 47 z raztrgano roko. Našel jo nek naboj in ga je hotel nesti domov, pa mu jo med potjo eksplodiral. Z Malega Otoka pa so pripeljali 13 letnega Ivana Kajdigo, ki je pri eksploziji gTa-nate, ki je ležala v bližini njegovega doma, dobil težje j>oškodhe.
Policijska ura v Miljah. Prefekt tržaško pokrajine je izdal naslednji odlok: Policijska ura v občini Milje je od 22. do 5. Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Izpred sodišča. 31. avgusta preteklega leta so karabinjerji pripeljali v zapore Marijo Guerini, ker je kršila zakone o racioniranju živil. Njej pa seveda to ni bi lo po vol h' in je v silnem navalu svoje jeze začela psovati može po-
AAAAAAAAAAAAAAA
S&erS
AAAAAAAAAAAAAAA
Ljubljana : Mars
Danes popoldne ho Mar« spet nastopil po dolgem počivanju. Marsovci so zbrali evoje fante in dane« bodo lahko pokazali, kaj Jim Jo Se ostalo od nekdanjega znanja in njihovo priznane borbenosti. Ljubljana nn« v toni srečanju gotovo ne bo razočarala, saj jo pri zadnem srečanju s llermesom pokazala nenavadno poletno in solidno igro. Upnjino, da ho tako igro ponovila tudi pri današnjem srečanju. Vabimo prijatelje borbene nogometne tekme, da »i pridejo ogle-dat današnji par, in ne ho jim žal. Spored na Ljubljani je lakSenle: oh 15: LJubljana rez.: Žalijak, oh pol 17: Ljubljana : Mara. Ceno bodo propagandne.
Iztok : Vič
Dane« dopoldne ob 11 se bo«ta pomerili
na Mlndikincm igrišču moštvi z Viča in pa Iztok iz vzhodnega dela Ljubljane. Vičani so se opogumili in se bodo postavili v bran proti Iztoku, ki jih jo povabil na prijateljsko srečanje. Eni in drugi hočejo izrabiti prosti čas, dn se izpopolnijo, da uredo svoje vrste, slaba iniwta zamenjajo z boljšimi močmi. Treba je biti pripravljen za tožke tekme nli pa za domačo prvenstveno tekmovanje, ki se bo menda prav kmalu začolo. Gotovo je, da Vičahi dane« ne bodo pokazali kdo vo kaj, toda če se bodo borili i njim laslno zagrizenostjo, pa bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. Prijatelje obeh nastopnjočih vnbimO, da si pridejo ogledat in bodrit svoje ljubljence z zelenega polja. Popoldno ob 16 hotlo nn Mladiki nastopili Junlorjl Mladike in' SD Iztoka. Oboji eo talentirani, vendar Imajo Mladikarji večje Iz-kuSnje za seboj k0 mladi Iztoki, ki Sele urejujejo svoje vrste.
m
ŽSK riermes — nogometni odsek. V nedeljo ob 9 obvezen sestanek vseh igralcev prvega in rezervnega moštva. Po sestanku trening na dva gola. Obvezno. — Načelnik.
Sporočilo Športnega referenta Pokrajinske uprave. V zvezi s pripravami za ureditev Športnega življenja. v Ljubljanski pokrajini bo v sredo, 17. maja, ob 18 na Du-
najski cesti l-II., konferenca t naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo odseka za telesno vzgojo. 2. položaj športa v Ljubljunski pokrajini, 3. smernice za bodoče delovanje. 4. slučajnosti. Na konferenco so vabljeni predstavniki vseh Športnih organizacij.
NemSko prvenstvo v orodni telovadbi. V nedeljo je na sporedu v Kremsu oh Do-nnvi nemško prvenstvo v desotohoju v orodni telovadbi. Poleg že imenovanih telovadcev sta se prijnvila Kurt Krotsch (Len-na) in Adalbort Dickhut, hivši nemSki mladinski prvak. Dalje «o prijavljeni So naslednji izvrstni telovadci: Ernst In Kurt Braun, Ouldo Jane in Arthur Svoboda.
Dunajska enajstflrlca za Bratislavo. Po končanem treningu je dunajski kapotan so-stavil moStvo, ki bo zastopalo Dunaj v nogometnem srečnnju z Bratislavo. Lnni je Bratislava zmagala i rezultatom 5:4 in letos se bo moral Dunaj pač revnnžirati za ta poraz. Kapetan je zbral najboIjSe moči. ki so mu na razpolago. Poslavn Dunaja «e glasi: Raftl (Rnpid), Kalier (Vienna), Pa-viša (FC Wien), Gernhnrdt (Rnpid), Saho-ditsch (Vienna), Miiller (Floride.dorfer AC), Hiedler (LSV Markersdorf), Decker (Vienna), ITuber (LSV MarkorsdorfJ, Jerusnlem (Austria) in Kaspirok (Rapid). S (o postavo so zastopniki premagali zastopstvo pr/ega razreda z rezultatom 7:2.
Prlčetek Inhkoatletske sezone. V nedeljo «o pričeli nemški lahkoatleti s prvimi tekmovanji na igriščih. Največja prireditev J« bila v Draždanih. kjer je nastopilo 500 lah-koatlotov. Največji uspeh je dosejjel Draž-daneo Kamps, ki je pretekel progo 1000 m v časa 2:25,0 min. Njegovi vmesni časi »o: 57 »ek, za 400 m, 2:03 min za 800 m. — V Halle so bila na sporedu pomladna tekmovanja lahkoatletov. NajboIjSe uspehe so dosegli metalci. Janzen je zmagal v metu krogle z metom 1.1,62 m, v motu diska z motom 39.42 m; pri damah je zmagala Lore Orehe v metu krogle z metom 13,22 m in matu kopja z metom 39,25 m.
Flameo Clantier je zmagal v bruseljski zimski dvorani v treh medtekih na 60 km z oceno 59,35 km pred Michauzom, ki ja do-aegel 59,30 km.
enar, topovi in kri...
Trgovcem « topovi pomenijo železo In vojaki toliko kot surovine, ki jih poti' bujejo za svoje proizvode. Vojna n jim pomeni važno trgovsko nujnost, i bo orožje potrebovala. Orožje, ki ga proizvajajo njihove tovarne, je treba prodati, rabiti, čim prej nničiti in zopet obnoviti. V miru pa orožja nihče ne kupuje, ker ga ne potrebuje. Zato [ ttrgovci s topovi ugibajo in iščejo, kako ''i izzvali med narodi sovraštvo, upore in poboje. Ako nastanejo takšni ; spopadi nenadoma, tem bolje za tr-; povee z orožjem; tedaj žanjejo silne dobičke. Kadar takšnih spopadov ni, 5 jih je treba izzvati. Kajti, kaikor po-t trebil jejo trgovci s topovi železo za to-| pove, tako potrebujejo tudi žrtev za , svoje topove. Zato je Comite des For-
■	pes nosvečal vse svoje sile v to, da hi !/ jzzvil vojno. Ogromna propagandna
■	srbi r'cn denarja, ki je leto za letom polj zjrnla do 100 milijonov frankov, ki so f jili i o razdelili med politike in nred-5 n i! 1 vaneoskih in tujih listov, je sinili! < lmiteju des Forges za izzivanje *Vs>]»n med narodi, za upore in nemi-
iro. ie trgovcem s topovi zopet pripon > o do novih velikih naročil, velikokrat pa tudi do zaželene vojne.
Lastniki časopisov pa so po naročilu prav teh tovarnarjev prinašali vznemirljiva poročila, da bi vplivali nn ljudsko mnenje doma in na tujem. Domači in tuji listi so bili podkupljeni.
Resnici na ljubo pa moram povedati, da se angleški in nemški propagandni uradi niso nikoli dali vplivati ocf Francozov. Nekateri škandali so izzvali hude tiskovne boje, vse na pobudo Schneiderja in njegovih pnjdalšev ali pa njihovih inozemskih tekmecev. Iz takih bojev je bilo razvidno, kako velikanski vpliv so imeli trgovci s topovi na vladne predstavnike, in kakšnih sredstev so se lotevali, da bi dobili čim več naročil. Zelo priljubljeno sredstvo, ki je skoraj večino zaleglo, je bila oborožitev bližnjega soseda. Kajti, ako se oborožuje sosed, se moramo oborožiti tudi mi! Tako je n. pr. Schneider v tujih listih zvito poročal, da se oborožuje eden ali drugi sosed Francije. Podobna poročila so njegovi tekmovalci priobčevali v svojih listih. Schneiderju in njegovim inozemskim trgovcem s tono vi pa an prihajala vedno nova naročila.
Takšna prevara se je zgodila s fran-
coskimi strojnicami. V začetku 1. 1917 so trije francoski listi, Figaro, 1'Echo de Pariš in Matin nenadoma odkrili, da prekašajo francoske strojnice j»o svoji knkovosti vse drugo in da so prav te strojnice priivomogle k zmagi pri Sedanu. Nemški jioslanec Schmidt, ki je bil v sorodstvu s podjetjem Schwer-mrTnstrie, je nastopil v Reichstngu (parlamentu) proti tem časopisnim vestem in je tudi napadel kanclerja. Da bi poslanca potolažili, so zglasovali z veliko večino in brez prigovora, da je treba naročiti tudi večje število nemških strojnic. Med obtožbo proti Bolo-pa.ši 1. 1917 pa je prišlo na dan, da je bilo francosko časopisje podkupljeno od nemških tovnren za orožje v Karls-ruhe. V naslednjih vrsticah imamo besedilo, ki so ga poslale v objavo tovarne v Knrlsrtihe, pariškim listom:
»Brzojavilj smo vam. Prosimo, pričakujte naše pismo v Parizu. Vsebina te brzojavke je ta, da objavite v najbolj razširjenem listu, če mogoče v Fi-garoju, članek s sledečo vsebino: davni stan francoske vojske se je odločil, da pospeši opremo z strojnicami ter naroča, da podpisano naročilo podvojite«.
Druga zelo značilna zadeva se tiče ruskih tovarn Putilov. Dne 27. januarja 1914. jc objavil L'Eeho de Pariš sledečo brzojavko iz Petrograda, ki je vzbudila veliko pozornost:
»Ra7.širjajo se vesti, da namerava
nemiški Krupp kupiti Putilove tovarne v Petrogradu. Ako je ta vest resnična, bo vzbudila v Franciji precejšnje vznemirjenje. Baje je nabavila Rusija za svoje topništvo, pehoto in mornarico, topove in municijo v Franciji. Veliko večino orožja, ki so ga doslej izdelovale Putilove tovarne, bodo odslej izdelova.le tovarne Creusota ter tehnično osebje, ki so ga te tovarne svoje-časno poslale v Rusijo.«
Jasno je, da je ta novica dosegla svoj namen: francoski tovarnarji so se prestrašili, da bi utegnili priti Prusom v roko razni tajni modeli Creusotovih tovarn, zlasti so se bali za model znamenitega "5 mm poljskega topa, kar bi se bilo zgodilo, ako bi se bil nemški Krupp polastil Putilovih tovarn. Ko se je kmalu potem izzvedelo iz glavnega mesta Rusije, da se to lnliko prepreči in sicer z novim posojilom, so se varčevalci onstran Alp oddahnili. In Francozi so zopet razvezal i svojo nogavico ter v dveh dneh zbrali in dali na razpolago dve milijardi zlatih frankov. Denarnim mogotcem je igra uspela. »Nemška nevarnost« je bila iznajdba ruskega vojnega ministra Suliomlinova. Brzojavka, ki je izšla v Feho de Pariš, pa je bila sestavljena v Parizu; sestavil jo jc zastopnik ruske vlicle v Parjzu, Bafalovič, sporazumno s Comi-tčjem des Forges. Tako so dobile to-
•tava. Ker se ni pokorila karabinje-rjem io jim je pri tem dajala neprimerna imena, je bila predana sodnim oblastem. V zmešnjavi 8, septembra je Guerinijovi uspelo pobegniti iz zaporov ter jo bila sedaj v odsotnosti obsojena na sedem mesocev zapora.
Kolesar podrl otroka. Neki kolesar, ki je privozil po ulici Mazzini je na vogalu ulice Imliriani podrl na tla 0 letno Margareto Morgan, ki so jo nalo prenesli v bolnišnico.
Ulica tihega zaprta za vozni promet. Iz tehničnih razlogov jo za en mesec zaradi popravljanja palače Rittmeyer prepovedan vsak vozni promet j>o ulici Ghega od ulice Commerciale do ulico Cecilia de Riltineyer.
Umrli so: Ludovika Nagelschmid, Olga Versolatti, Ana Vukosa, roj. Bonič, Alojzij Pimis. Ivan Lampe, Josip Mah-nič, Justina Baukon, Anton Gerzina, Karla Kanidišek, Ferdinand del Toso, Julija Pirona, Zofija Debianchi.
Iz Gorice
Ozeljan. Neznani U7,moviči so ponoči obiskali kurnik Milana Ferletiča ter odnesli lepega in ponosnega petelina ter nekaj kokoši in druge perutnine. V mirnem času bi se škoda ne poznala, dandanes so pa kokoši močno zrasle v časti in ceni.
15.000 lir je pozabil pod vzglavjern v hotelu neki Jože Peric, mehanik iz Ljubljane. Prišel je v Gorico s svojim prijateljem, poiskal 6obo ter ves utrujen legel spet. Vso svojo gotovino pa je še prej dal pod blazino. Drugo jutro se je malo pozno zbudil ter moral silno hiteti, da ne bi zamudil vlaka. V. naglici pa je pozabil denar f>od vzglavjern. Imel pa je prav golovo srečou Sobarica, Štefka Hojakova iz Kala, je denar našla in ga brž izročila gospodarju. Ko je zvečer prisopihal Peric ves v skrbeh, ga je gospodar prenočišča lahko brž potolažil.
Devet kilogramov tobaka je oni dan nesel po goriških ulicah trgovec Salva-tore Gullo iz Vidma pa so ga agenti gospodarske policije prijeli in preiskali« Seveda so mu dragoceno blago zaplenili.
Odložen krst. V neki družini v Gorici so dobili prvorojenca. Zato je umevno, da so bile za krst velike priprave* l\yvabili so sorodnike, znance in prijatelje. Ker |>a so se doma le proveS mudili, bi bili kmaul zamudili določeno uro. Ko so opazili, da jo že pozno, so so zbasali v avlo, ki je vso skupaj odpeljal v cerkev. Pred krstnim kamnom pa so šele spoznali, da so otroka — pozabili doma. Tako so morali odrožiti ves obred na prihodnji dan.
V mestni bolnišnici je bil imenovan za komisarja inž. Riccardo Del Nori.
Gospodarska policija je zadnje dnt zaplenila med drugim 10 kg kvasa, 70 kilogramov belušev, 5 kg mila in večjo količino masla.
Tatvine. 23 letna Marija ŽmderSlč t« Orehovelj je nesla v Gorico 80 jajc, da bi jih prodala in si kupila kaj potrebnega. Po poli pa jo je ustavil neznan rokovnjač, ki ji je vzol jajca in šo 400 lir gotovine. — Dva voza so ukradli ono noč Mirkotu Berdonu iz Mirna. 6koda znaša nekaj tisoč lir. — Trgovec Pep« Musina je na trgu jmstil za hip svojo torbo na neki stojnici. Ko jo je hotel zopet vzeti, je ni bilo več. V njej je imel nekaj državnih obveznic in druge vrednostne papirje.
Opozorilo
Uprava policije opozarja občioatvo na določila čl. 5. naredbe Vrhovnega komi« sarja v operacijskem področju »Jadransko primorje«, ki se glasi:
Prepovedano je dajati stanovanje o»e-bam, ki nameravajo bivati nad sedem dnt ali se dalj ko sedem dni muditi na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, pa se ne morejo izkazati z dovolilom za bivanje.
Stanodajalec mora v primeru, da bi' vanje presega dobo, ki ni vezana na do«
volitev, nemudoma vložiti prijavo na krajevno pristojno policijsko oblastvo.
Uprava polici)«.
Zaplemba imovine komunistov
Službeni list objavlja odlok o zaplembi imovine upornikov dr. Kaca Rudolfa, zdravnika, stanujočega nazadnje v Ljubljani, Mestni trg št. 17; kleparja Kisla Franca in žene Kisel Kristine, stanujočih nazadnje v Ljubljani, Rožna ulica št. 17.
varne Comiteja zopet nova naročila za poldrugo milijardo frankov.
Tako je izvajal Comite des Forge« 6ilno korupcijo v lastni državi in na tujem. In Zaharov, skrivnostni trgovec s topovi, je pomagal, pospeševal in vodil strahotno tekmo oboroževanja pred 1. 1914.
Prišla je svetovna vojna in z njo padec Nemčije in vepsajska jiogodbn, ki je predpisala Nemčiji skoro popolno razorožitev in preosnovo njenih' tovarn, ki so doslej izdelovale orožje. Z versajsko pogodbo je bilo rešeno tudi iKiglnvitno vprašanje, ki ga je stavil Comite des Forges, t. j. da bo Comite dobavljal Nemčiji potrebno orožje. To bi pomenilo tudi 6trah pred močnim sosedom. Izhod iz vseli teli zapletijajev ni bil lahek. Nemški »Kaiser« je grozil, Krup je spletka ril. Comite des Forges in njegovo časopisje je iznašle drugo pot: skrivno oboroževanje nem ške vojske. Zdaj so izdelovali naskri vaj orožje in zrakoplove za Reichs wehr na Nizozemskem, na Švedskem it v Rusiji, in sicer v velikih množinah Potem je pretila boljševiška ticvar nost. Rusija je bila oborožena do zob bila jo pripravljena, da se vsak hi) lahko vrže na svoje sosede. Poljski Romunija in vse balkanske države s-predstavljale dober trg za frnncosk jeklo in orožje. Tedaj razumemo odlr čitev Nemčije, da se je pričela skr voraa oboroževati.
'Sfev. TfT,-
»SLOTENEO, nedelja, Ti. maja '104*
tTrnn J|
Namesto »raja« nt« čaka suženjsko delo v boljševiških rudnikih in gozdovih
Vse delo Osvobodilne fronte se vrši
pod krinko »Osvobojenja Slovencev izpod okupatorja«, V imenu svobode so morili nedolžne ljudi, v imenu svoliode so požirali slovenske vasi in uničevali naše narodno premoženje. Že ta igra sama je bila tako zločinska, tako nesmiselna, da je lahko vsakdo spoznal, lažnivost komunistične propagande.
To la komunistično zločinstvo bi se z morebitno komunistično zmago šele začelo. Sedanji pokolji, požigi in poplava laži, vse to je le uvod v tragedijo, ki bi jo doživljal slovenski narod, ako bi kdaj zares padel v roke zločinskemu brezna-rodneinu komunizmu. Komunisti že sedaj svoje cilje brez sramu na glas oznanjajo. Ako bi kdaj komunizem zares zavladal na slovenski zemlji, bi bilo prvo njegovo delo, da bi porušil cerkve, pobil duhovnike in narod moralno uničil. Tod« komunizem nikjer ne ostane na sredi poti. Kar hoče uničiti, tudi zares in temeljito uniči. Niti tako obubožanih ta moralno strtih Slovencev ne ho pustil na njihovi zemlji, ampak bo naredil z njimi tisto, kot je napravil s Poljaki, Estonci, Litvanoi, Romuni in z vsemi narodi, katere je dobil v svojo krvavo pest. Slovence bi naložil na vlake in jih odpeljal v neizmerne sibirske planjave, kjer bi se za vedno izgubili v pisanem morju azijskih narodov.
Tega strašnega zločina nad slovenskim narodom komunisti tudi čisto nič ne skrivajo; te svoje cilje javno razglašajo kot svoj največji uspeh in kot največjo dobroto, ki bi jo mogli prinesli Slovencem. Na Primorskem so razširili proglas, ki ga je podpisal Pokrajinski komitet KPS za Primorsko Slovenijo. Naslovljen pa je ta proglas ne morda na Komunistično partijo, ampak na Osvobodilno fronto, har kaže naslov: Borci, komandirji in komisarji naše narodne osvobodilne vojske!
V	tem proglasu na Osvobodilno fronto je Komunistična partija razkrila ves svoj zločinski program. Kako razločno so poudarili svoje staro geslo, vera je opij za narod. In kako zasmehljivo se sliši obljuba, da je »na neizmernih planjavah proletarske boljševiške državo zadosti zemlje za vse«. Da si bodo letak lahko ogledali tudi tisti, ki kljub vsem zločinom, ki so jih komunisti zagrešili na Slovenskem, vendarle še pričakujejo od komunizma kaj dobrega, prinašamo letak ? celoti:
»Primorski Slovenci I Borci, komandirji in komisarji naše narodne osvobodilne vojske! Naša zmaga ni več daleč. Osvot>o-iiilni boj Rusije se je {spremenil v zasledovanje panično bežečih nemških fašistov in junaki rdeče armade se približujejo Nemčiji. Naša narodno osvol*>-diina vojska pa prav tako zadaja sovražniku v izmeničnih bojih poraz za porazom.
Svetovna revolucija se približuje! 1 Z orožjem v roki si bomo priborili svobodo, uničili kapitaliste in se očiščeni pridružili veliki očetnjavi delavcev in kmetov kot najmlajša Sovjetska republika. Tudi pri nas bo zavladal tak red bi zadovoljstvo, kakršnega že šestindvajset leit uživajo naši tovariši in brat-ie Rusi v svoji vzgledni državi!
Delavci, kmetje, obrtniki, delovni izobraženci Primorske Slovenije! Sedaj bomo terjali mi, doslej varani tn od vseh tlačeni sloji Človeštva! Ne bodo nas več zapeljevali zanikrni in sebični nacionalisti, ne farji, še manj pa kapitalistični posestniki, kulaki! Doslej vodeča inteligenca in kapitalistični kmetje mislijo samo na svoje imetje in na svojo mošnjo. Proč tudi s farji, ki s svojim temnim vedeževanjem mračijo naš veliki cilj, socialististično revolucijo! Veliki Lenin pravi:
Vera je opij za narodi 1 Sedeži kulture in razvedrila naj se ostvarijo ir, cerkev in samostanov, katere je zgradilo in e svojim znojem vzdrževalo naše delovno ljudstvo. Mi zahtevamo gledališča in kina, dvorane in šole v vsako vas, narodu v veselje in napredek!
Ustanovili bomo v naši mladi republiki šole, v katerih se bo slovenska komunistična mladina učila jezika delavnega človeka, jezika tolikih milijonov — ruščine!
V	bodočnosti ne bodemo več vrgajali farjev in kulakov, ampak delavne sovjetske državljane I
Posestva in zemlja bodo kolektivira-irt, kajti enakost je prva zahteva svobode!
Novi sovjetski izobraženci gradijo na ■magi internacionalo.
Naša bodočnost ne pornia brezdelno-irtj. V domovini vseh proletarcev, v prostrani Rusiji so rudniki in tovarne, polja in gozdovi, na neizmernih planjavah naše proletarske države je zadosti zemlje in dela za vsakogar. Izpraznjeni prostori v osvobodilnem boju padlih tovarišev morajo dobiti naslednike.
Naše geslo se glasi: vse sile za zmago svetovne revolucije! Tega boja se mora udeležiti vsak. Omahujoče prisilimo v naše vrste, notranje sovražnike ali nasprotnike pa uničimo, če ne prej i— po zmagi!
V živela velika Sovjetska zveza in nje-B na mogočna armada, ki nam je od-P, prla pot k narodni svobodi in raz-
V' rvettjenstvu!
! Živela slavna boljševiška partija velikih učiteljev človeštva Lenina in ! Stalina!
| Živel prvi maršal Sovjetske zveze, genialni strateg osvobodilnega boja • vseh narodov, tovariš Stalin!
Živel prvi maršal Jugoslavije, veliki ; legendarni voditelj južnoslovanskih ; narodov, tovariš Tito I
Komunisti so v svojih programih malokdaj odkriti. V tem letaku pa so povedali vso svojo resnico o zločinskih namerah, ki jih imajo s slovenskim narodom. Kot nagrado za vse »osvobodilno« delo in za vse žrtve, ki »morajo biti«, obljubljajo deportacije in končno uničenje slovenskega naroda v sibirskih tundrah.
Lepa posvetitev Brezm. Marijinemu Srcu
V »Meksiki« — veliki stanovanjski hiši mestne občine — se je posvetilo 65 družin
Za Bizovikom in Štepanjo vasjo, ki sta se posvetila Brezmadežnemu Srcu Marijinemu že pred tedni, si je Marija začela osvajali tudi Ljubljano. Zadnjo nedeljo so je posvetilo več družin v Mostah in v mestu samem. V Bizoviku in Štepanji vasi je bilo morda najlepše to, da je imela posvetitev tako prisrčno ob-čestven značaj. V mestu je to težje doseči, ker med družinami pač ni tako tesne povezanosti kakor na vasi. Pa tudi v mestu je možna tako prisrčna ob-čestvena posvetitev, ako se posveti naenkrat ves stanovanjski blok ali vsa velika stanovanjska hiša.
Tako prisrčno skupno slovesnost je imela v nedeljo, 7. maja mestna hiša na Jegličevi cesti 7. Ta dan se je posvetilo 63 družin Srcu Marijinemu.
Priprava na ta praznik je bila temeljita. Najprej globoka duhovna priprava skoraj v vseh družinah. Vsi, otroci in odrasli, so se skrbno pripravljali, da IkhIo čisti in duhovno prenovljeni ustoličili Kraljico slovenskih družin v svojem domu. Pa tudi na zunanje priprave niso pozabili. Visoko obokan vhod so okrasili s slavolokom: med dvema lučkama je visela podoba Marijinega Srca, ovita z vencem iz vrtnic, počez pa je bil trak z napisom: Marija naša mati sprejmi nas v svoje varstvo.
Kdor je v nedeljo popoldne hodil po Jegličevi cesti, je lahko videl prisrčen prizor: 65 družin, starši in otroci, vse je pod visokim obokom pričakovalo domačih duhovnikov, ki naj bi njihove družine posvetili. Mladostno razpoloženje in pestrost so dajali prizoru otroci iz vse hiše, ki so imeli ta dan res svojo angelsko veselje. Resni in pobožno zbrani obrazj staršev, mater in očetov, pa so dajali pečat resnosti in glo!>oke vernosti.
Ob pol štirih je prišla domača duhovščina, g. župnik Košnirlj, g kaplan Stare, g. katehet Tomažič in g. kurat Križaj. Pozdravili so jih z doklamacija-mi najmlajši, nato je pa vsa množica skupno zapela pesem: »Marija pomagaj nnm vojskini časlr G. župnik je v prelepem govoru pozdravil vse družine. Poudaril je, da imajo večnostne ideje, kakor je ljubezen do Marije, velik pomen za socialno življenje, saj ga popolnoma preoblikujejo. Družina, ki je bila morda že močno razrahljana, se ob skupnem češčenju Matere božje zopet trdno poveže med seboj in postane zopet res prava družina. In ve? družin, ki so do-sedaj živele druga poleg druge, pa vendar brez vsake notranje povezanosti, se ob taki skupni posvetitvi združijo v veliko občestvo. Prav tnko se IkvIo tudi družine narodov med sel>oj trdno povezale šele ob skupnih večnostnih vrednotah. Vsem družinam je v imenu Dev. Marije, ki se ji danes posvetijo, obljubil prav posebno Marijino varstvo.
Potem so si gospodje na podlagi seznama razdelili stopnišča in so pričeli
posvetitvijo od družino do družine, Krasni družinski oltarčki z Marijino sliko ali kipcem v cvetju in lučkah, slovesna resnost pri posvetilni molitvi, vse to je pričalo, kako res je, kar je rekel gospodar neke družine: »O, to pa, Marijo imamo pa radii« Neka gospa je postavila v ollarček 300 let staro Marijino sliko in rekla: »Pred to so molili naši predniki tri dolga stoletja, pred to bomo izpovedali Mariji svojo Ijjlhozen ludi ml.« Zopet druga žena in mati je rekla: »Ta Marijin kipec je bil z menoj v vseh težavah o<l poročnega dne. Naj lx> tudi danes in še naprej.«
Dve uri je trajalo posvečenje. V vsako družino je prineslo blagoslov in veselje. Zavedamo se, da je to res edinstven dar Božje Matere za vso hišo. Prošnja naših najmanjših ob sprejemu: da dobra bi ostala — vsa drobna srČera. — je tudi prošnja nas vseh: da, ljuba Mati, dobra in Tvoja naj postanejo in ostanejo drobna srčera in srca odraslih. To je tudi glavni namen lejio uspele verske prireditve.
ZA MESEC MAI:
MARIJA
NAM GOVORI
O CE! U OSVOBODILNE FRONTE PROTI SLOVENSKEMU NARODU
Dejstva, dokumenti, številke
250 strani velike oblike nad 200 fotografij
Cena 40 lir
Izide sredi maja
Naročila nad 10 izvodov sprejema iz prijaznosti uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« . Ljubljana — Ljudska tiskarna
V svoji apostolski službi imaš nad vse učinkovito orožje — molitev.
Molitev je mnogo več kot samo nadomestilo za neposredno delavnost. Apostolsko orožje je, ki po svoji učinkovitosti neizmerno prekaša sleherno zunanje delovanje. Jezus je tri leta govoril, a je prej trideset let molil in v treh letih svojega javnega delovanja je vztrajal ne samo cele noči v molitvi, temveč se je v svoji duši neprestano pogovarjal s svojim Očetom, ko jo ljudi učil.
Jaz. sem z njim sodelovala pri odrešenju človeštva. Nisem pridigala, nisem vodila Cerkve, nisem delala čudežev, a molila sem in trpela.
Kakor jaz je tudi sv. Jožef molil in trpel. Čeprav ni bila zapisana v knjige nobena njegova beseda, jo za spreobrnjenje ljudi vendar več storil kakor Janez, Peter in Pavel. Vsi, veliki osvajalci duš, so bili možje molitve.
Gorje apostolu, ki ne moli! Brneč bron je samo in žvenketajoč zvonec;
Pogreb junaka Peršina
Jezica, dne 12. maja 1944.
Včeraj smo pospremili na zadnji zem-ski poti narednika Peršina Franca, ki je v ponedeljek, dne 8. t. m., padel na Mačkovim na Dol. Pokojnikovo truplo je ležalo najprej v njegovi domaČi hiši v Slo-žicah št. 14: o<l srede opoldne pa do pogreba pa je bilo položeno na oder v občinskem domu na Jožici.
Takšnega pogreba, kakor ga jc doživela včeraj Ježica, ko je pokopavala svojega prvega padlega borca proti komunistom, Ježica še ni videla. Sam sprevod je bil nad kilometer dolg. V njem je hilo nad 20 vencev, drug lepši od drugega. Posebno kra-sen jc bil venec, ki so mu ga prin°sli njegovi bojni tovariši, slovenski fantje, v katerih vrstah sc je pokojni ves čas l>oril. in pa venec domačih deklet. Sicer pa je bil to pogreb, ki bi ga moglj smatrati za vzor. Nikjer nič zijal, kakor smo tega vedno navajeni. In kar je bilo najlepše: ves čas pogreba je vso molilo rožni venec. Vsem si mogel brati z obraza globoko resnost, s katero slovenski narod pokopava svoje najboljše sinove.
Politično upravo je zastopal pri pogrebu okrajni glavar g. Maršič Franjo, ki smo ga v sprevodu videli v spremstvu vodje pravosodnega oddelka g. dr. Iv. Bizjaka. Posebno lepo je bil zastopan domobranski častniški zbor z g. kapela-nom Delakom na čelu. Med gg. častniki
izrablja se, utrudi se in lnliko celo izgubi, ne da bi bil storil kaj dobrega za duše. In če rodi njegovo delo zveličavne sadove, jili je pripisali molitvi duše, katere ne pozna in ki sama tega ne ve. Za to no bo dobil nikakega plačila,
Moli, moli in moli vedno več in več za spreobrnjenje in posvečenje duš! Vse svoje molitve in obhajila združi z apostolskim namenom!
Moli zn svojo starše in za vas svoje drage!
Moli za Cerkev, za papeža, za škofe, duhovnike in za vse misijonarje in apostole!
Moli za tiste, katerim si želel storiti dobro, da bi jim to dobro ostalo.
Moli za tisle, katerim bi moral delati dobro, da tvoja molitev 7-ado-sti za tvojo vnemamost.
Moli za vse, katere si med dnevom srečal, da jim moreš izkazati vse tisto dobro, katero si jim po poklicu dolžan.
Moli iu ne nehaj nikdar moliti! Tnko boš po meni in zame zmogel čudovite stvari.
smo videli tudi poveljnika našega Franc« g. nad|K>ročnika Jan. Rorštnarja. Sprevoda se je udeležila prav vsa Jožica. Tu ia bila tudi \va šolska mladina s svojim uči-teljslvom. Pogrebno molitve je opravil domači g. župnik v spremstvu vse druirn domače duhovščine in pa voj. kurala. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovilo več govornikov, med katerimi se ia od pokojnega poslovil za domačo ježensko katoliško skupnost prof. Jan. Sever. Za osrednje sloven. katol. organizacije se je poslovil g. Hvale. Največji učinek pa io dosegel s svojim globoko zajetim govorom g. nadporočnik Borštnar. Domači pevski cerkveni zbor, pomnožen z domobranci, je pokojnemu zapel v slovo troje lepih žalostink. Domobranska četa ie na pokopališču svojemu tovarišu oddala v slovo trikrat salvo v zadnji pozdrav.
Tako se je Ježica poslovila od svojega najboljšega fanta in velikega junaka v boju proli komunizmu, svojega Franca Peršina.
Velik troreo sodobne čeSke proze je Jsn Vrh% Pravkar »mo i z < ta I i v prevodu njegov kmečki roman
»BOŽJI MIJXI«
(dodane so fte novele niubeo, Nočna zgodb%
Vrtnar)
Cena vez. knjigi, oprema urh. OaJSka. M 11»
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Prod škofijo 5 — Miklošičeva ee»ta t
Po deželi gre val navdušenja...
Po deželi gre tak vnl navdušenja za domobrance, da se vse kar je količkaj sposobno za orožje, javlja v njihove vrste. Ponovno se javljajo tudi taki, ki svoj čas zaradi kakšnih telesnih hib niso bili sprejeli. Dne 3. maja se je prijavilo v domobranski sprejemni pisarni osem bratov Mrgolelov iz Tclč. Doma so pustili na smrt bolnega očeta in šli k domobrancem, da hi hranili vero in dom.
Velike skupine skrivačev prihajnio vsak dan.
Banern, die sich monatelang vor den Banditen verbargen, tretten in die Reihen der Landeswehr. — Skrivači vstopajo v domobranske vrste
Acht Bruder meldeten sich in Novo mesto freiwillig zur Landeswehr.
bratov se je prijavilo k domobrancem v Novem mestu
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski prevod Rimskega misala
Izšel je tako pričakovani in potrebni slovenski prevod celotnega Rimskega mi-sala, kakor sta ga prevedla in priredila dr. p. Metod Turnšek in dr. p. Tomaž Kurent, cistercijanca iz Stične. Založil ga je Stiški samostan. S tem je napravil veliko kulturno dejanje ter odpomogel potrebi, ki se je kazala že leta in leta. Vse naše liturgično življenje Tn prizadevanje je težilo po tem, da dobimo slej ko prej celotni Rimski misal, toda za to je bilo potrebno mnogo predpriprav. Toda vse te liturgične mašne molitve, ki smo jih dobivali po modernih molitve-nikih, so samo deloma prinašale prevode iz rimskega misala. Zdaj pa imamo pred sabo celotni najnovejši in po vseh modernih razlagah prevedeni Rimski misal v knjižici, ki obsega — 1050 strani! Tu je nauk o sv. maši, vse sv. maše ob nedeljah, praznikih in godovih svetnikov ter ob raznih prilikah, ordo missae ter razne mašne in cerkvene molitve ler note za slovensko in latinsko koralno mašo. Knjiga je velik dogodek na našem khjižnem trgu, o katerem bomo še govorili. Prihodnje dni bomo prinesli strokovno oceno, danes samo opozarjamo na
izredno važnost te knjižne novosti, s katero je naše liturgično prizadevanje dobilo svojo krono. Tako je omogočeno sedaj vernikom kar najtesneje sodelovati z duhovnikom pri sv. daritvi. Vsem, ki so opravljali to delo zadnjih let, bomo vsi hvaležni. Knjiga je izšla v dveh oblikah: na belem umetniškem papirju ter na srednje finem šamon papirju. Prvi izvod velja 1S0 lir, drugi 140 lir. Oba sta vezana v platno ter ročno šivana, kar je opravila knjigoveznica Dežman. Spričo velikega obsega, lepih risb, večbarvne uvodne priloge ler večbarvnega tiska je cena gotovo majhna. Knjiga se dobiva v pisarni Katoliške akcije, Poljanska 6, ter pozneje po knjigarnah.
Razstava Remec—Trnkoczy
Pri Obrsnelu razstavljata sedaj že teden dni dve slovenski slikarici, ki vzbujata zanimanje občinstva, kljub temu, da je v javnosti malo pisano o njima. To ie akademska slikarica Bara Remec, ki je že večkrat razstavljala po umetniških razstavah doma in v tujini (Bukarešta, Beograd, Praga itd.) ter gospa J e 1 a Trnkoczy, ki sedaj razstavlja drugič, toda prvič z več slikami. Napolnili sta vse prostore s svojimi podobami, in sicer Trnkoczy s portreti, tihožitji in po-
krajinskimi razpoloženji (Barje), Remcc pa izključno samo pokrajine. Manjšo sobo pa je Remec rezervirala za svojo grafiko, in siccr nekaj monotopij ter cinko-reze in litografijc, ki predstavljajo ilustracije Debeljakovih prevodov Mickie-wicza in Kasprowicza. Trnkoczyjeva kot po svojih nastopih manj znana slikarica s svojimi portreti in tihožitji vzbuja veliko pozornost kot slikarica močnih barv. Odlikuje jo zlasti močna moška poteza ter živahne barve, kar pride do veljave predvsem v potretih Ti imajo tudi večino na razstavi in so poleg tihožitij (Ane-moncl njena najboljša dela. Remec pa je od nekdanjih svojih razkošnih in večkrat kričečih barv prešla v subtilno doživljanje pokrajine ter se s tem približala že samim impresionistom (Grdi dol). Njena zunanja barvita gesta, ki jo je kazala v prvih delih, sc jc umaknila notranji vsebini ter umirjenosti, neki poetičnosti, ki je s čudno milino razprostrta čez njene podobe. Razvila sc je v samosvojo slikarsko osebnost, ki ni več odvisna ne od šol in ne od vzornikov. V celoti razstava obeh slikaric prijetni preseneča ter se z njo naše slikaricc uvrščajo v krog najboljših mlajših umetnikov. Kn-kor smo zvedeli, sta umetnici podaljšali razstavo nepreklicno do četrtka, praznika Vnebohoda do enih popoldan. Ob tej priliki opozariamo ljubitelje slovenske likovne umetnosti, ki si zanimive razstave šc niso ogledali, da jo obiščeio ter tako dajo priznanje slovenskim slikari-
cam, ki nadaljujejo delo Kobilice, Šan-tlove in drugih priznanih slovenskih umetnic.	P. N.
P. Kunaver: Skozi led in sneg
Poveš! za mladino. Z risbami opremil Marij Pregel. Izdala Nova založba v LJubljani, 1944. Str. 142. Cena 48 lir. Pavel Kunaver že nekaj časa v prikupni pripovedni obliki hudi v mladini zanimanje za naravo in ji nazorno prikazuje posebnosti naše zemlje. V potopisu »Skozi led in sneg« spremlja Slovenca Jožka Hribarja, kako mora z doma za kruhom in kako na jadrnici plove iz Trsta po Sredozemskem morju, mimo Vezuva in sko/.i Gibraltar, nato v Am-sterdam in lx>ndon, mimo Islandije, in kako se nazadnje pridruži raziskovalcem v ledenih puščavah Grenlandije.
Pisatelj zna neprisiljeno povezati podučilo snov v dogodivščine; beremo zanimivo povest, ne da bi opazili razlagalca, povrhu pa ima zgodba zdravo vzgojno jedro. Ob težkem delu na ladji, v zvestobi in požrtvovalnosti, olj dobrih pa tudi oh neprijaznih tovariših si Jožko Hribar utrdi značaj in nazadnje dosežo svojo srečo. Podobnega mladinskega slovstva imamo Slovenci prav malo. Kuna-verjeva povest je gotovo med najboljšimi svoje vrste. Danes, ko je svet na vso strani odprt, nam je zemljepisno in naravoslovno znanje posebno živa potreba, bo tudi pričujoča povest dobrodošlo rilo za odraščajočo mladino.
potreba, ašlo be-
vv\,\ - \	v>. f

so nadaljnje Izžrebane številke ljudske knjižne tembole Zimske pomoči v Ljubljani
Minulo soboto, od nosno nedeljo, smo Objavili prve tri številke knjižne tombole: HO, 23, 41, s katerimi so izčrpane ,vse dvojke.
Trojko l»o zadel, kdor bo imel tri izmed vseh osmih do sedaj izžrebanih in objavljenih številk v isti vodoravni vrsti. Dobil ho naslednje knjige:	o
1. Jurčič: Cvet in sad, 2. Gregorčič: Oljki, 3. Dular: Krka umira ali Bevk: Po živalskem svetu, 4. Slapšak: En starček jo živel..., 5. Velikonja: Anekdote
in 6. Me«ko: Mir božji, Ob tihih večerih, odnos. Podlimbarski: Goepodin Franjo.
Knjige bodo gotove predvidoma 22. maja, ter bodo dobitnikom na razpolago v oddelku za tombolo v Gradišču, št. 2.
Naslednje številke za četverke bomo
objavili v četrtek 18. t. m., odnosno na predvečer lega praznika, za petorire v nedeljo 21. t. m. in za tombolo od torka 23. t m. do binkoštne nedelje 28. t. m.
Eospod orezident - uoMteli Sternenove razstave
I Da izkaže zasluženo čast velikemu slovenskemu mojstru, akad. slikarju prof. Mateju Sternenu, ter obenem umetniku izrazi svoje priznanje za globoki socialni čut, ker jo dohodek svoje razstavo portretov namenil Socialni pomoči, je gospod prezident, div. general Leon Rupnik prevzel pokroviteljstvo njegovo razstave, ki l>o slovesno odprta o bin-koštih v Jakopičevem paviljonu.
Lastnike slik, ki prihajajo v poštev *» to razstavo, torej samo portreti, ki jih je naslikal akad. slikar Matej Ster-nen. naj bodo prepričani, da je s pokroviteljstvom gospod prezident poudaril veliki pomen Sternenove razstave, zato bodo pa gotovo svoje slike dali na razpolago za razstavo ter jih takoj naznanili Narodni galeriji. Pri tem naj ne odlašajo, saj je treba sliko takoj fotografirati, da ho mogoče napraviti klišeje za reprodukcije za katalog razstave. Obenem naj se lastniki Sternenovih portre-
tov zavedajo Človekoljubnega namena razstave, saj je dohodek namenjen socialni pomoči. Hkrati naj pa prav nič no skrhe za svoje umetnine, ki ih bodo posodili za razstavo, saj bo razstava zavarovana in noč in dan zastražena. Kdor se torej zaveda velkega pomena razstave, ki naj pokaže zelo zanimivo stran mojstrskega življenjskega dela od mladosti do današnjih dni, la ho takoj storil svojo dolžnost ter brez zavlačevanja dal Sternenove porlrete na razpolago s tem, da jih nemudoma naznani Narodni galeriji. Če čez nekaj dni se bodo pri lastnikih začeli oglašali podpiranci in uslužhenci Socialne pomoči s pismenimi pooblastili za sprejem slik. Tako bodo lastniki slik storili žo takoj pri oddaji umetnin dobro delo. «aj bodo dali podpore potrebnim priliko za zaslužek pri prinašanju slik. Vse umetnine bodo do razstave popolnoma varno shranjene v Narodni galeriji.
Rszsežna poizvedovalna služba sloven. RK
S Slovenski Rdeči križ jc zadnjega pol leta z uspehom opravljal tudi razsežno poizvedovalno službo. Poseben poizvedovalni odsek jc sprejemal v vložišču prijave za poizvedbe in sporočila na mednarodnih formularjih po 25 besed z odgovorom, in sicer za Ljubljansko pokrajino, za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje <, za republikansko Italijo, za Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko, Srbijo, Hrvaško, Črno goro, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo, Madžarsko, Francijo, Španijo, Romunijo in Turčijo v dvojniku. Za Švico, zasedene italijanske pokrajine, Anglijo in vse izvenevropske države pa v štirih iz-yodih.
Po pošti prihajajo k RK odgovori in (lopisi od central in pokrajinskih odborov raznih RK, Vatikana, raznih uradov in zasebnikov. Pošta ima seveda velike zamude, posebno zamudna je zveza z izven-evropskimi kraji preko Švice (6 do 12 mesecev). Občevalni jezik n* »ooročll-nicah, ki gredo preko Švice, je nemški, francoski, italijanski ali angleški, na drugih pa je dopustna tudi uporaba slovenščine in srbohrvaščine. Skoraj nič odgo-
vorov na sporočila ni do sedaj prišlo iz izvenevropskih držav. Nekaj jih ie prišlo od nemškega RK, nekaj več iz Hrvaške in Srbije. Največ sporočil gre iz Ljubljane v Nemčijo, Hrvaško in Srbijo.
Naj pove le nekaj številk, kakšno je delo poizvedovalnega odseka. Do konca leta 1944, torej v treh mesecih, jc bilo pri odseku vloženih prijav za 3165 pogrešanih, od tega 997 intcrniranccv, 1261 kaznjencev, 555 vojnih ujetnikov in 356 konfiniranccv. Za posebne poizvedbe jc prejel odsek 3199 dopisov in odposlal 3106 poizvedb. Došlih in odposlanih sporočil je bilo 1936, odgovorov nanje je bilo 277. Po pošti je došlo sporočilnic in odgovorov 7708, odposlanih pa je bilo po pošli 8550 sporočilnic in odgovorov. Poleg tega je poizvedovalni odsek sestavljal še razne skupne pismene vloge, prošnje na razna oblastva itd. Prav tako je dajal dnevno poizvedovalni odsek povprečno 100 osebam splošne informacije glede legitimacij, prijavljanja na policijo, raznih nakaznic, podpor itd. Veliko delo, ki ga vedo ccniti le tisti, ki so bili deležni uspehov poizvedovalnega odseka.
Kaj nudi črna borza svojim odjemalcem?
- r Česar nam »Prevode ne da, čujemo obrabljeni odgovoh Če zares drži, je pa : drugo vprašanje. Dejansko bi se moral odgovor glasiti: Črna borza nudi zn umazan, težak denar slabo, nehigijensko, da eelo za zdravje nevarno blago. x f Merilo za cene ua črni borzi je umazan, to se pravi: pntihotapljeu, prigotju-fan, ali na kakšen drug uopostaveu način pridobljen denar. K jo namreč naj vzame pošten meščan 4uu lir za eu sam kilogram masti, prav dvomljive kakovosti in nezuauega poreklu? Kaj fcuda tedaj, če prevanjo goljufi lastnega kom-panjona in mu uajo siabo blago. £e kmet so skuša iznebiti nečednih, komaj uzil-nih kosov mesa od poginjenih ali tako rekoč v sili zaklanih živali in to za drag denar. Sam je protkan in oprezen dovolj, da ne nudi svojim ustam in svojemu želodcu tega blaga. Meščan pa kupi iz ' tretje ali četrte roke mačka v vreči. Odlično kuharice skrbijo s svojo umetnostjo, da prevarijo nos in želodec svq,jega uglednega gospodarja, da misli: spet so se vrnili stari, zlati časi. Njegova prebavila pa niso istih misli, temveč protesti-\ rajo odločno in naglas proti tej pretkani 1 kamuflaži. S pomočjo črne borze ne pri-', deta le naglo pozvani zdravnik in nje-' mu sledeči lekarnar do dobrega zasluž-r ka, pripetilo se je že večkrat, da sta do-f bila tudi krstar in cerkovnik svoj obo-los. In kdo je bil krivec? Črna borza?
buščki odpravili tudi svoje nerodne na-dušne bolezni. Njihovo telo je bilo z mesno žlindro že tako okuženo, da se je morala ogljikove hidrate razkrajajoča črevesna flora pred temi umakniti in so ostale le skromne sledi te flore na mrtvi straži. Z odtegnitvijo mesa se je izgubila tudi žlindra, priteklo pa je še nekaj časa, preden se je črevesna flora spet opomogla. Ze doživljamo čuda, da so se prejšnji mesojedci spet opomogli od svoje shujšanosti. Spet postajajo okrogli in hodijo med nami kot zdravi in veseli dokazi proti zmotni, sivi kalorijski teoriji.
Boj proti črni borzi z mesom, je boj za ljudsko zdravje! Vegetarijanski kmet. ki si le ob nedeljah privošči košček mesa, naj bo vaš vzgled. Živila niso v vojni zato na razpolago, da bi z njihovimi odpadki krmili ribe. Vsak gram beljakovine, vsak centigram maščobe naj človeško telo do kraja izrahi. Prehrana je pri-nas še vedno lako znosna, da o lakoti še daleč ni govora. »Strah pred lakoto je hujši od lakote same!« Tega po izkustvu potrjenega izreka pesnika Knuta Hamsu-na se poslužuje propagandni oddelek črne borbe kot vabe. s kalero lovi lahkoverne odjemalce. Toda nikarte ne bo-
Za današnji dan
Koledar
Nedelja, II. vellkrea travna: S. povellko-
noAna; Bonifacij, mučenee; Pashal I., papež; rahomij, opat Ponedeljek, 15. velikega travna: Krlžev teden; Zofija, muienicn; Janez Salskl,
spoznavale«, l.unlna sprememba: Zadnji krajec ob 12.13. Herschel napoveduje mnogo dežja. Torek. II. veltkeca travna: Krlžev teden: Janez Nepomuk, muč.; Ubald, škof.
Dramsko gledališče »Zemlja«. Isven. Ob 18.
Operno gledališče Melodije srca«. Izven. Ob IS.
Kino Matica »Elnapnnkt tiger« ob 10.30, 15, 17 ln 19.
Kino Union »Njegova najboljša vloga« 15. 17, IS
Kino Sloea
»Opereta« ob 10, 14.80, IS.4.1 in 1».
Kino Kodeljcvo Švedski slavček« ob 15. 17 ln IS.
Lekarniška služba Nočno slolbo i ms jo lekarne)
v nedeljo,: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Oartus, M o*le. Zaloška cesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Ciril Metodova 41; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenhurgova ulica 7.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo ho opravljal od sobote od 30 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravstveni svetnik dr. Kranta Mis, Ljubljana, Poljnnska 15, tel. 32-84.
Zgodovinski paberki
14. velikega travna 1*10. lela maja meseca se je vladar avstrijskih dežel, kralj ogreko-hrvaski in češki odlečil zu pogajanja s sultanom, ki se mu z orožjem ni mogel uspešno upirati. Poslanstvo sta vodila Jožef Lamberg^ r, Ortneka in Nikolaj Jurišič. Za tolmača jima je bil dodeljen doktor prava Benedikt Kuripešič, doma v Gornjem gradu v Savinjski dolini. Ze oh odhodu iz Ljubljane je Kuripešč pričel zapisovali vse, kar se mu je zdelo pom-mhno, svoje zapiske je po povratku objavil v mali knjižici, ki ima veliko topografsko, geografsko in etnoiiraf-ko vrednost. Spis ima značaj dnevnika: z opisi krščanskega pre-» bivalstva v turškem cesarstvu je hotel zganili pisatelj krščansko mogočnike za odločfn nastop proti polmesecu. Toda spis je bil klic vpijočega v puščavi. Ko so pogajanja za desetletno premirje, ki ga je želel skleniti Ferdinand, propadla, so bile avstrijske in hrvaško-ogrske zemlje skoraj brez vsake obrambe. Srednja in zlasti zahodna livropa se je kaj malo menila, že so ginili krščanski narodi Podonavja tn Balkana pod turškimi kopiti, ona 'se je ukvarjala s svojimi vprašanji, ideja križarskih vojskli je ie davno zamrla. O razgovorih v Caricradu poroča Kuripešič naslednje: Poslanstvo je dospelo v turško prestolnico 17. oktobra, pa je moralo čakati devet dni. da ga je sprejel veliki vezir Ihrahiiu paša. Ker ni na turškem dvoru nihče znal lntinsko ali nemško, so se pogajanja vršila v hrvaščini. Ibrahim je na vse predloge ošabno in zaničljivo odgovarjal. Ko sla hotela poslanca odkupiti mir z denarjem, je dejal veliki vezir, da njegov gospod denarja ne potrebuje. Odprl je okno in pokazal na sedem stolpov, rekoč, da so vsi polni zlata in srebra. Sultan ne prodaja dežel in ljudi, 7.ato naj molčita o denarju. Zelo slovesen je bil sprejem pri sultanu, s katerim sta se poslanca razgovarjala komaj pol ure. V vseh razgovorih pn nista mogla poslanca nič doseči. Po skoraj dva in polmesečnem bivanju v Carigradu se je odposlanstvo odpravilo domov. Mirna sprava je splavala po vodi, boj ee je obnovil.
(lite lako neumni kakor ribe, ki ne slutijo v tolstem kapeljnu trnka.
V boj tedaj proti zdravju škodljivi črni borzi, za boljše ljudsko zdravje! Če
bi pa utegnil ta naš dobronamerni poziv naleteti na gluha ušesa, vam bomo tako zgovorno predorih vso nesnago vašega črnoborzijanskega jedilnega li sta od kužno mrhovine pa do pasje pečenke, da vas bo za vedno minil vaš črnoborzijan-ski apetit. Tudi lega dela za narodov blagor se ne bomo ustrašili!
Bog ne zadeni! »Prevod« je kriv vsega
i toga, to ve že dojenček, ki mora biti > prav »Prevodu« hvaležen, da je še živ.
\ V Odjemalci črne borze menda ne ve-r 8o, da skrbi cela vrsta ustanov zato, da . bi ljudsko zdravje ne trpelo škode pri trgovini z živili. Klanje živine se vrši \ pod nadzorstvom živinozdravnika, odnosno mesogleda. Zakotna črna borza pa se boji takšnega nadzorstva, zato si mora potem škodo na zdravju pripisati odjo-inalec sam.
; f« če je že tako, bl ne bilo mar pri teh Irazmerah bolje, da se sploh ne vmešavamo v ta posel. Vrag naj vzame vso to nemarno bratovščino! Noben pošten človek ne bo niti ene solze potočil, če gr»-' do vsi ti po gobe.
' Kakor vsako podjetje, vzdržuje tudi r Črna borza svojo propagando. Njej nase-' dajo tudi nekateri dobri, pošteni ljudje. \ ki so danes že kar prepričani, da ne morejo živeti brez vsakodnevnega mesa. Celo znanost zlorabljajo, da bi izsilili s ka-lorijskim hohnečim ognjem prodor svoji , črni borzi. Zapomnile si, tudi v tem na-. Činu bojevanja nismo novinci: tudi tega J- vašega vraga bomo, če bo potreba s sa-j mim Bcleebubom izgnali I
2e od davnih časov sem sta s! dve
*	'življenjski načeli hudo v laseh: meso-
•	jedci proti vegetarijancem. Nešteti pri--neri so tudi v našem mestu dokazali, da
£ 60 mnogi someščani z izgubljenimi tre-
Zahvala
Ob smrtni nesreči mojega očela
Vidmar Jakoba
strojevodja v Ljubljani mi je uprava »SLOVENCA* izplačala socialno podporo
Lir 3.800'-
ker je bil moj pokojni oče redni naročnik in plačnik „Slovenca" in kot tak zavarovan za gornjo socialno podporo. — Za nakazano zavarovalnino se upravi
»Slovenca" naitopleje zahvaljujem. S tem je vodilni slovenski dnevnik »Slovenec* dokazal, da je svojim naročnikom vedno v pomoč in ga zato vsakemu priporočam.
Ljubljano, 8. maja 1944.	Vidmar LlltiOVik
ae novice.
Mohorjeve knjigo Se vedno lahko naročilo v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemno zavarovalnice). Ce sto drugod zamudili priliko ali pozabili, ne zamudite zdaj fie znduje priložnosti, da no boste ostali brez. lepih in poučnih knjig.
Sv. maša zadušnica za pok. Dr. Ivanom Zajcem, šef-zdravnikom OUZIJ v pok. se bo brala v torok 16. t. m. oh pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenju.
Sveta maSa zadušnlea za gospo Vobor Emilijo in hčerko Apolonijo, soprogo in hčerko univ. prof. dr. Francu Vebra, ob obletnici njuno smrti bo v ponedeljek, 15. maja, oh 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda zn Uežigrndom. Prijatelji in znanci vabljeni.
Krlianske m o li k e kongrega. niste vabimo na Jutrišnji Izredni cerkveni shod, kl se prične točno ob 17 (petih) In pri katerem bomo v družbi drugih ljubljanskih kongreganlstov slovesno obnovili posvečenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu. To Izredno pobožnost bo vodil preč. g. p. prlor U č a k. Listke s papeško posvetllno molitvijo prinesite s seboj. 1'etl bomo Iste pesnil kot lsui. Udeležba za vse obvezna.
Kongrcgselja gospodlčen In kongregaclja učiteljic prt sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 15. tnaja. Pridite vset
Osebje za prvo pomoč pri letalskih napadih, ki so ga prijnvila razna podjetja za zdravstveno protiletalsko zabito v obratih, bo imelo tečaj za prvo pomoč prihodnji teden od ponedeljka 15. t. m. do petka 19. t. in. od 17.30 do 19. ure v sejni dvorani mestnega županstva z vhodom pri trgovini mostne elektrarno nat Mestnem trgu. Podjetjem je bilo dostavljeno Se posebno obvestilo.
Frančiškanska dvorana. 14. tn 18. maja
ob 16 zgodovinska drama »Kraljica vzhoda«. Igrajo gojenke konvikla Notre dame. Vstopnice v trgovini SfiligoJ.
Kajenje na tramvaju Je odslej po policijski odredbi najstrožje prepovedano v vseh tramvajskih motornih vozovih tako v no-trajnosti kakor na obeh ploščndah. Naprošamo potnike, naj tn prepoved vestno upoštevajo. da ne ho kazni. Za prikolice ta prepoved ne velja.
Formlent pastlle za desinfekcIJo u»t In grla dobite v vsaki lekarni.
(lani podružnice Sadjarskega In vrtnarskega društva Ljubljana I, ki so naročili paradižnikovo aadtice, dobijo isto v ponedeljek, 15. maja. v času od 8—12 in od 13—16 v bivšem centralnem šolskem vrtu ob Zeleni poti (ki je podaljšek Kopališke ulico v Kolezlji). Zamudnikov no ho mogoče upoštevati.
PrvošolH Ike In rimgošolcl-lke prijavite
se v tukajšnji koropetilorij »Napredek«.
—	Hodni vsakodnevni pouk. — Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne lnstrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2.
Dljakl-lnje srednjih šol prijavite ae v tukajšnjo tečnje posameznih predmetov.
—	Vpisovanje dnevno. — Informacije: Spe-elatre lnstrukcije za srednjo Eole, Kongresni trg 2.
Novi grobovi
■f" Jakob Modic. V Brestu pri Tomišlju je izdihnil gospod Jakob Modic, posestnik in gostilničar, star 64 let.
■f Ivan Škaiar. V Ljubljani je umrl železniški uslužbenec in posestnik Ivan Škafar. Blagega rajnega bodo pokopali v ponedeljek ob pol treh iz kapele svetega Nikolaja na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljel
Potrošnikom kuriva
Po odločbi Pokrajinskega gospodarskega sveta z dne 10. I. m., št. 4927, dobijo potrošniki premog na odrezke za maj za domačinstva v enaki iimeri, kakor je veljala za mesec april, in sicer: za mala doniačiiistva nakaznice A 00 kg; za domačinstva nakaznice B 100 kg; za domačinstva nakaznice C 150 kg.
Pri teh odmerjenih količinah bodo trgovci mogli vršiti dostavo premoga stranki na dom le v okviru danih možnosti.
Potrošnikom 6e priporoča, da se v laslnem interesu glede odjema premoga za maj pravočasno zglasijo z nakaznico pri svojem dobavitelju, ki je označen na nakaznici.
Če in kdaj bodo trgovci s kurivom delili tudi drvn, bodo potrošniki obveščeni v časopisju.
Sindikat trgovcev s kurivom.
Opozorilo delodajalcem in delojemalcem
Se vedno se dogajajo primeri, da nekatera podjetja sprejemajo v službo delavce brez predpisanih poslovnih knjižic in brez posredovanja Borze delaj Opozarjamo ponovno, da se smejo zaposliti le tisle osebe, ki so v posesti predpisane poslovne knjižice (veljavna je tako ita-lijnnsko-slovenska izdaja iz 1. 19-13, kakor ludi jugoslovanska izdaja iz 1. 1938) in ki so bile posredovane po Borzi dela.
Delodajalci in delojemalci, ki ne bi upoštevali zgoraj navedenih predpisov,
mmm^mmmmmmmmrnmmmmmmm^^d
Holne rastline, njihove posamezno dela, prinesite pravočasno v pregled rastlinskemu zdravnlku-fltopatolosru Ini, 1'rezlju, Wol-fova ulica 3. Uradno ure od 8—12.	|
Članicam Dekliškega krožka Trnovo. Umrla jo članica natega krožka gdč. Olga Brocotjnik, uradnica uredništva »Slovenca«. Na zadnji poti jo bomo spremile skupno v nedeljo, 14. maja, ob pol treh popoldne s fcal Iz kapele sv. Andreja.
Za pokojno osmoSolko Marijo Prijatelj Iz Vel. Lašč bo dane«, v nedeljo, pri oltarju Marije Pomngnj v slulnicl sv. maiin ob 8, Prijatelji in soSolko vabljene!
Stare kravate napravim popolnoma nove. Naročilu sprejemam dnevno do 10 n« TrZaSki cesli 17-11., 1'. Aiuon. , »a ne bd pomotel Uredništvo »Sloven-i skegu doma« izjavlja, da g. Josip Kro* 5 e i j, gozdar v Ljubljani, nI istoveten i Josipom K r o S i o iu , omenjenim v članka »Grobarji slovenskega naroda v besedi ln sliki«, priobčonem v včerajšnji številki lista,
O P O ZORILO.	^
Prosimo vse državne ln Javne ustanov« ter vsa druga privatna podjetja, da ne vlagajo več prošenj za dodelitev damskih nogavic, ker že dosedaj vloženih prošenj i ozirom na našo majhno produkcijo ne bomo v stanju Izvršiti do Jeseni. — VpoštevaU se mora tudi, da mora en del produkcije ostati razpoložljiv za ostalo občinstvo, ker M sicer vsi ostali konzumcntl ne mogli dohlU nogavic. Prosimo, da se to upošteva In j!
beležimo z odličnim spoštovanjem •''liji
Josip Vidmar, tovarna nogavic in perila, Savlje 18. Ljubljana, Pred škofijo 18, Prešernova 2t. Dunajska 7a, Gosposvetaka 1.
Tečaj o negi ln prehrani dojenčka, ki ae
bo vršil na oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok Higienskega zavoda (Dečjl in materinski doui, I.ipičeva 3), so prične 22. maja t. I. oh 10. Te«\»j trnja tri tedne tor je brezplačen. Vpisovanje se vrši v. Dečjein domu vsak delavnik dopoldne.
Učite ae strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji (dnevni In večerni) priče, njajo 15., 16., 17. mnjn. Pouk dopoldne, popoldno ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna slrojeplsnicn, doselprstna motodal — Učnina zmerna. Vpisovanjo dnevno. Infor-i nincijo. prospekt« dnjo: Trgovsko uHllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Semenski krompir In fižol jo dobil mestni gospodarski urad. Ker ima pa na razpolago lo inslo blaga, naj pridejo po nakaznice v sobo, 15 v Beethovnovi ulici št-7 samo obdelovalci majhnih parcel, kl ša niso ničesar posadili, pa so so prijavili že marca meseca za krompir In fižol. Nakazila ho mogoče dobiti, seveda samo dokler bo trajala zaloga, tako, da pridejo v po-nodeljek 15. t. m. dopoldne od 9. do 12. ar« na vrsto prosilci z začetnicami A do J. Isti dan popoldno od 15. do 18. ure z začetnicami K do P, v torek 16. t. m. od 9. do 12. ure pa prosilo) z začetnicami R do Z in za njimi tudi zamudniki, kl se niso naznanili tor vendar potrebujejo »omonskl krompir in fižol.
II —
bodo kaznovani po zakonitih 'dolofcllfli Uredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela z dne 8. aprila 1942 in Uredbe o poenotenju poslovnih knjižic z dne 4. aprila 1943.	Borza dela. .
Jutrišnji sinfonični koncert ^
Radijske postaje se bo pričel točno oB 19, drugi del koncerta pa po odmoru ob 20.10. Prosimo p. n. občinstvo, da v interesu nemotenega izvajanja do tedaj zavzame svoja mesta.
Obvestila Rdečega križa ^
Papirna zbirka RK. Na razposlana pit
smona vabila so jo odzvalo že večjo število trgovskih obratov, ki so dali 1JK nerabni papir, papirno odpadke, odpadke lepenke itd. na razpolago. Vabimo tudi vse ostale obrate, kl doslej tega še niso storili, da se odzovejo nnšoinu vabilu. Cim večjo utožno količino kdo daruje, tem večte je njegova pomoč RK. S tem pa ni Tečeno, naj javijo papir satno oni, ki ga imajo mnogo. Tudi obrati, ki morejo darovati manjše količine papirja, nnj jih žo sedaj pripravijo. prav majhne količine naj se no prijavijo. Podjetja jih nnj prihranijo za podrobno pm pirno itnbirko, ki ho izvedena v »Tednu na-hirke za Slovenski Rdoži križ« v času od 22.-27. mnja t. 1. Način Izvedbo to nabirke bomo objavili v kratkem. Vse prijave naj s« pošljejo na naslov: Slovenski Htlcčl križ -gospodarski referat — dekliška šola pri Sv. Jakohtp, telefon 21-2». Papir bomo za-čeli pobirati v prihodnjih dneh z vozom o< obrala do obrata. Hvaležni pa bomo, če natr bodo hotela podjetja papir snma dostavljat na naslov, kl jo naveden zgoraj. Imena da rovolcev bomo objavljali.
Zahvala. RK so podarili: ga. Zvan Marija 50 lir, g. Stupicn Janko 25 lir, g. Er javoo France 100 lir, v počastitev spomint pokojne ge. Fronner Marije ga. Koren Met. ka 150 lir, Zvez,a slovenskih zadrug nameste venca na grob dolgoletnemu članu uprav nega odbora g. Ivanu Mavrlču 500 lir. Vsem prisrčna hvalnl	,
Obvezno brezplačno cepljenje zoper koze v Ljubljani
Za otroke lz mestnega središča ho Javno brezplačno obvezno ccplJenje zoper koze
v ponedeljok 15. maja ob 17. uri v Mestnem domu, prav tako pa isti dnn ob 17. url tudi v ljudski Soli nn Zoisovi cesti. K pro-gledu nnj pa starši prineso v Mestnem domu cepljeno otroke spot v Mostni dom 22. mnja ob 17. url, prav tako pn 22. maja ob 17. ur| tudi v ljudsko šoto na Zoisovi cesti. K copljonju morajo starši prinesti vso lnn-sko leto in v lotošnjein januarju ln februarju rojene otroko, prav tnko pa morajo prinesti tudi vso one otroke, kl doslej sploh še niso bili cepljeni ln ono, pri katerih cepijonje doslej nI bilo uspešno.
Za otroke Iz vzhodnpga dela mesta In z Viča ter Gline ho javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v torok 16. maja ob 16. nri v mestnem zavetišču v Japljevl ulici in isti dan ob 16. uri v ljudski šoli na
Viču. K pregledu naj starši otroko princ«1 v mostno zavetišče v Jnpljevi ulici 23. mnj: ob 16. uri in Isti dnn ob 16. url v ljudsk šolo nn yič. K ccpljenju morajo «tarši pri nestl vso otroke, rojeno leta 1913. in tud vso leloa jnnunrja in februarja rojeno otrr ke, prav tnkb pn tudi vse one otroke, pi katerih cepi jen jo doslej nt bilo uspešne Slnrši morajo olroko prinesti no glede n to, čo dobo vabilo k cepljenju nit no. S( veda morajo k cepljenju prinesti okopan otroko v snažni oblokl. Vso etaršo opom njnmo, da je cepljenje strogo obvezno te dobo po uspešnem cepljenju pismeno poti dilo, ki ga je treba dobro shraniti, ker C bodo mornlt predložiti pri vpisu otroka Solo. V™ drugo o cepljenju zoper koze : razvidno t. razglasov nn vseh mestnih offln nih doskah, na cerkvenih vratih in drugi prostorih,	,
STe*. TTT.
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Namestnik Gr.uleitcrja ▼ kamniškem
okraju. Te dni je obiskal Gauleiterjev namestnik Thimel kamniško okrožie. Vo-jilni možje kamniškega okraja z okrožen vodjem Pilzom na ielu so poročali jjstu o najvažnejših vprašanjih in teko-j;h zadevah v kamniškem okraju. Na vc-jCr je Gauleiterjev namestnik .govoril na jborovanju članov stranke. Naslednji dan je ogledal gost urado stranke in se je v posameznih oddelkih prepričal o potovanju. Dalje je obiskal še vzoren obrat y Mcr.gšu.
Konce/t zbornih pesmi je pri-edita na praznik dela v Kranju Hitlerjevska mladina s tamkajšnjega učiteljišča. Koncert jc bil prirejen v domu stranke in so se ja udeležili okrožni vodja dr. Pflegcrl, predstavnik vojaških oblasti in drugi predstavniki. Ves koncert je poteka! pod jcslom: Dneva tek v pesmi in melodiji. Koncert je izredno lepo uspel in žal veliko priznanje.
Znatna kazen za tatvine je zadela 31-[ftnega Franca Jugoviča, doma iz Svete-ji Duha pri SkoTji Loki. Služil je na kmetiji v okrožju Spitalič na Koroškem ln je ob odsotnosti gospodarjevi v času cd jeseni 19-12 do januarja 1944 vlamljal v vilo brez stanovalcev. S ponarejenimi ključi si jc odprl zaklenjena vrata in je odnašal počasi preproge in drugo opremo. Na posestvu samem je iz nezaklenje-aih prostorov odnašal posteljno in namizno perilo, zavese in drugo. Seveda ni pozabil obiskati tudi vinske kleti. Ker ji bil Franc Jugovič že večkrat pred-jwznovan, jc bil obsojen na 4 leta ječe. Lep pogreb v Spodnjem Dravogradu. Spodnjem Dravogradu so te dni slovesno pokopali Konrada Trummcrja, kt padci v izvrševanju svoje vojaške dolž-josti. Rajni je bil vodja v oddelku motorizirane enote in se je ob grobu poslo-od njega okrožni vodja železniške policije, ki je posebej poudarjal vojaške vrline padlega.
Spodnje Štajerskega
Gorjanska šolska mladina je obiskala Celje. Okrog 300 fantkov :n deklet iz gorskih šol v celjskem okrožju je prišlo dni na obisk v okrožno mesto. Ta mla-(lina ima mesto običajnega šolskega polka mladinske šolske tečaje, ki jih ji je »skrbel urad za ljudsko prosveto pri šta-erski domovinski zvezi. Tako proučujejo šoloobvezne otroke drugi inteligenti upokojene učne moči. Mladina je bila fost štajerske domovinske zveze in si je ogledala kulturni film ter zvočni tednik. Sledil je ogled mesta, ogled neke tovarne nato zopet filmsko predvajanje pravljice. Šolski svetnik Slibor je ugotovil, da gorjanski otroci kar dobro podkovani šolskem znanju in da poznajo tudi nem-ike pesmi.
Odlikovan fe bil Ptujčan desetar Anton
Topolovec, ki je preicl k železnemu križ-druge stopnje sedaj še železni križec prve stopnje.	,
Slovesen pogreb v Maribora je bil prirejen brnmbovcu mariborske mestne itandarte Alojziju Kostanicvcu. Brambo-vec je padel v boju s tujimi banditi. Pokopan je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju.
V Šmarja pri Jelšah so Istočasno Izročili pomočniška pisma 15 poljedelskim vajencem. Izročitev je bila združena s ilovesnostjo, katere se je udeležilo mno-l(o kmetov. Nastopil je tudi govornik iz Gradca.
Nesreče. 10-letni Jožef Stan iz Ruš si zlomil levo roko. 11-letnemu Feliksu Trinkerju iz Maribora je obtičala krogla levi nogi. 19-letnemu poljskemu delavcu Ernstu Zeleniku iz Dornberga pri Ptu-u je brizgnilo apno v oči. Vsi ponesre-ienci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
iz Hrvaške
Visoko odlikovanje SS skaplnskega
vodje. SS skupinski vodja general Konstantin Kammerhofer je prejel od Poglavnika visoko hrvatsko odlikovanje reda kralja Zvonimirja z zvez.do in hrastovimi listi. Generalu Kammerhoferju je izročil odlikovanje osiješki veliki župan.
Budakovo »Ognjišče« na nemških odrih. Najlepše Budukovo delo »Ognjiščei so v Rauchovcm prevodu dosedaj že petdesetkrat uprizorili na dunajskem ljudskem gledališču. Krstna predstava tega dela je bila te dni tudi v brnskem ule-dališču.
Gostovanje dunajske državne opere v Zagrebu. Kulturni stiki med Zagrebom in Dunajem so vedno živahni. Tako poroča časopisje, da v Zagrebu trenutno zopet pričakujejo prihoda članov dunajske državne opere, ki bodo v zagrebški državni operi nastopili z Mozartovo opero »Ugrabitev iz Seraila«,
lz Srbije
Novi nspehi proti Brozovim tolovajem.
Beograjska >I)onau Zeitung« poroča, da so v nedavnih bojih nemške m bolgarske četo ter oddelki srbskih prostovoljcev in srbske državne straže znova potolkle in uničile večje skupine Brozcvvih komunističnih tolovajev. V bojih, ki so bili zelo krvavi, so imeli tolovaji več tisoč mrtvih. Veliko tolovajev je bilo tudi ujetih. Bojišče in vse področje, ki so ga ogrožali tolovaji, je bilo temeljilo očiščeno. Večina tolovajev je bila pobitih. Z begom se jih je rešila samo neznatna" skupina. Na nekcin drugem področju so pa proti komunistom spontano nastopili tudi srbski četniki ter so jim s svojim odločnim nastopom prekrižali načrte, da bi so zopet utaborili na srbskem ozemlju.
Povelinik srbskega prostovoljskega zbora polkovnik Mušicki je odpotoval iz Beograda v Zahodno Srbijo, kjer pregleduje in nadzoruje posamezno postojanke srbskih prostovoljcev.
Razstrelivni predmeti pri Gornjem Milanove«. Na področju Gornjega Mila-noven so po poročilu »Donau Zeitung« odvrgla anglo-ameriška letala več razstrelivih predmetov, ki so težko ranila štiri osebe.
Uspešno delovanje ofroškegn gledališča v Beogradu. Kmalu po končanih vojnih dogodkih v Srbiji leta 1941 je beograjski učitelj Stanko Maslovarič zbral skupino nadarjenih otrok ter je pričel z njimi prirejali ter izvajati otroške gledališke igre. Prve predstave te otroške gledališke skupine, ki je pričela nastopati |>od imenom »Otroško gledališče Srbija«, so bile v majhnih predmestnih gostilnah. Vse predstave so bile izredno dobro obiskane. Vodstvo otroškega gledališča je čisti dobiček od vseh pred-tav odstopilo raznim dobrodelnim ustanovam, predvsem beograjskemu mestnemu odboru srbske Zimske pomoči. Po polletnem nastopanju je ta skupina otrok zbrala že toliko sredstev, da jc z njimi oblekla več sto siromašnih srbskih otrok ter preskrbela kosilo za 180 begunskih otrok. Razen tega je poslala mestni občini v Kragiijevcu znesek 10.(100 din z željo, da se v tamošnjem mestu odpre dom. v katerem bi dobila potrebno zavetišče in oskrbo najsiromašnejša in najpotrebnejša srbska mladina iz Šu-mndije. Kragujevška občina je ta predlog sprejela ter je takoj ustanovila tak dom. V njem je danes popolnoma preskrbljenih 500 sirot v starosti od 3—18 let.
Kundmachungen der Ernahrungsanslalt Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
Abgabe von Weichkase und Hafcrllocken Delitev mehkega sira in ovsenih kosmičev
Terbraneher ln der Stadt Laibaeh be-kammen mit 15. Mai angefangen auf den Abschnitt »Ma 19« der vom SVA in Laibaeh 'osRegebenen Maigrundlebensmittelkarto je
W g .Welchkiise in folgenden Milchliideu: •
Potrošniki v mestu LJubljani bodo prebil začenši z 15. majem t. 1. na odrezek i »Ma-19« majake živilsko nakaznico izdane
M Mestnega preskrbovalnoga urada v Ljubljani po 150 g mehkega sira pri sledečih llckarnah:
Oruden Jakob (Celovška 101), Sehleleher idolf (Colovška 21), ftpan Nežika (Predjam-fea 53), Balantič Ivanka (Cankarjevo na-ireije n), Cvelbar Nežka (Sv. Petra o. 8), "tatnik Katarina (Sv. Petra o. 33), Kovačič Ironislava (Sv. Petra o. 60), Kerno Marija Bleiweisova 88), Martino Franja (Bloiwei-«va 17), Stnlar Nežka (Bleiweisova 1), »najnar Anton (Stari trg 2), Seničar Fran Us.iak) (Stari trs 30), Horvat Fani® (Lin-arjova 6), Hosta Marija (Tavčarjeva 4), trže Ivanka (Florjanska 28), Dolinšek Anin (Poljanska 77), Perdnn Ivan (Kesljeva 1), Korin Ivanka (Ilirska 15), Klopčar Zalit (Jegličeva 10), Koleno Ana (Tovarniška '), Kovačič Marija (Židovska steza 6), tronpa Tavel (Erjavčeva 2), Kugovnik El-* (Zaloška 16), Lovka Angela (Miklošičeva »), Mnhovič Breda (Tržnška 18), Skriha »m (Tržafika 60), Ziberna Marija (Tržnška Pretnar Kati (Tržaška 88), Rojšok Ivnn-(Smartlnska c. 16), Rejec Frančiška Kopitarjeva 1), Režek Minka (Janševa 2), oš Barbara (Cesta 2!l. Oktobra 2), Seničar rano (Kolodvorska 35), Štefanija Marija lospoflvetska 10), Tušar Antonija (Medveda 30), Vidio Stana (Stnničeva 2), Vid-«r Ljudmila (Ciglarjeva 12), Vokač Roža lrog 8), Vovk Milkn (Kolizejska 25), Zor-1 Pepea (Gosposka 16).
II.
Kinder bis zum 3. Lebenajahr und wer-'tlllft M ilf I pr in Tmihnob hokommrm mit 15-ni angefangen je 400 g Hafcrfloeken (J
PHckehen zu 211 g) gegen Abgabe des Ab-sehnittes »a 3« der vom SVA in Laibaeh mit der Giiltigkeit vom 1. IV. 1944 ausgogebe-nen Zulagekarle »Ho. Ma.«, bzw. gegen Ab-nalimo des Grundabschmttes der Brotzula-gekarte fiir werdcndo Miitter mit der Be-zoichnung »N«.
Haferflooken fiir werdende Miitter wer-den in der Feinkosthandlung Korotič Rafko, Ulica 3. maja, fiir Kinder aber in folgenden
Ltiden ausgegeben werdon: *
Otroci do S let starost* In noseče žene
v Ljubljani bodo prejeli začenši z 15. majem t. 1. po 400 g ovsenih kosmičev (2 zavoja po 200 g)»proti odvzemu odrezka »a 3« dodatno živilske nakaznice Do. Ma., ki je izdana od Mestnega preskrbovalnega ura. da v Ljubljani z veljavnostjo od 1. V. 1944., oz. proti odvzemu glavo dodatno živilsko nakaznice za kruh za noseče žene, ki je označena s črko »N«.
Ovseni kosmiči za nosečo žene so dobijo v delikatesni trgovini Koretič Rafko, Ulica ,1. maja, za otroko pa v sledečih mlekarnah:
AmhrožlS Ivanka (Celovška 105). Jur-kovič Katarina (Celovška 42), Anderlič Zofija (Predjamska 8), Bove Fanl (Frančiškanska 6), Brozlč Jožefa (Pred Škofijo 21), Filipi« Pavlina (Sv. Petra e. 53), Skole Alojzija (Sv. Petra e. 45), Zibert Ivana (Sv. Petra o. 26), Galjot Ana (Zabjak 6), Gmajnar Anton (Bleiweisova 47), llovar Marija (Blel-weisova 92), Leskovic Ana (Bleiweisova 47), Jug Ana (Bleiweisova 31), Sterle Frančiška (St.arl trg 17), Ivano Marija (Florjanska 10), Magdaleno Ana (Florjanaka 9), Ja-nežič Josipina (Poljanska 3), Končnik Angela (Poljanska 77), Jelnikar Angela (Sro-dlška 8), Jenko Ivana (Slomškova 9), Jerman Antonija (Resljeva 8). Zakošnik Štefka (Ilirska 15), Korelee Marija (Kongresni trg 15), Košak Antonija (Lepodvorska 25). Krajo Milka (Ambrožev trg 9). Krnmar Marija (Kodroma 9), Kranje Marija (Novi trg 1). Krese Angela (Vošnjakova 4), Krainja Te-
Globok socialni čut in plemenito srce so ti beograjski otroci pokazali najbolj na ta način, da od nobene gledališke predstave zase niso zahtevali niti dinarja nagrade ali odškodnine. Ravno obratno: otroci so še sami prinašali vodstvu otroškega gledališča svoje domače prihranke ter so z njimi hoteli zmanjšati in .olajšati bedo ter pomanjkanje svojih tovarišev in sovrstnikov. Nn tako plemenito delovanje omenjene otroške skupine je kmalu postni pozoren sam srKski ministrski predsednik general Nedič. Vse otroke iz gledališke skupine »Srbija« je pozval k sebi ler jih je v imenu vlade pohvalil za dosedanje njihovo nesebično in požrtvovalno udejstvovanje. Vsej ostali srbski mladini je pa te srbske otroke postavil zn zgled z. besedami: Dokler bodo živeli v Srbiji takšni Srbi in Srbčiči. Srbija ne bo propadla. Otroci «o generalu Nedičti obljubili, rta bodo hodili po začrtani poti še naprej ter so mu po svojem vodji Maslo-vnričn zopet izročili večjo denarno vsoto v dobrodelne namene.
Nn delovanju otroškega gledališča jo postala po7ornn tudi beograjska radijska oddajnn postaja ■ter ga je pritegnila k sodelovanju. Tako je.beograjska radijska postaja s pomočjo tega otroškega srlednliščn uvedla svo.;e otroške ure, ki so vsako sr"do. Istočasno se jc zan jo zanimalo tudi srbsko prosvetno ministrstvo ter vod«tvo Kolar-čeve ljudske nniverze s sedanjim komisarjem Roškom Hotfdanovičem na čelu ter je sklenilo, da se to otroško gledališče dvigne na umetniško stopnjo pravih otroških gledališč, kakr:na obstajajo in delujejo že v nekaterih drugih kulturnih evropskih državah. Po tem sklepu bo sedaj beojrrajsko otroško gledališče nastopalo vsako nedeljo v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze pod |>okrnvitelistvom prosvetnega ministra. Poleg dosedanjega vodstva je otroško slerfnlišfp še dobilo pravo vodstvo glednliikih strokovnjakov in umetnikov. Prva predstava testn otroškem glednlišča pod spnpolnjenim in 7bnljšanim vodstvom je bila na Ko-larcevi ljudski univerzi na pravoslavno vrbico pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki. Poletr gledališkega zborn ima otroško gledališče tudi svoj godbeni orkester, ki šteje V) članov. V gledališko «kupino so lahko sprejeti ssmo nadar jeni otroci dn petrjn gimnazijskega razreda. Voffstvo gledališke skupine na vsakega člana skrbno pazi in glerln predvsem na to. dn mornjo člani te gledališke skupine biti tudi vseskozi najboljši in vzorni učenci v svojih razredih.
»GOUJAT«
brez posadke napada sovražnika
Skrivnost krniarjenja na daljavo
Ena najnovejših tvorb nemških orožarn ie pritlikavi tank »Golijat« brez
Cosadke. Naloženega z razstrelivom rezžično vodijo proti sovražnemu tanku, ki ga uniči s tem, da se zadene obenj iu se na ta način razstrelivo vname in eksplodira. To brezžično krmnrjenje na daljavo, ki se lujikti dozdeva kot najmodernejši napredek tehnike, sc je sicer v poslednjih letih precej spopolnilo, vendar se more ponašati s starostjo, ki se »brezžičnemu« strokovnjaku dozdeva že knr častitljiva. Vendar te snet in spet osupne, če se vozila ali ladje na brezžično povelje enega samega človekn, brez sleherne druge pomoči začno pomikati dalje. Kako se ie, na primer, ves svet začudil, ko je Marconi pred mnogimi leti, ko še ni bilo razrešeno vprašanje telefoniranja na velike daljave, s svojo jahte, ki je bila zasidrana 100 km pred New Vorkont, brezžično prižgal luči cestne razsvetljave v Ne\v lorku. Neknj, knr je bilo načelno prnv isto, so bile vožnje nemške »pošastne« ladje »Zahringen«, ki se je vozila okoli brez posadke in ki so njeno smer in hitrost z neke druge ladje brezžično vodili.
Po svetovni vojni je z nadaljnjim razvojem brezžične tehnike, z grndnjo odličnih oddajnikov in sprejemnikov, prodrlo »igračkali je« na brezžičnem področju v širše ljudske sloje. V vseli civiliziranih državah so se javljali na daljavo krmnrjeni avtomobili in ladje, in topovi, ki so jih brezžično pripravljali k streljanju, knkor tudi letala brez posadke. Stnlni nadaljnji razvoj tehnike, ki je zahtevni bolj izrazito strokovnjaštvo na brezžičnem področju, je povzročil, dn se je to »igračka-nje« uneslo in s krmarjenjem nn dn-Ijnvo so se bavili le še v laboratorijih znanstvenikov in velikih industrijskih podjetij. In teko se nam dandanes do-zdeva že na pol poznbljeno krmnrjenje na daljavo kot nekaj povsem no-vega in skrivnostnega.
Osnova krmarjenja v daljavo
Krmarjenje na daljavo sloni na istih Iznajdbah kakor bre/.ičia telefonija in telegrafija. Krmar, ki hoče brezžično voditi »Goliata«, mora imeti močno oddajno posla.io (ie seveda lahko izredno majhna) v »Goliatu« pa je poseben radijski sprejemnik. Krmar torej lahko brezžično — radijsko — oddaja povelja sprejemniku v Goliatu«. Seveda la povelja niso kakšni ukaz.i, kakor da bi jih klical psu, ampak vse bolj enostavni znaki iz različnih električnih sunkov. V osnovi je brezžično krmnrjenje zgrajeno na podobnih načelih, kot veljajo pri av-
Križanka §«.137
1	2	3	4	5	H	7	8 'J 9		lu	11	12		IS	14
15		16 -	17					18				la		
20			21	>2		23		24	25		26			
27		28			29				30	HI			32	
	33			34				35			36		37	
38	39			40			ti	42			43			44
15	46	47			48					4»			50	
51				52		53			54		55			
od			57			58		59			UO	61		
62		»>3											64	
Vodoravno: 1. osebni zaimek, 3. naslov otroške pTavljice, 13. japonska mera, 15. zelenjava, 17. kraj v Sreinu, 18. torej (latinsko), 19. vodna naprava, 20. del njive, 22. latinski predlog, 23. more, 25. kazalni zaimek, 26. reka in kraj na Štajerskem, 27. italijanska nota, 28. pletena posoda, 29. lepotilno sredstvo, 31. vodni pojav, 32. površinska mera, 33. slovenski
cerkveni skladatelj, 34. časovna enota (množ.), 35. pregrinjalo, 36. del čeljusti, 39. latinski pozdrav, 40. priimek slovenskega pisatelja, 42. vzklik začudenja, 43. moško ime, 45. nada. 47. vrsta zemlje, 48. čer, 49. glasniki, 50. živalski glas, 51. obvodna ptica, 52. ruska reka, 53. arabsko moško ime, 5-1. kratica za starejši, 55. kis, 56. vrsta papige, 57. del kroga, 59. planet, 61. grška boginja, 62. predlog, 63. naslov
tomatskih telefonskih centralah, seveda v malem. Ali ste se že kdaj vprašali, kako je mogoče, da lahko zavrtito pri telefonu, ko ste dvignili slušalko števil-nico štirikrat, kakor vam pač prodpisiiie telefonska številka, ki jo hočete klicali, pa se vum klirana številka res tuJi oglasi, ne da bi kdo posredoval. Vso delo in vso izhiranie. potrebno da slo našli zaželjenega naročnika, so opravili miiiUI električnega loka. ki sle jih sprožili vi, ko ste vrteli številčnico na telefonskem aparatu. Sunki ele^ričnega toka so delovali seveda v centrali na glavni pošti in tam so tudi povzročili potrebne premike (mesto lelefonistk!), ki so vas zvezali 7 zaželjeniin telefonskim naročnikom. Prav na poseben način, samo brez žic, se prenašalo povelja od krmarja na sprejemnik v »Goliatu«. čo pri navadnem telefonu lahko pokličemo določeno številko in ko smo io poklicali, zazvoni telefon na lej številki, tedaj si lahko mislimo, da bi v »Golialovem« sprejemniku imeli morda več sto različnih številk, več sto telefončkov, ki bodo zazvonili, če bi krmar zavrtel na svojem oddajniku odgovarjajoče številke. Mesto, da bi tole. fončki zvonili, bi pa posameznim številkam lahko dali druge naloge. Te naloge v tem primeru obsegajo vse upravljani* motorja, ki žene mali tank, dalje krtuar-jenje >Goliata« in tudi vžig naboja.
To vse ie še razmeroma enostavno, čeprav je že toliko tehničnih podrobnosti vključenih, da jih ni mogoče v celoti obravnavali. Vendar vsa la načela š« niso nobena skrivnost. Najtežje, kar ja bilo treba rešiti, |e bilo pač vprašanja brezhibnega brciiičnega prenosa, saj in bilo treba ustvarili sprejemnike in oddajnike tako, da jih sovražnik sploh nI mogel in jih ne moro motiti. Dalie mora biti prinos brezžičnih povelj ves čas, ko »Goltat« brezžično deluje, poti avtomatičnimi kontrolami, ki so prav posebno in koin[>licirane tehnične naprave. Le ta tehnična jamstva, dn se avtomati nikdar ne zmotijo in nc dajo zmotili, so za današnje č.ise edina skrivnost modernega krmarjenja na daljavo.
otroške pravljice, 64. vrh v Julijskih Alpah.
Navpično: 1. vrsta dalmatinskega vina, 2. d°l telesa, 4. nikalnica, 5. žensko ime, 6. iinendan, 7. učenje, 8. del pluga, 9. oblika |K>uiw.noga glagola, 10. *tar<>-slovanski bog, 11. jarem, 12. kratica za družabnika (tujka), 13. odprtina, 14. jezero (v koroškem narečju), 10. na roko jo natikamo, 19. vrh nad Radovljico, 21. leposlovna oblika, 23. na srečolovu jo kupimo, 21. mnslo v Toskani, znano po izdelovanju slamnikov, 26. zdravniški pripomoček, 29. del Notranjske, 30. skrinia, barka (tatinsko), 33. dalmatinski medmet, 34. glej 7. navpično. 37. oblika potnožnegn glagola, 38. domača ptica, 41. idol, 44. dan v tednu. Iti. vodni hlapi. 50. zdravilni* rastlina, 52. dve, 54. kraj pri Šmarjah, 57. predlog, 58. pritrdilnicn, 59. začetnici priimka in imena slovenskega pesnika, GO, kemični znak za skandij.
Rešitev križanke št. 136
Vodoravno: 1. Morava, 7. dva, 10. porast, 16. akacija, 17. kolobar, 18. tak, 19. Ind, 20. lep, 22. rak, 23. ora, t'4. Arad, 27. voden. 29. nrav, 31. Rina, R'2. mesečen, 3-1. jate, 35. ona. 37. Ela, 39. USA, 41. bon, 42. Sa. 43. Mav, 45. drugače, 47. brz, 49. ve, 51. pritok, 53. »ra, 54. globel, 56. obredi, 57. naj, 58, la lota, 59. la, 61. Ana. 62. kasta, 63. Ikir, 04. P. n., 65. oba, 67. als, 69. est, 71. kos, 73. prsa, 75. vejevje, 78. ordo, 79. Rain, 81. kobra. 83. snob, 8-1. eha, 86. mik, 88. bev, 89. kor, 91. oba, 92. Ila-ribor, 94. Korotan, 95. Amagcr, 96. tnm, 97. Tngore.
Navpično: 1. Mataro. 2. okarinT, 8. rak, 4. Ari, 5. vino, 6. ajd, 7. da, 8. i reden, 9. ak\ 10. por, 11. Olaf, 12. H »k, 13. Abo, 14. Saratov, 15. traven, 20 In*, 21. peč, 25. Ana, 26. da, 27. Veliki Klik, 28. nesoglasje, 29. nj, 30. Rab, 32. me, 33. na, 36. patena, 38. ananas, 39. tika Ke, 40. elan, 52. Rb, 55. et, 60. Abr.ilum, 6-1. podobar, 65. oprema. 66. asi, 67. ;iv, nebesa. 70. te, 71. Krn, 72. sobane, 74. an. 76. Job, 77. vrv, 78. os. 80. rilie, 82. Sorn. 85. mig, 86. kor, 89. kot, 1)0. rog, 91. Oto, 93. rt, 94. km.
režija (Bohoričeva 16), Medved Ivanka (Zaloška 45), Lovšin Amalija (Strossmajerjeva 4), Novak Anica (Tržaška 11), Petek Angela (Tržaška 62), Skorjano Cecilij« Tržnška 2), Vodnik Alojzija (Tržaška 26), Peček Francka (Pražakova 15), Perpar Marija (Smar-tinska 6), Potokar Nc?.a (Pokopališka 1), Pozdir Rado (Vodovodna 67), Rajner Jožefa (Borštnikov trg 1), Rozman Josipina (Ko. lodvorska 15), Rupena Itoza (Jernojeva 2), Sopper Marija (Vidovdanska 2), Mulej Pepea (Skrjanc) (Sv. Jakoba 16). Kobe Marija (Vilharjeva 35), Za ee Aloizija (Krakovski nasip 10), Kalan Marija (Rožna dolina, e. V — 23).
Znckerkranke bekommen Je 4M g Hafcrfloeken in der Feinkosthandlung Koretič Rafko auf de.n entsproekenden Abschnitt der Krankenanwel.sung, die ihnen fiir den Mo-nat Juni zugehen wird.
Diabetični bolniki bodo prejeli po 4M g ovsenih kosmičev v delikatesni trgovini Koretič Rafko na ustrezen odrezek bolniškega nakazila, ki jim bo izdan za mesec junij t 1,
Abgabe von Zulagen
Fiir die Zutellung von Marmelade nnd Obslsafte, als Sonderzulage ftir Pflngsten, hehehon Hiindler und GenoMenuchaften in Laibach beim »Prevod« Novi trg 4/II An. weistingon in nachslehender Re4henfolgo: am Monlag. den 15 d. M. mit Anfangsbuch-staben A — Km, am Dienstag, den 16. d. M. vom Ko — O und am Mittwoch, den 17. d. M. vom P — Z. Die Marmelade ist beim »Prevod« zu bezahlen.
»Črne bukve« izidejo te dni!
Verbraueher werdon verstandigt, dass
sle vom 2!. d. M. an bel ihren stlindigen Hiindlern auf den Abschnitt No »Ma 21« der Grundlebon.smittelkarte Je 5M g Marmelade und auf den Auschnitt »Ma 22« Je lt Dg ObstsHfte, bekommen werden.
Delitev posebnih dodatkov
Za delitev marmelade in sadnih sokov, kot poseben dodatek za Binkoštl, naj dvignejo trgovci tn zadruge v Ljubljani pri »Prevodu« Novi trg 4/II nakazila po naslednjem redu:
t ponedeljek, dne 15. t. m. z začetnicami A — Km;
v torek, dne 16. t m. z začenlcaml Ko - O;
v sredo, dne 17. t. m. z začetnicami P - 2.
Marmelada se plača pri »Prevodu«.
Potrošniki »e obveščajo, da bodo od JJ. t. m. dalje prejeli pri svojih stalnih trgovcih na odrezek osnovne živilske nakaznice št. Ma 21 po 510 g marmelade In na odrezek Ma 22 po 1» dkg sadnih sokov. Kundmackung der ErnHhrungssanstalt ab-
Poizvedovanje
Oblačilno nakaznico je izgubila Rozman Justina iz Vevč. Dobi jo v uredništvu »Slo-venoa«.
r )
\ *
f
Človek v lem času rabi razvedrilo
in lepšega ni mogoče nnjli, kakor v lepi, prisrčno pisuni knjioi Ena lakih je izšla v Slovenčevi knjižnici IVAN MATIČIČ:
FANT S HRESINJA
Ko io boste vzeli v reke in sledili težki poti spodlete-legn kmečkega študenta, ki ostane na zemlji, se boste v resnici odpočili, zakaj zgodba se veselo konča in je zlasli nroti koncu polna
posrečenih dovt pov. Segn le po knjigi na šego domačega pisatelj«
J
STrnn fl
»SLOVENEC«, nedelja, U. maja 1044
Štev. 111.
Dramsko gledališče
Nedelja, U. ntajn. ob 18: »Zontlja«. Izven.
Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 15. maja: Zaprto.
Operno gledališče
/vedelja, 14. maja, ob IS: »Melodije «rra«.
Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 15. maja: Zaprto.
J. Uregore »Melodije area«, opereta v I
(dejanjih. Napisal U. StepanftiA. Oseba: Ar-
nič — Znpnn, Silva — Baukartova, Vera — BarblSova, Anda — Sanetnova. Katja —
Japljeva, Glzeln — Slavčeva, Viktor — J. It tis, Mirtlčeva — Oorin.Skova, Bariličeva — Bufarjova, Marijan — H Sanein, Zvonko — M. Sancin, BarlliA — Simončič, Ala — Po-ličova, Milavskl — Mllčinskl, Marijana — KoSirjeva, pikolo — Bajde ml., radio tenor
—	BoStjančiS. Dirigent J. Oregore, režiser E. Frelih, koreograt ini. P. Golov ln.
Frančiškanski oder
Nedelja. 14. maja. ob 16: »Kraljica vzhoda«.
Zgodovinska drama.
OddajnUka skupina »Jadransko priinorje«
KADIO LJl BLJANA
Dnevni spored za II. maji
,, T Poročila v nemSčini — 7.10 Veseli zvoki ka nedeljsko jutro, vmes 8.30 Poročila v »lo. venščlui — 9 Orgolska glasba, vorsko predavanje, praznična glasba — 10 Poročila v nemSčini in napoved sporeda v nemščini in alovonSčini — 10.15 NaAa zakladnica — 11.30 Blovenska Ijduska oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 1245 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Zbor ienske-ga učiteljišča vodi prof. RepovS, vmesno točko Igra pianistka Silva Hrašovčova — Ki Toročila v nemSčini in slovenščini — IT.15 Komorna glasba — 17.45 15 minut za podeželje, ini. Alojz Sluga: Pridelovanje krmo na travnikih — 18 Killiarmonični koncert — 19 Ura pesmi, Franja Golob, nit, Julij Be-totto. bas — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.4.'> Kaj nam prinaša prihodnji toden — 20 Poročila v nemSčini — 10.15 Veliki koncert za krajSj čas — 22 Poro. čila v nemSčini — 22.10 Igra plesni orkester pod vodstvom Marijana Vodopivca.
Dnevni spored zn 15. maj: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji jHizdrav, vmes 7.30 poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nernSčnni — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.45 Mali orkeoor vodi Dermelj — 14 Poro-iila v nemSčini — 14.10 Vsakemu neknj — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Pisano pol.ie, daj ?.idano voljo — 18.45 ftpga-■v« besedo. Zorko Simčič: Vesele anekdote — 19 Poročila v slovenščini, napoved sporeda >— 19.15 Prenos iz volikn unionske dvorano: IX. sinfonični koneert ljubljansko radijske postaje Izvaja radijski orkester' pod vodstvom D. M. Sijanea, I. del — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Nadaljevanje sinfoničnega koncerta, II. del — 21 Iz filmov in operet — K Poročila v nemSčini — 22.10 Glasba za labko noč.
,EL KINO »MATICA* ,W1
Velefilm Indijske mistike ln eksotik. ... Slo-Titi MENAKA balel... Izvirni glasba.
»Ešnapurski tiger«
V glavnih vlogah: nesmrtna Ln Jnna. Gn *tnv Dieiutl. Fritr *fln Doncen. H«ns Stflue. Predstave ▼ nedeljo oh: 10.31, 15, 17, It.
TEL KIXO dUNIOM«
Zabavna ljubezenska zgodba znamenitega pevca, ki ga obletavajo stare in mlade
»Njegova najboljša vloga«
Poje odličen baritonist monnkovske dr/avne opere Hans Hottcr, v ostalih vlogah mlnda Marina von Ditmnr. Camilla Ilorn. Paul Dahlke itd. Predstave ▼ nedeljo ob 15, 17 ln IS; dopoldanska matineja odpade.
,a KINO »SLOGA« VM
SAMO «E NEKAJ DNU Najlepše muzikalno delo — film valčkove opojnosti
»
Opereta«
Willy Forst, Marin Holst, Dora Komar. I,eo Slezak, Paul lliirhiger, Dunajska filharmonijo, Zbor dunajske državne opere. Predstave v nedeljo oh 10, 14..39, 16.45, 1J.
KINO »KODELJEVO«
feleton 41-M
Prekrasen glasbeni film po resnični zgodbi
iz življenja slavnega Anderssona
»Švedski slavček«
lis« Wcmer, K. Ludwig Diehl, Joaliim Goft-
schalk.
Predstave ob delavnikih oh 1», ob nedeljah
ob 15. ir in 19
■SJM

Zahvala
Vsem onim, ki so nam bili v dnevih bolesti tako blagohotno naklonjeni in vsem, ki so nam pripomogli, da smo oskrbeli ljubljenemu možu, dragemu bratu in nečaku
Stoja nu Plantariču
dostojen pokop, hvaležni Bog plačaj! Dalje se najprisrčneje zahvaljujemo za tihe molitve in iskreno sočutje, za ne/ne šopke, za častno in številno spremstvo na njegovi poslednji poti in vse ostalo.
Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek 16. maja ob 7 zjutraj v kapelici za oltarjem. Ljubljana, škofja Loka dne 14. maja 1944.
Žalujoča soproga in sorodstvo
MALI OGLASI
I Službe I
dobe j
UčITELJAt-CO) moderne nemške stenografijo iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 3980. (b
MIZAR. POMOČNIKA
mlajšo moč, za boljša dela — sprejmem. Služba stalna, plača dobra. Naslov v ogl. odd. Slov. št. 4043. b
SLUŽKINJO ra vsa hišna dela takoj Bprejmem. Jože Musar, Sv. Petra ce. sta št. 61.	(b
HLAPCA
sprejmem takoj. Jofe Musar, Sv. Petra cesta 61.	(b
POSTREJNICO i<čem za vsak dan od 7 do 14.V). Naslov v upravi Slov. it. 3970.
Gospod. POMOČNICO vajeno vseh domačih del sprejmeta takoj dva starejša zakonca, Povšetova ul. 72-1.
KUHARICA
samostojna, dobi takoj stalno službo. Plača dobra. - Domobranska cesta 7. b
PRIDNO DEKLE
v pomoč pri gospodinjskih delih poleg kuhanja išče. Hieng, l lica V maja 10-111. prej Aleksandrova, (b
FANTA
za vsa domača dela iščem. I.avtar, Poljanska cest« 21«	(b
DEKLE
k otrokom in pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod Šlev. 3«S7.	(b
BRIVSKEGA pomočnika sprejmem. Plača dobra. Na-lov v upravi »Slovcnca« pod St. 3993.	(b
HLAPCA
sprejmem za kmetijo. Vodnikova cesta ^6. ___(b
GOSPODINJSKO POMOi M< O
k 4 o«ebiim iščem zn takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4097.	(b
KUHARICO perfektno, sprejmem v privatno hišo. Oskrba in plača dobra. Naslov v ogl. oddelku »Hoveneo« pod štev. 4018.	(b
KROJAŠKEGA
pomočnika prvovrstnega, za stalno delo, sprejme takoj: Modni «alon /ano.škor Ludvik, Bleiiveisova 15.
SLUŽKINJO aH postrežnico za eel dan sprejmem. Vrhov-čeva ulica, št. 14-1. (b
KROJ. POMOČNIKA
in pomočnico zn malo ko«e sprejme za «tol-no Sodja Lovro, Tržaška ccsta 2S.	b
POSTREŽNICO
vajeno rseh gospodinjskih del sprejmem zn dopoldanske ure ali za ves dan. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4139
DEKLICO siroto 12—16 let staro, sprejme za pomoč gospodinji dvočlanska družina brez otrok. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4138. b
VRTNARJA
sposobnega za vsa vrtnarska dela, ki se tudi razume na sadjarstvo, sprejmemo takoj v stolno ali pa dopoldansko ozir. popoldansko službo. Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« poti: »Sposoben vrtnar« 4120. b
SLUŽKINJO
sobarico takoj sprejmem. Plača dobra. -Koblarjeva 3.	b
KROJ. VAJENKO in pomočnika za domsko krojaško obrt takoj sprejmem. Cegnar, Poljanski nas. 32. v
DVA POMOcNIKA mizarska, sprejmi? za stalno Krže, mizarstvo, Vrhnika, Idrijsko cesta li.__b
(Službe K žo B
VDOVA BREZ "OTROK
išče službe hišnice. Poštena in čista. — Vprašati vsak dan zjutraj. Poljanski nasip 40-11.	(a
ZAKONCA - BEGUNCA
iščeta mesta za hišnika po možnosti s stanovanjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4106,	(a
POMOČNICA
izvežbana v plaščih in kostumih išče službo. Ponudbo pod »250 lir plače tedensko« na upravo »Slovenca« pod št. 4133.	(a
UPOKOJENEC mlad, ve.šč pisarniških poslov in stroje<piisjn, ima lasten pisal, stroj, išče slu/.bo. Ponudbe nn oirl. odd. »Slov.« pod »Priden 4103«. a
It Sobe . I
oddalo |
SOBO ODDAM ženski osebi s |5. m»-iem. Naslov v uprnvi »Slov.« pod St. 4046.
[ Vajenci I
KROJAŠKEGA vajenca ali vajenko. hrana in stanovanje pri meni, sprejmem takoj. Avgust Pctrov-čič. Tabor 4.	(v
MODNA ŠIVILJA
sprejme vajenko proti plačilu ali praktikont-ko. Naslov v upravi »Sloveuca« pod štev. 4101.	(v
Dimnikar. VAJENCA
g r*a oskrbo sprejmem. Biti mora zdrav, močan in pošten. star 14—16 let. /glasite se ob delavnikih med II do 1 v gostilni »Ka-Čic«, Bežigrad. v
| Kupimo 1
IZREDNO DOBRO PLAČAMO za stare biciklje, bici-kelj gume, motorna kolesa ter pume za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva 6. (k
ZAPESTNO URO
Schafliauseu, ali njej sorodno znamko, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Birmansko darilo« pod številko 3976.	(k
KUPIMO
rokoko in drugo stilno pohištvo, pisalni stroj, pianino in radio. Ponudbe nn upravo li«ta pod značko »Rokoko«. 4043.
TEHTNICO
do teže 2'»0 kg in moške čevlje št. 42, že obnošene, kupim. Plačam v gotovini ali z drugim blagom. Naslov v upravi »Sloven-. m pod It. 4092. k
ROČNO TORBICO
Jensko. črno usnjeno večjo kupim. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4013.	(k
PISALNE STROJE
raznih znamk, rabljene in nerabljene, pi-«arni»ke in portaol, kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Prtv ;ek. 1 jnb-Ijana. Kolodvorska 7.
(k
POKRAJINSKE ZNAMKE knpim boljše komade za kompletiranje serij: frankovne po 1.75, V-. 10.-, 25.-, in 50.-lir; portovne po 0.03 in 0.10; letalsko in dobrodelne ra Rdeči kri/, event. ludi komplet. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3803.
KUPUJEMO prazne cementne tn •lične papirnate vreče. PETRONAFTA, TvrJe-va cesta 35 a.
STARE URE zapestne. žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene knpim. Jnnko Jazbec, Miklošičeva cesta 12. (k
POZOR! Knpniero vreče In vse tekstilne odpadke 1ei plačam po najvišji ceni. . Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana.	k
STAR PAPIR in papirne odpadke viake vrste, velike in oiathn« količtoe. *u Doieiuo po oajvtšjt ceni! Prevoz oskrbimc •omil Združen« papirnice. pisarna: Dunaj «ka lb-11 (tel. 20-94). •kladišče pri Kuverti. Ctril Metodova nlie.a It. 67, nasproti atar«-mitnico.	<k
STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih nrevza mrmo na dama. • B Guštin. Vodnikov trg
fiu a.
RAZNOVRSTNE PREDMETE
vom vnovči tnkoj v gotovino Trgovska pisarna za bančne in denarne posle Al. Pla. ninšek. Ljubljana — Dvoržakova ulica 3-1.
MLATILMCO
dobro ohranjeno, srednje velikosti, kupim. Rozman, Ljubljana, Sv. Petra c. 83. k
MOŠKE OBLEKE
čevlje, perilo, pohištvo in druge predmete stalno kupuje: Drame Alojzijo. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
(k
RJUHE kapne, drugo posteljnino, brisače itn., rabljene in nove, kupim in plačam dobro, ali prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko PrivŠek. Ljubljana, Kolodvorska 7.
OTROŠKE VOZIČKE
globoke in športne — kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
SIVILJSKE ODPADKE
in steklenice vseh vrst ter popir kupuje po najvišjih cenah »Metolia« - Gosposvct-ska 16.	k
KUPIM TRICIKELT ra prevažanj* osene, ki zaradi zlomljene nope ne more hodili. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Trieikclj« Štev. 4124.	k
I Prodamo |
BILJARD
dunajski, orig. Seifert, dvostranski, v dobrem stanju, 3 krogle, stojalo s palicami, ugod. no prodam. II. Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. 1
MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši,
Codcane. voluharje m raiuorje tanesljivo
tioknučnte c strupom, ti ga dobite v droge-riji Kane. Židovska I.
PISALNE STROJE
malo rabljene, pisarniške, raznovrstne, po ugodni ceni prodam. Ilinko Privšrk, Ljubljana, Kolodvorska 7.
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Al HA« krema.
DROGKRIJ A KANC. židovska ulica t.
MASAŽNI APARAT
visokofrekvenčni — za zdravljenje revniatizma in okrepitev živcev — prodom. - Ilinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska ulica 7. I
»SANEOLIN«
za razkuževanje malih živali, hlevov in kur-nikov. »Clieinotechna« dru/ba z o. z., Ljub liana. Mestni tre 10.
POSTELJO železno, slofljivo, za odrasle, 1 otroško in kauč s pristno žimo prodam. Ilinko Privšek, l.jubljina. Kolodvorska ul. 7.	I
PRAVE IUTA VREčfc tepe prave fuia vreče, dokler traja raloea acodno naprodaj IV ironofla. Lfubijann -Ciril-Metodova fL 35 a orei lyrševa.
PISALNI STROJ
trpežne znamke, nov, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mčrcedee« št. 4C<>7. 1
MARMORNA KRED % Hela marmorna sreda Ul i je v karbonat 0 00
000	ontift . Plastiko! •»intespomice Karboli-ne| - katran Olie ra jermena «taino nn ra
1	o tri: PKIRONAKIA ( jubltana Ciril Meto to»a 55 a prei Tvr ševa.	II
RAČUNSKI STROJ scštevalni, tovarniško nov, prodam. Simaudl, Dvoržakova nI. 3. I
XPfW!
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica St.f Telefon št. 21-59
DVE TOVORNI AVTO S ASI JI
7 in 2 tonska, brez gum zelo ugodno naprodaj. Naslov v npr. »Slovcnca« pod 4065.
(I
BIRMANSKO OBLEKO
bol O, za deklico, prodam. Vovk, Mestni irc 18-111.	- (I
ELF.KTRIč. KUHALNIK
(rešo), popolnoma nov na dve grelni pbiŠči, odličen izdelek, prodam po znižani ceni. II. Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7.	1
FIŽOLOVIH KOLOV
jcscaovih in kostanjevih. jc še nekaj pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Friin-čiškanski ulici 6 in v Sad jami nn Dunajski cesti št. 21.	(1
KMEČKI POD IN SUPA
ali samo ostrešje ugodno n.iproduj. — .štrubelj Andrej. Rudnik 26 pri Ljubljani. _ 0
SERVIS za črno in belo karo zn 6 oseb prodam. — Naslov v upravi »Slovcnca« 4014.
NOVE KAPNE IN RJUHE
prodam. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 4047.	(I
PISALNI STROJ
s tabulatorjem, dobro ohranjen, sc proda. Poizve se Hrenova ul. 3-II. Samo dopoldne. __(1
OTROŠKI VOZIČEK
športni, naprodaj. — Poizve se Verovškova 21-1. _(I
ČEBELE 12 A.-ž. panjev v Logatcu prodam. — Ponudbe na ogl. oddel. »Slovenca« pod »Logatec« 4044.	(1
NARODNO NOŠO žensko, oricinalno starinsko pronam in nekaj klavirskih not. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3994. _ (1
PISALNO MIZO
nmerikanski sistem, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4096.	(I
PRODAM
2 popolnoma novi moški letni obleki, kratki dežni plnšč (VVindjoekc) novi otročji Hubcrtus iz predvojnega blaga, par metrov belo svile, moški dežnik, klavirsko harmoniko Schnci-der. PO basov, medeno tehtnico, kitaro in poltovorni avto, vse v dobrem stanju. Ogled od 12.50 do 14.Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 404S.
NOVI NASLOV;
Franliikanska 3
Telefon 45-13
ŽENSKE ČEVLJE
visoke žt. 40 še dobro ohranjene prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod ši. 4127. _ 0
PSENIčNO SLAMO
prodam. Litijska c. U.
3.10 m BLAGA
za moško spomladansko obleko s kompletno podlogo produm. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod štev. 4122.	(I
OTROŠKA POSTELJA
železna, vel. 170X70 cm, dobro ohranjeno, noprodoj. Vidovdanska ccmii 22-1.
MLIN
za mletje žita in drugih pridelkov, produm za 7000 lir. - H. Privšek. I jubljuna Kolodvorska 7.	I
PODGANE miši in voluharje pokonča Inž. Prezljcva »Mikrotnn« - pasta. Z o pripravo običnjne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene masti). - Inž. Prežel j, Wolfova 3. I
DAMSKI KOSTUM
siv, naprodaj. Baj/elj, Beethovnova 16, klet.
AKTOVKA
velika, pravo usnje, z dvema predaloma, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« št. 5977. I
OTROŠKO POSTELJO
belo emajlinno. poceni prodam. Korvi
va ulica 28.
I
PRODAM žogo nogomet, cvetlična stojala, kavni servis, šivalni stroj, otroško klopco, posteljno perilo, novo garnituro in gramofon, plošče. -Naslov v upravi Slovcnca pod št. 4094. I
GRAMOFONA Edison Bell in I ima-
nin. oba v kovčegu, odlično ohranjena prodam. - il. Privšek, I jubljana, Kolodvorska ulica 7.	1
(Stanovanja i
Ižgejo g
DVO. AI.I TRISOBNO
STANOVANJE i$fe mirna^ dril/ina s Siiniinii odraslimi člani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Nujno« št. 4107. c
I Posestva B
STAVBNO PARCELO v severnem delu mest n Ljubljane kupim zn 50.000 lir. Ponudbo pod »Sever« na oglasni oddelek tega lista. — 4025.	(k
PARCELO stavbeno ali drugo
kupim brez posredovalca. Cena okrog 33.000 lir. Cenj. ponudbe na oglas. od. »Slovenca« pod šifro »Znotraj ali zuuaj bloka«. 4021.	(k
KUPIM MALO HIŠO
z velikim vrtom ali dvoriščem znotraj bloka. Pod šifro: »Tudi popravila potrebna« 40h4.	(p
PARCELO 1100 m2 blizu postaje prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »D. M. v Polju« 4029. _(P
TRAVNIK IN NJIVO
onstran bloka prodam. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Žel. in avtobusna postaja« 4030.	(p
STAVBNO PARCELO
kupim za okrog 60.000 lir. Ponudbe nn upravo »Slovcnca« pod št. 4034.	(k
VILO
eno- ali dvodrnžinsko kupim za Bežigradom ali pod Rožnikom. Brez posredovalca! Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod »BcŽigrnj-čan« št. 4109.	p
TRAVNIK prodam v Zalogu, ki se imenuje Bo»ršt. Premer čez 2000 kv. m. Cena po dogovoru. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 4099. p
B _ .Stroji |
EI.EKTRO MOTORJE
kupimo in skobolnik illobrlbankl. Plačamo dobro. Merkur. Pu-liarjcva 6.	(x
STROJE. STABILNE
MOTORJE strufnicc, vrlnlne slro-
i'e itd., nerodno proda lerkur, Puharjcva 6.
ELEKTROMOTOR
15 nli 20 konjskih sil ra industrijski popnn v Ljubljani kupi Viski mlin, Vič. Tclef. št. 35—75.	k
Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod/
vV-..	i^T.v-j;«,v* V- -i'
•B.BIUtfAlfllEMft^tei^', k
iS^B iii
mm.mMmmm^m.
1 Denar j
o posojilih
na liKe, posestva in poroštva dobite infor-maeije l.jiliiljaua, Hre-thovnovn t", levo pri
JUGO-KREDIT. (d
KOMPANJONA 7A PRE\ OZNIiTVO
s i (Kl do 110.000 lir iščem. Vožnja stalna (zn vojn.šivoi. Ponudbe uprnvi »Slovenca« pod »Stalen zaslužek« 40Vi (d
•-
INDISTRIJSKO PODJETJE zelo zaposleno. dela za vojaštvo s 10 na-stavljenci iSče zaradi selitve kompunjonn nli naslednika. Pomtrlbe v upravo »Slovenca« pod »Potreben kapital 500-tisoč lir« Jt. 40h5. (d
emaasaaBHaa
Vse denarne in Irpovske posle
irvr<im hitro, točno tn solidno. Priporoča «e-
RUDOLF ZORE
Ljnhl jnna Gledališka ul. 12
Tel. 38-10, CSBBBkflBaiiBCBC'
S šiVo stroji |
ftivatni stroj
pogrezljiv, predvojni, šiva naprej in nazaj, izvrstno ohranjen prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« 4012.
šivalni stroj
»Singcr«, orig. anieri-kon«ki, pogrezljiv, naprodaj. Siniandl, Dvoržakova ul. 3.
Šivalni stroj jax
v zelo dobrcin stanju, za domačo uporabo, naprodaj rndi nujnega odpotovnnja. Pred škofijo 19. \ iktor,
sinc.er šivalni stroj
pogrezljiv, šr predvojni, bc proda zaradi bolezni. Pred Škofijo 19. Julka
šivalni stroj
pocrezljiv z okrorlim čolničkom, predvojni material, se ugodno proda. Nova trgovina, Dunajska ce«ta "6 — nasproti (Josrpodarskc zveze.
šivalni stroji
prispeli: rabljeni, no-\i, raznovrstni. po-grez.ljivi, salonski format, nepogrezljivi. — Cena od lir 3 200 navzgor. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
ŠIVALNE STROJE
rn/.nih znamk, rabljene in nerabljene, za šivilje, krojače, čevljarje. sedlarje, in za šivanje vreč, kupim in prevzumem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k
ČEVLJARSKI STROJ
Singcr, flahštcpnrieo, v dobrem sloiiju, prodam Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
|__Kolesa |
KOLESA DAMSKA IN MOŠKA
znamke Adlcr, Diir-kopp, Pttcli in Stevr še v novem stanju, zelo ugodno naprodaj, šušteršič, meh. delav. Tyrševa št. 13 (Figovec, levo dvorišče). oo
TRLCIKLJE
dobavlja različne velikosti po ugotlnih cenah Merkur, Pu ha r jeva 6.	(oo
NOVO ŠPORTNO KOLO
naprodaj. Vodnikova 121 a. Zg. Šiška. V ne. deljo na ogled. (k
KOLESA moška, damska in dečja, rabljena in nerabljena, triciklje kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. — Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
(k
jflvto-mptorB
motor «5 6 pil
nov, nli dobro ohranjen, kupim. Ponudbe nn upravo »Slrtvcncn« pod »6 PU«. 4102. (r
dve motorni 'prikolici
tovarniško novi, nosilnost do 1500 kg, pripravni zn pesek voziti itd., zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva 6.	(oo
| PohlStvo |
KOMPLETNA SPALNICA orehova korenina (ple-skana), sc prodn. — Ojlcd Pred škofijo 16-1. (!
I Pouk 8
UČITELJICA
poučuje nemščino in angleščino. - Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 4082.	U
INŠTRUKTORJA
z dobro razlago matematike išče šesto-šoiee domobranec proti zmernemu honorarju. Naslov v upravi »Slov.« št. 4123.	b
POUČUJEM
nemščino in drugo jezike posameznike -ce ali manjše skupine. -Prav tam priprava v voh srednješol. predmetih, po-ehno matematiki. \ rhovčeva 12, visokopritl., levo (Tabor).	u
GOSPA POUČUJE
nemščino in italijanščino po hitri in zelo praktični metodi. Cene ugodne. Kiniska cesta 10-1, desno. u
patentno po«tel.1ne mrež.«, otomane, ma derne kau«,,e in foto-Ijo nudi solidno in po ulzki ceni
RUDOLF RAG0VAN
tapetcik LJUBLJANA Mestni trg štev. 13
KOMPLETNO
kuhinjsko opravo, kredenco, manjše oblike, doslej nerabljeno, prodam za 4W)0 lir. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 4093. 1
OPRAVE sobne in kuhinjske, kakor tudi posamezne komade pohištva in vseli vrst uporabne predmete stalno kupuje trgovina »Ogled« na Mestnem trgu 3. k
| Poizvedbe j
ZGUBILA SEM uhan (bela koralo) v torek nli sredo popoldne. Pošten najditelj noj ga odda proti visoki nagradi v upr. »Slov.« št. 4110. o
SjnjigaJ
VSAKO antikvnrično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi slare listine kupuje in naj-najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6.
MOflORJEVE KNJIGE
stare in nove, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro plačam« št. 3574. I k
8 K«riyo 1
in trt-BnftlsiciiriFKa 10
(Telefon 19-61
| Glasbami
KUPIM GRAMOFON
radio in kluvir. Naslov v uprnvi »Slovenca« 4066.	(B
LASTNIKI OLASOVIRJEV!
Pofilu/ujtc se telefonske številke 59-25, ki pokliče specialno tvrd-ko za ufilaSevnnje ter popravila glasovirjev
in harmonijev Jnrasek, Zrinjskega cesta 7/11, Ljubljana.
BISERNICO novo ali dobro ohranjeno, kupim po zmerni ceni. Naslov v upravi »Sovenca« pod št. 4001.	(k
HARMONIKO
diatonično s šestimi poltoni ugodno pro. dam. Tcršan, Poljanski nasip 40.	(g
MODEREN KLAVIR
kratek — SlutzflUgel, kot v novem slnnju, naprodaj zn 2A.000 lir. Ponudbe pod šifro: Potrebujem denar 4055
BZjmlJ
MLADO SANSRO KOZO r dvema mladičema, kozliček, kožica, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 4005.	(j
PRASNH je«enea zamenjam za
plemensko svinjo; razliko doplačam. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod štev. 4)37. j
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl dne 7. marca l'J4+ gospod
3akobModic
posestnik in gostilničar v Brestu pri Tomišlju
v starosti 64 let. Brest 12. maja 1044
Žalujoča soproga Frančiška in otroci ter ostalo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil moj dobri mož, sin in brat, gospod
Mm Ivan
železniški nslužbenec in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 15. maja 1944 ob pol 3 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana dne 13. maja 1944
Žalujoča žena Ivana, hčerka Milka in rodbine Škafar, Kokalj, Ban, Snoj.

Zahvala
vsem, ki ste spremili našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta
Jožefa Zitterschlagerja
in darovalcem cvetja, ter
vsem, ki ste žalovali z nami. Sv. maša zadušnica bo v sredo 17. maja ob 7 pri Sv. Družini v Mostah.
Ljubljana dne 14. maja 1944. Globoko žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki ste našega ljubljenega gospoda
Ravnika Rudita
spremili na poslednji poti, mn poklonili zadnje cvetke in izrekli sožalje, se srčno zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo v trnovski cerkvi v sredo 17. maja ob 7 zjutraj.
Žalujoči Ravnikov! in sorodstvo.
Zahvala
Ob bridki izgubi svojega sina, brata, nečaka, gospoda
Peršina Franca
domob. narednika
smo prejeli toliko tolnžilnih izrazov sožalja, da čutimo dolžnost, izreči prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nam v teh hudih dneh izkazali svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se vsem predstavnikom civilne in vojaške oblasti, uradov in društev, častiti duhovščini in prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, vsem, ki so mu poklonili na grob cvetje, mu zapeli in govorili, vsem, ki so nam kakor koli izrazili svoje sožalje. — Bog plačaj 1
Sv. maša zadušnica bo v petek 19. maja ob pol 8. uri v župni cerkvi na Jezici.
PerSinova družina.
I
FtU »Ljudska tiskarna« _ Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič — Beraosgeber. tzJatelJ: tnt Jož« Sodja — Schriftleiter, uredniki Janko Oatner.