v gotovini Poštnina plačana
Leto ¥111, št. 122
Ljubljana, torek 24. maja 1927
■cs lrt«j« ali 4. k jutra j. a—
Sune mesečno Din «5*—; *a inozemstvo Dto 40"— neobvezno,
Oflasi po tarifu.
Uredništvo 1
Lhibtfana, Knaflors uBcs Iter. 5/I. Telefon it 307* tn 1804, ponoči tudi •t. «oj*-
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UpravniStvo: Ljubljana, nlica it. 54. — Telefon it «036.
inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica 5t «. - Telefon 6t «49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrom (L is — Celie. Aleksandro«« cesta
Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljub« lana St. 11.843 • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141
Ljubljana, 23. maja.
Jachimovska konferenca je gotovo rodila dobre sadove. Zadostuje že ugotovitev, da se je Mala antanta okrepila in da so z njenim izidom zadovoljni vsi trije zunanji ministri. Rimski pakt grofa Bethlena z Mussolinijem se je razblinil v prazen nič. Če je Madžarska smatrala, da ji bo Italija pomagala iz politične izolacije, če je mislila, da more na dnevni red preko Male antante, zlasti pa preko Jugoslavije, se je morala iz jachimovskih rezultatov prepričati, da je delala račun brez krčmar-ja. Jugoslavija je danes v hrbtu popolnoma krita in stoji nasproti Italiji lice v lice.
To dejstvo je v precejšnji meri pomirilo naše javno mnenje. Navzlic temu pa upravičeno smatramo, da naš zunanji minister ni izvršil v polni meri svoje dolžnosti napram jugoslovenski javnosti, odnosno njenemu zakonitemu zastopstvu in napram predstaviteljem glavnih strank v državi. Dr. Marinkovič pripada stranki, ki prav rada povdarja parlamentarna načela in se jr vedno izjavljala za ustanovitev zunanje-politič-nega odbora v Narodni skupščini. In vendar se ni doslej ukrenil v tej smeri niti en korak, o zunanjepolitičnem odboru ni ne duha ne sluha, pa tudi vodi teljev parlamentarnih strank ni dr. Ma rinkovič niti približno obvestil o sedanjem zunanjem položaju naše države.
To jc velika napaka. V bivši Avstriji je bil naš narod prikrajšan za vse pravice. Vendar moramo priznati, da so bili voditelji strank sem ter tja informi rani o dogodkih v zunanji politiki: če ne večkrat, pa vsaj dvaic.it na ieto ob priliki sestanka tako zvanih delegacij. V svobodni Jugoslaviji so po par letih začetnih težav odpadli 0r.1v vsi razlo gi, da se ne bi smeli vsaj odgovorni voditelji strank redno in obvezno ob veščati o zunanje-političnem položaju naše države.
Ako je dolžnost voditeljev strank, da uravnajo svojo notranjo politiko v skladu s smernicami zunanje politike, je tem večja dolžnost odgovornih čini-teljev naše splošne državne politike, da stalno in zadostno obveščajo strankine voditelje o potrebah naše zunanje politike in o mednarodnem položaju naše države. To se pri nas na žalost ne godi
Gotovo je najboljši, tako rekoč nujen izhod iz sedanjega parlamentarnega položaja razpis svoliodtiih volitev. Volitve pa izzovejo v državi precejšen notranji potres in so dopustne samo tedai, ko ne prete večje nevarnosti od zunaj. Vse patrijotične stranke so pripravljene žrtvovati važne notranie-politič-ne brige višjim splošno-državnim interesom. Pri tem pa jim ne sme manjkati zanesljivega kompasa. Dolžnost zunanjega ministra je. da ustvari v politični javnosti jasnost 0 sedanjem dejanskem mednarodnem položaja Jugoslavije.
Zlasti rabimo jasnosti u stanju našega spora z Italijo. O tem sc čajejo popolnoma nasprotujoče vesti. Iz Italije prihajajo glasovi o mrzličnih vojnih pripravah. ki pa jih naše prebivalstvo ne jemlje resno, ker jih smatra samo za izsiljevalno sredstvo za bližnja pogajanja. Po jachimovski konferenci in po Doumergueovem obisku v Londonu se zdi mednarodni položaj Jugoslavije okrepljen. Govori se tudi že o predsto-ječih pogajanjih med Mussolinijem in našim poslanikom v Rimu. Rakičem. Toda Italija in Albanija sta baš te dni sklenili nov dogovor, da se bosta o tiranskem paktu razgovarjali samo vzajemno. To ne pomenja nič drugjga, kot da Mussolini prepoveduje Albaniji, da bi še kdo drugi sklenil z njo tiranskemu pa,ktu podobno pogodbo. Fašistična Italija torej neomajno vztraja na svojih zadobljenih albanskih pozicijah in se noče z nami razgovarjati o njih. Z Jugoslavijo bi govorila samo o nrt-tunskih konvencijah in c nekakih dalmatinskih Lahih. V tem okviru je razgovor med Beogradom in Rimom brezpredmeten.
Napetost med nami in Italijo ni torej prav nič popustila, čeprav se je naš mednarodni položaj izboljšal. Ta argument vpliva močno na našo notra.iio politiko. Dolžnost zunanjega ninistra je. da nemudoma izčrpno obvesti tne-rodajne politične faktorje o sedanjem pravem stanju naših odnošaiev z Italijo ki so danes za nas edin resen in skrbi-poln problem.
Pribičevicevi shodi
Beograd, 23. maja. p. V soboto se je I'ris bičevič podal na daljšo politično turnejo v Primorje in Dalmacijo, kjer ostane približa no 20 dni ter bo imel shode v vseh večjih krajih. Včeraj se je vršil prvi shod v Pla» ških v Liki, kjer je Pribičevič govoril pred 3000 zborovalci. Ž njim so bili poslanci dr. Lukinič, Budisavljevič m Tadič. Danes jc Pribičevič zboroval v Gospiču ter se je od tam odpeljal v Šibenik.
Marinkovič in Vukičevič v avdijenci
Odločitev, kakor izgleda še ni padla in je za nekaj časa odgo-dena. — Kralj se povrne okrog 1. junija v Beograd? — Razmere v radikalni stranki. — Kombinacije o spopolnitvi vlade
Beograd, 23. maja p. Snoči se je vrnil iz Vrnjačke banje minister zunanjih del dr. Marinkovič, ki je bil dvakrat sprejet od kralja v avdijenci. Še zvečer se je sestal s predsednikom vlade g. Vukičevičem, s katerim sta se dolgo razgovarjala. Pozneje je g. Marinkovič konferiral z ministri Kumanudijem, Šu-menkovičem in Mijovičem ter nekaterimi prvaki Demokratske zajednice. Davidovičevci so z gotovostjo pričakovali, da bo g. Marinkovič prinesel iz avdijence defimtivne rezultate glede volilnega mandata odnosno razpusta Narodne skupščine. Takoj po konferenci pa se je iz celega obnašanja davido-vičevskih prvakov videlo, da se to ni zgodilo. Današnja »Pravda« to na in-teresanten način priznava. Poroča namreč, da se pričakuje povodom Vukiče-vičeve avdijence spopoinitev vlade; ona pa je z merodajnega mesta izvedela, da se to vprašanje sedaj ne bo reševalo, temveč šele istočasno z razpustom parlamenta. Ta vest glasila g. Marinkoviča se splošno tolmači kot priznanje, da vprašanje razpusta zaenkrat ni aktualno. Zatrjuje se, da je od-goditev odločitve izzvala v Demokratski zajednici veliko nezadovoljstvo. Pripoveduje se celo, da je g. Davido-vič sporočil demokratskim ministrom, da bo zahteval njihov izstop iz vlade, ako volitve najkasneje 1. junija ne bodo razpisane. Seveda se take in podobne govorice ne dajo kontrolirati, a so karakteristične za veliko nervoz-nost, ki vlada v krogih vladnih strank.
Danes dopoldne je odpotoval v Vr-njice z avtomobilom preko Kragujevca in Kraljeva min. predsednik g. Vukičevič ter je bil popoldne sprejet v avdijenci. Povratek g. Vukičeviča se pričakuje za jutri zvečer. O Vukičevičevi avdijenci se v naprej trdi, da ne bo prinesla definitivne odločitve.
Baje se vrne kralj med 1. in 4. junijem v Beograd ter bo takrat padla odločitev o razpustu in o končni sestavi volilne vlkde. Zatrjuje se, da bo v slučaju razpusta, s katerim računajo vse stranke, Narodna skupščina sklicana na izredno zasedanje okrog 10. junija'; v glavnem le v to svrho, da se na javni seji prečita ukaz o razpustu ter o novih volitvah, ki bi sc v tem slučaju vršile verjetno 4. septembra. Z ozirom na dejstvo, da je zakonodajni odbor pripravil odnosno še pripravi silno važne juridične zakone (predvsem o izenačenju kazenskega prava in procesa) so mnogi mnenja, naj bi se v tem izrednem
zasedanju Narodne skupščine še defi-nitivno odobrili ti zakoni, za kar bi zadostovali dve seji, ker je za razpravo predpisan skrajšani postopek potom resolucije.
Vse stranke se nahajajo že v polnih volilnih pripravah. Posebno pozornost vzbujajo še vedno popolnoma neurejene razmere pri radikalih. Včeraj je zopet prispel v Beograd stari Aca Sta-nojevič, ki je danes ves dan konferiral z radikalskimi prvaki. Sicer se lansi-rajo vesti o »koncentraciji« sovražnih si radikalskih struj. vendar je nesporno, da nasprotstva trajajo naprej in da se bo »centrum« z vso silo zagnal v pašičevce, da iih izrine iz politike. V tem oziru je zelo karakteristično, da poljedelski minister Stankovič organizira v vsej Vojvodini pokret proti sr-bijanskim kandidatom v vojvodinskih okrožjih. Posebno akcijo vodi proti bivšemu ministru dr. Stojadinoviču, zdi se pa, da v najnovejšem času tudi proti dr. M. Ninčiču ter tudi proti M, Trifkoviču, ki je bil izvoljen v sombor-skem okrožju. Pač pa je vodstvo vojvodinskih radikalnih skupin pristalo na to, da v Dolnjem Banatu nastopi kot vladni kandidat fin. minister dr. Bogdan Markovič. Kakor se čuje, namerava min. predsednik Vukičevič kandidirati v sremskem okrožju, kjer je bi' prej nosilec liste pokojni Nikola Pašič.
Med Markom Trifkovičem in Aco Stanojevidem se vrše neprestani sestanki. Pašičevci se pritožujejo, da Vukičevič o njih sploli ne vodi računa in da ne išče nikakega sestanka niti Stanojevičem, niti s Trifkovičem.
Vladni listi zatrjujejo, da bo prometni minister Milosavljevič kot general upokojen, da bi mogel pri volitvah kandidirati.
Danes opoldne se je minister Marinkovič sestal z bivšim zunanjim ministrom Ninčičem.
Z ozirom na bližajoče se velike notranje politične od-V.Stve, so seveda kombinacije o spopolnitvi vlade na dnevnem redu. Zadnjič smo zabeležili verzijo, da bi v vlado vstopila državna svetnika dr. Alaupovič in dr. Sagadln. To se danes energično demantira. Ravno tako ie z drugimi kandidaturami, ki se pojavljajo.
O situaciji se da danes reči samo tole: Gotovo je, da bodo v kratkem volitve razpisane. Kdaj, to je še nesigur-110, kakor je tudi nesigurno, ali jih bo vodila vlada v sedanji ali v spremenjeni sestavi.
Prihod italijanskega kralja v Trst
Demonstracija proti Jugoslaviji in Franciji. — Dalmatinske zastave. — Polovica italijanske mornarice v tržaški luki. — Fašistične, metode
Trst, 23. maja. 1. Jutri prispe semkaj kralj Viktor Emanuel III. Prispeti bi moral po morju z jahto «Savoia», pa je bil v tej točki program spremenjen radi slabeg-a vre* mena. Snoči je pričela pihati močna burja, tekom noči pa se je vlila močna ploha. Temperatura je znatno padla, na Nanosu v Idriji in drugo je zapadel sneg. Čeprav je danes burja v Trstu nekoliko ponehala, ne kaže vreme nič kaj dobro. Iz teh razlo* gov bo kralj prispel v Trst s posebnim vla» kom, ki ga bo pripeljal na južni kolodvor ob 8.30 dopoldne. S postaje se bo kralj po» dal v tržaško katedralo sv. Justa,'obiskal nato nove vojašnice v Rocolu, prisostvoval voiaški paradi. Popoldne bo sprejemal na pTefekturi razna zastopstva iz Julijske Kra» jine, si ogledal fašistično vojašnico ter pri* sostvoval zvečerr prižiganju novega svetil«
nika na Greti. Ob 20.30 se bo odpeljal zo* pet proti Rimu.
Včeraj zjutraj in opoldne je pristalo v tržaški luki mnogo vojnih ladij. Druge pri* spejo tekom jutrišnjega dneva, tako da bo v Trstu zbrana približno polovica italijan* ske vojne mornarice. Sprejema italijanske* ga kralja se bodo udeležile poleg številnih vojaških čet vse fašistične organizacije iz Julijske Krajine. Fašisti in ostalo prebival* stvo iz raznih krajev dežele imajo prosto vožnjo na železnicah za potovanje v Trst. Mesto je že par dni v zastavah. Poleg dr« žavnih je opaziti tudi mnogo dalmatinskih zastav, ki vise tudi na vseh oknih prvega nadstropja mestne hiše. Prihod zastopnu kov iz Dalmacije, predvsem iz Zadra je dal zvečer povod za demonstracijo proti Jugoslaviji in Franciji.
Italijanske priprave ob naših mejah
Panika v Zadru.
Ravnodušnost našega obmejnega prebivalstva
Split, 23. maia n. Italijanske oblasti mrzlično Vršijo razne vojne priprave ob naši meji, posebno pa otooli Zadra. V tem predelu zapravljajo tehnične italijanske čete strelske jarke ne daleč od meje, in sicer tako domoastrativDo, da je zadrsko prebivalstvo prepričano, da stojmo tik pred oboroženim konfliktom. Vsled tega vlada v mestu pravcata panika. Transportne ladje neprestano dovažajo vojni materij al. Pred nekaterimi dnevi je bila izkrcana v Zadru italijanska četa 400 vojakov v popolni vojni opremi. Lokalne zadrske oblasti in fašistična organizacija so vojakom priredili sprejem z godbo in z demonstrativnim obhodom po mestu. Istočasno je dospelo v Zadar 15 topov srednjega kalibra. Režim policijskih in vojnih oblasti je ob jugoslovenski meji postal neznosen. Italijanske oblasti maitretirajo naše državljane, ki prihajajo po svojih poslih v Zadar, z izgovorom. da nimajo v redu potnih listov in jih zapirajo po 14 dni. Fašisti pripovedujejo našim ljudem, da bodo italijanske čete 28. t. m. okupira'e tretjo cono, t. j. Šibenik in SpJit! V Zadru se v ostalem nahaja tudi večje število enot italijanske flote.
Lnteresantao je razpoloženje našega naroda ob meji. Ljudstvo s popolno ravno-dušnostjo opa-zuje laške priprave ter jih presoja kot izraz strahu. V zadnjih dneh pa so se baš preko Zadra tudi razširile govorice, da so notranje prilike v Italiji postale jafco zamotane ia da se fašizmu bliža opasna kriza. V kolikor prihajajo naši ljudje v stik s posameznimi italijanskimi vojaki, dobivajo vedno vtis, da je razpoloženje v italijanski vojski vse prei nego bojevito.
»Kolumb zraka" v Parizu
Svečanosti na čast junaškega Lindbergha se nadaljujejo. — Lindbergh o usodi Nungesserja in Colija
kazala Lindbergu 150.000 frankov, za rodbini pogrešanih Nungesserja in CoJiia pa ie darovala po 100.000 frankov.
Lmdberrii je izrazil prepričanje, da bo postal polet preko Oceana v bodočnosti normalna stvar, ki zavisi samo od denarja. O usodi Nungesserja in Coliia ie izjavil, da je trdno prepričan, da sta postala žrtev slane. Tudi on je imel le takratni pravi strah pred smrtjo, ko je privozil v moker snežni vihar. Sneg se je prijemal aparata ter zamrznil, radi česar ie postajalo letalo vedno težje. O tej možnosti pri odhodu ni imel pojma. Tudi Nungesser in Coli naibrže nista bila pripravljena na ta slučaj. (Glej poročilo na 6. strani.)
Pariz, 23. maja s. Predsednik republike Doumergue je sprejel danes v svečani avdijenci drznega letalca Lindberga in mu lastnoročno pripel na prsi znak častne legije. Velikanska množica, ki se je zbrala pred Elizejem, je prirejala Lindberghu navdušene ovacije. Zvečer je sprejel Lindbergha ministrski predsednik Poincarž. V petek pa bo gost mesta Pariza. Danes ie obiska! Lindbergha na ameriškem poslaništvu švedski poslanik Ehremvart, ki mu ie čestital v imenu švedske vlade in švedskega naroda ter mu sporočil, da bo Švedska priredila zanj zbirko. Švedski zrakoplovn! klub pa mu izroči zlato kolajno. Vdova po znanem veleindustrijcu Deutsh de la Merthe je na-
Zaključek svetovne gospodarske konference
Vsi sklepi se predložijo Svetu Društva narodov. — Kompromisna formula za Ruse
Trgovinska pogajanja z Nemčijo
Berlin, 23. maja. s. Danes dopoldne so so pričela pogajanja za sklenitev nemško« jugoslovenske trgovinske pogodbe.
Zavezniška intervencija v Berlinu
London, 23. maja. s. «Times» poročajo, da so v zadnjih dnevih poslaniki Anglije, Francije in Italije prijateljsko intervenirali pri nemški vladi v vprašanju vzhodnih trd« njav.
Ženeva, 23. maja. s—d. Na današnji plenarni seji svetovne gospodarske konference je bil najprej soglasno sprejet predlog predsednika generalnega sveta angleških delavskih organizacij Cooka z izrecnim pristankom sovjetske delegacije. Drugi predlog švedskega gospodarskega strokovnjaka prof. Caasela, ki je bil tudi soglasno sprejet, priporoča tesnejše mednarodno sodelovanje znanstvenih in vzgojevalnih zavodov tudi na gospodarskem poiju. Predlog švedskega senatorja Orneja gledo zveze med izdajo smeri iu industrijelnim razvojem je bilo treba še nekoliko spremeniti ter je prišlo do definitivne odločitve šele na popoldanski seji.
Na zaključni seji je sprejela gospodarska konferenca švedski predlog glede zveze med gospodarsko obnovo in dajatvami za oborožitev, dalje enotno formulo odbora glede sovjetske Rusije in sklep glede izvedbe del, ki izvirajo iz raznih stališč svetovne gospodarske konference. Pri celotnem glasovanju o predloženem delu vključno poročila glavnih odborov za trgovino, industrijo in poljedelstvo, so bili vsi predlogi in poročila konference sprejeti soglasno z izjemo glasov sovjetske in turške delegacije. Končno je bilo sklenjeno izročiti ves materijal Svetu Društva narodov.
Ruska delegacija je v ultimati vnem tonu •zahtevala priznanje komunističnega gospodarskega sistema in je radi tega prišlo na konferenci do velike napetosti. Ruska delegacija je celo zagrozila, da demonstrativno zapusti konferenco. Na sobotni dopoldanski seji pa je prišlo po daljši razpravi v koordinacijskem odseku do kompromisa. Na seji, kateri je prisostvoval tudi podpredsednik konference, vodja ruske delegacije Osinskij, je bila na predlog ameriškega delegata Bov-dona na posredovanje mnogih delegatov drugih držav sprejeta nastopna kompromisna formula:
Konferenca priznava pomen obnove svetovne trgovine in je brezpogojno proti temu, da se spravljajo gospodarske zadeve v zvezo s političnimi vprašanji ter smatra udeležbo zastopnikov vseh na konferenci zastopanih držav brez izjeme na njihove različne gospodarske sisteme kot razveseljivo znamenje za miroljubno gospodarsko sodelovanje vseh držav.
Pred končnim sporazumom, ki je bil dosežen ob 1. popoldne, se je vršil le srdit boj. Angleški delegat sir Balfour je predlagal formulo, ki zagovarja in priporoča samo obnovo gospodarskih odnošajev med vsemi državami, ne da bi pri tem izrecno omenjala tudi Rusija. Mnogo bolj ustrežljiv je bil pred log ameriškega delegata Boydona, ki izrecno naglasa gospodarski promet 7. Rusijo. Na temelju tega ameriškega predloga je bil tudi končno dosežen sporazum, ki znači za Rusijo velik uspeh. Ta sporazum je še posebej podčrtala angleška gesta Angleža Balfour ji.
ki je po zaključku seje čestital predsednik« ruske delegacije Osinskeimu na doseženem uspehu. Takoj po seji je odšel Osinskij na zajtrk k Loucheurju.
Upravičenost jugoslovenske industrije
IzjaTg naše delegacije ua gospodarski konferenci.
Zenera, 23. maja. r. Na seji mednarodne gospodarske konference je podal v imenu jugoslovenske delegacije njen vodja dr. Slavko Sečerov nastopno izjavo:
Sprejemamo smernice gospodarskih stre?n-Ijenj, ki jih je izdelala resolucija mednarodne gospodarske konference in ki naj s>luii za podlago gospodarske obnove. Potrebno pa je naglasiti, da je taka obnova mogoča samo. ako se zajamči popolna svoboda produkcijskih sil tako pri velikih kakor pri malih narodih. Težimo po miru, ker hočemo izpeljati obnovo našega naroda in razvijati vse produkcijske sile naše države. Neposredno po svetovni vojni smo občutili veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin in industrijskih proizvodov. Tako je nastala potreba po produkciji- V prvi dobi smo gospodarili brez visokih carinskih zaščit. Sele leta 1925. ie bil sprejet nov carinski zakon, da omogočimo trgovinske pogodbe z drugimi državami. V trgovinskih pogodbah smo zniževali carinske postavke. To dokazuje, di nismo postopali v protekcijonističneui smislu in da smo podpirali trgovinske stike z drugimi državami. Pripravljeni smo podpirati svobodno trgovino, odpravljati uvozne ;n izvozne prepovedi in reorganizirati vsa državna podjetja tako, da se bodo razvijale na isti podlagi, kakor zasebna podjetja. Poenostavljenje carinskih postavk, enotna carinska nomenklatura iu stalnost carinskih določil so želje, ki jih pozdravljamo.
Naša industrija je še mlada. Danes boluje na pomanjkanju kapitala ili na velikih amortizacijskih izdatkih. Naša industrija ni posledica inflacije, marveč odgovarja notranji potrebi, ker omogoča zaposlitev presežkor našega prebivalstva. V7 Zedinjenih državah in drugod imamo nad 1 miliion izseljenikov To je občutni odstotek vpričo t2 milijonov ljudi naše države.
Zadovoljni smo, da se je obravnavalo vprašanje dumpinga, ki ogroža marsikatero vejo naše industrije. Naša država je agrarna ia izvaža agrarne proizvode. Na mednarodnih tržiščih je z ozirom na te proizvode težka konkurenca, vsled česar je treba znižati produkcijske izdatke. Zato je za naše seljaškc prebivalstvo izredne važnosti, da dobi ce nene poljedelske kredite. Z razvojem pro dukcije in kupne moči v dolžniških državah bomo obenem razširili povpraševanje po industrijskih proizvodih.
katastrofalen potres
V noči od nedelje na pondeljek so zaznamovali evropski in severnoameriški seizmografični aoarati katastrofalen potres. — Epicenter v vzhodni Aziji?
Dunaj, 23. maja. s. Seizmografični apara« ti centralnega zavoda za meteorologijo so zaznamovali včeraj ob 23.45 srednjeevrop« skega časa potres v oddaljenosti okoli 7000 kilometrov. Gibanje zemlje na Dunaju je trajalo nekako poldrugo uro. Potres je bil nenavadno močan, tako da so nihalni vzvo« di zanihali do 128 mm. En vzvod se je po« kvaril. Središče potresa leži najbrže v vzhodni Indiji ali notranjosti Kitajske.
Berlin, 23. maja. s. Potresna opazovalni« ca v Jeni je zaznamovala včeraj potres ka*
tastrofalnega obsega, ki mora biti večji kot potres na Japonskem I. 1923. Zemeljski sunki so bili tako močni, da trakovi za za« znamovanje na seizmografu niso zadosto« vali. Središče potresa leži najbrže v Sred« nji ali Južni Ameriki ali v centralni Aziji.
Newyork, 23. maja. s. V Washingtonu, Ncw Orleansu in Ottawi so v pretekli no« či zaznamovali seizmografi zelo močan po« tres, ki je trajal več ur. Oddaljenost sre« dišča potresa znaša 6 tisoč milj. Središče leži najbrže na Kitajskem ali v Cile.
-SS9-
Odhod princa Pavla v Anglijo
Beograd, 23. maja. p. Princ Pavle je s svojo soprogo Olgo odpotoval z Bleda pre« ko Pariza v Anglijo. Beograjske «Novosti» spravljajo to njegovo pot v zvezo s posled« njim sestankom med Briandom in Cham« berlainom, odnosno v zvezo z jugosloven* sko*itaIijanskim sporom.
Nenaden čičerinov prihod v Pariz
Pariz, 23. maja. (be.) Semkaj jc prispel sovjetski zunanji komisar Cičerin.
Anglija in sovjeti
London, 23. maja. (lo.) Jutri bo podala vlada v spodnji zbornici poročilo o angle« ško*ruskih odnošajih. Končna odločitev še ni padla. Dopoldne se je sestal ministrski svet, da prouči listine, najdene v prostorih j «Arkosa».
Značilen izid občinskih volitev v Varšavi
Varšava, 23. maja. s. Pri včerajšnjih vo« litvah v občinski svet je prejela dcsnica 47. demokratska levica 16, socijalno^drmokrat. ska stranka 28, nacijonalno«žklovski blok 13 in splošna židovska delavska zveza 7 mandatov. Volilna udeležba je znašala 65 odstotkov. Volilni izid znači znatno on. jentacijo na levo.
Volitve v Gdansku
Gdansk, 23. maja. (be.) V deželni zbor je bilo izvoljenih 67 Neraccv in en Poljak.
Sodjalisti povsod napredujejo
Berlin, 23. maja. (be.) Pri volitvah v me--klcnburSk: deželni zbor so napredovale Ic* vičarske stranke, ki so pridobile tri sede« že. Socijalisti so močno narastli
Pred volitvami prezidenta
ČSR
Proslava majniške deklaracije čeških pisateljev.
H. Praga, 20. maja.
Z agitacijo listov, strank in oseb je postala volitev predsednika republike dogodek, ki v zadnjih dneh popolnoma izčrpuje javno pozornost. To je tembolj značilno, ko je vendar znano, da volita prezidenta poslanska zbornica in senat, ne pa volilci sami. Agitacija za in proti osebi T. G. Masaryka se je tako razvnela, da resni politiki, ki imajo pred očmi državni interes, odkrito obžalujejo, da se z agitačnimi sredstvi zmanjšuje avtoriteta prvega državljana, pred-stavitelja republike, prezidenta države.
Volilne priprave so že zaključene. Izdani so varnostni ukrepi in izdelan ce-remonijel, po katerem se bo volitev vršila: preprost, a dostojen za glavarja demokratične države. V prostorih poslanske zbornice so se izvršile nekatere izpremembe, da se olajša gladek potek volitev, zlasti pa še prisega, ki jo bo položil prezident po izvolitvi v roke predsednika poslanske zbornice Maly-petra. K prisegi in v parlament bo pri-vedel prezidenta republike ministrski predsednik, ki ga bo po izvolitvi spremil na Hradčane. Po končanem držav-nopravnem aktu bo zaplapolala na parlamentu prezidentska zastava. V zbornico bo smelo vstopiti tega dne samo omejeno število ljudi že zaradi tega, da se zasigura mir in varnost, pa tudi zaradi tega, ker so prostori preozki za vse, ki bi jih dogodek zanimal.
Kljub temu, da se prvotno sploh ni razpravljalo o tem. kdo bo kandidat in tudi ne računalo z možnostjo, da se bo o tem javno diskutiralo; kljub temu. da tako volilci kakor politične stranke iz-prva niso dvomile o tem, da ima biti in da bo izvoljen dosedanji prezident T. G. Masaryk — čeprav so klerikalci in desničarji ponovno pokazali, da jim njegova oseba ni všeč, — se vendar že več tednov agitira v tisku za in proti prezidentu Masaryku. Kdor podrobno zasleduje razvoj javnih dogodkov, ve, da so nesmiselno in škodljivo kampanjo izzvali predvsem nekateri bojeviteži, ki pravijo o sebi, da so posebno vdani prezidentu Masaryku. Na njihov naslov se je čul že ponovno stari pregovor: «Pred prijatelji naj me Bog varuje, sovražnikov se bom varoval sam.» Nasprotniki ne bi imeli poguma, da bi sami odkrito stopili v boj proti Masaryku, zlasti, odkar so se največje stranke: agrarci, češki socijalisti in socijalni de-mokratje izrekli za Masarykovo kandidaturo in odkar se naglaša potreba, da bi bil Masaryk v interesu državnega ugleda izvoljen s kar največjim številom glasov, ne glede na stranke in narodnosti.
Osebne agitacije, ki so jih sprožili iz-venparlamentarni življi, katere tako-zvani branrtelji in zagovorniki T. G. Ma-saryka, brez prezidentove vednosti in vpliva, očividno tudi proti njegovi volji, imenujejo reakcijonarje in fašiste ter jim nadevajo še razna druga imena, so se oprijeli zares reakcijonarni življi — slovaški klerikalci in del čeških klerikalcev, slednjič pa tudi skupina narodno demokratske stranke. Le-ta sicer docela brezpomembna frakcija je pred nekaj dnevi proglasila protikandidaturo dr. Kramafa. Dalje so zoper Masaryka madžarski krščanski socijalci. Vsi ti reakcijonarji so zagnali tak hrup. da njih razdražena agitacija živo spominja na proslulo kampanjo proti prof. Masa-ryku pred vojno, ko so ga klerikalci proglašali za samega Antikrista . . .
Za sedaj je sigurno, da bodo Masa-ryka brezpogojno volili češki socijalisti in češki socijalni demokratje ter pristaši obrtne stranke. Za poslance obvezen sklep, da se voli dosedanji prezident. so sprejeli češki-in nemški agrarci. Komunisti so izjavili, da bodo pri prvi vo-Iitvi. ki pa ni odločilna, glasovali za protikandidata Šturco — docela brezpomembno figuro s praške periferije — pri nadaljnih volitvah, osobito še. če bi bila kandidatura T. G. Masaryka ogrožena, bodo glasovali za Masaryka. Proti Masaryku so se izrekli slovaški klerikalci, ki se pravkar pogajajo z ministrskim predsednikom. Njih agitacija proti Masaryku je zoprna, osebna in zelo brezobzirna. Z njimi drži skupina čeških klerikalcev, ki se zbira okoli dnevnika «Čech», dalje madžarski klerikalci in del narodnih demokratov; dr. Kramar sam je izjavil, da ne mara biti figurant pri volitvah in se zaradi tega ne udeležuje agitacije. Pri volitvah prezidenta republike se glasuje po imenih, vendar pa z listki, torej tajno. Zaradi tega bo situacija vse do volitev dokaj nejasna, vzlic temu pa se je nadejati, da bo velika večina volilcev spoznala, kako dalekosežnega pomena je prezidentska volitev.
Nasprotniki T. G. Masaryka širijo v politični javnosti razne vznemirljive vesti. Tako spada med agitacijske race vest, da je ministrski predsednik Šveh-la uskočil iz vrst nasprotnikov dr. Be-neša v sedanji koalicijski vladi in da se je sporazumel z njim ter ga bo zagovarjal. V zvezi s tem se namiguje o novi «rdečezeleni» koaliciji. Politični članki «Narodnich Listu* že docela odkrito in zelo odločno zavračajo poizkus take koalicije. Ta vest pa korenini bržčas v dejstvu, da so narodni socijalisti prešli v zmerno opozicijo. Sigurno je, da bodo v doglednem času, kadar bo treba, zavzeli v vladi sedanje mesto slovaških klerikalcev, izmed katerih vsaj nekateri delajo vladi neprestane preglavice. Vstop v vlado utemeljujejo narodni socijalisti tudi s tem, da dr. Be-neša nasprotniki venomer napadajo, češ
da sedi v vladi, medtem ko je njegova stranka v opoziciji.
Dejstvo je, da je in bo za prezidenta Masaryka ves levi blok, socijalistične stranke; nasprotniki so na desnici, vendar pa niso enotni ne v tem in ne v drugih vprašanjih, tako da jc desničarski blok, čeprav močnejši po številu od levičarskega, zbog svoje nesloge dokaj slab in nesposoben za skupno akcijo. Ne smemo tudi pozabiti, da je ministrski predsednik Švehla, načelnik največje meščanske stranke, načelen nasprotnik hujskanja ter se vedno in povsod zavzema za pameten sporazum in za napredek. Zaradi tega se ne vtika v sedanjo agitacijo, ki jo mora že glede na
državni prestiž obsojati.
*
Ob desetletnici naše revolucije se češka javnost hvaležno spominja slovitega manifesta čeških pisateljev v maju leta 1917. V njem so češki pisatelji odkrito, iz celega srca povedali poslancem, kai misli češki narod o svoji bodočnosti. Jaroslav Kvapil, ki je dal pobudo k manifestu, je imel o tem pomemben govor. Vršile so se in se še vršijo proslave, obnavljajo se spomini na tiste dni. da se vidi, kdo je imel takrat pogum, da nastopi za resnične narodne interese. Tako se omenja spontani nastop delavstva kovinsko industrijskih tovarn v Pragi, potem pisava dnevnika »Večer» in njegovega glavnega urednika J. Vranega. ki je postal besednik češke revolucije v domovini, čeprav mu je policija neprestano pretila z osebnim preganjanjem in ž ustavitvijo dnevnika. Pisatelj Alojz Jirasek. ki je eden izmed prvih podpisal manifest in od tega časa sem nastopal kot kulturna avtoriteta na raznih manifestacijah, je bil včerai odlikovan z revo-Iucijsko kolajno; takisto sedanji glavni urednik «Venkova» senator Vrany.
Dalje se slavi spomin na bitko pri Zborovem. V tej so — kakor znano — nastopili proti vojski centralnih držav češkoslovaški legijonarii kot samostojne edinice antantnih armad in to vzlič temu. da so jih Rusi zapustili in jih spravili v negotov položaj. Vendar te proslave nimajo pravega odmeva. Za dejanske razmere je značilno to-le: Pisatelj Kvapil je bil povabljen, da bi govoril na radio o majniški izjavi pisateljev. Ko pa so mu vrnili koncept govora. in je opazil, da so mu neznani činitelji močno scenzurirali njegov govor in ga tako prikrojili, da so bile prvotne misli skrite ali celo izločene, se je odpovedal govoru. To pričuje, da mogočniki. ki so takrat vodili avstrijsko politiko, niso izgubili političnega vpliva, četudi je le-ta prikrit in anonimen.
Anglija in kitajski dogodki
Napredovanje rdečih čet
London, 23. maja. (lo.) V spodnji zbor« niči je stavil delavski poslanec Kenworthy na zunanjega ministra vprašanje, ako bodo pomorske oblasti v Šanghaju, ki so prepo« vedale Čangkajšku uporabo železnice Šang« hajsNanking, postopale tako tudi napram severnim kitajskim četam, Chamberlain je odgovoril, da so vezani z železnico Šang« hajsNanking veliki angleški interesi. Želez« niča služi za garancijo angleškega železni« škega posojila Kitajski in Anglja je vedno protestirala, kakor hitro je nastala nevam nost, da se razgubi železniški vozni mate« rijal. Tako je prejel tudi preje angleški konzul v Nankingu nalog, da protestira zadevno pri generalu čangčungčangu.
Hankov, 23. maja. s. Vrhovni poveljnik rdeče armade sporoča, da so njegove čete v tridnevni bitki osvojile čangčau, Siping in ozemlje ob reki Ungho. Sovražnikov je padlo okoli tisoč, ujeli pa so jih 5000. Ras zen tega so zaplenile mnogo topov, stroj« nic in municije. Rdeča armada je izgubila 700 mož.
Šanghaj, 23. maja. s. Brzojavka iz glav« nega stana v Hankavu zatrjuje, da je bU general Fengčusiang na nekem pohodu ujet.
Ponesrečen polet iz Anglije v Indijo
London, 23. maja. (lo.) Angleška letalca Carr in Lindman, ki sta hotela v nepretr« ganem poletu dospeti v Indijo, sta bila pri« siljena 45 milj južnovzhodno Bender Abba« sa pristati na morju, kjer ju je sprejel na krov angleški pamik »Donaxt>. Letalo je poškodovano. Letalca sta bila v zraku okrog 32 ur.
Vihar na Jadranu
Jakin, 23. maja. (pa.) Vsled velike nevih« te se je potopilo večje število ribiških las dij. Mnogo ribičev je mrtvih in ranjenih.
Dve preprečeni razpravi
Beograd. 23. maja. p. Za danes popoldne je bila napovedana seja plenuma zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bil načrt zakona o odvetnikih. Potem ko je bil preci-tan zapisnik prejšnje seje in druga poročila, bi se imela pričeti diskusija. Ker pa minister pravde dr.- Srskič vsled odsotnosti iz Beograda ni bil navzoč, se je seja zaključila in je predsednik določil prihodnjo sejo za jutri popoldne ob 15.30.
Za danes je bila napovedana tudi seja anketnega odbora, na kateri bi se imelo razpravljati o interpelaciji proti davidovičevcu Risti Jojiču v bencinski aferi. Seje ni bilo, ker ni prišel na sejo nihče od vladne večine.
Zagrebška deca v Beogradu
Beograd, 23. maja. r. Učenci zagrebške ljudske šole iz Bogovi čeve ulice so danes prispeK v Beograd zdravi m veseli. NTa po» staji jih je sprejela beograjska mladina z učitelji in roditelji. Beograjski mališ je po« zdravil svoje zagrebške bratce z ganljivim nagovorom. De c* je bila zelo razpoložena in se je navdušeno objemala. Zagrebški gcf sti so bili nastanjeni po privatnih hi3*h. Dopoldne je zagrebška deca odšla v Ze« mun, popoldne pa si je ogledovala Beo« grad Jutri popoldne prirede zagrebški mali gosti v »Maneži* koncert.
Prosvetna uprava v Ljubljani pod škofovsko
komando
Na zahtevo ordinarijata je ponovitev javne telovadbe šolske mladine v Ljubljani zabranjena!
Pred kratkim se je vršila na letnem telo-vadišču ljubljanskega «Sokola» iavna telovadba srednje in meščansko šolske mladine. Nastopili so s prostimi vajami dečki ln deklice, lep utis njihovega nastopa je kvaril le dež, ki ie skrajšal telovadni program za polovico. Za 29. maj je bila povodom mladinskega dne »Jugoslovenske Matice« projektirana ponovitev telovadnega nastopa dijakov m dijakinj. Zadnji teden pa je začel napadaj »Slovenec« to prireditev- ter se »zgražati« nad telovadnim nastopom deklic, čes,~cfa je bila njih telovadna oprema »ne-estetska in naravnost pohujšljiva«. »Slovenec« se je izrekel sploh proti javni telovadbi deklic, kajti »deklici se vselej odkrha čut za dostojnost in toli prikupi.iivo rahločutnost kadar javno telovadi«. (Le za »Orlice« to očividno ne velja). »Ni vseeno — piše nadalje »Slovenec« — telovaditi med štirimi stenami ali pa vpričo mladega, dijaškega Občinstva, In te mladenke so nastopile ob živem opazovanju številnih dijakov, ki so uprav v letih razvoja in pubertete. Kaj si mislite, da je ta mladež brez čuta?« Da ne bo nobenega vpraševanja, ugotavljamo, da so bile deklice dostojno oblečene od kolen pa do vratu in razen tistega gospoda, ki ie pisal! gorenji napad v »Slovencu«, se nihče ni zgražal nad telovadno obleko deklic kakof tudi se nihče ni mogel pohujšati pri pogledu na vsekozi decentno telovadbo. Moral bi biti res hudo perverzen človek, da bi prišel na take svinjske misli, kakor jih razvija člankar v »Slovencu«. »Šflovenčev«
napad na šolsko telovadbo deklic pa je menda zadostoval odnosno ie bil le priprava na to, da se je v zadevo vmešal ljubljanski škofijski ordinarijat ter da je škof dr. Jeglič vložil pri šolski upravi protest proti ponovitvi telovadbe srednješolske mladine. Kakor čujemo se je prosvetni inšpektor dr. Cepuder škofovemu protestu takoj udal ter zabranil jftvni nastop šolske ntladeži 29. t. m Tako je škof postal via facti komandant državne šolske uprave v Ljubljani, s čemer je doprinešen dokaz kakšne pravice si lasti cerkveni knfrz nad državni) upravo, ako je državna uprava v rokah eksponentov SLS. Ta slučaj pa tudi dovoljuje sklepanje kam bi zašla šolska uprava, ako bi bHa povsem poklerikaljena. Dajte klerikalcem avtonomijo v Sloveniji, pa ne bo škof gospodaril samo po osnovnih in srednjih šolah, marveč tudi po univerzi. Najbolj zanimivo na celi stvari pa ie še to, da irvira klerikalna gonja proti javnemu nastopu dijakov in dijakinj iz nestrpnosti in sovraštva do Sokol-stva, ki je pri celi stvari prizadeto le toliko, da je »Ljubljanski Sokol« dal za šolsko prireditev na razpolago svoje letno telova-dišče. Že samo to pa je zadosten vzrok za klerikalce, da so vzeli nedolžno in decentno telovadno opremo dijakinj za povod nekvalificirane in zelotske akci-ie proti šolski telovadni prireditvi sploh. Tako smo pod klerikalnim režimom, ki se še vedno šopiri na Bleivveisovj cesti doživeli kulturen škandal, ki ie dandanes pač samo še v Sloveniji mogoč.
Zopet ena klerikalna laž razkrinkana
»Slovenec« demantira kardlnalno točko svoje demagogije prod SDS.
V. »Slovencu« od 20. maja smo čitali ha drugi strani sledečo izjavo:
»Iz izjav dr. Liube Leontiča kot pred-sediBika Orjune in drugih vodilnih funkci-jcmarjev ter organizacije smo se .prepričali, da naša notica, priobčena v fistu od 32. januarja 1927: »Orjuno je organizirala, oborožila in plačevala Samostojna demokratska stranka«, tli resnična. Vsled tega lojalno preklScuieimo njeno vsebino. Uredništvo.«
S to izjavo je zaključena stavna kampanja ki jc ie več let vodil »Slovenec« proti SDS. V neštetih člankih je dol-žrl SDS, da je »organizirala «Orjunm. Zlasti pred volitvami ie vedel naitančno poročati, kako je SDS »oborožila« Orjuno. Cele stolpce bi lahko napolniti s citati iz »Slovenca«, v katerih je dolžil SDS, da je »plačevala* Orjuno Kdo se ne spominja krvavih opisov nekih dogodkov v "rbovljah. nadalje dogodkov v Ljubljani, ko je »Slovenec« poročal o Orjun-j skrajno neverjetne izirašiio-tine in te izntfšljotine naprtili po vrsti SDS. Koliko kroglic je SLS prejela na podlagi te iažnjive kampanje proti SDS. Najraje je s to lažjo operirala med delavstvom, v rudarskih revirjih in med Kočevarji.
Potoke črnila je »Slovenec* porabil, da razširi skrajno pretirane ali pa popolnoma iz prstov izimozgane laži o »Orjuni« med našim ljudstvom in jih naprti SDS. Demagogija je tekla dalje, dokler »Slovenec« ni bil pozvan pred sodišče, da dokaže svoje trditve. Tu pa je klecnil na kolena in priznal svojo laž. Resnica, božja hčerka, včasi celo pri klerikalcih doseže skromno zmago — akoravno, to radi priznamo, se ji to redko posreči.
Tabor krščanskih socijalcev pri Sv. Joštu
Oster spopad med dr. Stanovnlkom in kaplanom Gabrovškom. — Klerikalna intervencija proti razpisu občinskih volitev v Ljubljani. — Krščanski socijalci na strani dr. Stanovnlka.
V nedeljo je priredila pri Sv. Joštu nad Kranjem klerikalna kršč. soc. »Krekova nria-ditra« svoj tabor. V ljubljanski skupini se je nahajal dr. Stanovnik. Večino na Sv. Joštu prisotnih so tvorila običajni nedeljski izletniki iz Ljubljane, ki so z vidno radovednostjo sledili govorniški borbi med prisotnimi razprtimi voditelji SLS. Zborovanju je predsedoval g. Anton Martaček, uradnik Defavske zbornice v Ljubljani. V svojem otvoritvenem govoru ie pozdravil tudi navzočega dr. Stanovnika, ki je član organizacije. GovoriM so tajnik SLS kaplan Gabrovšek, dva oblastna poslanca, dva dijaka iz Ljubljane, glavni urednik »Slovenca* Terseglav in končno tudi dr. Stanovnik. Ta je pričel brati kaplanu Gabrovšku in celemu vodstvu SLS take levite, da so vsi kar obstrmeM. Nastal je cel vihar in nekateri Ljubljanski klerikalni voditelji so io še pred koncem dr. Stanovndkovega govora popihali. Dr. Stanovnik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje večine prisotnih krščanskih socijalcev. ki so ogorčeno vzklikali proti terorju in samovladi v Stranki. Dr. Stanovnik je mad svojim govorom os-tro napadel stramkžno vodstvo. Naglaša! je, da ie bil vedno pristaš SLS, da je že od mladosti delal zanjo in da bo to tudi v bodoče kot navaden vojščak. Ne da se pa od rekogar izključiti, »najmanj pa od kakega kaplana«. Dr. Sianovn-k dobro ve, da je veliko vreden, sicer — pravi — bi se ne M dr. Natlačen pred dnevi oglasil pri velikem znPanti !n ga prigovarjal, na] Še ne razpiše volitev v ljubljanski občinski svet! Pri tej dr. Sranovnikovi trditvi se ie tajnik SLS, kaplan Gabrovšek strahovito razburil. Pričel je kričati, da je to laž. Dr. Stanovnk ga je zavrnil, rekoč: »Potem »ta lažnlka tudi veliki župan In dr. Ravnihar, sta mi to povedala.« Kaplan Gabrovšek ;e skuša! zabrisati porazen vtis Stanovnl-Vove usotovitve. da je SLS proti občin-
skim volitvam. Srdito je napadel dr. Sta-novmika in zagovarjal politiko strankinega vodstva. Zborovalci, Id so bili večinoma na strani dr. Štanovnika, so zahtevali nadaljevanje debaite kar pa je predsednik preprečil s tem, da ni dal nikomur več besede. Incident je napravil na zborovalce skrajno mučen vtis. Razšli šo se pod vtisom razcepljenosti v s Branki, to je med klerikalno komando in socijateo strttio.
Značilno za nezaupanje vodstva SLS napram Krekovi mladini je tudi sledeče: Prireditelji tabora pri Sv. Joštu so naprosili jeseniškega kaplana g. Krašno, naj pride na njihov tabor in naj bere sv mašo, kar jim je ta tudi obnubiL Kakor nalašč pa je jeseniški kap?an v nedeljo obolel in kakor nalašč so iz Ljubljane poslali nadomestnega duhovnika v osebi — tajnika SLS, kaplana Gabrovška.
Opaženo ie bilo tudi, da se je začela delegacija SLS v oblastni skupšairi, v kolikor pripada klerikalni delavski organizacija in ki je bila doslej popolnoma pod vplivom vodstva stranke, po dogodkih zadnjih dni nagibati na stran, ki zagovarja politiko. kakor jo zastopa dr. Stanovnik. V splošnem je vodstvo kršč. socijalcev mnenja, da se je dr. Stanovnik s svojo akcijo nekoliko prenaglil, priznava pa, da ima popolnoma prav.
Kaj pravi „Istranin-sveče-nik" o škandalu z baško škofijo?
Slab zagovor škofa Budanoviča. — «Kdor ni fašist, ta ni katolik*!
»Slovenec* se je znova oglasil k škandas lu s takozv. baško škofijo, ki ima sicer svo« jega škofa, toda škofijski teritorij pripada kalaški škofiji na Madžarskem. Za pričo je topot pozval novoimenovanega baškega 'škofa Budanoviča, ki pravi:
»Ni kriv Vatikan, da je Bačka še vedno del madžarske kalaške škofije. Na Reki se je mogla ustanoviti škofija, ker Vatikan nima službene zveze s Kvirinalom in uprav Ija cerkev V Italiji brez sodelovanja itali® janške vlade. V Jugoslaviji pa Vatikan ne more urejevati zadev katoliške cerkve brez sporazuma s kraljevsko vlado, sporazum pa se bo dosegel s podpisom konkordata. Sv. oče je pa kljub temu hotel bačkim ka« toličanom priskočiti na pomoč in je že Ie« ta 1923. oddvojil jugoslovenski del Bačke od jurisdikcije kalaškega nadškofa.*
Tako škof Budanovič. Sam pravi na kon« cu, da je hotel »Sv. oče kljub temu*, torej čeprav brez konkordata, baškim katoliča« nom priskočiti na pomoč in da je že 1. 1923 oddvojil jugoslovenski teritorij od madžar« ske jurisdikcije. Torej bi bil pri tisti pri« liki prav lahko ustanovil še popolnoma ju« goslovensko škofijo, kakor je storil na pr. v Beogradu. Če je lahko imenoval škofa brez konkordata in če je oddvojil od mas džarske jurisdikcije naš teritorij, zakaj ni ustanovil še samostojne škofije, kakor je to še mnogo preje Storil na Reki in dru« god?
K tej izjavi škofa Budanoviča se je ogla« sil v zagrebškem -rObzorju* tudi »Istrartins svečenik*, duhovnik iz Istre, ki pošteno piše:
»Nisem ne pravnik ne diplomat, vendar smatram, da bi ne bila nobena žalitev, da je Vatikan ustanovil samostojno škofijo v Bački. Na pr. tako, kakor je ustanovil beograjsko nadškofijo, kakor je Sv. stolica poslala svojega nuncija v Beograd in je v Vatikanu sprejela beograjskega poslanika Na enak način bi bila lahko ustanovila to« rej tudi bačko škofijo, saj so bile tudi dru« ge razgnmičene. Vse se more, ako se hoče. L-verjeni smo, da bi bila vsaka jugoslo« venska vlada z veseljem odobrila ustano« vitev baške škofije.
»Ako pa se pravi, da je Vatikan postopal v Italiji tako, kakor je postopal, ker nima. s Kvtrinaiom službenega stika, da je torej v tem oziru prost in da ie dela! kakor je hotel in kakor je znal, potem ie to za nas na teh obalah Jadrana prav žalostno priznanje. Kako to, da ie bila, čeprav je Sv. stolica povsem neodvisna od Kvirmala, v
sporu med nami in Italijani vedno na njihovi strani? Kako to, da se preganjajo naši duhovniki, kako to da se naš jezik zatira v cerkvi in v šoli, kako to da v Italiii ne more Hrvat ali Slovenec postati škof, dočim Vatikan posveča v škofe osebe, ki ne poznajo našega jezika. Posvečeni škof trdi, da je hotel Sv. Oče priskočiti baškim katoličanom na pomoč in da je že 1. 1923 jugoslovenski del oddvojil od madžarske nadško-fije. Tu na zapadu se temu čudimo, kaiti to je bilo izvršeno šele (ne pa že!) 1. 1923 saj je bila Reka odvzeta Siniu. Cres in Lošinj Krku in Lastovo Dubrovniku, čim so Italija-ni stopili na naše ozemlje! Italijanska okupacija nj bila definitivna rešitev stare škofije Zakaj se je tako mudilo? Z verskega stališča ni bilo prav nobenih razlogov. Krški škofiji je načeloval vzor-škoia Mahnič. Pod njegovo škofijo so spadali najbolj hrvatski otoki Cres in Lošinj, kjer so službovali v vsakem oziru vzorni duhovniki. Kai nagnalo Sv. stolico, da iih ie oddvojila od Krka? Kako je mogla Sv. stolica dopustiti, da so bili s Cresa in Lošinja pregnani naši duhovniki, naši frančiškani, ki so bili tamo-šnjem narodu oče in mati in da so njihovo mesto prišli neki plačanci, ki imajo svoje brevijarje okrašene s fašistovskim znakom in ki odgovarjajo našemu narodu. kadaT zahteva, naj se mu propoveduje v narodnem jeziku: »Komur ni prav, naj se utopi«. Izzivajo tudi javno z besedami: »Chi non e fascista, io non lo tengo per un cattolico« (kdor ni fašist, tega ne smatram za katoličana)! Ako ie Sv. stolica v resnici neodvisna od Kvirinala, zakaj ni pustila Lastovo pod dubrovniško škofijo, kakor to zahtevajo cerkveni interesi? Kaj se ie doseglo z ustanovitvijo reške škofije? Prebivalstvo te ško fiie je v ogromni večin! hrvatsko, sedaj pa ima pastirja, ki ne razume svojih ovc. Po priznanju nekega duhovnika iz Florence so na Reki oni, ki še hodiio v cerkev in ki se izpovedujejo, Hrvati. Kdo naj iih izpoveduje če pa so naši kapucinci izgnani? Enako lah-ko rečemo za celo Istro: Ljudstvo je ostalo brez pastirja, zavladala je »abominatio de-solationis«. Po čegavi krivdi?
Kdor ni slep lahko vidi, da v Italiji in v cerkveni politiki ne odločajo le verski interesi, nego italijanski interesi in čustva in da se razpuščajo čisto verska udruženja samo zato, da se na njihovo mesto postavljajo brež borbe in brez vsakega odpora društva kakoršna želi in hoče Mussolini!«
Kdaj bomo v »Slovencu« čitali tak posa-men glas proti enostranski in tudi versko-škodljivi politiki Sv. stolice in Vatikana?
Politične beležke
«Samostojni demokrati v Sloveniji kapitulirajo«
Odkar so se izvestni zagrebški listi sra« m-ežljivo obrnili od Radiča stran, se inteiu zivneje pečajo z razmerami v Sloveniji, vendar na tako neresen in površen način. ' aa človek dostikrat ne ve, ali bi se smejal ali jeziL Kar oba Tipografijina žirmaia ob« javljata iz slovenske politike, je na las po? dobno svoječasnim slovitim «S!ovcnčevim» razpravam iz gostilne »Pri mačku, tam za vodo«... V tem oziru se posebno odlikus je »Jutarnji list*, ki od časa do časa servi« ra svojim naivnim čitateljem najbolj bedas ste politične senzacije iz Ljubljane. Tako je »J. I.* v nedeljo kot poseben »telegram* pod naslovom, ki smo ga postavili na čelo naše notice, «po svoje« reproduciral vsebi« no člančiča v četrtkovem «Jutru». v kate« rein smo komentirali izvajanja «Kmctskes ga lista* o napredni fronti. Kakor znano, smo mi podčrtali potrebo, da se slovensko ime zaščiti pred klerikalnimi škodljivci, ki so s svojo separatistično politiko Slovence pomagali potisniti v drugo vrsto ter smo povdarili, da bi ojačena napredna politika bila tu s slovenskega stališča velika prido« bitev. To našo konstatacijo tolmači <J. !.» kot «potpuno odricanje od jugoslovens stva»! Ker smo ugotovili, da je SDS v svo« ji politiki vedno se zavedala dejstva, da tvorita jedro našega naroda kmečki in de« Iavski stan, saj je SDS po ogromni večini svojih volilcev stranka našega malega člos veka, se Tipografijinemu državniku zdi, da smo se odrekli dosedanji orijentaciji ter opotpuno kapitulirali«! Seveda je s tem i z« vršena tudi tfpotpuna politička diskvalifi* kacija SDS*. »Jut. list* s skrbjo vprašuje, ali je vse to v Beogradu že znano in kaj bo rekel Pribičevič. Zagrebški mali Moric naj sc potolaži: naše stališče je v Beogradu znano že nekaj let in Pribičevič nima nič pripomniti, kar bi bilo »Jut listu* všeč. Poročilo Tipografijinega dnevnika je le v enem oziru interesantno: dokazuje namreč, kako silno je oddaljen Zagreb od Ljublja« ne, odkoder morajo uboge zagrebške re« d akcije dobivati »telegrafska poročila* o stvareh, ki ležijo že dve, tri dni tiskane na njihovih mizah.
Interesantna slika iz občinskega sveta
Dne 8. t. m. so se vršile na Brodu občin« ske volitve. Vsled velikih volilnih nered, nosti je opozicija vložila protest. Kljub te« mu je b3a sklicana prva seja oh črnskega sveta radi konstituiranja in izvolitve žu« pana. Ka seji, ki se je vršila dne 19. maja pa se je pokazalo, da ima opozicija (samo« stojni demokrati in delavci) večino, ki je pri verifikaciji razveljavila mandate «me* ščanskega bloka*, to je združenih nikičev« cev, radikalov, federalistov, klerikalcev in Židov. Ko je bilo pet mandatov tega bloka razveljavljenih, je prisotni oblastni odpc« slaaec odredil glasovanje, ki je izpadlo v razmerju 12 : 7 v prilog opozicije. Nato je pričel oblastni odposlanec razveljavljati mandate delavskih zastopnikov na podlagi zakona o zaščiti države. Ker mu ldjub temu ni uspeio skrušiti večine, je sejo _
kratkomalo odgodil. Bržkone bodo razpi« sarie nove volitve.
T
Naši kraji in ljudje
Kraljica Marija kot vladarica in mati
Ameriška publicistka o kraljici Mariji in prestolonasledniku
Petru
V	nedeljski prilogi lista «New York Times« je ameriška književnica in publicistka Ana O' Haif Mac Cornicova objavila pod naslovom «Svobodoumna omladina je našla sebi kraljico» zanimiv intervju z našo kraljico.
V	svojem članku pripoveduje ameriška publicistka, da je kraljica Marija sposobna pokazati, da je sodobni mladi ženi, ako ji je usojeno sedeti na prestolu, možno dati nekaj novega v tej stari ustanovi. To je kraljica, ki uživa državljanske svoboščine v veliki dobi demokracije ter se vede in izraža sodobno. Med drugimi naglasa, da je kraljica Marija med vsemi kraljicami na svetu najbolj gospodinjska. Kljub svoji vzgoji in izrednim razmeram v mladi državi skuša vzdržati staro pravico žene v domači hiši. Kraljica Marija ni starodobna in se tudi ne pokorava enoličnim predpisom. Sama vodi svoj avtomobil in si ni odrezala las. Njen nastop je neprisiljen in s svojo okolico občuje nadvse prijazno. V intervjuvu z ameriško publicistko je izjavila, da je vzljubila svojo novo domovino in njen narod. Z velikim strokovnim znanjem govori o srbski umetnosti in navdušeno pripoveduje o hrabrosti srbskih žena. Kraljica Marija je vladarica čisto svojega načina in uspel tip naraščaja, ki je našel v njej svojo predstavnico.
O kraljeviču Petru pripoveduje ameriška pisateljica, da je velik popotnik. Skoro vsako popoldne ga vozijo v avtomobilu na sprehod po avalski cesti. Kraljica smehljaje pripoveduje o njem: «Zelo je zabaven, toda že pričenja spravljati me v zadrego. Danes, ko je avtomobil polagoma vozil na nekem razpotju, je pokazal na neko debelo gospo na trotoarju in zaklical z vsem glasom: «Glej, mama ono smešno ženo, popolnoma je okrogla. A, kaj je onemu malemu človeku?« Midva vedno govoriva angleško med seboj ter tako onadva bržkone nista razumela. On in njegov oče govorita srbsko. Jaz razumem srbsko, toda še slabo obvladam ta jezik. Njegov oče pravi, da je muka, ker je Peter logičen in da otroku treh let ni treba logike. Peter govori prepričevalno, neprestano organizira, kakor se izraža, izlete na naše posestvo na deželi. Ima mnogo igrač, toda kot večina otrok ljubi igro fantazije. Najljubša igra mu je, da zbere vse blazine moje sobe in da napravi iz njih železniški vlak na tleh. On jih spaja in odklopi. Jemlje katerikoli primeren predmet za kladivo.
da prikuje, kar se je omajalo in na koncu požene lokomotivo. «Ali si v vlaku mama» vprašuje. «Sem», odgovarjam z drugega konca sobe. «Potem je vse v redu, pojdimo v Milan.» — «A zakaj ravno v Milan?« ga vprašujem. «Zato, ker je tamkaj velika postaja,« se glasi odgovor. Tedaj naenkrat dožene, da nima dovolj premoga in da so vagoni za premog priklopljeni poslednji. To je veliko vprašanje, ker pojasnjuje, da mora voditi lokomotivo, da mora skrbeti za potnike, in kako naj spravi premog z zadnjega konca vlaka do lokomotive, kjer bi moral biti? «Ne skrbi, jaz bom vse to napravil,« me prepričuje in si nabavi drugo lokomotivo ter po manevriranju s kretnico ter menjanju tračnic pridemo končno gori in doli utrujeni po naporu na veliko milansko postajo.«
Kraljica je ob tej priliki govorila tudi z občudovanjem o filoloških sposobnostih dr. Princa, angleškega poslanika v Beogradu.
Odkar je Wilson zastopal jugoslo-vensko tezo pa do danes, ni mogla ameriška v!.'da ničesar popularnejšega storiti, kakor da je poslala semkaj človeka, ki govori srbski. Ne samo kraljica, pravi ameriška publicistka. temveč vsakdo v državi se čudi, kako pozna dr. Prince tudi pokrajinska narečja, ker more predavati hrvatsko v Zagrebu in slovensko v Ljubljani.
Dasi je dobra lingvistinja, kraljica priznava, da ima težkoče s podrobnostmi jezika svoje nove domovine, ki je povsem različen od rumunskega. Kraljica je ljubiteljica glasbe ter je hvalila beograjsko opero. Glavna tema razgovora Pa je bila o državi sami. Delo, ki ga najbolj ljubi med svojimi oficijelnimi dolžnostmi, so izleti s kraljem v razne seljaške kraje. Potuje v avtomobilu po neravnih potih v primitivna sela, kjer se spoznava z narodom. Kraljica ljubi seljake, njihova ročna dela in stare običaje. Najljubša in najštevilnejša so njena potovanja skozi Staro Srbijo in Makedonijo. Kraljica se zlasti zanima za stare spomenike umetnosti. V politiko se ne vmešava, ker je preveč modi^, pripomnila pa je v razgovoru, da je večino spomenikov srbske zgodnje zgodovine treba iskati v Makedoniji. H koncu povdarja ameriška publicistka, da na kraljici Mariji ni ničesar prera-čunjenega, njen značaj se nagiblje k prostodušnosti in stvarnosti
Mariborske konjske dirke
Maribor. 23. maja
Na itez.eo.skem dirkališču so se včeraj popoldne vršile zaključne spomladanske konjiške dirke. Zanimanje je bito med ljubitelji konjskega športa vem večje, ker je bil letos ma progratmiou tudi jugosiovenski aerby, ki se je lansko leto vršil v Zagrebu. Kljub skiraino neugodnemu vremenu se je zbralo na dirkališču več sito ljudi, ki so vztrajali do konca dirk, čeprav je mestoma iprav pošteno lilo. Za darby se je prijavilo šest konj, ki so vsi stantali. Dirke so se smeli udeležiti te štiriletni konji, rojeni in vzrejeni v Jugoslaviji. Proga je merila 3300 im. Favorita sta bila konja Ocunda im Dotly, oba last zmame kobilarne Turni š. Res sta se tudi oba placirala. Gon-da (voznik g. Filipič) je bila na prvem im DoMy (voznik Lipich) ma drugam mestu. Gomda je dosegla cilj v času 1:42, Dolly pa v času 1:42.5, Tretja je bila Blanca (Pavlina, Zagreb) v 1:47.7. Po vrstnem redu so sledili: Nada (Kamendim, Zagreb), Semira-imil (Pavlina).
Veliko zanimanje }e vladalo za dirko, za katero je bila razpisana naigTada »Jutra«. Prijavilo se je deseit dirkačev, v lepem stihi pa je zmagaj Nacek (last g. Klanci rja iz Zagreba) v kilometrskem času 1:44. Druga je bila M«lka (Slavič) v času 1.53.2, ■tretja Elsa (Lukmain), četrta Ivioa (Šegu-la). peta Sylva (V.rbrejak).
Rezultati ostalih dirk so bili sledeči:
I. Ljubljanska dirka (Heat): Prvi Origi-nel (g. Skieberne, Celje) 1:40, drugi Bogdal
(Koražija) 1.47.7, tretja Pomoč (Kamendin).
II.	Dirka Morate C h ris to: Prvi Souvenier g. Filipiča 1:38.2, druga Sonja (Skobeme, Celje) 1:40.1. tretji Nacek (g. Klamsimgar).
III.	Dvovprežna dirka Zagreb: Prvi Bog-daj-Jutro (Koražija) v času 1.54.4, drugi Sardamapail-Brunhiilde (Hegemwart).
Naši rojaki v Belgiji
Eijsden (Belgija), 19. maja
Tu v Belgiji nas je precej Slovencev. Z veseljem prejemamo vsak dan naš ljubi list »Jutro«, ki nam prinaša toliko novic iz naše drage nam domovine. V našem kraju je zello mnogo Slovencev zaposlenih pri rudniku. Naši rojaki uživajo med Belgijci sloves dobrih delavcev. Imamo tu svoje pevsko društvo, bolniško blagajno in tudi slovensko kuhinjo, kjer se nam pripravljajo jedila po našem okusu. Naš kraj leži v ravnimi im je zelo prijazen. Bivamo v veliki koloniji, kjer se vsako leto zgradi 50 novih hiš, ker se industrija tukaj vedroo bolj razširja. Zato pa tudi delavcev vedno primanjkuje.
V listih smo črtali, da namerava oditi več Slovencev v inozemstvo iskat dela. Kdor ima veselje, pride lahko semkaj v Belgijo brez kakih stroškov. Zbrati pa se mora najmanj 50 mož, da pride potem po nje v Jugoslavijo zastopnik od tukaj in jim plača vožnjo do sem. Biti morajo samci brez druSim, ker za družine letos še niso zgrajena stanovanja. Mislimo, da bi bili tukaj vsi zadovoljni s plačo im hrano. Kdor želi resnih in natančnih pojasnil, naj se obr-
ne na naslov: Directeur gramd-bureau Eijs-dem St Barbe, Liimburg, Belgique. Piše se lahko v vseh jezikih ali pa tudi na zastopnika: Alojzij Wo!lner, kantimer, Traversier str. 62, Eijsden, Limburg, Belgique.
Vsem čitateljeim »Jutra« pošiljajo prisrčne pozdrave: Alojzij Wollner iz Poljčan ter njegova soproga Ivanka, roj. Fafota iz Sv. Križa pri Litiji, Ivan Grčar iz Dol pri Litiji, Franc Krumperger iz Šmarij* pri Jelšah, Jakob Skale iz Poljčan in mnogo drugih rojakov.
Velik požar v Starem trgu pri Črnomlju
16 poslopij Pogorelo do tal — Ogromna škoda.
Črnomelj, 22. maja V soboto ob 2.15 popoldne je naenkrat izbruhnil ogenj v hiši gostilničarja Butala v Starem trgu pri Črnomlju. Ogenj se je razširil s silno brzino. V desetih minutah je bila v plamenu vsa bližnja okolica. Pogorelo je do tal 16 poslopij, med njimi 9 hiš. Zgorelo je tudi poštno Poslopje. V zadnjem trenotku je poštarica rešila z živijemsko nevarnostjo poštne listine in denar. Pošta rico so morali pri njenem požrtvovalnem delu orožniki s silo odvesti iz hiše, da se ni ponesrečila v plamenih. Pogorele! niso rešili ničesar in je škoda ogromna. Pogoreli so vsi poljski pridelki In tudi živina. En sam posestnik ima škode nad pol milijona dinarjev. Človeških žrtev ni. Na pomoč so prihitele štiri požarne hrambe, ki pa niso mogle dosti pomagati radi pomanjkanja vode. ker je Kolpa preoddaljema. Izmed po-gorelcev so bili zavarovani le nekateri. Na mesto požara sta prihitela tudi sreski poglavar iz Črnomlja ter poštni inšpektor V!. Kos. Gori še sedaj, ker pa močno dežuje, upajo, da bo kmalu vse pogašeno.
Požar v Ihanu
V	soboto okrog pol 24. pomoči je izbruhnil požar pri posestniku Janezu Štiftarju v Iha nu pri Domžalah in mu v par urah upepe lil hišo ter gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Razen tega mu je pogorelo četvero govedi in 2 prašiča.
V	hiši sta bila zvečer le 701etna Štiftar-jeva maiti im 91etmi štiftarjev sin. Starka je zapazila požar šele tedaj, ko je bila vsa hiša v plamenu. K sreči je imela še toliko prisotnosti duha, da se je z 'malim vnukom rešila skozi platnen, pri čemer je dobila na rokah in nogah precejšnje opekline.
Hiša je bila s slamo krita, je stala na samoti, vsled česar miso mogli ničesar rešiti.
Kako je nastal požar, ni pojasnjeno. Bržkone so se vnele saje, ker je bilo poslopje staro ta okajeno. Štiftar trpi veliko &odo, zavarovan pa je bil le za borih — 150 Din.
Grozen umor pri Brežicah
Morilec ubil 701etno starko s sekiro in jI oropal 25 Din.
Brežice, 23. maja Včeraj, v nedeljo zjutraj so našli v Zve-rtajaku, občima Artiče, 70letno užitkarico, vdovo Ano Kopirne umorjeno v njenem stanovanju. Imela je pet smrtnih ram na glavi, vratu im na rokah. Udarci so bili prizadeti s težko drvarsko sekiro, ki so jo našli pri-slonjeno ob postelji, na kateri je ležala umorjemika. Morilec je oropal samo 25 Din, ki jih je vzel iz omare v sobi.
Glavno vrednost, hranilno knjižico za 1900 Dim in 400 Din gotovine ni našel ker je bila skrita v slimmjači postelje, na kateri so našli umorjemko. Umor je bil izvršen pomoči, morda okrog polnoči, ker so našli zjutraj umorjemko že otrpnete Našla jo je ob 7. zjutraj njena postrežmica Frančiška Glogovšek, ki je dobila ob svojem prihodu vrata odprta. Zločinec se je po umoru mudil bržkone
Hiša skrivnosti
I.	del: Kadar jezero molči . . .
II.	dal: Zmota justice
III.	del: Pota usode
IV del: Triumf ljubezni
Orjaški velefilm v glavni vlogi odlični Rus: IVAN MOŽUHIN (znan iz ffcia Carjev sel) pride v K... D ...
še dalje časa v sobi, kjer si je pripravil jajčno jed, katere ostanke so še našli v posoda na peči. Ko je kuhal, je zakril vsa trt okna, da ga ni bilo mogoče opazita od zunaj.
Danes se je vršilo raztelešeni e umorjen-ke. Orožniki so aretirali dva moška in sicer lastnika užit-karskega posestfcva ter nekega drugega moškega iz soseščine, ki je na slabem glasu im je osumljen umora.
Nedelja na Gorenjskem in turisti
Ljubljana, 23. maja
Kakor običajno, čez teden lepo vreme, v nedeljo pa dež, taiko je bilo tudi preite-čeni teden. Vse si ie obetalo, kako bo v nedeljo lepo in vlaki, posebno gorenjski, so bi® včeraj poW izletnikov. Največ jih je šlo na Golico, kjer je sedaj pravi cvetlični raj. Belina narcis se vidu že od daleč in opojni vonj cvetja napaja vso okolico. Pa tudi otvoritve koč so za izletnike zelo mikavne, kajti pri otvoritvah je navadno vse bolj živahno kakor kasneje. Včeraj je na Golici vse mrgolelo. Večinoma so bili Ljubljančani, precej pa je bilo tudi domačinov, ki včasi dobrohotno, včasi pa tudi z zavistjo gledajo dobro voljo tujih izletnikov.
Kakor vsako medeMo, je prišlo včeraj na Gorenjsko precej Zagrebčanov in nekaj izletnikov iz Avstrije. Manjša udeležba je bila pri otvoritvi na Vršiču, samo kakih 20 gostov se je je udeležilo, kljub temu, da sedaj cvete po skalnatih rebrih Pišence krasen dišeči jeglič, nizki sleč, po bližnjih se-nožetih pa temno moder planinski svišč. Pot na Vršič je zelo udobna za potnike, celo avtomobil 'e v zadnjih dneh parkrat prl-ropotal do vrha in pripeljal lovce in lovke ma lov na krivorapca. Za avtomobile sicer cesta v sedanjem stanju ni posebno pripravna, je še vedno na več krajih močno pokvarjeno, kljub temu so jo prevozili. Največja zapreka je slabi most nekoliko pod vrhom, ki so ga popravili Ie za silo. Skrajni čas je že. da to, za avtomobiliste izredno lepo gorsko cesto popravijo, im sicer s prispevki avtomotriffistov. ki navadno niso ubogi ljudje in bi tudi to lahko prenesli. Morda se bo Avto-klub, ki je prevzel cesto ma Vršič pod svoje pokroviteljstvo, zganil in s sodelovanjem države ter »Zveze za tujski promet« to uredil. Kranjska gora. ki je že sedaj eno izmed najpriljubljenejših in najlepših letovišč, bi pridobila še mnogo; cesta bi bila zelo zanimiva tudi za tekme zaradi lepega vzpona in krasno izpeljanih serpentin.
Včeraj v prvih jutranjih urah je bilo še jasno, toda m.sd šesto in sedmo so se privlekle od Juga goste megle, v kratkem času ovile glave gorskih velikanov, nato pa legle tudii v nižino tako. da so morali turisti kar posoraviti svoje stvari ta usmeriti pot proti dolini vsakdanjosti. Še preden pa so izletniki prišli do gostoljubnih vaških streh, že je odpri sv. Peter najprej pipice in kmalu nato pipe nebesnih kleli. Najbolj so to občutili tisti, ki so hoteli zasmehovati dobro opremljene izletnike im odšli k otvoritvam koč v lepih promenadmih oblekah ta lakastih čeveljčkih; čete lepi svileni žepni robčki ne bodo več za rabo. . Izletniki iz Vrat pa so pripovedovali precej razburljivo zadevo. Ko so šili opoldne proti Peričniku, so srečali nekega našega vojaka graničarja, ki je krvavel na rokah in na obrazu. Pripovedoval je, da je aretiral blizu Peričnika dva civilista ta italijanskega vojaka, ki pa so ga med potjo napad Ii, razorožili in pretepli. Šele, ko so tja prihiteli pastirji, so pobegnili. Nato je gramičar odbitel proti Mojstrana, da obvesti svojega komandanta. Kmalu zatem je odšla patrulja zasledovati krivce, ki pa so medtem najbrže že odnesli pete čez mejo.
Žalosten spomin na včerajšnjo nedeljo Pa je odnesel z Gorenjskega neki mlad ljubljanski kavalir P. Pred odhodom popoldanskega viaka z Jesenic se je zaprl v kupe vagona II. razreda in čakal svoje prijateljice, da pricapljajo za njim na postajo. Veselil se je, da se bodo prijetno zabavali med vožnjo v dolgočasnem deževnem dnevu. Obračal je, obrnili pa so mu drugi. Ko je pripeljal vlak iz gornje Savske doline, so se potoki kar vsuli vanj. Vse je bito nabito natlačeno, le en kupe je bil zaklenjen in zagrinjalo zagrnjeno. Nekemu potniku pa se je izreden mir v kupeju zdel sumljiv im zato je nekoliko močneje potrkal. Dobil je osoren odgovor: »Rezervirano!« Kar pa ne gre, da bi se kratkomalo rezervirali oddelki je dotičrii potoik odšel po sprevodnika, da odpre. Medtem pa, ojoj!
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
LEPI
RAMON NOVARRO
v prekrasnem orijentalskem filmu
8EN ALI
Ne zamenjati z že igranim filmom BEN H UR! — Kolosalen uspeh pri vseh dosedanjih predstavah! Pri vseh predstavah ORKESTER. Telefon 2730.	KINO DVOR.
Ko so potniki videti, kdo si je vagon rezerviral, niso več mirovali, dokler mladi kavaliT mi odpri vrata ta pričel pripovedovati, da je kupe rezerviral za družbo, ki mu sledi. Ker so potniki silili v kupe, je začel brcati ta boksati. Med divjanjem je udaril nekega dečka, oče od dečka je mahnil po njem ta nato je začdo padati tako gosto, kakor zunaj dež, dokler ni prišel orožnik, naredil red in »rezarviranca« zapisal. Ker je neprestano pripovedoval, da je kupe rezerviral za druge ta ne zase, mu je orožnik sporočil, da bo zanj rezerviral popolnoma varen stan, kjer bo imel priliko premišljevati svoje kavalirstvo. Ko je orožnik odšel, jo je odkuril za njim, ker se je bal, da se ponovi huda ura. Tako je ta presneti dež povzročil mnogo neprilik.
»Na Gorenjskem je fletmo . . .«
Samomorilni kandidat v vodi
Ljubljana. 23. maja
Delavcu Francetu Peršaku, doma iz St. Andraža v Slov. goricah, se je danes zardel ves svet nekam ničev in zanj brezpo-meimbeen. Dama se je pred dnevi spri z brati radi dedščime, odišel v Ljubljano in dobiil tu službo pri nekem stavbnem podjetju. Vendar pa doma nj mogel pozabiti. Ker domov ni mogel, je sklenil, da da nehvaležnemu svetu slovo. V boljšo bodočnost si je hoitel pomagati po strugi Ljubljanice. Danes zjutraj se je napil žgamja in dalmatinca Okrog poldneva jo je mahal po Poljanskem nasipu ta opotekaj e se iskal primernega mesta . . . Nato se je ne daleč od Zmajskega mosta vlegel na tla v travo, zamiižal in se prekobalil v umazano nara-stlo vodo. Prvi hip se je potopili, ko pa je postajalo temno okrog njega, se je takoj spomnil, da je nad vodo vendarle bolj svetlo. Zato ie krepko brcnil z nogami in stegnil roke ter se v par silovitih sunkih zagnal na majhen zelen o toči č pod Reicho-vo tovarno. Od tam se je pričel pasantom, ki se jih je zbralo ob obeh bregovih cela gruča, pačiti na vsakovrstne načine. Tresoč se po vsem telesu, se je pričel opazovalcem smiliti. Prvi je skočil na rešilno •postajo g Josip V. in obvestil samaritane o Francetovem obupnem dejanju. Od tam so prišli revežu takoj na pomoč gasilci z vrani in dolgo lestvo. Ko so gasilci vrgli Francetu vrv, da ga potegnejo na suho, Pa mu je udaril atkohol zopet v glavo in začel je igrati komedijo. Povpraševal je, ali naj si jo zadrgne za vrat, ali naj se je oprime z rokami. Končno si jo je pa le preveza! okrog pasu. nakar so ga potegnili čez precej deročo vodo h' kraju, da je lahko stopil na lestvo ta nato na breg, kjer ga je sprejel v svoje okrilje stražnik. Ves moker je morad France na policijo, odkoder so ga poslali domov po suho obleko, v kateri se je moral pozneje vrniti zopet v luknjo. Bil ie obsojan kar na mestu na pardmevem zapor, v katerem bo lahko premišljeval, da se ne izplača norčevati se iiz ljudi.
Žrebanje srečk razredne loterije
Beograd, 23. maja r. Pri današnjem dopoldanskem žrebanju srečk državne razredne loterije so zadele: po 30.000 Dan štev. 82.506 ta 109.650 po 20.000 Din številka 109.841 po 4.000 Din štev.: 119.633 44.811 65.485 ta 53.565.
po 2.000 Din: 687 9.676 11.095 12.196 24.687 25.137 30.311 37.200 33.636 48.633 47.361 69.726 62.347 61.253 58.773 58.416 57.863 55.863 55.468 65.362 77.725 78 .295 81.170 90.987 92.983 92.756 97.065 114.007 115.767 113.556 105.882 105.953 100102 2.981 5.127 12.370 14.031 16.274 20.449 20.563 21567 23.888 30.986 31.157 29.569 67.364 63.987 62.671 57.837 53.978 51.408 79.709 90.226 92.259 99.373 99.083 117.173 116.171 115.892 101.714 inn 100.761.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 24.: Zaprto.
Sreda, 25.: «Mnogo hrupa za niča. D.
Mariborsko gledališče
Torek, 24.: «Is»ra v gradu®. Premijera. C. Sreda, 25. <rRigo!etto». B. Kuponi. Navadne
operne cene. četrtek, 26.: <rPri belem konjičku«. Kuponi.
clgra v gradu* na mariborskem odru.
Dramatik Molnar je danes svetovno ime. Njegova tigra v gradu« je takoj , po krstni predstavi romala iz Rima v dvorno gledališče na Dunaj, od tam v Newyork in v zadnjem času 90 to zanimivo <anekdoto« z velikim uspehom uprizorili v Berlinu. Molnar si je izbral za svojo igro — teater sam. Glavne osebe so: dva operetna libretista, komponist, operetna diva in dvorni igralec. Takoj, ko se dvigne zastor, se načenjajo teaterski problemi, ravno tako na koncu drugega dejanja, v tretjem dejanju se celo cposkušnja> za večerno predstavo, ki se ima po soupeju igrati v gradu. Vse te originalne komponente tvorijo nekak obroč, v katerem se razpleta, duhovita, zabavna, velezanhniva anekdota. — Pri nas nastopijo v glavnih ulogah: gdč. Starčeva ter
gg. J. Kovic, Rasbergjr, Železnik, Grom. Re-žira gosp. J. Kovič.
Shakespeare: Mnogo hrupa za nič
(K premijeri.)
Sedemnajst oseb je vzel Shakespeare nekega dne iz škatljiee svoje fantazije, navil jih, izpustil in jim rekel: cHajd dečki, zdaj se pa zavrtite!» In radi malenkosti, radi intrige, ki se rodi v skisanih možganih starega sitneža Don Juana, raste hrup, raste afera, že mislimo, da postane zadeva resna — stoj — in spet se vse zasuče... Bilo je mnogo hrupa za nič... Ni drugače! Kajti intrigi, ki gospodično Hero grdo sumniči, je treba od vsega začetka odvzeti vso opasnost, ker bi morali biti sicer vsi toni drugi — resnost govori drugače! Don Juan ni Jago njegova moč je majhna — maihno strašilo je, z ustmi vedno v šobo. Na kratko: radi Don Juanove šobe — mnogo hrupa.
Poleg tega: vsi so opremljeni z loki tn bogato založeni s puščicami. Renesančnega izdelka. — Cela ploha puščic pada in dovtip je tako zelo potenciran, da ga le gibljivi možgani koj spreimo. Tu niso le besedni do-vtipi — pesnikovi; liudje sami postanejo in-karnacije humorja. Kot slap hiti dovtip, šumi z dobro voljo ta smehom, dejal bi — Allegro
con brio.
Dvoje parov, ki se najdejo, ločijo in spet najdejo. To je vsebina. Hero in Claudio — ona skoraj da sentimentalna, no vsa svetla. Pa ima tudi vse druge lastnosti ženščine, obleke, ljubi, prebrisana je, skuša prijateljici najti moža, in v strahu je pred novim življenjem v zakonu. Vse to je toplo in greje. — Claudio, o to je dečko, da je kaj. Njegove besede so iskrenost — v cerkvi pa postanejo muzika:
O Hero, kakšna Hero bi bila, da pol miline vnanje ti sijalo je v tajne misli tvojega srca.
Njegovo moštvo se ne skriva, je hitro in sveže, ne brez robustne strasti, naivno in globoko obenem. — Temu paru stoji nasproti «bodeči» par — Beatrice ta Benedikt — izbranca in ljubčka Shakespearjevega dovtipa. Ne moreta se vsled notranjih pomislekov dobiti. Oba liubita samega sebe in Shakespeare nam samo nakaže, da oba par dni trpita; mi ne vidimo tega hrepenenja, samo slutimo ga lahko — Shakesoeare noče pokvariti dobre volje Pa se dobita in zaljubita drug v drugega, da je kaj. — Ne glede na vso veselost pa vidimo, da je velik tragik mešaj barve tej veseloigri; pa če bi govoril za to samo stari Leonato, ki bi znal prokleti hčer celo ob njeni zadnji uri.
Ampak to še ni vse! Saj jih je težko izbrati izmed teh sedemnajstih! Sta tu še Zi-molez ta čemerika. Morda se je hotel ponor-čevati gospod i ne Shakespeare iz meščanske garde, iz policije. — Čuvaja, biriča, vsa pre-
žeta z neumnostjo in prepričana o njeni koristnosti. Njih eksistenca je mogoča in opravičena le če sta oba skupaj. — Čemerika brez Zimoleza ni več Čemerika in narobe. — Na široko se jim mora človek nasmejati, homersko — kot se dandanes smejati več ne znamo...
Kot če utrinjajo zvezde zdaj v maju nad zaljubljenim parom, kot če plove fantovska pesem, tako je s to rečjo, s tem <Hrupom za nič® ali kot, udar vesla gondole ... Iskre, poskok, sam poskok... Torej ritem — torej muzika... In ker je tako ta ne drugače, je napisal mladi W. Korngold k temu veselemu početju veselo godbo. Njena prva vrlina je: ne sili v ospredje, je dovtipna, gra-cijozna in burleskna, kot Shakespearjev tekst.
In naše <Mnogo hrupa za nič»? Kot je običajno: skoraj preskromna ges<a našega teatra — brez hrupa je delo zorelo in zagleda beli dan v svitu žarnic. Deveti Shakespeare je to tekom šestih let, v Zupančičevem prevodu. V teh pomladnih dnevih je pravi čas za to izbranko Shakespearja, zdaj v maju, ko je elegičhi čas za nami in recimo si z Benediktom: tzaplešimo še pred poroko, to dvigne nam srca in našim ženam petg.> — Allegro con brio.	Ost.
Končno <Abadon>. Slovenska Matica naznanja, da je izšla v njeni založbi dr. Janeza Mencingerja pove9t <Abadon» z obširnim uvodom dr. Tominška. Knjiga se dobi pri založnici in v knjigarnah.
Druga predstava berlinskih igralcev v Ljubljani
V nedeljo zvečer je skupina berlinskih gledaliških igralcev,*) ki se je v Mariboru ločila od tovarišev in tovarišic, katere je klicala dolžnost v domovino, uprizorila Gotzo-vo tridejanko <Ingeborg>. Komad brez večje umetniške vrednosti, erotičen, spisan v živahnem dialogu, spominjajočem malce na Wildejev komediograteki artizem. Žena, ki jo fantazija vodi v prešuštvo, mož, ki preizkuša ženo s prijateljem, prijatelj, ki vzljubi feno in premaguje čut obzirnosti nasproti soprogu, dokler se slednjič razplet ne ustavi na formuli <zakon v trojo ali žena s soprogom in prijateljem, zmožna ljubiti dva hkrati. Kot svetovalec in razsojevalec nastona energična devica tTante Ottilia,.
Predstava je bila na nivozu prve: blesteča tehnika, rutina, izglajenost, a manj duše in instinkta. Gdč. Herta Russ je bila odlično Ingeborg. Zapeljiva zakonska taalkontent-ka; kazala je veliko živahnosti in koketeri-je. Ottokar (g. Weinmann), Peter (g. Brock-•mann), Ottilie (gdč. Lorm) in Konjunktiv (Nunberg) so pokazali, da 90 spretni karak-terni igralci.
Operno gledališče je bilo razprodano. Publika kakor pri prvi predstavi: po večini nova. Na koncu so bile dolgotrajne ovacije.
*) Popraviti je treba v poročilu o prvi pred stavi omenjeno napačno informacijo, da so gostje člani berlinskega <Staatstheatra>.
Domače vesti
*	Imenovanja v voini mornarici Imenovani so: kapetan fregate Gaston Rossi-Sa-batini za komandanta brodarske pod oficirske šole; kapetan iregate Božo Kaitaa.č za načelnika štaba prve pomorske obalske komande: poročnik bojne za broda 1. razreda Ciril Vilfan za šefa vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa: poročnik bojnega bToda 1. razreda Viadko NagHč za komandanta hiuda »Silni«.
+ Imenovanja v državni službi. Imenovani so: dr. Josip Vidmar za svetnika pri finančni prokuraturi v Ljubljani, finančni komisar dr. Filip Orel pa. za tajnika pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani; učitelj čebelarstva pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti Josip Okom za učitelja specijaine čebelarske šole v Ši. Jurju pri Celju, Albin Dular pa za kmetijskega referenta pr: okrajnem glavarstvu v Mariboru — desni brez.
+ Iz sodne službe. Napredovala sta v 3. skupino 1. kategorije svetnik višjega deželnega sodišča Albert Levičnik in višji dežel-nosodni svetnik dT. Adolf Kaiser, oba v Ljubljani. Upokojeni so: Josip Vovk, višji pisarniški ofkajal pri okrajnem sodišču v Škofji Loki: Martin Bohte, pisarniški ofici-ja! pri okrajnem sodišču v Ložu in Mihael Pielog, pisarniški oficijal pri okrož. sodišču v Celju.
*	Teden majske deklaracije. 30. maja t. 1. obhajamo desetletnico majske deklaracije. V spomin in proslavo tega zgodovinskega dogodka je izdaja Jugoslovenska Matica poleg deklaracijskih diplom tudi deklaracij-ske razglednice. Pozivamo vse naše občrn-stvo. da vporablja za medsebojno dopisovanje tekom tega tedna tndi te Targlednice, ki so naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena 1 Din.
*	Brošura o ma ski deklaraciji izide da-res v torek in jo bo Jugoslovenska Matica vsem. ki so jo naročili, takoi odposlala.
+ Proslava 50 letnice meščanske šole v Krškem se bo vršila po sledečem redu: V soboto, dne 2-5. t. m. ob M. v sok. dvorani slavnostna akademija. V nedeljo, dne 29 t. m. 1. Ob 9. slovesna služba božja 2. Po maši proslava 53 letnice v šol. telovadnici 3. Po proslav1 razstava pismenih, risarskih in ročnih izdelkov učencev in učenk V vseh prostorih II. nadstropja 4. Ob po! 12. skupen obe J mladine. 5. Od 13. do 15. rkupen obed udeležencev proslave v sok. dvorani. 6. Ob 16. v sok. dvorani akademija z istim sporedom kot v soboto zvečer. Godba požarne hrambe igra dopoldne pred šolo in r.a šolskem dvorišču, meščansk .šolski orkester pa v telovadnici pri proslavi, v I. raz. med razstavo in nato v sok. dvorani pri banketu.
*	Mala ženska antanta. v kateri so včlanjena feministična društva Jugoslavije, Grške. Rumunije. Poljske in Češke, ima svojo letošnjo konferenco v Pragi od 1. do 4. junija. Slovenke bo na tej konferenci zastopala gosp. Angela Vode, predsednica Ženskega pokreta v Ljubljani. Konference se udeleže kot gostje lahko vse članice naših ženskih društev.
*	Šola slovanskega Sokolstva v Pragi i.; bila po brzojavnem obvestilu otvorjena včeraj ob navdušenem sodelovanju Ceho-siovakov. Jirgosiovenov, Poljakov, Rusov in Lužiških Srbov. Bolgari niso dospeli pravočasno. ker so imeli zadržke na meji. Kot piva se je obravnavala tema »Sokolstvo m Slovanstvo.* Šola bo trajaia en teden.
*	Slavnostni tedni na Dunaiu. Od 5. do 19. junija se vrše ra Dunaju slavnostni tedni ki se bodo o tvorili pred dunajskim rotov-žem s sodelovanjem 4 tisoč pevcev. V teh tednih se bo v dunajski operi priredil ciklus predstav pod imenom vOd MozaTta go Ri-charda Straussa«. V vrtu bivšega dvora se bodo vršile kino predstave. V Laxenburgu bedo prirejati operne predstave, povsod drugod umetniške glasbene prireditve, v b.všem dvornem gledališču drame, v bivših cesarskih palačah bodo razne razstave in vršile se bodo v teh tednih tudi mnogošte-
Ure, verižice, obeski, uhani f. t. d.
so vidno najlepša
WW birmanska darila "M
ki jih doo te najceneje pn tvrdki
Lud. Čeme. L'ubliana
Wclfo*a ulica itev. 3.
Vodja gosp. dr. Brockmann se je poslovil z odprte Vene. ki jo je občinstvo posulo « cvetjem. Izrazil je vei-elje, da so lahko '•er-linski umetniki rojakom nemškega jezika govorili v materinskem jeziku, ponosni pa ^o, da so mogli v slavni kraljevini SHS služiti umetnosti, ki je last vseh narodov. Spričo lepega sprejema, ki so ga bili deležni v Jugoslaviji, ne more reči drugega kot: tNa »videnje!, Poslovilne besede dr. Brockman-na so slovensko občinstvo nekam razočarale, ker se je upravičeno nadejala več takta nasproti slovenski večini, ki nemških umetnikov ni sprejela z iskreno prisrčnostjo v imenu <rojakov nemškega jezika*, temveč v svojem imenu. Nadejamo se. da je to nesoglasje zakrivilo nepoznavanje razmer.
B. B.
Smola o.-iješke operete t Beogradu. Osije-ška opereta je bila radi zmanjšanega proračuna prosvetnega ministrstva v gledaliških postavkah ukinjena. Ansambel si je hotel
i omagati s tem, da je zaprosil za koncesijo v Beogradu, kjer je opereta gostovala z lepim uspehom. Ministrstvo je koncesijo dovolilo, ko pa se je zbor 9 pevci, pevkami in baletkami preselil v Beograd ter začel dajati predstave, je naenkrat prišla nova odredba. da ministrstvo preklicuje ie izdano koncesijo. Preklic se je baje izvršil na pritisk faktorjev v upravi beograjskega Narodnega gledališča, ki je izza gostovanja Osije-čanov imelo slabši obisk. Intervencije za ir-gladitev spora so v teku, toda Osiječanom kljub vsemu preti onaaiost, da ostanejo brex angažmana na cesti.
vil ne športne prireditve. Posetnikom iz inozemstva so dovoljene znatno znižane vozns ccne in vizmnske pristojbine. Interesentom daje pojasnila avstrijski konzulat v Ljubljani.
* Delegacija poljske vlade v našem Pri-morju. Poljska vlada je nedavno sklenila, da odpošlje v Jugoslavijo delegacijo strokovnjakov, ki naj prouče razmere pristanišča na Sušaku in zlasti njegovo kapaciteto. Ta poljska delegacija prispe prihodnji četrtek na Stršak, kjer se bo mudila več dni ter pregledala pristanišče in njegove naprave, potem pa si ogleda tudi naše Primorje. Prihod Poljakov je v zvezi z željo poljske vlade, da se sušaškega pristanišča posluži za uvoz ter za izvoz svojih Produktov.
za birmance. F. ČUDEN,
Uubliana Preierno»a
*	Na peronu jeseniškega kolodvora postavi Jugoslov. Matica avtomatsko tehtnico za osebe. Prosimo potujoče občinstvo in tudi domačine, da se je prav pridno poslužujejo, ker je čisti dobiček v korist Jngosl. Matice.
*	Nezadovoljstvo med železničarji v Saraievo, Ker so bile v Sarajevu železniškim delavcem znižane plače za 15% se je v soboto zglasila pri direktorju železnic de-putacija ter mu sporočila, da namerava 800 delavcev 3. železniške sekcije stopiti v stav ko, ako bi ostalo pri znižanju plač. Železniški direktor se je v odgovoru deputaciji skliceval na znižanje kreditov v letošnjem proračunu prometnega ministrstva. Obljubil je. obrnil pa se je s posebno vlogo na prometno ministrstvo radi povečanja kredita, da bi se preprečile neprilike stavke.
+ Zakup rudarske kazine v Velenju. Direkcija drž. rudnika v Velenju razpisuje pi-meno licitacijo za zakup rud. kazine v Velenju. Dražiti smejo samo gostilničarji in pokli cu, ki so državljani naše kraljevine. Ponudba se morajo izročiti do 20. junija, zakupna deba pa se prične dne 1. julija 1927. Podrobni pogoji so razvidni pri direkciji drž. rudnika v Velenju.
*	Iz uradnega lista. cUradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 56. 1e-tošnji številki pravila tečaja za lekarnarske pripravnike, uredbo o napravi nove zemljiške knjige za sodna okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava ter naTedbo glede zavarovanja pri inozemskih zavarovalnicah
*	Pri okrajnem sodišču na Prevaljah se odda mesto pisarniškega uradnika. V proračunskem letu 1927-28 je sprejemanje novih uradnikov ustavljeno, razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno službo. Upokojenec pa se ne sme sprejeti v državno službo, če je že dovrši! 60 leto starosti.
*	Deček utonil. Dvanajstletnega jurija Rahneta iz Ihana, delavčevega sina ie že šest let starega napadala božjast, včasi tudi po desetkrat na dan Dne 21. t. ;n. je šel opoldne za kratek čas od doma, češ da gre gledat novi most čez Bistrico, od koder ga ni bilo več nazaj. Po dolgem iskanju ga je končno naše! njegov oče drugi dan utopljenega v Bistrici v vodi, ki ga je nesla kake 3 km naprej skoro do vasi Beričevo. Dečka je bržkone na mostu vrgla božjast, nakar je padel v vodo in utonil.
*	Velika globa za tihotapstvo s saharinom. Neža Ljube j iz Maribora je bila zasa-čtna, ko je nedavno iz Avstrije vtihotapila v Zagreb večjo količino saharina. Zagrebška carinarnica jo je obsodila na globo 300 tisoč dinarjev, a v slučaju neizterljivosti na dve leti zapora. V zadnjem času so oblasti izsledile več tihotapcev s saharinom večinoma na podlagi medsebojnega denuncira-nja tihotapcev samih.
*	Divji prašiči na Pohorju. Kakor nam poročajo s Pohoria, se je na Rdečem bregu v lovišču g. Vekoslava Godca vršil te dni lov na divje prašiče. G. Godec ie ustrelil dve lanski svinji (ena težka S5. druga pa 75 kg) in eno prase, staro približno šest tednov, sosed Karničnik pa eno prase, dočim je eno prase pes živo vioviL Ušel pa je merjasec z desetimi prasci. Divje svinje je prevzel v nagačenje g. Josip Paitler. učitelj in preparator v Pekrah pri Maribora.
*	Posetniki razstave >Zemaliska kemijska straža«, ki je otvorjena v letnem paviljonu oficirskega doma v Beogradu, se opozarjajo. da imajo na vseh tukajšnjih državnih železnicah polovično vožnjo do 2. junija tega leta.
[TO — zobna pasta najboljša!
*	Otvoritev »Obrtniškega doma« v Beogradu. V nedeljo predpokine je bil v Beogradu na svečan način otvorien iZanatSjski dem«. Razen funkcijonarjev vseh zbornic in obrtniških udruženi so se slavnosti udeležili tudi delegati raznih oblasti. V novem domu bo nameščena tudi centrala Zar.atiij-ska banka. Dom se nahaja v Skopski ulici.
*	Samomor bolne žene. V Cernomercu pri Zagrebu se je v nedeljo vrgla pod vlak Sofija Jankač. soproga meščanskega učitelja v Zagrebu, stara 39 let. Duševno bolna žena je bila pod varstvom svojega moža. Vlak jo je popolnoma razmesaril. Nekatere osebe so skušale preprečiti samomor, vendar se jim to ni posrečilo, ker je uboga žena nenadoma skočila pred lokomotivo v neposredni bližini.
*	»Sin božji« aretiran. V Morovičih pri Vinkovcih ie bil prošlo soboto aretiran Fr. Vidakovič. ker je zbranemu ljudstvu pridigal in zatrjeval, da je pravi sin božji, ki ga je Bog poslal, da odreši grehe sveta. Oblast dvomi, da je Franjo pri zdravi pameti, in ga je izročila psihijatru ca opazovanje.
*	Prvi ženski odvetnik v Zagrebu. Minister pravde je podpisal dekret, s katerim se imenuje za odvetnika v Zagrebu dr. Mara Iiič. To je na teritoriju Hrvat, in Slavonije piva žena, kateri je bil podeljen odvetniški ustalium«.
*	Trgovska visoka šola v Beogradu. Spe-
cijalna komisija ie dovršila uredbo in učni načrt trgovske visoke šole v Beogradu, ki se letos ustanovi v Beogradu.
*	Vihar prevrnil pet železniških vagonov.
Kakor javljajo iz Vinkovcev, je v petek zve čer divjal v tamkajšnji okolici silen vihar, ki je na progi Vinkovci-Subotica prevrnil pot vagonov tovornega vlaka ter tako onemogočil železniški promet. Prometni šef iz Vinkovcev je s potrebnim številom delavcev po večurnem naporu očistil progo in tako zopet vzpostavil neovirano razvijanje prometa.
+ Izjava. V tiskovnopravdnih zadevah Pr. IX 97-36, 79-26, 90-24 87-26, 84-26, g. Jela-čina ml. zoper naš list, izjavljamo, da so tam objavljeni očitki bili zgolj politične narave bre? namena osebne klevete, in objavljeni kot politična kritika. V kolikor se je tcžitelj čutil ž njimi žaljenega, jih obžalujemo in lojalno preklicujemo. Prav tako izjavljamo v poravnavo zadeve Pr XI 69-26, da g. Ivanu Puclju, narodnemu poslancu in min. n. r., ne moremo očitati, da bi bil vinarske in kmetijske strokovnjake odpustil iz državne službe na nepravilen način ali prezirljivo nastopal v resoru, kar istotako ol žalujemo in preklicujemo. Uredništvo.
*	Prostovoljno gasilno društvo v Slov. Bistrici naznanja, da je javno tombolo, ki bi se morala vršiti 29. maja t. 1. preložilo na 7. avgusta t. L Ker je čisti dobiček namenjen izključno v poplačilo nove turbinske brizgalne, opozarjamo vsa društva, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev. S3. občinstvo pa prosimo, da pridno sega po tablicah. ki se dobijo Pri vseh članih. Z ozirom na namen tombole, se tablice prodajajo po 5 Din. — Odbor.	782
Radi oozne sezije ZNATNO ZNIŽANE J®®
Oglede si naše izlozbe!
GRICAR & MEJAfc.
*	Lov krajevne občine Dob pri Domžalah se bo oddajal v petek 3. junija ob pol 10. pri srezkem poglavarju v Kamniku na javni dražbi v zakup za dobo od 1. julija 1927 do dne 31. julija 1931. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri srezkem poglavarju.
*	Samo Žika garantira okusno in redilno kavo. Zato je treba zahtevati v trgovini izrecno 2:ko. Dobite jo samo v rdečih zavitkih. 276
*	Šport izvor prirodnega zadovoljstva, napravlja veselje in radost do življenja. — Mnogi ljudje, toda žal malo žena. se uda zdravemu športu, ki pomlaja. Bojazen žena, da bo njihov teint trpel na zraku, je temu glavna zapreka. Ampak kako neupravičena jc ta bojazen! Elida Creme de chaoue heure podnevi, Elida Citron Coidcream ponoči so vendar najpriprostej-ša sredstva za varovanje kože. Zdrav šport, prirodno negovanje kože z Elido, so večni izvor mladosti in lepote	147
*	Čatežke toplice — otvoritev sezone. Preteklo nedeljo so se pri najkrasnejšem pomladanskem vremenu otvoriie naše priljubljene Catežke toplice pri Brežicah. Vi vsi, ki so vas v pretekli zimi mučili revma-tizem sklepov in mišičevja, protin, lšias, ki npite na raznih posledicah »španske«, ali na rEznih kroničnih vnetjih ali katarjih v giavi, prsih ali trebuhu, pridite! V kratkem času vas reši čudoviti radioaktivni vrelec s svojo toploto 46° C vašega trpljenja. Vsi, ki se čutite po napornem duševnem in telescem delu utrujene, živčno uničene, pridite se umirit in okrepčat svoje živce v mirno buj-co-zeieao naravo s svojim blaženim mirom, ki ga oživlja le večerno gostolenie slavčka. V kopališču najdete vso moderno udobnost: tov o opremljene sobe v novih zgradbah, električno luč, kopeli v razkošnih kabinah s poljubno, od zdravnika predpisano temperaturo. Izvrstna, domača hrana, dijetična hrana; stalna zdravniška postrežba. V postajah Dobova in Brežice pri vsakem vlaku vozna prilika! Vsakdanja pošta, časopisi itd na razpolago. Cene zmerne: dnevna prehrana od 25 do 40 Din. Kopeli od 7.50 do 15 Din. V predsezoni t. j. do 30. junija 25% popusta pri sobah.	752
*	Pri revmatfemu v glavi, ledjih m ra-menTi. živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Franz - Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. VseučiJiške klinike potrjujejo, da je voda Franz - Josef zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v iekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	46 L
je naslov velikega ameriškega pusto* lovnega filma, ki Vam ga v kratkem prinese
ELITNI KINO MATICA
Za birmance
Obleke lastnega izdelka po konkurenčnih cenah kupite najceneje pri
tvrdki: JOSIP ROJINA, L.Bbljana, Aleksandrova cesta št 3.
Iz Ljubljane
u— Ljubljančani! V proslavo desetletnice majske deklaracije priredi v nedeljo 29. maja dopoldne naša šolska mladina slavnostni obhod po mestu. Naše občinstvo in zlasti starše vabimo, da prisostvujejo in sprenija-jo ta obhod naše mladine. Hišne posestnike Pa prosimo, da razobesijo v počast te zgodovinske desetletnice raz svojih hiš in oker« državne in narodne zastave.
u— Prošnja na g. vladnega komisarja ljubljanske občine. Prejeli smo: 52 stanovalcev, ki nam ie z dekretom odkazano stanovanje v novi mestni stanovanjski hiši na Ahacljevi cesti prosimo, da mestna občina napelje plin za kuhanje v vse kuhinje ie stavbe, ki naj predstavlja moderno opremljeno stanovanjsko zgradbo v našem mestu. Plinske kuhalnike smo pripravljeni nabaviti sami, toda napeljava sama bi nam Pa bila predraga, ker smo večina bodočih stanovalcev uradniki in delavci, katerih denarne prilike niso baš rožnate.
u— Potres. V nedeljo zvečer ob 11.43.12 jj seizmograf zavoda za geodinamiko v Ljubljani zaznamoval jako močan potres na razdalji 7140 km. Maksimalno gibanje zem-je znašalo okrog 500 mikronov z maksimalnim pospeškom 140 mikronov. Beleženje potresa je trajalo skoraj dve uri.
u— Iz avstrijskega konzulata. Avstrijski generalni konzul g. dr. Herman Pleinert je odpotoval na Dunaj, odkoder se vrte čez osem dni.
o— »Ženski Pokret« v Ljubljani vabi svoji članice k predavanju, ki ga priredi v petek 27. t. m ob pol 6. pop. v damski sobi -varne »Emona«. Tema: Smisel in pome» feminizma. Predava gosp. Angela Vodetova ki jo je odbor izvolil za predsednico društva, ker je bila dosedanja predsednica, g. A. Štebi, premeščena v Socijalno-higijenski z2vod v Beograd.
u— cMIadinski dam. Seja centralnega odbora zi prireditev »mladinskega dne« se vrši danes v torek ob 6. uri popoldne na mestnem liceju, I. nadstr. na kar opozarjamo vse šolske odbore.
u— Marija Cvahte t. V nedeljo je umrla v Ljubljani ga. Marija Cvahte roj. Triller, stara 71 let, vdova po šolskem ravnatelju Simonu Cvanteju in učiteljica v p. Pokoj-nica je Škofjeločanka zadnja iz mnogobicj-ne rodbine notarja TriUerja. Ravno pred enim letom je umrl njen brat dr. Karel Triller. Službovala je kot. učiteliica v Metliki, Konjicah in 30 let v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Za svojega bivanja v Mali Nedelji si je pridobila radi svoje vesele in gostoljubne ter izredno dobrosrčne narave tako med ljudstvom, kakor med stanovskimi tovariši in podeželsko inteligenco mnogobroj-no prijateljstvo in visoko spoštovanje. Posebno pa so ji bili pri srcu prleški študentje one starejše dobe, katere je vedno najlju-beznjivejše sprejela v svoii hiši. Pokoinica je bila vzorna žena in najskrbnejša mati. Naj v miru počiva!
u— Nezgoda. Ko je v soboto dopoldne vozil hlapec Aleš Škrolc. uslužben pri tvrdki Comino v Drag! na dvovpreženem vozu dva železna vozička po Kolodvorski ulici, sta mu na vogalu Komenskega ulice zdrsnila z voza na rla in potegnila s seboj tudi voznika Škrolc je pri padcu zadobll težke telesne poškodbe na glavi in po životu, tako so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
n— Zopet ukradeno kolo. Kolesarski tatovi postajajo tako agiltii, da ne mine sko-' raj dan, da se ne bi pripetila kaka tatvina kolesa. V nedeljo zvečer ie neznan »kolesar« ukradel zopet 1500 Din vredno kolo petniku Matevžu Dremlju s Karlovske ceste zr.amke »Atrrpvjon« in sicer iz veže gostilne Kralj na Cankarjevem nabrežju.
n— Sokol LjubUana IL priredi mladinsko akademijo v soboto 2S. maja ob pol 7. zvečer na letnem telovadišču Prule. Spored obsega 13 točk. Pokažite z udeležbo, da znate ceniti tudi delo mladine.	784 u— Občni zbor društva »Soče« se vrši dne 25. t. m. ob S. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor z običajnim sporedom. Udeležitev za člane obvezna. — Predsedstvo.
u— T. K. »Skala«. Izlet, ki bi se imel vršiti v četrtek 26. t m. se preloži na nedeljo 29. t. m. Polovična vožnja je zaenkrat mogoča le na podlagi uverenja in legitimacije SPD. Ker je izlet na Vojšco sedaj ob tem času res zelo zanimiv, se pričakuje poiio-števflna udeležba. — Odbor T. K. »Skala«.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. V torek 24. t. m. se vrši ob 8. zvečer skupna vaja mešanega zbora. Važni pogovori! Udeležba za vse obvezna! — Odbor.
u— Društvo »Treznost« naznanja, da bo predavala na rednem sestanku prihodnjo sredo znana pisateljica g. Bartolova-Nadli-šek.
n— Krasna birmanska darila kuptte najceneje pri E. škopek, trgovina ur in zlatnine. Ljubljana. Mestni trg.	777 u— Slovensko filatelistično društvo LJubljana ima svoj redni občni zbor v sredo 25. t m. ob 30. v restavraciji hotela »Slon« z obligatnrm dnevnim redom. — Udeležba članstva obvezna. 786 n— Pevsko društvo »Sava« priredi na u— Šišenski Primorci priredijo na Bin-koštni pondeljek v vseh prostorih gostilne pri g. Batiču v Sp. Šiški veliko vrtno veselico »Šagro« s plesom, petjem, zbijanjem lorca itd. 7So praznik dne 26. maja t. 1. društveni izlet na Sv. Goro. — Zbirališče ob 7.15 zjutraj na glavnem kolodvoru, odhod ob 7.43 z vlakom do žeL postaje Sava. — Od tu 2 uri hoda na Sv. Goro. — Za prehrano skrbi vsak sam. Povratek z večernim vlakom. — V
slučaju slabega vremena izlet odpade. — Pevci in ljubitelji petja, porabimo praznik za polet v svobodno naravo!
u— Dr. E. Dereani, speciialist za očesne ušesne, nosne in vratne boiezni se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg št 14. (Zvezda poleg lekarne).	764
• Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana Tavčarjeva ulica 7.
n— Specljalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblačil nudi veliko Izbiro po nizki ceni Krištofič Bučar.
u— Večjo oddajo raznih obrtniških del razpisuje mestni magistrat ljubljanski. Informacije v Mestnem gradbenem uradu.
u_ Volno, bombaž za stro;no pleten;e in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 13 in Židovska ulica 4.	93
Iz Maribora
a— Boi za posvetno inteligenco. Kakor v Ljubljani, tako je tudi v Mariboru opaža:: že dalje časa tihi boj med duhovščino in posvetno inteligenco klerikalne stranke. Ta boj je že tako močan, da je ponovno izbr ■ -r.il v raznih poročilih zapostavljenih neza-dovoljnežev v »Slovencu«. Naši State';ji sc n. pr. spominjajo afere s štrajkom v Ljudskem odru, katero poročilo o zapostavljali.\ kuhure na korist strankarske politike s. morali potem v »Slovencu« demantirati. Seveda ves boj ne pomaga dosti, ker ima duhovščina na ceh" črti vse odločilne postojanke, tako v stranki, predvsem pa pri denarnih in drugih gospodarskih zavodih trdno v svojih rokah. Posvetna inteligenca pride v poštev ie kot dekoracija. V zadnjem časa se je to pokazalo posebno izrazito v oblastni skupščini, kjer so zavzeli najodličnejša mesta mladi kaplani kot n. pr. Marko Kranj c Hraste!j in drugi. Nedeljski »Slovenec« j nehote zopet pokazal Ahilovo peto tega h:>-ja. Med mariborskimi noticami poroča, c so morali odložiti oceno rainhardovcev ki je »z mojsterskim peTesom napisal naš dr. France Sušnik«. Navidezno nedolžna no::-, kakor bi se hotela le laskati »mojsterskerr peresu«. Kdor pa mariborske razmere v SLS količkaj pozna, je takoj uvidel, da napisali notico samo zato. keT so hoteli g;, povdariti »naš« dr. Sušnik. Očividno so si raučiii pri sobotni »Ingeborg« metode >kne-beln«. Pozabljajo pa, da nismo več v sre:-njem veku, ko so duhovniki neomejeno : -ščaii k tlom in dušiii svobodnega duha. D-. Sušnik spada namreč med one številne rr,'a še inteiigente, ki so ob zadnjih volitvah odločno obsojali narodno izdajalski pakt SLS z nemškimi nacijonalcL Poda! je takrat tudi izjavo, v kateri ie sicer indirektno. ampak kljub temu dovolj jasno in odločno poveda: to voditeljem SLS v obraz. Takšno ozadje ima torej ljubeznjivi poki on »mojstrskemu peresu« in javno žigosanje z ljubeznivim »naš. Kaj, če bi se SLS naučila od sobota »Ingeborg« še tudi to, da bi vpeljala vsaj za svojo inteligenco še žigosanje z -Leber-flechthen«?
a— Električni tok ubil spečega otroka. Ko sta v soboto popoldne odšla mariborsk: trgovec g. Tipe! in njegova soproga, ki stanujeta v palači Pokojninskega zavoda u. Kralja Petra trgu, v svojo trgovino, je služkinja, kakor vsak dan običajno, položila 2 letnega trgovčevega sinčka Igorja spa: spalnici, nakar je odšla v kuhinjo. Cez r.e-kaj čas it pogledala v sobo. Nudil se gtozen prizor. Dete je bilo po obrazu modrikasto ožgano, obe roki pa sta mu bi -' od dlani do komolca močno ožgani. Dete ;e bilo mrtvo. Poleg trupla ie ležala na postelji električna žica za svetilko na nočni omarici. Poklican je bil takoj zdravnik, k: pa ni mogel nič pomagati. Kako ie nastakte žka nesreča, si razlagajo na dvojen način. Pravijo, da je bila električna svetilka pokvarjena ter ie žica, ki je bi.a zvezana ; svetilko, vsakogar elektrizirala, ki se jo je dotaknil. Na dete je najbrže padla žica. r?. kar je šel skozi njegovo telo 220 voitev močan električni tok, ki je dete takoj usn--til Mogoče pa ie tudi, da se je dete zače: igrati s sveti!ko ter se je dotaknilo i t e. Električni tok je nato usmrtil dete.
a— Tatovi koles zasačenL Že dalje ^asa so neznani zlikovci izpred trgovinskih ioka-iov odvažali dvokoles a. Tatov niso tno; ' nikakor izslediti. V soboto pcrpoldne"so kjr.u no prišli na sled mladim kolesarskim tatovom. Neki gospod ie opazil na ulici mladesa dečka, ki se je vozil na njegovem kolesu, ukradenem pred nekaj dnevi. Opoz-in! je na mladeniča bližnjega stražnika, ki jc kolesariti napovedal aretacijo ter ga odvedena policijo. Pri zaslišanju je mladi jzmoviu priznal, da je krade! že dalje časa kcirsa i-', da spada k veččlanski tatinski družbi, cb-stoječ; iz samih mladoletnih fantov. Ptc dajali so kolesa po izredno nizkih cenah in sicer po 20 do 30 Din.
KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVU
t^b cisti Sndian
^■p21"^ Pasto ■■■
Iz Celja
e— Redni sestanek krajevne organizicije SDS v Celja se vrši to sredo zvečer v k'u-bu v Celjskem donin. Začetek točno ob 20 Si e— Koncert r mestnem parku. Ta teden
se vrši koncert v mestnem parka Is v sredo od 18. do 19.30, ker je v četrtek prazr k.
e— Razdelitev Kolenčeve ustanove. Ku-ratorij ustanove Antona Kolesca v Celju je ime! v nedeljo 22. t. m. seja, na kameri .e reševal prošnje srednješolcev za podelitev štipendij. V smislu pokojnikove 'poroke prihajajo v poštev pri razdelitvi štrotndij pro-siki, ki študirajo na celjski srednji šoli ali njej enaki šoli, pokojnikovi sorodniki ra re glede na kraj svojega študija. Med 48 potrebnih prosilcev se ie razdelilo SS4S D r..
e— Sprememba posesti. Kirbischevo vlo v Jurčičevi ulici je kupil g. Briaar, r?vsa-teii meščanske šoie.

Iz Kranja
r— Licenciranje bikov v Kranju. Pretek«
li petek se je vršilo na tukajšnjem živin« skem trgu licenciranje bikov iz petih oko« hških občin v navzočnosti strokovne ko« misije gg. veterinarja F. Pahorja, kmetij« skega referenta Hladnika in načelnika ži« vinorejskega odbora Burgerja. Prignanih je bilo 25 bikov, od katerih je bilo licencira« nih 19. Najlepše uspehe beleži občina Pre« doslje, iz čegar okoliša prignanih 12 bikov je bilo licenciranih 9, za kar ima največje zasluge tamošnja Živinorejska zadruga. Zelo sta se izkazali tudi občini Mavčiče ir. Naklo. Izdanih je bilo za licenciranje in dogon 12 nagrad v iznosu 2550 Din. Pri« pomniti je, da Je ta denar nakazal le tu« kajšnji živinorejski odbor sam brez vsake državne podpore.
r— Pevski zbor Narodne Čitalnice. Da= nes v torek ob 20. imata sopran in alt v glasbeni dvorani Narodnega doma skupno pevsko vajo. Istotam ima ob 21. uri tenor pevsko vajo.
r— Zgodaj }e začet... Pretekli torek je v prepiru med odmorom v 3. razredu tu« kajšnic deške osnovne šole potegnil uče» nec Franc Veternik, star komaj 12 let iz Brimskovega nož in z njim sunil Pavla Pu« harja, sina tukajšnjega kamnoseka, v des« no stegno. Po par dnevih je začela ranjena noga zaotekati z novimi komplikacijami. Po zdravniškem pregledu so morali fanta prepeljati pretekli petek v ljubljansko splošno bolnico.
r— lz državne službe. Komisar finančne kontrole g. Ivan Florjančič jc povišan v podinšpektorja ITI. kat., 2. grupe in ime« novan za upravnika sreske uprave finanč« nc kontrole v Kranju. — G. Ivan Slavec, poštar v Laškem, je imenovan za uprav« nika pošte v Kranju.
r—- Enodružinsko stanovanjsko hišo bo gradila ga. Pavla Kump, soproga poštnega uradnika, na stavbni parceli ob državni Ko krški cesti nasproti vrtnarja Ermana v ko« krškem predmestju.
r— Kranjska nedelja je bik topot v zna« menju cmerikavega vremena, deževja in snega. V okolici je bilo napovedanih več veselic. V mestu je trojica tujih atletov na vrtu gostilne «Pri jelenu« s svojimi pro« rfukciiami in kričečo reklamo privabila ra« dovedneže, v Stražišču je imela veselico Narodno«strokovna zveza, v Naklem pa gasilci. Pri Sv. Joštu je imela klerikalna Krekova mladina svoj tabor in veselico z godbo. Med udeleženci so prevladovale predvsem ženske. V poznih popoldanskih urah pa je zavladal dež. v planinah pa je snežilo tako, da je potekla kranjska nede« Ija topot mirno in pusto.
r— Sneg na planinah. V nedeljo popol« dno je zapadel na vseh gorenjskih plani« nah nov sneg do 1000 m v dolino. Vsled tega je nastopil že na večer v nižinah pre« cejšen mraz.
Iz Ptuja
j— Sokolsko slavje v Ptuju. Dne 4. in 5. junija t. I. se vrši veliko sokolsko slavje v Ptuju. Mladi domači «\Sokol» razvije pra« por. V soboto 4. VI. ob 20. zvečer je aka« flemija v gledališču, v nedeljo 5. VI. ob sprejem gostov, potem skušnja, nato od« hod in slavnostno razvitje prapora, popol« dne sc vrši javna telovadba, kateri sledi veselica z zanimivim sporedom. Svira ma« riborska godba. Prireditev se vrši v idilie* nem liudskem vrtu, ob ribniku in «švica« riji». Reflektanti na prenočišča naj se pri« javijo pravočasno pismeno »Sokolu« v Ptuju.
j— «•Namišljeni bolnikTo francosko komedijo je uprizoril g. Valo Bratina z ve. likim uspehom na ptujskem odru. Sam te podal s fineso in humorjem naslovno vlo« go ter je žel mnogo aplavza. Vse ostale vloge so bile zasedene dobro izvzemši Cle« anta, ljubimca Angelike, kateremu jc za to vloffo pač absolutno manjkal pravi na« stop. Ako se izvzame to vlogo, smelo tr«
dimo, da je napravil Bratina z veščo re« žijo čudež dobre vprizoritve.
j— Sreski zbor SDS v Ptuju. V nedeljo
dopoldne se je vršil v ptujskem Narodnem domu celo dopoldne občni zbor sreske or» ganizacije SDS, ki ga je vodil predsednik dr. Fermevc. Navzoč je bil tudi nar. po« slanec dr. Pivko, ki je podal organizacij« sko poročilo, tajniško pa dr. Šalamon. Na* vzočih je bilo lepo število delegatov iz ce« lega okraja, ki so zastopali 22 organizacij. V minulem letu so bile osnovane 4 nove strankine organizacije, pripravljajo pa usta novitev daljnih 5 postojank. Za novo po« slovno leto je bil izvoljen zopet isti sreski cdbor z dr. Fermevcem na čelu. Sreski de« legati so: gg. Turk, Jamšek in dr. Gosak, oblastni delegati: učitelj Majcen in posest« nik Vindiš z Brega pri Ptuju, za kongres stranke pa dr. Fermevc in posestnik Mikša iz Prvencev. Na zboru je bilo podanih mnogo navodil za poslovanje krajevnih or« ganizacij.
j— Sokolsko društvo v Ptuju priredi v petek dne 27. maja ob 8. zvečer obsežen orkestraIno«vokaIen koncert pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karola Pa« horja. Na koncertu sodeluje društveni or« kester pomnožen z vojaki vojne glasbe, da« lje pianist in j a gdč. Anka Stohrova in ba« ritonist g. Stanko Sila. Upamo, da bo mest« no gledališče ptujsko občinstvo napolnilo, saj se morda še spominja zadnjih uspehov Sokolskega orkestra. Opozarjamo, da se prične koncert točno ob 8., ker morajo ne« kateri člani orkestra odpotovati z vlakom ob 10. uri.
Iz Novega mesta
n— Štiridesetletnica Sokolskega društva. Ob priliki 401etnicc obstoja Sokolskega društva se bodo vršile na Loki v dneh 13. in 14. avgusta sokolske slavnosti. V to svr« ho se je sestavil izletniški pripravljalni od« bor, ki bo skrbel za stanovanja in preno« čišča za izletnike, si izposloval ugodnosti na železnici, dal vpostaviti tribune na te« lovadišču itd. Spored bo sledeči: Na pred« večer slavnostnega dne bo ob 8. zvečer v Sokolskem domu občni zbor Sokola. Po končanem zboru se bo mesto razsvetlilo in bo po mestu slavnostni obhod. Naslednje« ga dne bo ob 5. zjutraj budnica, ob 6. tek« me na Loki, ob 9. sprejem gostov na ko« lodvoru, formiranje povorke m obhod po mestu. Zatem pripravljalne vaie in ob 4. popoldne velika javna telovadba. Zvečer akademija in nato prosta zabava. Poleg iz« letniškega pripravljalnega odbora se je osnoval tudi še reklamni odbor z načel« nikom profesorjem Modrijanom. Njegova naloga bo poskrbeti za čim večji dotok prijateljev sokolske misli.
Iz Trbovelj
t— Proslava majske deklaracije v Trbovi Ijah. Za čim dostojnejšo proslavo majske deklaracije v Trbovljah se vrše velike pri« prave. Vsa trboveljska kulturna društva pripravljajo za soboto 28. t. m. slavnostno akademijo, katere čisti dobiček bo v prid Jugoslovenske Matice. V nedeljo dopoldne pa se bo vršil z delavsko godbo na čelu velik demonstracijski obhod, pri katerem bodo zastopana vsa društva, državni uradi, šole itd. Obhod se bo ustavil na glavnem trgu, kjer bodo spominski govori. K obho« du se vabi celokupno trboveljsko občin« stvo. Hišni posestniki se pozivajo, da raz« obesijo zastave.
t— Uradni dan okrajnega sodišča. Okraj no sodišče v Laškem naznanja, da bo prvi prihodnji uradni dan v Trbovljah 11. junija.
t— Redno praznovanje pri rudniku TPD je naznanila, da se bo vsak teden po dva« krat praznovalo. Ta odlok je vplival po« razno na rudarje in na pridobitne kroge. Že sedaj se jc močno opazilo, da ni do« volj denarja na razpolago. Delavstvo jem« lje vse na kredit in ko je ta izčrpan pri pr« vem trgovcu, gredo k drugemu. Delavstvu se večinoma ne da nič vzeti. Ker ne more dolgo tako iti, bodo morali trgovci nehati
Dne 19. in 20. maja so bile izžrebane
sledeče srečke, kuoljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v. Ljubljani, Sv. P<itra c. št. 19.
Žrebanje 19« maja 1927«
Po Din 2000,— št. 70.445 in 111.854. Po Din 500: 76.719, 5.745, 15.449, 18.181, 30.955, 53.481, 53.456, 66.649, 66.673, 66.682, 115.641, 9759, 11.504, 11.575, 11.514, 20.824, 47.717, 47.715, 47.702, 48.544, 59.386, 59.384, 96.908, 96.912, 111.136, 120.121, 120.140, 120 116.290, 9.122, 9.134, 9.174, 9.107, 9.188, 70.469, 70.450, 95.858, 95.898, 111.738, 111.816, 59.734, 84.594, 97.060, 98.222, 99.370, 121.561.
18.196, 18.186, 18.168, 30.972, 30. 932, 30.966 66.642, 79.056, 79.012, 79.074, 79.020, 91.780, 23.492, 23.416, 23.462, 34.147. 34.125, 34.189, 83.236, 83.287, 83.281, 86.324, 96.952, 96.966, .184, 15.118, 15.149, 78.158, 78.166, 116.254, 48.627, 48.666, 48.645, 48.687, 48.678, 70.500. , 111.894, 111.832, 121361, 121.698, 57.687, 4.499, 15.392, 18.768, 18.749, 41.836, 56.294.
Žrebanje 20« maja 1927.
Dobitki po Din 2000 št. 111.104, 95.886.
100.703, 5777, 5785, 5794, 5743, 5774, 5733, 15.484, 15.422. 15.439, 15 481 15 405 18.141, 18.197, 30.910, 30.917, 40.592, 40.584, 40.534, 53.436, 53.471, 66.602, 66 613 66 612 79.059, 79.039, 91.782, 91.775, 91.729, 91.789, 115.655, 115.698, 115.646. 9764 9746 9760 9708, 11.590, 20.826, 20.835, 20.870, 20.814, 20.846. 34.190. 34.166, 47.770, 47 762 47 739' 47.768, 47.713, 47.709, 48.503, 48.561, 48.524, 48.562, 48.599, 59.383, 59.361, 71 850 71843' 71.880, 83.240. 83.25S. 96.960, 96.916, 111.176, 111,115. 120.105, 120.130. 15 140 ' 15142 10.113, 116.294, 48.693, 48.613, 48.700, 48.665. 70.430. 70.478. 70.497, 70 446' 95812' 95.834, 111.821, 121.546, 121.596, 121.692, 121.689, 59.777, 59.725, 71.850, 71 843 109781' 112.228, 15.396. 15.353, 29.922, 29.98S, 41.826, 56.250. 65.706, 78.335.
Cenjenemu občinstvu sporočamo, da srečk za tekoče žrebanje ni več na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Vremensko poročilo
Meteorološki larod « Ljubljani 23. maja 1927.
Višina barmnetrn 8"8.8
Kraj
Cas
opazovanja
03
03
& 8
Ljubljana (dvorec) . • .
Maribot . , , Zagreb . , • . Beograd « , , Sarajevo . • • Skoplje . . < . Dubrovnik . • Split . , . t , Praha . . . > ;
7.
8. 14 21.
7.
I6\'2
760-3 762-2
761-3 760 9 758-x
758-4 757-5 757-3 756-5
759-9
9-5
12-6 ICO 10-0 110
12-C
13-0 200 19-0 18-0 90
S"
Smer veti: 'r brzini w metrih
88
72 81 96. 96 81 82
63
64 77
mirno
N 2 S 3
NW 4 NNW 2 W 2 mi.no mirno mirno ESE 8 \VSW 6
o
Co
KJ S li
10
10 10 10 10 9 10 5 4 9 10
Padavine
Vrsta
j « mm do 1. nr«
dež
dei
dež
dež
54.5
14.0 11.0
03
Solnce vzhaja ob 4.24, zahaja ob 19.30; luna vzhaja ob 1.11, zahaja ob 9.50.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.6 C, najnižja 8.7 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Sprva spremenljivo, semintja dež. V severnih
Alpah tekom dneva najbrže malo lepše, toda ne dolgo. Tržaška vremenska napoved za torek: Burja. Nebo oblačno, pozneje spremenljivo. Temperatura od 10 do 16 stopinj. Morje razburkano.
Vi hočete
varčevati in vendarle okusno jesti. — Potem rabite samo
MAGGI
ZABELO
Vi boste potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake, bodo vseeno močne in okusne.
Zahtevajte izrecno «Maggi« jevo zabelo« ter pazite pro« sim, na ime «MAGGI» na «rumeno=rdeči» etiketi.
Gospodarstvo
tam, kjer so začeli, če ne bodo končali ce« lo s konkurzi. Najbolj varno postopanje pri rudniškem konzumu, kjer ne more pod« jetje, ki je v zvezi z delodajalcem, ničesar izgubiti. Iz občinskih in državnih doklad je razvidno, da so kljub mizernemu stanju rudarjev gostilniški lokali enako dobro obiskani kakor poprej v boljših časih. Če pa motrimo obiskovalce, opazimo, da manj kajo obrtniki in trgovci. Zakaj, ni težko ugotoviti.
z— Sreskemu poglavarstvu. V hribu med postajama TrbovIjc«Zagorje raste dišeči rdeči volčin, ki ga nekateri brezvestneži nabirajo v koše in vreče ter prodajajo na trgu v Ljubljani in Zagrebu. Ker je poli« tična oblast že lansko leto opozorila pre; bivalstvo, naj nc uničuje te redke cvetlice, zato ponovno prosimo pol. oblast, da pre« pove nabiranje v izkoriščevalne namene ter vse potrebno ukrene, da se zabrani iztrebljenje te rastline.
Sah
Šah. klub Triglav : ljubljanski šah. klub. V soboto 21. t. m. se je odigrala v Narodni kavarni prijateljska tekma med šahovskim klubom Triglav (prej Krakovo - Trnovo) in drugo garnituro ljubljanskega šahovskega kluba z rezultatom 5 : 3 v prid Triglava. Ljubljanski šahovski klub je postavil sledeče moštvo: Krek, Oswald, Iionič, Bredo, Hribar, Fink, Bezrukov, Hren; moštvo Triglava pa so sestavljali: Erker, Vehovec, Pfeifer, Tertila, Kitek, Kocjan, Kremžar, Rupnik. Borbi, ki je trajala nad tri ure, je prisostvovalo tudi mnogo nečlanov, ki so z zanimanjem sledili tekmi. Šahovskemu klubu Triglav, na čegar inicijativo se je vršila tekma, čestitamo k njegovemu uspehu in želimo, da bi se mu z njegovo delavnostjo posrečilo zanesli med klubi iskro bojevitosti, da bi imeli češče priliko prisostvovati šahovskim tekmam, katerih sedaj žal ne moremo v Ljubljani mnogo beležiti.
Popisi
DRAŽGOŠE. Zavedni napreduj aki so že Pired 27. led ustanovili ipri nas »Bralno društvo« ki je ves čas delalo z uspehom, pred par leti pa smo ustanovila tudi sokolsko društvo Agilni člami in prijatelji društev so zgradili sedaj Narodni dom. čegar otvoritev se vrši na binfcoštni ponedeljek, drne 6. junija t. 1. Vabimo vse napredtijake in Sokole k otvoritvi Izletniki iz zgornje Gorenjske se peljejo z jutranjim vlakom do Otoč. odkoder pridejo po lepi zložni senčnati dve in pol urni hoji do nas. ostali pa preko Škofje Loke in Sele. Na veselo svidenje! Zdravo!
JESENICE. Podružnica Jugoslovenske Matice na Jesenicah proslavi ob sodelovanju vseh kulturnih društev desetletnico majniške deklaracije kar najsveoamejše. V soboto, dne 28. t m. gre mamifestacajski cbhod z bakl.iaimi izpred kolodvora skozi Jesenice do občinske hiše kjer ga pozdravi župan trga Jesenice, potem pa skozi Savo zopet nazaj na kolodvor V sprevodu bosta ■ dve godbi in združeni pevski zbori jeseniški; nadalje telovadna društva in gasilci v kroju itd. Začetek ob pol. 9. (pol 20.) —V nedeljo, dne 29. t. m. dopoldne bo cvetlični dan v prid Jugoslovenski Matici; prodajale se bodo tudi deklaracij sike diplome im razglednice; ob 11. pred kolodvorom promenadni koncert, nato nastop združenih pevskih zborov in slavnostni govori. Odbor podružnice JM prosi hišne posestnike, da izobesijo že na predvečer zastave, vse sodelujoče pa. da se v vsem pokoravajo navodilom rediteljem.
ZIDANI MOST. Glasbeno društvo železničarjev v Zidanem mostu proslavi dne 3. julija t. 1. svojo 25letoico ter prosi vsa sosednja društva da po možnosti na ta dam svojih prireditev ne prirejajo
V ŠOŠTANJU proslavi Podružnica Jugoslovenske Matice desetletnico .majske deklaracije na praznik Vnefoohoda. dme 26. t. m. popoldne ob 3. v Sokolskem domu z govorom pevskimi točkami pevskega zbora in šolske mladine, deklamacijamii, živo sliko itd Pričakuje se poinoštevilna udeležba iz Šoštanja in vse okolice, ki je pred 9 leti ob proslavi obletnice majske deklaracije pokazala izredno navdušenost in še večji pogum. »
SLOVENJGRADEC. Tukajšnja podružnica SPD priredi v nedeljo dne 12. junija veliko planinsko veselico z bogatim sporedom. Ker ie čisti dobiček namenjen za zgradbo nove koče na Pohorju, prosimo občinstvo za mnogobrojno udeležbo, a društva v okoMci. da se na to našo prireditev ozirajo.	7R%
SREDIŠČE ob DRAVI. Tiikajšnje sokolsko društvo oriredi v nedeljo dne 29. mala oešizlet na Presiko-Badličan. Izleta se udeleži tudi celokupni pevski zbor središkega Sokola.
Širjenje hmeljarstva na Ptujskem polju
Tekom zadnjih dveh let se je na Ptujskem polju zelo razširilo gojenje hmeljske rastline. Visoka cena hmelja na eni strani, a na drugi nizka cena tamkajšnjega glavnega pridelka krompirja, ki v zadnjih letih na mnogih mestih niti ni povrnil stroškov za obdelavo in seme (nastop phytoptere na krompirju s posledico gnilobe gomoljev), sta nekako prisilili ljudstvo do gojonja druge, za enkrat ugodnejše obetajoče kulture. Upajmo, da posledica tega koraka ne bo le bridko razočaranje.
Kmetje - lastniki teh hmeljišč kažejo za to panogo posebno veliko zanimanja. Tudi predavanja o hmeljarstvu, ki so se vršila že na raznih krajih, posebno pa v Račali, ki so nekako središče ptujskonoljskega hmeljarstva, so bila vedno nepričakovano dobro obiskana in poslušana z velikim zanimanjem. Kaže se, da bo prišlo vsekakor že v jeseni do ne kakega združenja med hmeljarji. Vprašanje, ali se naj osnuje zadruga ali društvo, je tre> ba pač še dobro premisliti in preudaritL Goji se na Ptujskem polju le golding. Zasajenih s hmeljem je danes okrog 150 oralov. Kvaliteta, kakor se je pokazalo minulo leto. je povoljna. Treba je hmelj le pravilno obirati in sušiti,
Hmeljska rastlina se letos prav dobro razvija. Živalski škodljivci se do danes še niso pojavili. Zaznamovati pa je bilo že pred 14 dnevi peronosporo na nekaterih starejših rastlinah. Ta bolezen se pa na druge rastline ni širila in je za enkrat verjetno, da gre za posamezne sadeže poznega hmelja. Mraz okrog cledenih mož> v splošnem ni škodoval rastlini. Njen razvoj, odnosno rast je pa vendarle zaostala za nekoliko dni.
M. L.
Kupčija s sortiranimi jajci v inozemstvu
Kakor je menda obče znano, so si Danci s svojim maslom in s svojimi jajci osvojili svetovni trg. Za svoje blago dosegajo znatno višje cene kakor drugi narodi, ker se kupec brezpogojno sme in more zanesti, da je njihovo, tipizirano blago kakovostno brez hibe. Izvoz teh dveh predmetov tvori zadnjih 14 let posebno važno zunanje trgovinsko postavko Danske.
Za njo že koraka Nemčija. Dasi je še za dolgo časa navezana na uvoz, zlasti kar se tiče jajc, vendar skuša z dobro organiziranim zbiranjem in tipiziranjem doseči domačemu blagu višje cene tudi s tem, ker pričenja postavljati na trg kakovostno prvovrstna, izbrana, sveža jajc?. Tako skuša odrivati danskega konkurenta ter omogočiti lastnemu narodu, da pride do boljšega izkupička, nesortirana jajca kot množinsko blago pa naj dajejo Nemčiji po nizki ceni Dusija, Poljska in Balkan. V Holsteinu imajo promet z jajci organiziran tako dobro, da ima Hamburg svežih pitnih jajc na razpolago kolikor hoče; najbolj kapricijozen kupec dobi jajce lahko tako rekoč še toplo.
Tudi pri nas doma bi mogli sveže blago bolje spraviti v denar. Sortiranje jaje bi se imenitno izplačalo, ker imamo izven državnih mej okrog in okrog same močno konsu-mentske države, ki so dobri kupci za naše blago. Sedaj, žal, izvažamo naše blago kot povprečno, zato kvalitativno slabše ocenjeno, četrtovrstno in temu primemo slabo vnov-čevano. In če trgovec slabo vnovčuje, tudi producent ni deležen spodobne cene.
Tržna ooročfla
= Za mirno poravnavo med Slovensko banko in njenimi npniki. Prejeli Smo: Deloma zaradi poloma Slavenske banke, deloma pa iz drugih vzrokov gospodarskega značaja je postal položaj Slovenske banke v Ljubljani nevzdržen. Slovenska banka je izgubila vso delniško glavnico 7.5 milijona dinarjev; razen tega je ostal nekrit še znaten primanjkljaj. V primeru konkurza, ki je združen z velikimi stroški, bi dobili upniki komaj 15—20 % svojih terjatev. To stanje je ugotovil poseben revizijski odbor, ki je bil v stalnih stikih z odborom upnikov, ler ukrenil potrebno, da bi se zasigurala upnikom čim večja kvota njihovih terjatev. V tem smislu je revizijski odbor dosegel že uspehe in zmanjšal primanjkljaj banke potom dogovorov z glavnimi upniki, to je tila-vensko banko, Ljubljansko kreditno banko iu Kreditnim zavodom v Ljubljani. Tudi nekateri člani upravnega sveta so doprinesli večje žrtve, da se zmanjša pasivnost zavoda. Revizijski odbor je izdelal točen načrt mirne poravnave, ki vsebuje v glavnem naslednje: Mali vlagatelji do 10.000 Din dobe svoje vloge izplačane v polnem znesku, ostali vlagatelji in upniki pa dobe po 70 % svojih terjatev. Ker se akliva Slovenske banke ne dado hitro vnovčiti, se morejo terjatve izplačevati le polagoma. Obroki bi se začeli izplačevati s 1. avgustom t. 1. in bi se izplačilo zaključilo najkasneje z 31. julijem 1928. Plenarni sestanek upnikov Slovenske banke 20. aprila t. I. je soglasno pristal na ta načrt mirne poravnave ter priporočil vsem upnikom - vlagateljem in onim, ki imajo terjatve iz tekočega računa, da dovolijo 30% pepust, dočim bodo morali oni upniki, ki so prejeli nedovoljeno kritje ali so udeleženi pri izpodbojnih transakcijah, popustiti več. Slovenska banka in upniški odbor razpošiljata pozive vlagateljem in drugim upnikom, naj pristanejo s pismeno izjavo na mirno poravnavo po gornjem načrtu. To velja tudi za one vlagatelje, ki eventualno ne bodo dobili pozivov. Lastnoročno podpisane izjave naj se pošljejo upravi Slovenske banke vsaj do konca t. m.; prizadeti se lahko v tem času tudi osebno oglase pri upravi zavoda. V interesu vseh vlagateljev- in upnikov je, da se doseže mirna poravnava, kajti otvoritev konkurza bi povzročila prizadetim znatno težje izgube.
= Nova banka v Beogradu. Minister za trgovino in industrijo je te dni odobril pravila Jugoslovenskega kreditnega zavoda, ki se ima osnovati z delniško glavnico 10 milijonov Din. V interesiranih krogih se domneva, da bodo gotov del glavnice vplačali madžarski finančniki in da bo ta banka posredovala med Beogradom in Budimpešto.
= Občni zbor Beograjske borze. V nedeljo se je vršil v Beogradu redni občni zbor Beograjske borze. Po podatkih letnega poročila je v preteklem letu borzni promet nazadoval, in sicer za 1360 milijonov Din napram prometu v 1. 1925.. odnosio za 900 milijonov Din napram prometu v 1. 1924. Od celokupnega prometa v znesku 3943.8 milijo-
na Din je odpadlo na valute in devize 2367.8 Din, na efekte 1445.3 in na blago 130.7 milijona Din. Med devizami beleži največji promet London (592.5 milijona Din), dočim je Italija na petem mestu. Promet državnih papirjev je znašal 476.4 milijona Din (od tega odpade na Vojno škodo 306.2), v bančnih papirjih 483.4 in v ostalih efektih 485.5 milijona Din. Letno poročilo naglaša v ostalem stabilnost dinarja, ki je tekom leta va-riral na borzi v Curihu med 9.11 in 918. Njegove oscilacije so bile le začasne, kajti z malimi izjemami se je skoro celo leto držal na višini 9.13.
= Madžarski parlament sprejel trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Na seji madžarskega parlamenta, ki se je vršila 20. t. m., je bila sprejeta trgovinska pogodba z Jugoslavijo. Govorniki so naglašali dobro voljo Jugoslavije, da stopi v prijateljske odnošaje z Madžarsko.
= Konkurz dunajske podružnice Slavenske banke. Dunajsko trgovinsko sodišče je v soboto otvorilo konkurz o imovini podružnice Slavenske banke na Dunaju, ki je bila registrirana kot samostojno podjetje. Koncem marca je bila sklenjena prisilna poravnava pod pogojem, da zastopnik podružnice Slavenske banke uredi terjatve s strani centrale v Zagrebu in da za sklenjeno kvoto 50 % preskrbi garancijo kake velebanke. Ker te pogoje ni mogoče izpolniti, je bil otvorjen konkurz.
= Prodaja lesa, drv in lubja. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v verskozaklad nih in državnih gozdih v področju šumske uprave v Bohinjski Bistrici ponovno prodajo lesa, drv in lubja na panju, in sicer približno 2345 plm3 porabnega mehkega lesa, potem 130 prm3 mehkih in 3005 prm3 trdih drv ter 20 prm3 smrekorega lubja. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10% vadijem, naj se vlože najkasneje do 11. junija t. 1. do 11. dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, Križanke. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici. 785
= Redni občni zbor bo imel Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna reg. z. z o. z. v Ljubljani, 8. junija 1.1. ob pol 11. v uradnih prostorih Zveze industrijcev.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede oddaje čiščenja in popravljanja pisalnih strojev; do 31. t. m. glede dobave 5000 komadov vložkov za acetilenske gorilce, 3000 komadov brezovih metel, brusilnih kamnov in raznega materijala. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. junija t. 1. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6500 kg petroleja; 20. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 200 komadov vijačnih zapenjačev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Nemčija uvaja monopol na včigaliee, da se postavi v bran švedskemu vžigaličnemu trustu. Nemški parlament je sprejel zakon o monopolu na vžigalice. Kakor se zatrjuje, ta zakon ne bo mogel popolnoma preprečiti nadaljnje prodiranje švedskega vžigaličnega trusta v Nemčijo.
= Dr. Albin Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919. do 1925. Statistični donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva. 35 strani. Samozaložba. Knjižico, ki stane 25 Din, toplo priporočamo vsem interesentom.
Borze
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50 — 85.50, Vojna škoda 340.50 — Sli .50, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 2-2, Celjska 196 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 _ 100 (98), Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—170, Strojne 0 — 80, Trbovlje 0 — 495, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 12 vagonov lesa.
ZAGREB. Na tržišču efektov je beležiti večje zanimanje za državne papirje, predvsem za Vojno škodo, ki se je dvignila za več točk. Promptna je notirala 843.50 do 344.50. Tudi investicijsko posojilo in agrarne obveznice notirajo višje. — V devizi na Italijo se je pojavila mirnejša tendenca. Trgovala se je po 310.50 — 311.50. Notirale so devize: Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 800 — 803. Berlin 1348—1351, Italija 309.92 do 311.92, London 276.10 — 276.90, Newvork ček 56.70 — 56.90, Praga 168.20 — 169,'Curih 1093.50 — 1096.50, Varšava G28 — 632; efekti: bančni: Narodna 4650 — 6710, Eskomptna 95 — 96, Poljo 15.75 — 16.25, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 61 — 62, Ljubljanska kreditna 150 — 152, Praštedioaa 850 — 860, Jugo 93.50 — 95. Zemaljska Sarajevo 150—0: industrijski: Drava 600—610. Dubrovačka 420 — 425, Sečerana Osijek 500 do 505, Isis 47 — 48, Narodna šumska 16—f), Gutmann 280 — 295, Slaveks 110 — 130, Slavonija 27 — 28.50, Trbovlje 490 — 495, Union 305 — 308, Vagon 42 — 46, Vevče 130 do 140, Danica 190 — 0; državni: investicijsko 85 — 85.50, agrarne 51.25 — 51.50, kasa 343.50 — 344.50, za junij 346 — 346.50.
BEOGRAD. Devize: Pariz 222.50 do 224.50, Newyork 56.70 — 56.90, Italija 310.59 d o 312.59, Dunaj 799.70 — 802.70, Budimpešta 992.50 — 995.50, Berlin 1347.50—1350.50, Bruselj 791.50—794.50, Bukarešta 35—3550, Sofija 40.75 — 41.25.
CURIH. Devize: Beograd 9.1375, Berlin 123.19, Newyork 519 in petnajst šestnaj-stink, London 25.24375, Pariz 20.356, Milan 28.43, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 31.85 — 32.35, Dunaj 251.50—261.50, Praga 53.825 — 54.325, Pariz 71.25—71.75, London 88 4875—88.7875, Newyork 18.17 — 18.27, Curih 349.50—353.50 Budimpešta 314 — 324, Bukarešta 10.50—11; valute: dinarji 31.50 — 82.50, dolarji 17.90 - 18.25.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12.4950, Berlin 168.01 — 16851, Budimpešta 123.61 — 123.91, Bukarešta 4.2960 — 4.3150. London 34.4375 — 34.5375, Milan 3833—38.93 Newyork 709.05 — 711.55, Pariz 27.765 do 27.865, Praga 20.995 _ 21.075, Sofija 5.10875 do 5.14875. Varšava 79.26 — 79.54, Curih 136.37 — 136.87; valute: dinarji 12.4250 do 12.4850. dolarji 705.80 — S09.80.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.23, v Berlinu 7.410.
Zmaga mladosti in poguma nad Atlantikom
Polet 251etnega kapitana Lindbergha iz Newyorka t Pariz. — 33 ur in 27 minut v zraku, napor, ki mu ni bil kos še noben človek. — Kokošja kost čuva letalca nesreče. — Ugodno vreme kljub megli, vetru in ciklonu. — Evropski kontinent dosežen! — Pariz in Newyork v mrzlici — 150 tisoč gledalcev v Parizu; Lindbergh dobi križ Častne legije, v Ameriki pa mu nudijo
tedensko gažo 25 tisoč dolarjev
Natančno po prvotno določenem programu je v soboto rvečer po 33 in pol urni vožnji pristal na letališču Le Bour-get pri Parizu mladi ameriški letalec Karel Lindbergh. Njegov polet ni toliko triumf moderne tehnike našega stoletja, kolikor junaštvo posameznika, zmaga osebnosti in mladostnega elana. Lindbergh je danes 25 let star. edino ta njegova mladost je omogočila, da se je oborožil s tolikim pogumom, vzletel v višave in šel k cilju, ki ga ni dosegel še nihče pred njim.
V 8 dneh neznan in slaven.
Ko sta francoska letalca Nungesser in Coli pred dvema tednoma ponesrečila in se izgubila, je bil Lindbergh še čisto neznana oseba. Poznala ga je jedva peščica ljudi v njegovem ožjem rojstnem kraju Detroitu. Lindbergh je po roditeljih Šved. Njegova mati poučuje kemijo na neki višji dekliški šoli. Postave je Lindbergh visoke, vitke, lasje in oči so mu plave. Obiskoval je univerzo v Visconsinu in se je šele pozneje kot športnik udeležil tečaja za vojaške letalce. Dovršil ga je z odličnim uspehom. Od tega časa datirajo njegovi samostojni letalski poskusi Štirikrat je iztegnila smrt svojo roko po njem in štirikrat ji je ušel. Dvakrat se je rešil s padalom, dvakrat pa so pripomogle k njegovi rešitvi srečne okolnosti. Ta sreča pri nezgodah je rodila govorico, da je Lindbergh vražji človek in po višjih silah zaščiten proti nesreči.
Lindbergh ne bi bil nemara nikoli preletel Oceana, da se ni našlo v St Louisu nekaj zaupljivih mecenov7, ki so bili pripravljeni tvegati izvestno vsoto denarja za njegovo vratolomno podjetje. Uspeh te akcije je danes prinesel v zgodovino nov datum. Lindbergh, »otrok sreče*, je zmagal, postal je v osmih dneh mož svetovnega imena, ljubljenec 120 milijonskega ameriškega ljudstva in predstavitelj novega tipa ameriške mladine, ki ne govori mnogo, zato pa dela in kleše z železno energijo spomenik boljšega človeškega rodu.
TretS konkurent
Pred dobrimi 14 dnevi, preden sta startaia Nungesser m Coli. je Amerika poznala samo dva konkurenta za mastno prekomorsko nagrado v znesku 25 tisoč dolarjev. Chamberlaina in Byr-da. Lindbergh se je držal v ozadju. Šele ko je bilo očitno, da je »Belo ptico* zadel pogin, se je prijavil k tekmi kot tretji. Američani sami so ga gledali postrani. Chamberlan, ki je imel s svojim impresariiem velike prepire, je bil na glasu prvaka med ameriškimi letalci, za njim je stal na drugem mestu Byrd. Lindbergh se je pojavil kot skromen tekmec šele za njima. Nič ni govoril, kdaj in kako bo letel. Čakal je na pripraven trenutek Ko je ta prišel se je dvignil v zrak z besedami: »Morda me čaka smrt. A če poginem, naj poginem, če zmagam, pa naj zmagam!® Zgodilo se je drugo.
Odhod iz Newyorka. — Kokošja kost kot amulet
Bilo je v petek ob 12.50 evropskega časa. Lindbergh je zadnjo noč dobro prespal, potem ko se je vrni] domov od kinematografske predstave. Počival je samo dve uri. Ob pol 3. zjutraj ameriškega časa je šel na aerodrom. Bilo je megleno. A v letalcu je dozorela odločitev, ki jo je trebalo izvesti. Še enkrat je pregledal stroj, poklical mehanike in velel napolniti tanke z bencinom in oljem. Vse to je kontroliral z nenavadno mirnostjo.
Ljudje so kmalu zaslutili, da se nekaj pripravlja. Čim je napočila zora. se je svet priče! zbirati okolu letala. Nebo se je med tem zvedrilo. Lindbergh je sedel v letalo, se zaletel par sto metrov po zemlji in se nato dviginl v zrak. Manipulacija bi se biia kmalu nerodno iztekla. Aeroplan se je le s težavo dvignil. toda Lindbergh je bil zelo samozavesten in kljub temu. da si je moral pomagati s periskopom, ni niti za trenutek trenil z očesom. Pred poletom se je letalec poslovil od svoje matere, svojim prijateljem pa je izročil sivo mačko
Fatsy, ki ga drugače spremlja na njegovih poletih in o kateri gre glas. da mu prinaša srečo. Bil je v strahu, da bi žival na letalu ne prezebala. Pač pa je vzel na pot drug amulet suho kost kokošjega bedra, katero je položil poleg sebe.
Tako opremljen je letel najprej nad ameriško celino in ob 8. zvečer evropskega časa zapustil ameriško ozemlje pri iVloin Adieueju. Štiri ure pozneje je že bil nad Novo Fundlandijo.
Na nadaljnji vožnji je Lindbergh z osupljivo preciznostjo vzel preštudirani pravec ter zanašajoč se na kavo v termalni steklenici, na čokolado in na kondenzirano hrano v tabletah, pogumno letel naprej.
kaj bo sledilo, če se bo izcimilo iz tega nekaj fantastičnega ali nekaj presenetljivo realnega.
Med tem so se delale na Le Bourge-tu priprave za sprejem Lindbergha. Vojaško poveljstvo je že prej odredilo, da morajo žarometi delovati od mraka dalie in metati snope svojih žarkov na vse strani. V nepretrganem obratu je bil žaromet Monta Valeriena, ki seže 200 km daleč.
Da se izključijo pomote in zamenjave, je mornariško poveljstvo prepovedalo francoskim letalom dvigniti se v zrak do zgodnjih večernih ur. Šele ko je bil Lindbergh signaliziran tik pred ciljem, so aeroplni vzleteli in spuščali signalne svetlobne rakete.
Ugodni vetrovi — Ciklon gre mimo.
Še preden se je letalec dvignil v zrak, so opazovalnice napovedale ugodno vreme. Sprva je nagajala megla, ki se ie pozneje razpustila. Potegnila je ugodna sapa Vlekla je tako. da je imel Lindbergh zavarovan hrbet. Ko je prišel do 48. stopnje širine in 27. stopnje dolžine na Oceanu, se ie vreme na novo izboljšalo. Veter je pihal v smeri proti evropskemu kontinentu. Razgled je bil čistejši. Izgledi za polet so postali naravnost sijajni Megla je izginila, ciklon. ki je prihaja! od Irske ter se pomikal proti Bermudom. pa jo je ubral se-verozapadno čez Azore in Lindberghu se ni bilo bati boja z viharjem, ki je »Belo ptico* treščil v valove.
Po odhodu so signalizirali Lindber-ghovo letalo najprej nad Springfieldom, 180 km jugovzhodno od Halifaxa. Druga signalizacija je bila v Meteganu. tretja v Milfordu. četrta v Mulgraveu, poslednja pri rtu Bretonu. Takrat je imel letalec za sabo 1400 km. Letel je z brzino 175 km na uro.
Aeroplan je sprva šel precej nizko nad morjem. Tako je v soboto ob 1130 zjutraj evropskega časa opazil letalo neki parnik na Atlantiku. Amerika je bila tiste ure v mrzličnem pričakovanju. Še!e ko ie prišlo obvestilo iz Londona. Reuterjeva vest da se nahaja Lindbergh ob 14.50 180 km od rta Valentie, so si bili ljudje na iasnem. da nadaljuje Lindbergh vožnjo brez defekta. Ob 17,50 je bik* ieialo signalizirano nad Corkom na Irskem.
V	tem momentu ie bil Ocean stvarno že preleten. Toda hrabri Lindbergh se ni zadovolji! s to progo. Cilj je imel že pred seboj. Rezal io ie dalie proti Parizu. kjer so že listi razglasili prve vesti da se Američan bliža mestu.
Nad evropskim kontinentom.
V	soboto ob doI 20. uri ie prejela angleška admiraliteta radšogram. da je Lindberghovo letalo pasiralo Plvmouth. Aeroplan je drvel z nepopisno brzino v višini 2500 do 3000 m. Eno uro pozneje je imel Lindbergh za seboj Cherbourgh. Sedaj je letel približno 200 km na uro. Vreme pa se je poslabšalo. Nastajal je vihar, katerega pa je imel letalec k sreči zopet za seboj.
Pariz v pričakovanju.
Takoj po prvih poročilih, ki so naznanjala da se Lindbergh bliža francoski zemlji, so se začele zbirati na pariških ulicah gruče ijudl Listi so natisnili svoje prve posebne izdaje. Pisali pa so previdnejše kakor po startu Nun-gesserja in Colija. Francoska letalca D' Oisy in Renaus sta cek> izjavila, da nimata posebne vere v Lindberghov uspeh. Ljudje niso prav za prav vedeli
Zdaj je vse vrelo proti letališču, kjer je ljudstvo naraščalo od minute do minute. Tramvaji, avtomobili kočije, vse je bilo oddano. Ob 9. zvečer je nestrpno pričakovanje doseglo kulminacijo. Na letališču se je pojavil tudi ameriški poslanik Herrick. ki je hotel Lindberghu prvi stisniti roko. Na ulicah so peli megafonl
cBliža se — }e že tu!»
Okolu 22. ure so se oči neštetih tiso-čev obrnile navzgor. Na aerodromu se je trio 150.000 teles. Vse je strmelo kvišku. Slednjič, ob 22.45 se je razlegal en sam klic. katerega je množica povzemala in ponavljala, kakor pijana: »Pristaja! Pristaja!* Skupina 20.000 ljudi je prebila policijske kordone. Nastala je velika opasnost da množica ne zmečka letalca. Vse je vzklikalo. Lindbergh pa. poln mladostne vrve. ie skoči! s sedeža, vzel klobuk ter izginil. Nihče ni vedel, kam je šel. Ljudje, ki so ponoreli od veselja, pa so neprestano zahtevali, da se letalec pokaže. Ker ga niso mogli najti, so naložili letalo na rame ter ga v triumiu nosili po letališču.
Našel se je tudi nekdo, ki je pokazal proti nekemu hotelu. Pijana od navdušenja je množica zdrvela tja in začela oblegati hišo. Klicanju ni hotelo biti konca ne kraja. Vse je vpilo: »Lindbergh. Lindbergh. povejte vaše vtise!* A mesto Lindbergha se je pojavi! na balkonu najprej ameriški poslanik, za njim pa francoski polkovnik. Skuša! je pomiriti razburjene ljudi Dosege! ni nič. Svet je hote! videti zmagovalca Atlantika.
Zmagovalec.
Naposled se prikaže Lindbergh. Zdelan je. rzmučen. na obrazu mu igra rahel nasmeh. Ponavljajo se klici: »Povejte nam vaše vtise!* A Lindbergh ne da besede od sebe. Njegove oči strme navzdol le tu in tam se dvigne njegova roka Prsti se dotaknejo ust in potem napravi Lindbergh gesto, s katero vrže ljudem poljub. Množica rjo-ve in zahteva, da Lindbergh govori. A on da od sebe samo kratke besede: »Sem v Parizu!* In izgine
Spomin na polet
Ko izgubi množica zmagovalca izpred oči (zdravniki so namreč Lindberghu takoj dali injekcije ter ga veleli prepeljati v mirno prenočišče, kjer je moral takoi po kopeli in lahki večerji v posteljo), se vrže na letak). Vsi poskusi da se aeroplan ohrani v obliki, kakor je prišel na cilj. so zaman. Ljudje razbijajo. sekajo, trgajo in koščki letijo na vse strani. Vsakdo si hoče vzeti spomin na epohalni dogodek v človeški zgodovini. ko je petindvajsetletnik premagal Ocean.
Velika premijera! Popolnoma novo! Elegantno! Moderno!
Nočna lilija...
Sedem dejanj o moderni devojki, ki je zgrešila pravo pot življenja... Vrtinec strasti — Flirt. — Šminka. — Jazz. — Mlade devojke in lahkomiselni kavalirji — Izdajniški bankovci — Skrivnostna suknja. — Ljubezen. — Pusto, lovščine. — Ponočno življenje. — Kaplja sreče v morju izkušnjav in simpatični
STARIN AR IZ AMSTERDAMA
to so glavni momenti te prekrasne in ganljive drame. — Sijajna igra. — Lepi igralci. — Izvrstna rezila — V glavni vlogi krasna in temperamentna DIO» MIRA JACOBINI in najboljši kafakterni igralec, slavni VVERNPR KRAUSS.
Predstave kot običajno: 4., pol 6., pol 8. in 9.
Prednaznanilo: Veliki senzacijonaini film KU»KLUX*KLAN.
ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v LjubljanL TeL 2124
Veselje v Ameriki
Istočasno kakor v Parizu, je kipelo veselje tudi v Newyorku. Polovica mesta je bila zunaj. Listi so obveščali radovedneže s transparenti Kurirji so tekali po ulicah, kolporterji so raznašali časopise, gledališča, kinematografi dancingi, — vse se je zanimalo samo za novega heroja. Uredništva so bila oblegana in niso mogla vzdržati navala. Basebal in boks sta postala za čas brezpomembna. Aktualen je bi! samo Lindbergh.
Ko je prišla potrjena vest da je Lindbergh dospe! v Pariz, je nastalo vzhi-čenje brez primere. Ulice so bile tako natrpane z ljudstvom, da so morali ustaviti promet. Vse je imelo na jeziku samo Lindbergha. Ameriška metropola je bila blažena od zadovoljstva in sreče.
Letalo »Ryan».
Letalo, s katerim je letel Lindbergh iz Amerike v Evropo, nosi ime <Ryan» in je pravi David med modernimi Goli-jati. Načrt zanj je napravil Donald Hali, gradil ga ie inž. Haw!ey Bovvlus. Aeroplan ima samo 12.80 m razpetine. tehta 2370 kg. Stroji so tipa Wrigth. Aeroplan lahko naloži 1695 kg bencina in 158 kg olja. Povprečno leti 180 km na uro.
«Ryan» je dospel na cilj le z neznatno zalogo bencina, ki bi bila zadostovala jedva še za 60 km zračne poti. Ze to dejstvo priča o veliki preciznosti in natančnosti Lindbergha.
Predsednik francoske republike Doumergue je čestital prezidentu Coolid-geu na srečnem poletu. Briand pa je predlagal da se Lindberghu podeli križec Častne legije.
Kakšen je bil polet
Lindbergh je prenočil prvo noč od sobote na nedeljo v prostorih ameriškega poslaništva. V nedeljo zjutraj je sporoči! potom poslaniške pisarne časnikarjem sledečo izjavo:
»Čeprav so me pred startom tolažili z lepim vremenom sem letel nad 1000 milj v dežju. Bik) je zoprno. Skušal sem se dvigniti višje, toda ni šlo. Ko sem videl, da s takim manevriranjem ne morem uspeti, sem opustil poskuse ter še! vztrajno naprej.
Ves čas poleta nad Atlantikom nisem srečal niti ene ladje. Svoje živce sem krepil s kofeinom in drugimi stimulacij-skimi sredstvi Poleg tega sem pil vodo. Bil sem neznansko žejen. Prtljage itak nisem imel in vedel sem, da gre za mojo glavo. Moral sem leteti po najkrajši poti. kajti bencin, ki sem ga naložil, je bil odmerjen skoraj do kapljice. V.Ameriko se ne vrnem po zraku. Neskončno me veseli da se nahajam v francoski prestolnici Parizu, kjer se počutim kakor v objemu kraljice.* Pri Nnngesserjevi materi.
Lindbergh ni pozabil da je prva dolžnost srečnega zmagovalca potolažiti nesrečno mater izginulega letalca Nun-gesserja. V spremstvu posebne delegacije je obiska! žalujočo damo. kateri je v imenu ameriškega ljudstva izrazil so-žalje nad izgubo njenega sina Lindbergh je tudi položil cvetje na grob Neznanega junaka.
Lastnik newyorškega gledališča Ro-xi, Rothafel, je da! po svojem zastopniku sporočiti Lindberghu v Parizu. da ga angažira za 25.000 dolarjev tedenske plače, če je pripravljen pokazati se občinstvu v njegovem varijeteju vsak večer samo za kratkih 10 minut. Ta ponudba je doslej najvišja, kar jih pozna v tem oziru notorično razsipna Amerika.
D. B.:
Anuška
V začeku maja se je poročila Mož je višji sprevodnik, debel in zalit s sivimi lasmi in siadko govorico. Ustnice mu počivajo v senci sivkastorjavih brkov.
Ona, srednje rasti, tridesetletna, izrazitega obraza in zlatih, skodranlh las.
Bila mi je sestra!
Nisva v sorodu, samo pobratila sva se.
Vse to pa je davno in pozabljeno. In vendar se časih kradoma dvigne zavesa in vstane pred očmi Ona, vsa dobra in vesela — vstane njen dom. kjer sem preživel toliko lepih trenutkov, kjer sem iz vesele prešernosti ob košnji pomagal nji AnuškL
Govorila sva in se smejala ni nama zmanjkalo ne besed, ne smeha.
Ob razhodu sva vselej stisnila drug drugemu pisemce v roko in si pogledala v oči —
L
Bik) je v nedeljo popoldne. Šli smo na hrib nad graščino, v bukovje. Tam ra-
ste jagod, lepih in rdečih jagod, od čuda Družba je utonila med grmičje in vejevje. Zleknil sem se po dolgem v mehki mah, podloži! roki pod glavo in prisluškoval izgubljajočim se klicem veselih nabiračev.
Tedaj se zganejo veje za menoj, svetla senca mi šine preko obraza in že so mi mehke roke zastrle oči.
»Kdo?*
«»Ti!»»
»Čigav — ti?»
<»Moj»»
In legla je poleg mene v mehki vonjajoči mah, ona. Anuška Lahno je božala moje razmršene iase.
Skozi poizaprte trepalnice sem opazoval izraz njenih oči njenega zardelega obličja. Zaslutil sem njeno dušo: skioni! sem se in jo poljubil vso cvetočo. vso krasno.
Ni se zganila — samo pogledala me je še globlje, da sem začutil ogenj v srcu.
»Januš! ... je dihnila.
Njena duša je vriskala in umirala. Vse besede so plule skozi žarkosi po- . gleda in so me klicale, klicale z enim I
samim silnim vzdihom: pridi, ljubljeni!
In sem zbežal v bukovje, plah in bolan. Usti dan je nisem več videl . . .
IL
Na levo ob graščini rasto tri stoletne lipe. Pod njimi je kamenita miza! (Pravijo. da je pod eno teh lip zakopan zaklad.) —
Lrpe so bile v polnem cvetju. Dobro se je prodajalo, zato smo ga trgali vsak dan. od poldne do večera.
Anuška je pozabila na »ono* in mi je pomagala kadar nisem jaz nji Zraven naju so stale vedno polne košare, tako sva hitela Najin zgled je skoro nagnal tudi ostale v hitrejši tempo.
V mraka smo posedli v rosno travo in po klopeh. Prišli so fantje iz j/asi va-sovat Peli smo pozno v noč. se pogovarjali m dražili, da je bilo smeha in vriska polno ozračje Mesec je prešel polnoč in jasno črtal sence lip v rosno travo.
Ostala sva sama Naslonila mi je glavico na prsi in mi ovila roko okoli vrata. Lahno so se ji odprle ustnice, a niso izgovorile. Samo tesneje se je privila
k meni poljubila me in, zbežala . . . Glasno so zaškripala vrata za njo.
Dvignil sem glavo, stisnil ustnice, na katerih je še gorel poljub, in se ozrl v belo mesečno noč. Skozi možgane pa je z brzino bliska neprestano hitelo sem in tja: »Ni pozabSa, ni pozabila!*
IIL
Meglen dan. dolg in puščoben. Preje! sem njeno pismo: »Doma hočejo, naj se poročim — odveč sem jim . . .»
Drugi dan je prišla sama Nisva govorila: besede so mrtve in prazne, kadar govori duša Postavili so zid med naju in nisva ga skušala preplezati . . . Čemu? ^
Zunaj je jelo rositl polagoma polagoma Tema je padala v sobo in ogrinjala najini duši
Vstala sva neslišno segla drug drugemu v roko. zbližala ustnice, da se je strnil zadržan: dihljaj: »Zbogom. Januš —* <Bog s teboj. Anuška!* Poslednji pogled — in že so se zaprla vrata za njo, ki mi je bila sestra . . .
Pebeco — pasta za zobe po prof. dr. Unna nudi nedosegljive pred* nosti. Ona čisti usta. odstranjuje ostanke jedi izmed zob, ščiti zobno caklrno in ohrani zobe bleščeče in bele.
PEBECO. pasta za zobe.
Olajšave na železnicah
Pred kratkim je stopil v veljavo novi pravjšnk o železniških olajšavah, s katerim so bile uvedene nekatere izpremembe. Prl-občujemo v naslednjem pregled sedaj veljavnih olajšav:
Državni uslužbenci, aktivni oficirji in duhovniki uživajo 50% popttst za poljubno število potovanj.
Državni upokojene;, rezervni oficirji ter članj rodbin vseh aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev imajo 50% popust trikrat na leto. dokler dobivajo deaginjske oziroma rodbinske doklade
Dijaki vseh državnih in od države priznanih privatnih šol imajo pravico do 50% popusta na osebnih vlakih (na brzovlakah ze) o Božiču, Veliki noči ter ob začetku in koncu šolskega leta. Na začetku leta se računa čas za vpis od 15. avgusta do 30. septembra za srednješolce, oziroma od 15. septembra do 15. novembra za visokošolce: na koncu leta pa od 15 maja do 15. julija za srednješolce oziroena od 1. junija do 31. julija za visokošoice. O Božiču in Velik: noči vefja olajšava 15 dni pred prazniki in 15 dni po praznikih.
Visckošolti. ki študiralo v inozemstva, imajo pravico do 50% popusta na začetku in koncu šolskega leta. če se izkažejo s potnim listom in z indeksom.
Člani dijaškega Ferijalnega saveza imajo kot pcedmci popust 50% za potovanja v času od 1. junija do 30. septembra.
Za poučne izlete dijakov pod vodstvom profesorjev veta 75% popust, če potujejo v skupim najmanj 10 oseb.
Člani Planinskih društev imajo pravico do trikratne vožnje na leto s 50% popustom na podlagi društvenih legitimacij.
Sokoiska društva imajo 50% popust za potovanja na ziete až; telovadce tekme največ trikrat na leto po odobritvi Generale; železniške dšr?kclje.
Priznana pevska društva uživajo 50% popust do trikrat ca leto, kadar potujejo v svrho prirejanja koocertov. Tozadevna dovoljenja daj j Generakia železniška direkcija proti priporočilu Umetniškega oddelka mnristrstva prosvete.
Nadalje imajo tadi vsa druga društva, katerim to tkrvoS Geceraina železniška q> rekešja. 50% popust za potovanja ca kongrese aii letne skupščine.
Reveži, ki ne plačajo nikakega davka, uživajo brezplačno vožnjo; taki. ki plačujejo do 15 Din drrek»aih davkov, imajo 50-odstotni popust; tisti, ki plačujejo od 15 do 30 Din direiraega davka, pa imajo 25% popust. Navedeno oiaišavo dovoljuje Generalna železniška direkcija le enkrat- ra leto za najatžjf razred osebnih in mešanih vlakov na podlagi posebne prošnje, kateri mora biti priloženo potrdi »o oočir.e o iznosu dL-ektnih davkov, ki naj bo potrjeno od davčnega urada
Za potovanja v večjih skupinah veljajo sledeče olajšave: 15% pop_ kadar potuje naiman; 20 reseb na oddaljenost 50 km: 20% za 50 oseb »n 150 km; 25% za so oseb •n 250 km; 30% za 120 oseb in 350 ksn. Potovanje treba prijavni pcsrajecačeiniku pisrae&o v dveh izvodih 9 da; pred odhodom Od že'eznšške direkcije potrjene pr-javo mora prosilec dvignit 48 ur pred odhodom vlaka V tej prijavi treba navesti: ime društva oziroma ime vodje družbe; odhodao m namembno postajo; ev. povratek in nameravana prekinjenja vožnje; število odraslih udeležencev in otrok od 4—10 let (pri tem štejeta dva otroka za enega odraslega); dan in viak odhoda; podpis in oasiov prosilca Vozne karte je treba k-j-P*a s potrjeno prijavo eno aro pred odhodom vlaka V sJnčaju. da se izleta adeieži manj oseb asf se izvrši potovanje ae krajšo razdaljo, kakor je bilo prijavijeoo. se mora piačaa vozašna za predpisano š"ev lo oseb ia za določeno razdaljo.
Vsi obiskovalci Priicoria imajo 50% popust, če ostanejo tam narnacj 14 dni. Ista olajšava veba tudi za obiskovalce zdravilišč, in sicer za ic-ozemce neomejeno, za tuze?Bte pa le. če c e plačujejo več kot 30 Din neposrednih davkov V ta namer mora potnik aabevtn poseben obrazec katerega žigosa odhodna postaja in na katerem potrdijo uprave zdravilišč oziroma občinske oblasti 14dnevoo bivanje v dotič-cetn kraju. Na odhoda5 posta?; mora kupiti pomik celo vozno karto do namembne postaje. fc velja tndt za povratek. toda največ 60 dni.
/
Šport
Ilirija : Primorje 3 : 1 (1 : 1)
Ilirija postane tudi pokalni prvak.
Iliriji se je v nedeljo posrečilo, da se res venžrra ra svoj težki poraz v zadnji pr» renstveni tekmi proti Primorju. Ob zelo »labem vremenu — skoraj ves čas tekme je lilo kakor iz škafa — se je na igrišču ob Dunajski cesti vršila semifinalna tek* ma med Mirijo in Primorjem in Ilirija je zasluženo zmagala. Zmagovalca v tej tek« mi lahko smatramo tudi za letošnjega po« kalnega prvaka, ker je brez dvoma, da celj ski Atletiki, ki igrajo v finalu, nc bi bili kos niti Iliriji niti Primorju. Seveda ne računamo pri tem na velika presenečenja, ki v nogometu nikakor niso izključena.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Ilirija: Kreč*Pleš, Beltram«Jenko, Dekle« Ta. LadoeZupančič J., Zemljak, Cirovič, Verovšek, Doberlet.
Primorje: ErmansSlatnič, Pečnik«Jančigaj Vindiš, Dramičanin«Privšek, Erman, Čebo* hin. Uršič, Wening.
Tekma je irnova pokazala kako važno vlogo igra v vsakem moštvu krilska vrsta. Dočim je v prvenstveni tekmi Ilirija : Pri« morje v ilirijanskem moštvu krilska vrsta t svojo slabo igro v precejšnji meri zakri« vila poraz Ilirije in je bila le zasluga iz« borne branilske dvojice Pleš«Beltram, da poraz Ilirije ni bil še večji, je pri nedelj« ski tekmi krilska vrsta Ilirije, v kateri se 'e odlikoval zlasti srednji krilec Dekleva s svojo premišljeno in točno igro, mnogo pripomogla do zmage Ilirije. Obramba je bila kakor običajno dobra. Tudi vratar Kreč je pokazal svoje lepe zmožnosti. Na« padalna vrsta je nastopila v nekoliko iz« premenjeni postavi. V desni zvezi je igral bivši Primorjaš in bivši krilec Zemljak, ki sc je v napadu prav dobro obnesel, in bivši Slovanovec Cirovič kot srednji na« padalec. Dobrlet je zopet igral na levem krilu in je bil mnogo boljši kot v tekmi Ilirija : Rapid. Janez na krilu je bil dober, le nekoliko preoster.
Priinorje je igralo mnogo slabše kot zad« r.jič. Zlasti se je to opazilo v krilski vrsti. Dramičanin je izboren tehničar, vendar premalo upošteva svoje soigrače. Branilca sta igrala zelo požrtvovalno, Slamič je pro« ti koncu postal nesigurcn. Erman v golu je branil dobro. Napad ni pokazal one pro« dorne sile kot ilirijanski. Sicer je izvedel nekaj lepih kombinacij, ki so se pa pred golom razblinile brez efekta. Več ugodnih situacij je ostalo neizrabljenih. Ermanu se pozna, da še vedno Iaborira na nogi. V na« padu je v prvi polovici igral na krilu tre« ner \Vening. v drugem pa kot srednji na« padalec. Kot igrač ne pomeni za Primor« je nobeno pridobitev.
Igra je bila v prvi polovici še dokaj otvorjena. V 28. min. doseže po nekoliko dvomljivem kotu Ilirija vodstvo. Približno v 35. min. se preseli igra pred gol Ilirije in v 42. min. izenači Erman. Po odmoru se opaža precejšnja premoč Ilirije. Iz seru« mage zabije Verovšek drugi gol za Ilirijo in v 42. min. se posreči Doberletu vsled napake Slamiča doseči tretji gol ter s tem končni rezultat, s katerim se je Ilirija kva* lificirala za finale z Atletiki.
Nezadovoljivo je sodil g. Ahčan. Veliko preglavic so mu delali v prvi vrsti fouli in handsi. Bo pač potreba, da ostanemo pri dosedanji praksi, in da pokličemo za težje in važnejše tekme zunanje sodnike.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Slavija : Hermes 5 : 0 (1 : 0). Ptedtekma semifinalni pokalni tek« mi. Po prvotnih dispozicijah bi morala na« stopiti v prvenstveni tekmi Slavija in Pa« nonija. Panonija ni nastopila ter izgubi to tekmo s 3 : 0. Hermes, ki je nastopil z mnogimi rezervami je Ie v prvem času nu« dil trden odpor Slaviji. V drugem delu pa je Slavija imela več od igre. Kljub te« mu je rezultat previsok ter ne odgovarja poteku igre. Zelo dobro je sodil g. Šetina.
MARIBOR: Merkur : Svoboda 11 : 1 (5 : 0).
CELJE: Maribor : Celje 0 : 0. Radi ne« lirja v 25. min. prekinjena tekma.
ČAKOVEC: SK Čakovcc : SK Maribor
3	: 0 (1 : 0).
JESENICE: Kranj : Edinost (Jesenice)
4	: 3 (3 : 1).
ZAGREB; Konec prvenstva ZNP. Hašk : Krajišnik (prvak zagrebške provincije) 11 : 0 (2 : 0), Gradjanski : Croatia 3 : 0 (2 : 0). Gradjanski pred Concordijo na drugem mestu.
BEOGRAD: Jugoslavija : Jedinstvo I : 1 (0 : 0). Slavija : Šumadija 3 : 0 (1 : 0).
OSIJEK: Hajduk : Cibalija (Vinkovci) č : 0 (2 : 0). Finalna tekma za podsavezno prvenstvo.
PRAGA: Slavija : FTC 2 : 1 (1 : I). V soboto: Sparta : Arsenal (Kairo) 10 : 2 (5 : 1).
BRNO: Moravska Slavija : Arsenal (Ka« iro) 5 : 2 (5 : 2).
KRAKOV: Simmeringer (Dunaj) : Cra« covia 2 : 2 (2 : 1).
BRATISLAVA: Floridsdorfer AC (Du« naj) : Ligeti 4 : 4.
IC£

najboljše.najtrpcinejs« zato najce.nc.jse
DUNAJ: Avstrija : Belgija 4 : 1 (1 : 1). Avstrijci niso kljub svoji zmagi igrali v oni formi kot pri zadnjih svojih tekmah.
PARIZ: Španija : Francija 4 : 1 (2 : 1). Vratar Zamorra je bil ranjen
ESCH: Anglija : Louxembourg 5 : 2 (2 : 2).
CURIH: Pcnarol : Lausanne Sports 7 : 1. Penarol : FC Bern 1:1.
CHICAGO: Old StaTs : Hakoah 2 : 1 (1 : 1).
GRADEC: Sportklub (Dunaj) : GAK 2 : 0 (1 : 0), Sportklub : Sturm 2 : 0.
Prihodnje nogometne tekme v Ljubljani
26. t. m.: Finale za pokal LNP. 29. t. m.: Državno prvenstvo Ilirija : Gradjanski.
Na praznik 26. t. m. se odigra finale za prehodni pokal Ljubljanskega Nogometne« ga Podsaveza. Za finale sta se kvalificirala celjski Atletik SK in SK Ilirija; v semifina« Iu je prvi zmagal nad mariborskim Rapi« dom 7. 2:1, drugi v nedeljo nad Primor« jem. Prehodni pokal bo prihodnje dni raz« stavljen v izložbi trgovine Magdič na Ale« ksandrovi cesti.
V	nedeljo, 29. t. m. se odigra I. kolo dr« žavnega prvenstva. V Sarajevu se sestane« ta SAŠK in beograjska Jugoslavija, v Osi« jeku o^iješki Hajduk in SAND iz Suboti« ce, v Ljubljani Ilirija in zagrebški Grad« janski, prvak države za leto 1926/27. Gla« som objave saveza v včerajšnjem «Jutar« njem listu» bi se morala vršiti tekma med Ilirijo in Gradjanskim že 26. t. m., ker ima Gradjanski za 29. t. m. baje obvezno po« godbo z egiptskim klubom Arsenal. Zads r.ja beseda o tem še ni izrečena, službena objava saveza je v toliko netočna, da Ili« rija in LNP na preložitev termina doslej nista pristala. Ako bi savez kljub protestu Ilirije vztrajal na tem, da se igra 26. t. m. se termin obeh tekem zamenja in se vrši finale za podsavezni pokal 29. t m.
Nedeljske kolesarske dirke
Kolesarska sekcija ASK Primorje je na« meravala prirediti v nedeljo več kolesar« skih dirk, pa ji je dež prekrižal račune. Odpasti sta morali damska in seniorska, in sta se vršili Ie glavna in juniorska dir« ka, katerih so se udeležili dirkači šestih klubov.
Rezultati so bili:
Glavna dirka: Ljubljana«Blagovica»Ljub« ljana (60 km). Startalo je 13 dirkačev. Lep uspeh je doseglo društvo «Sava», ki je za« sedlo prvo m drugo mesto. 1. Djordjevič F. (Sava) 2:6.55, 2. Prodan E, (Sava) 2:6.55.2 3. Meze V. (II.) 2:8:42, 4. Pele P. (D.) 2:8:44 5. Podboj L (H.) — Favorita Hvala in Za* noškar (oba Primorje) sta zaostala pri Do« bu oz. Viru. Pri starejših dirkačih se opa« ža, da ne polagajo dovolj pažnje treningu.
Dirka juniorjev: Lj ubij ana^Domžale« Ljubljana (25 km). Startalo 13 dirkačev. 1. Stepančič (Sava) 48:47.2, 2. Cihlar (Pr.) 48:49.4, 3. Goltes (D.) 48:49.6.
Doseženi časi so v glavni in v junior« ski dirki z ozirom na slabo vreme in slabe ceste prav dobri. Od obrata pri Blagovici je nekaj dirkačev na nekaterih mestih vo« žila s hitrostjo 35 km na uro. Dirke so kan« čale brez nezgod.
II« internacionalna avtomobilska in nacionalna motociklistič-na dirka v Zagrebu
Avtoklub kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je v nedeljo priredil II. interna« cijonalno avtomobilsko dirko, združeno z nacijonalno motociklistično dirko na krož« ni progi blizu Zagreba Samobor«Plješivica> Samobor (46.80 km). Dirki so prisostvovali vsi funkcijonarji Avtokluba ter zastopniki saveza iz Ljubljane. Na startu oz. cilju so bili tudi zastopniki vlade, mesta (ing. Hein* zel) in vojske. Dirka je uspela kar najlep« še brez vseh večjih nesreč ter je bila iz« vrstno organizirana.
Dirko so otvorili motociklisti, večina Za« grebčani in en Slovenec. V kategoriji 250 ccm je zmagal Pavlija na Puchu v času 58:223.
Razred 350 ccm: 1. Rožič (Harley«David» son) 59:37, 2 Gorup (Sunbeau) 1:02:27.5.
Razred 500 ccm: 1. Strban (BSA 500 O. H. V.) 42:53. Štrban je dosegel najboljši čas vseh motociklistov ter dobil lepo da« rilo — srebrno dozo. Povprečna hitrost runde je bila 65.5 km na uro. 2. Šantaneo (Motto Guzzi) 46:25.2, 3. Gredelj (Gudne Rhone) 56:29.4.
Najboljšo rundo turističnih avtomobilov je imel g. Bove v času 45:55 in zmagal v nacionalni dirki, drugi najboljši čas jc do« segel Marschner na Austro«DaimIerju v času 46:35. Startalo je 8 avtomobilov raz« ličnih litraž, izkazala se je posebno naj« manjša kategorija (900 ccm), in sicer Fiat 509, ki je pokazal veliko akceleracijsko zmožnost.
Nato se je pričela dirka športnih vozil. Startali so štirje dirkači, ki so morali na« praviti 2 rundi (93.60 km). Najboljši je bil Boranič (Bugatti) v času 2:17:28, drugi Penič (AnsaJdo) 2:19:59 in tretji Sottler (Senechal) v času 2:21:49.
V	turflem razredu je vozil tudi znatne« niti italijanski dirkač Callisano na Ceiranu, ki je zmagal na Targi Floriji, pa je takoj po startu imel smolo.
Najzanimivejša je bila dirka supersport« nih izrecno dirkalnih avtomobilov. Startali so trije vozači, na cilj pa sta prispela dva. Najboljši čas je imel Liningerjev vozač Avstrijec Hansal na supersportnem Steyer« ju (4500 ccm). Dosegel je najboljši čas dneva in svoje kategorije ter zmagal na tej dirki v času 38:42 ali povprečno 82 km na uro. Tri runde je vozil 115 minut (K se« kund.
Ob tej priliki moramo omeniti lep uspeh g. Willy Strehlerja, člana ljubljanske sek« cije, ki si je priboril na svojem avtomobilu Ansaldo najdragocenejše darilo na tej dir« ki, veliko zlato cigaretno dozo, katero je
poklonila Nj. Veličanstvo kraljica Marija najboljšemu avtomobilistu, ki je član Av* tomobilskega kluba. Doza je okrašena z
monogramom Nj. Veličanstva kraljice Ma* rije ter z brilanti obloženo krono. G. Stre« hlerja je pri tekmi dirkalnih voz spremljala nezaslišana smola. Pri treningu je vozil krog v 40 do 41 minutah. Pri dirki pa mu je v trenutku, ko je bil samo nekaj minut za prvim vozačem v prvi rundi počila pnevmatika ter je z montažo nove, izgubil tri minute. V drugi rundi mu je ponovno počila pnevmatika ter je v splošnem pre« vladalo mnenje, da se sploh ne bo mogel več plasirati. Vendar je g. Strehler izgubo kmalu nadomestil. Izgledalo je zopet, da bo dosegel še boljši čas, pa mu je v tretji rundi zbil kamen luknjo v karter dobrih 6 km pred ciljem, da mu je vse olje iz« teklo. Vendar se mu je posrečilo še v kras« nem tempu pasirati cilj ter priboriti si kra* sno darilo.
HAZENA: Ljubljana. V pondeljek: Ilirija : Atena 22 : 0 (11 : 0). Murska So» bota: V nedeljo: Mura : Primorje 20 : 10 (S : 5). Beograd: Jugoslavija : Zašk 6 : 0, BSK : Jedinstvo 1 : 1 (1 : 0).
Tekmovanje za Daviš cup se je nada« ljevalo v nedeljo. Tudi v doublu Prasada* ar. Fyzec proti Dungjerski«Ballas so zma» gali Indijci s 6 : 1, 6 : 2, 6 : 4. Igra Popovic : Fyzec je bila pri stamju 3 : 6, 6 : 0, 2 : 1 za Popoviča prekinjena. Včeraj v ponde* Ijek bi se moral vršiti single Dungjerski : dr. Fvzec in Prasada : Balias. Z ozirom na že odločeno zmago Indijcev in radi dežja se borba ni vršila. Indijci, ki igrajo v pri* hodnjem kolu z Danci, so odpotovali v Pariz na mednarodni teniški turnir, na ka« terem bo nastopil tudi Dungjerski skupno z dr. Fryzecjem.
ASK Primorje, cenit, odbor. Danes, v torek, ob 20. seja centr. odbora v damski sobi Emone. Na sejo se vabijo sledeči go« spodje: Tomo, Sancin D. in S. ter Bašin Al, SK Slavija (hazena sekcija). Ker name* rava upravni odbor zopet ustanoviti haze« na sekcijo, prosi upravni odbor vse svoje bivše hazenašice, kakor tudi ostale, ki na* meravajo gojiti to panogo športa, da po» šljejo svoje prijave na naslov: SK Slavija, Novi Vodmat 18, pri Ljubljani.
Narodni dom in Ljubljanski Sokol
Pod tem naslovom smo priobčili 20. t. tn. izjavo Ljubitianskega Sokola. K tej izjavi nam sedaj pošilja društvo Narodna galerija sledečo protiizjavo, M jo lojafoo priobčiti emo :
»Ljubljanski Sokol ohjavlja svoje pismo, baje naslovljeno na društvo Narodni dom, v katerem zaihteva stavbo Narodnega doma zase in Morati zagotavlja svojo naklonjenost Akademiji in Narodni galeriji. Prosimo Vas. da objavite naslednje vrstice v pojasnilo:
Ljubljanski Sokol je poslail dotačni dopis Narodni galeriji, ki mu je odgovorila s pismom od dne 17. maia 1927 sledeče:
Ljubljaaisikemu Sdkolu, LjUbBatta, Narodni dom. — Z ožinam na Vaš cenjeni dopis od 30. aprila 1927 nam je čast sporočiiti Vaim, da odbor Narodne galerije ni voljan pogajati se z Vami v tem pravcu, da preide zgradba »Narodna dam« v last Ljubljanskega Sokola. Narodna galerija ne razpolaga z lastnino društva »Narodna dom« im se nima pogajati o njej. Pri tej priliki ponavljamo, da se Narodna galerija lojalno drži dogovorov, ki so se sklenili med Narodnim domom, Narodno galerijo in Ljubljanskim Sokolom in Vas kljub vsem dosedanjim izkušnjam zopet prosimo, da se jih držite tudi Vi, zakaj o kaki Vaši pravici na Narodni dom ni miogoče govoriti.
Vašo grožnjo z nadalinimi napadi .na Narodno galerijo odklanjamo s pristavkom, da napačnih vesti o Vašem razmerju do Narodnega dama in Narodne galerije ne bomo več, kataor doslej, puščali brez odgovora.
Z izrazi najodličnejšega spoštovanja Za Narodno galerijo: Zorman. m. p. t. C. predsednik.«
Poslano
Gospodu Vidmarju, uredniku «Kritike»
Vaša aprilska toslovska čeljust* renomi« ra na široko z resnico. Postavila se je na barikado nakopičenih žalitev, nategnila svo ja dolga ušesa, zgrabila veliko ploščo z na« pisom «Resnica», se za to ploščo skrila in se hehečel Najbrže pa se niti ne zaveda, da je s tem prekoračila meje najprimitiv« nejšega pojmovanja takta in resnosti.
Naučiti pa je treba to «oslovsko čeljust«, da resne stvari niso zanjo, da je umetnost cvet, ki ga je treba negovati in ga ne vre* či kar tako v oslovske jasli.
Opozoriti pa je še treba to »oslovsko če* ljust«, da zbere vso svojo svetsko modrost in da še enkrat pogleda v «Kritiki» št. 3. 1926/27, in sicer odstavek, ki govori o — »resničnem življenju«. — Na to »resnično življenje® jc sledil odgovor, ki se glasi: «figure tega mojstra (ime se mi ne zdi ne« primerno navajati v zvezi z oslovsko če« ljustjo) so groteskne in pretirane, torej: (če je bilo premalo jasno) «neresnične&, a ker nam tudi danes ni na deskah toliko za resničnost, kolikor za <rfdejo» — je stvar precej jasna za vsakega kratkoušca. Torej še enkrat v pojasnilo: predrzno je samo misliti, da bi kdo mogel dvomiti o idejni resnicoljubnosti takega genija, mislim res« nico kot »idejo«, ne resnico kot «stvar», oziroma »resničnost«.
Ako gremo sedaj malo dalje, moramo konstatirati, da je tudi hudobna ta vaša »oslovska čeljust«, — ker iz škodoželjnosti zapleta še upravo v to zadevo in najbrže apelira na grozno maščevanje s te strani.
Naposled bi lahko vprašal to »oslovsko čeljust«: kako to, da v odgovoru ne vidi skma, temveč lovi mušice? — Utopljenec se tudi za bilko lovi, a ta ga navadno pre« vara.
Resna stran smatra to stvar za končano in se ne bo v tej zadevi oglašala več.
Z. R.
Opozorilo!
Naznanjam, da nisem plačnik za doL gove, katere napravi v svojem ali v mojem imenu moja žena Marija Kristan. Vič, dne 23. maja 1927.
FRANCE KRISTAN.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Nameščenci splošne bolnice v Mariboru javljamo pretužno vest, da nas je naš zvesti in marljivi sodelavec, gospod
FRANC TOPOLNIK
služitelj pri upravi splošne bolnice
dne 23. maja po dolgotrajnem bo-lehanju za vedno zapustil.
Pogreb blagega pokojnika se vrši 25. maja 1927. iz mrtvašnice splošne bolnice na mestno pokopališče na Pobrežiu. Blag mu spomin! Maribor, dne 23. maja 1927.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod
€rnest Strohsack
trgovski pomočnik
dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni boguvdano pTeminil.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. maja t 1. ob pol 3. iz državne bolnice k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 23. maja 1927. 6123«a	Žalujoči ostali.
Itutai pogrebni zarod.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da nas je v nedeljo dne 22. t. m. po dolgi, mučni bolezni, spravljena z Bogom, zapu« stila za vedno naša iskreno ljubljena in vzorna mati, stara mati, teta, tašča in svakinja, gospa
Marija Cvahte roj. Triller
vdova Šolskega ravnatelja in učiteljica v pokoju.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Bleiweisova cesta št. 3, na poko* pališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 22. maja 1927.	6120
Olga Cvahte poroč. Tavčar, hčerka. — Mirko S. Cvahte, žand. podpuk. v penziji, sin. — Dr. Jože Tavčar, zdravnik, zet. — Gizela Cvahte, roj. Schauta, sinaha. — Simona, Šaša Cvahte, Mirica
Tavčar, vnuki.
Rimske Toplice
Slovenija Radioaktivno termalno kopališče, izmtao proti rer-mi, išiaju, Jonskim in živčnim boteralm. Penalon pred-terone 60, el»vns 80 Din. Pojasnila daje direkcij*.
140
Splošni register
k letnikom od 1919. do 1926. Uradnega lista ljubljanske in mariborski oblasti.
Sestavil
Dr. Albin Ogris
Cena Din 56.— po pošti D 58.—
Naroča se pri knjigarni
Tiskovne Zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 54
(nasproti glavne pošte).
Ne zamudite obiskati špecljeln. zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre In pomočnike.
ki se prične H. Jaflia 11. Vse Informacije daje g. vod tečaj« ) stelman. Uubllana.	Zahtcvalte prospekt
RAZPIS.
Pri antracitnem rudniku »Orle«, železniška postaja Škofljica pri Ljubljani, se odda izkop horicontalnega rova v dolžini ca. 140 m. Profil: 2 X 2 m, teren dolomit. Izkopani materijal se bo odlagal pred rovom. Delo bi se moralo pričeti takoj in izvršiti v najkrajšem roku; plačilo po tekočem metru, kavcija 10 % celokupnega zahtevka. V ceni bodi vključno razstrelivo, orodje itd., ne pa tudi tesarska dela.
Ponudbe, ki naj vsebujejo ceno za tekoči meter in najkrajši rok izvedbe, je poslati do 1. junija 1927 podpisani upravi. Pojasnila daje: lastnik rudnika dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12.
Uprava antracitnega rudnika «Orle»,
p. Škofljica pri Ljubljani.
Prometni zavod za prenos u
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in
samo na debelo	samo na debelo
DpAMAA domači in Inozemski, za domačo rlViliOsi kurjavo in Industrijske svrhe.
Kovaški premog v** v*.
Koks, livarniški, plavzarski in plinski.
Brikete.
prometni zavod za premog d. d., Ijubljaaa,
M klošICeva cesta št 15/L
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Pre&ernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
ObrestovanJa vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In iokaso menic ter nakazila v tu- Ia Inozemstvo, saie-deposits itd. itd
Brzojavke: Kredit LJubljana. Telefon St 40. 457. 548, 803 in 806.
M, ZeTacc	153
Papežinja Favsta
Roma«
Toda besede nišo mogle izraziti tega, kar mu je bilo na srcu. V svoji presunjeoosti je prijel Pardaillana za roko, ki je bila prelila kri vojvode Guiškega — in preden mu je utegnil braniti, se je sklonil do nje in jo je poljubil!...
»V svojem imenu,« je šepnil pri tem. »in v imenu Karla IX., ki ste ga maščevali.'...»
»Dečko moj!« ie zamrmral Pardaillan. »Dečko moj!-..<, Njegove oči so se mehko uprle v prepadeno obličje vojvode Angou-lemskega. »Da vam ne bi nikoli nihče poljubljal desnice za takšno delo!...«
Nekaj trenutkov Ma oba molčala. Toda vitez, ki ni bil lakomen ganjenih prizorov, se je kmalu vzravnal v stremenih.
»Naprej!« je dejal. Podvizaiva se, da dospeva v Pariz pred Gitisevimi božjepotniki. Čas je, da jameva misliti na Violetto!... Glejte,* je nadaljeval, prikrivaje si oči z roko, »ali nisem rekel, da tvegava glavo, če se predava temu toku?«
Tako govoreč je pokazal proti vznožju griča. Med množico, ki ie drla v breg. se je bila pojavila nosilnica. obdana z močno stražo na konjih.
»Nosilnica njene Svetosti Favste!« je zamrmral Pardaillan. »Radoveden sem. kaj bi storila z nama, če bi naju zdajle dobila v pesti!...«
Favsta je videla jezdeca vrhu klanca. Zdrznila se je od slutnje in zasenčila oči z roko; toda preden iu je utegnila spoznati, sta izpodbodla svoji živali in v diru izginila pod drevjem bližnjega gozda.
Chartres se je pomiril šele v prvih popoldanskih urah. Guisevci, kar jih ni pobegnilo, so bili pobiti ali spravljeni v ječe; meščani, ki so se zjutraj z grozo zapirali v svoje domove, so spet prihajali na ulico ter povpraševali sosede in znance, ali ie vojvoda Guiški res uhit in kako in zakai so ga ubili... Vest, da je Guise snoval zaroto zoper kraljevo življenje, da se ie zvestim plemičem njegovega Veličanstva v poslednjem trenutku posrečilo izpodbrti ta zločinski naklep, da je vojvoda pri tem poginil — in končno, da leži kraljica-mati na smrtni postelji, se ie širila od ust do ust. Marsikod so škrtali z zobmi, polglasno preklinjali Heroda in njegove privržence ter napovedovali, da bo Liga tudi po smrii svojega vodje umela braniti stvar Cerkve in pravico francoskega ljudstva; toda hujših izbruhov ogorčenja ni bilo in vojniški oddelki, ki jih ie Crillon razposlal po vsem mestu, da bi v kali zatrli pričakovani upor, so zaman čakali opravka. Duša množic ie pač taka, da se najraiša nagiblje k zmagovalcu. Jedva nekai ur po Guisevi smrti si že čul glasove, ki so ga obsojali, češ da ni zaslužil boljše usode. In končno: z vojvodo vred je bila odstranjena tudi nevarnost državljanske vojne, ki ie stala pravkar še tik pred durmi. Misel na bližnje pomirjenje v deželi je opaiala celo tiste, ki so se šteli za dobre ligarie. Ko se je raznesel glas, da bo v stolnici zahvalni »Te Deum« za kraljevo rešitev, je drl do malega ves Chartres navdušeno vzklikaie proti katedrali.
Zvonovi so že peli v večerni mrak, ko je Jacques Clement, to
pot v meniški obleki, nekam plašno stopil v grajsko gostilno. Drgt-tal je in zobje so mu šklepetali. Strežajka, ki je pravkar kuriia v pivski sobi, se je naglo obrnila, pogledala ga in ostrmeia:
»Kaj vam je, častiti oče:
Bledi ste.
tako čudno bled.
kakor da ste pravkar ubili človeka .. .<
Nič ni kazalo, da bi šla ta beseda menihu do živega.
»Zebe me,« je odgovoril z bledim nasmeškom. »Kozarec dobrega vina me bo pokrepčal.«
Izpil je polovico steklenke, ki jo je postavila predenj; nato je plačal in naglo odšel proti mestni hiši. Nedaleč od vhoda je obstai. kakor da opazuje ljudi, ki so prihajali in odhajali. Dolgo je strme: Jacues Clement v to neobičajno vrvenje. Nihče, kdor bi ga bi; srečal tako zamaknjenega, ne bi bil slutil, da v resnici ne vidi ničesar. Premišljeval je. sanjari! in se potapljal vase... Naposled ga je izpreletel dolg drhtljaj. Njegove oči, dotlej steklene in srepe. so se zdajci napolnile s koprnenjem.
»Naj s zgodi, Marija« je šepnil sam pri sebi. »Ali poginem zarad: svoje ljubezni do tebe. ali pa ostanem živ, da umrem od blaženstva v tvojem naročju... Eno je kakor drugo. Karkoli me zadene, bo sreča in radost, da si slajše želeti ne morem!...«
Ozrl se je v večerno nebo, kakor bi iskal na njem prikaz-; angela; nato je s trdnim korakom krenil proti vhodu.
»Stran!« ie kriknil stražar in naperil sulico.
Jacques Clement se ie nestrpno zganil; očividno ni bil pripravljen na to zapreko.
»S poti!« je ponovila straža. Tudi iz veže so se usuli vojniki in so ieli pehati prišleca izpred vrat. ne oziraje se na njegovo meniško haljo.
»S kraljem bi rad govoril!« je viknil Jacques Clement.
Narocda, in, are. dopis*,, tičooe,se malih, oglasov, jt, posiab, ko, Oglasni od cUlek -Jutra,' LubljasuL,. rrtJir^ooa-^.Tti. sb. 2.491
JLaL, oglasi, kis lazijo v posredovala*, in, scajaL ru, ruzmtnA. obaastoa,. vsaka, beseda, ^o pas-.—Maj • manjši zn+rak DU, 5—. Vrielojbista, za, Iifro Dia, j -
Malioglasi
Ujci :jristojbisu, j t vposias ti oboMm. z tuarocdtm,,Si,' ctm oglasi na. prtobčuo. Čdurvtu, račun, polhu, kra. • iidfuc4 [jiibij/via,,st. 11.841.
ImuJ^m,, d&pis&uaAjcTT!^ oglasi trgovskega, aLi rviiLajTMcga, zjuzoaja,: vsaka, beseda/ Dia, v-. —Hal' nanjJL z/usik VU, to- Vristojbisuz, za, šifro J)la, 5--.
Trst
Reslaurant «AUa Fortuaa*
največje in najboljše sfca-ališče potnikov in trgov-ev. Vsaki dan sveže tihe. zmerne cene.	160
Najfinejšega vina
j« dospela nova partija.
Vabiin ljubitelje dobrr kapljice. da >e osebno prepričajo kaj nudi restavracija
pod «Skalco»
Mestni trg 11
Zj» zborovanja ju popoldanske zabave kartanje itd.) i * razpolago ?os'.ilniške ?o'.te. Koncert držim *aiuo
..h sobotah iu	—
Ki^vir > cenjenim gostom -talno rs razpolago. Po-i-i rijska ur* i- ure. 10'»2-1
CfH+t
Dvokolesa
rocrarlja najbolje. najtulre-je iti sajeeeei' Florjančie. Xunska niira 3.	33
Vulkaniziram
m vr»t* avtoj^mie- kakor tudi
galoše ln snežne gumijeve čevlje
Ponravljaro kolesa hi m> torje. P". Skalar. Ljubljana. Ktatska cena ti.	13
iMmia DM^a
»Auto Fiat«
f.O. »portni. petctdeaai. v
rajhoijšem tianju prodam - ' rameniam ia les. Na-t"(.r pove opiasni oddelek .Jntra..	16203
Manuiakturista
agiinega. ki bi imel veselje tudi r-a potovanje. sprejme tovarniško podjetje. Ponudi« ca oglasni oddelek .Jutra. pod šifro .Takojšnji nastop 62». 16062
Hotel, vratarja
veščega nemščine in italijanščine, kavcije zmožnega, z dobrimi spričevali sprejme hotel Štrukelj. Potrebno se osebno predstaviti. 1626,
Pletiljo
<;PuCh>
auto
. 4 rezerv, ^utn. v ;ako
>: hrem -'anju naprodaj ra t4.M»> Din. opl««i pri: Kavi-:."- Mih . Zg. Šiška — l<-'efoE 22&T.	16120
Prikolica
š:irikolesna — ra tovorni anto. a polnimi veiikitB! t:nnuj- naprodaj. lovorra rsia 6 ton. Lansko leto v Renr*erk*-6aeffenau. itde-in do sedaj nič rab-"^ena I*rikoliea je teto eo-^eme kon.Triikr:je in je telo pripravra ta špe-Šcije. rajefcope, opekarne iti — Ssr.pl. Vp.tinj«. r-oita r»dr>-a;
Hi
Učenca
a primerno preaisobraabo Fiesman. irgo-v«'. Stojnri-Ptnj. 1SM3
Natakarico
^jrejmem t eno tukajšnjih kavarn. Naslov v c-giasne-jl eldelkli .Jntra. !61T8
Pletiljke
wt»e. pr»dno>: take ia «Aebtsrbloie>	»Links-
•ks>. nrs? Ike na stroj «t?b»rwM»dl» ter prakt:?Tie Trrw-alke i»r»rejnaeiTi. Fo-• udbe na: Imac Kcaker. Zagreb, irg N" br. S.
15ISS
Gospodično
k otrokom (Kiatferfriaieinj
z tnar.jem nemškega in lir-v a takega jetika. i i <• e m k •:T-*m* otrokoma. Ponudbe « ^j-^ni«; tprie«T»l in sliko r^.-Iati na nasio*: Jakor e r g e r. električni mlin, f^jbotica ^Bafka^. 1^16
Učenca
Ttt&eeeira, T dobro »cl&ko 'TobrarSo. ki ima veaelje r * \tzov 'xk . Kvejme ▼ tr.
...vino mečan.	Josip
Kojnik t Po*zeli. 15P75
Gospodinjo
:-ri«iii" r.T&oiso in polteno, krr.g let »iam. serev Naslnv pore cglasni rddčles. <J»t:a>.
izurjeno, sprejmem. Naslov v og!aH!°ni oddelku Jutra.
Ž and ar. kuharico
sprejite n 1. j unij eni ian-darmerij«ka ranica Rn^e.
16-274
Strojnika
treznega ia devbro izu^ene-pa. z dohrimi p^fričevali. k: je pri večjem podjetju. -atrTK električni napeljavi in montaž:, takoj sprejmem po dogovoru. Stanovanj« in kurjava arosto. Franc Sar-tinec. Ljubljana Prule 8.
16fS6
Les. skladiščnika
dobro šn	službo do-
bi v stroki popolnoma vešč — « kavcijo* 30.000 Dic. — Ponudi:« na oz!«, oddelek <Jmra> r»od «5klad:šči»k».
Potnike
in i*otnii e afcejme t>o državo t stalno službo z visokim mesečnim sashtž-kom in letne nagrado Din 5000 cjngo - Fortuna>. *«ayk2 ulica 91. 16S1S
Perilo
v krpanje sprejema gočpa. Naslov t oglasnem oddelku «?rj3nf>
Zastopnike (ce)
za prodajo srečk na obroke iiče bančna poslovalnic« Besiak. Maribor. Gosposka
ulica 25.	15481
Šivilja
gre na dom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra«. lS-."^
Šivilja
za fino in vsakovrstno perilo se priiwoča. Je zz-
Eesljiva v pr ikro je vaju —
popravlja staro in gre šivat tudi na dom. Dfl* tudi obleke ra dečke in drugo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	16-78
Kmečka natakarica in kuharica
starejša, išč-e službo v gostilni ali kuhinji. Zna tudi šivati. Nastop takoj .i: pozneje. Ponudbe na ogla«, oddelek <Juira» pod šiiro »Natakarica 19>. 16280
Deklica
Mara 18 let. vešča eioven--kega tn nemške?* jezika, it dobre hiše. išče službo pri boljši družini k enemu ali dvema otrokoma za vzgojiteljico Nsioth lahko takoj ali s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra* pod značko <Pošt*-na 26>.	16336
3 zastopnike
ra brezkonkareučne T*e-d-sprejmem. Želim trx■».•-ligentne mlajše. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj pod šifro «Leoa ekeistecra 16> r.a • »<::a?ni oddelek «Jutra^.
16SJ5
Šoferja
isac^ega mehanika, irtme-z* in dobrega vo«nika — sprejmem ca a-«-to<aksio. Pia-:-a po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek cJstrs* pod c?»o?er S7».
16S38
Šoferja
ta naaijivega. trccuegA io poltenega sprejmem takoj, fcaakv ▼ oglasnem od<Wku
< Jatra*.	15S?5
Pletiljo
Sjrrtakoj v Ljubljani. Bohoričeva utira štev. 10.
MSiS
Korespondent
in trg. pomočnik
i< >tnin.«k» stroke, doiita «lnžbo v Ljnbljaiii. Potn^be na oglasni oddelek cjutra*
pod «?«!eeo».	I5S1!
Soboslikarja
■ ■ .-f-epi. ta lepo cerkvero J':o sprejmem Ze1»f r.ai »e SS. maja od IS.—19 ure na naslov, K	dobi v
ocia-nem oddelkn .Jutra, lSSSS
AkrizKerje
pota ike in »stoprnke po vsej Jugoslaviji iščemo. — Visoka provit-ia Ponudbe na oglasni oddelek «J-tra» pod «T«di postnaeki sa-sMek».	j«5os
Akviziterje
la uitopcib ea iiv^jfegki oddelek, proti visoki" oro-vi*ij! sprejme večja tav»-rovmlaa družba sa Ljubljano. Pocttdbe sa aglacsi od. deJek »Jutra* pod značko
Pranje na dom
prevzamem. Naslov r ogi. oddelku <Julra*. 16314
Zastopnike
z a T!*a messta Jugoslavije ?r»rejmem ta razpečavanje Med o kave. Cenj. ponudbe poslati na: R. Meznarič. Maribor.	16337
Drž. nameščencem
<-> rožnikom. orgaiK>m fin. kontrole ter vpokojencem v vseh krajih Slovenije nudim časten postranski zaslužek. Diskretnost zajamčena. —^ Plana nasloviti pod <Pri- j ateljsko priporočilo* na ■ «'«gis=ni oddelek «Jtrtra>.
163!«'

Deklica
s 5 razr. ljudske in - razr. meščanfke šole. teli vstopiti kot učenka v trgovino t mešanim blagom Naslov v cglas. oddeD^u »Jutra*.
15901
Bivši orožnik
vpokojenec, 45 let star. priden in zanesljiv, želi službe r pisarni, ali kot skladiščnik. inkasant. oskrbnik, vratar, paznik, oziroma kaj sličnega Reflektira predvsem na Ljubljano ter gre event. tudi na deželo. Sinilo lahko nasloni takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vpoko-;en orožnik*	25928
Plačilna natakarica
kavcije zmožna. 2 osebno pravico, išče službe ali vzame gostilno na račun. — Ponudbe na ogla«, oddelek •Jutra* pod »Kapital 30*.
Vj+odam
Mamice!
otroških vozičkov raznlh vzorcev prav poceni naprodaj v tovarni Tribuna, Karlovska c. 4.
153
Ljubljana
Kolesarji!
Bla&ajničarka
vestna in poštena — išče službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanečiiiva 30».
3
Službo
•kladiščnika. sluge ali kaj sličnega iščem za takoj. — Naelov v oglasnem oddelku »Jutra* poč šifro »Ves*eo».
15292
Fant z dežele
»•'ar 18 let želi primerne službe, najraje v kiti trgovini. Ponudbe na oglaod oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten in priden 18*.
162M
Dekle
staro 1? let. želi službo sobarice ali kaj sličnega. Zna ttidi nekaj šivati. Ponudbe pod »Marljiva G9> na orla*, oddelek »Jutra*.
Reven akademik
Kdo bi mogel nuditi akademiku, Primorcu, brea sredstev. ki •« pripravlja na i»p»te in zaradi pol. owa-ljeaost: ne more domov v Italijo, fkroaen »aehsfc*: n»rnifcrijo ali pisaru. dele. Cenjene pncudV aa oblami oddftl^ «Jutra> »d šifro «V«tso 1S2».	!6SM
Stenopiska
prvovrstna, a dobrimi r*vali., k;: govori p-rf-ktro
^obrvar*ko a«riiko. ifto	slov-ivko
Halijansko.	v-.-h p,.
samifk'1' - .->«J,.v j.lj _ meieen-a. Tonu-i^ n ori oddelek Jutra, pol ;ifro .Popolnoma raurtca. 1S30P
Dvokolesa v ceni ttlo pa-ila Pneumatike Miehelin. Dan-lop Ceniki franko. Prodaja ta obroke F. Baijel, Ljubljana, Karlovska testa 4.
159
Dražba
Gi--.:--,-r. šodneja edik:. se vrši dre 24. maja t. i. v Celja, HiiloSoeva ul 2 prodaja različnega pohištva, tivalnepi stroja. 1 i strojnega in 1 seda bučnega olja. na kar te interesente opozarja.	1S360
Bele čevlje
najfinejše kvalitete par po iS Din in bele Cor nogavice po 15 Din prodaja Tekstlibaiar. Krtkov trg H
161S5
Brivski inventar
skoro nov. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn . Jutra*.	:512S
Razno pohištvo
s: roji, avtomobili, starine, s*ke itd. naprodaj pri «Exo>. Ljubljana. Veleseiem — pav. a.	16106
Kompletno jedilnico
dobro ohranjeno, iz hrastovega lesa, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16266
Patent
za proizvajanje praktičnih
štedilnih peči
prodam — event. sprejmem družabnika. Ponudbe pod »Dobičkanosno* na og!a>ni oddelek »Jutra*. 16262
Novo spalnico
in otroško posteljico po prav ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	16303
Botri, pozor!
Poceni prodam krasno
zlato uro z verižico
znamke (Schaifhausen). — Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra*.	16281
Pletilni stroj
nov. 12/22. radi selitve prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16287
Žaket
skoraj nov. kompletna o! leka za 750 Din naprodaj. Pojasnila daje hišni Pokojnin. zavoda na Aleksandrovi cesti.	16285
rm
Stavbno parcelo
*>b pot: v Kožno dolino, v krasni solnčni legi, 890 m5 veliko, p-o 25 Din m3 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16319
Kavarno
z lepo enonadstrepno hišo v večjem gamizijskem rnt-stu na Hrvatskem prodam. Pismena vprašanja na ogL oddelek »jutra* pod šifro <Kavama>.	16327
V najem
Pekarijo
vTamem r na^em v kakem trgu ali mestu. Eventueino plačam tudi primeren odstop. Naslov v oglasnem oddelku <Jctra>. ~ 15902
Pisalni stroj
'DpaiogratA. c^erne parti-ture. pevske nore, Conrone tweni pro-a Mandeljr — Ljubljana. 5;ar! m 17TO.
3 kompl. postelje
š& - aoisi omarici prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek <Jut.ra».
15290
Fotoaparat
* X 12. .Sonnar r 4 : S prodam. Naslov pore ocia.«i oddelek «Jtitra>. 16215
Spalnico
tr»«.sivno. hrastovo, novo. t žirr.nir-pmi poceni prodam radi o-ifpotovanja. Naslov v glasnem oddelku »Jutra*.
16331
Osle za kose
prave b^rgaaažke dobile pri Sever & Korap. Ljubljana.
1&J&!
Lepo spalnico
in jedilnico
ima naprodaj cEso». Ljubljana. Vtlefejem. nav. s.
16105
Čevljarski stroji
naprodaj pri *Erc> Ljubljana. Velesekia. Dav. a.
16IP4
Peki!
Stroj za mešanje tesia naprodaj pri cEso>. Ljubljana
— Vrieeejem. pav. s. 16103
Veliko banjo
prodam. NasJov v ogiaaoem oideikn «Jmri>. 1SSSI
6 oleandrov
iefšii ia velikih proda uprava rraJčine 5mJMntk-
163S1
Motorno kolo
$ 'i HP. v dobrem stanju T-o nitki c«ii prodam. — Istprain na rr oda j
klavir
Karejs* znamke — in si- er radi loroanjkania trostora sa izjemno reno. Xa*iov r oglasnos oddriku <Jutra».
16273
Seno in otavo
le;-:>, vrtno oddam v kcS-njo poleg Ljubljane, skupco a. 15.000 kg. Nasjov pove oriasn! od.Jelek <Jutra».
36214
Krompir
samo tira v in itbran kupujem pro<i takojšnjemu pla-"ilu na vagone. Poondbe na oriasni odd.lsk <Jutra> rod
»Krompir 101».
(KupXm
Vsakovrstno zlato
kupuj« po aajviijik sesali
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wollova aL S.
Drva
hrastove parketne od|ȣke od lari ur mehka drva po Bilki eeni dostavlja aa doti *ans taca V Seajr
neOi. Ljubijaca- ta tort^ skia kolodvorov	SS
Železno
os
5—6 m dolgo, 10—11 ca ore-msrs. ■ ali tre« leUjev kupim takoj. Ponudbe na: O. P^rfag-er. Smartao pri
KHjr
Mostno tehtnico
ta teiouje najiMai 30C' kg, kspim. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra> poc šifro »Sfoetna tehtniea». 16026
Opalograph
T rili.«* 6«> y 50 cm. rab- | kupčm. N«Jov v or3. j oddelku cjutra^. 16-529 1
Trgovino
z inešanm blagom na prometnem kraju : ?. Gorenj-a taiogo in inventarjem ter traven stoječim s*.aDOvanjem dam v najrm. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	16272
Lokal
za trgovijruo fcn mesarijo oddaac v Industrijskem kraju v najem. Naslov T ogl. oddelku »Jutra*. 15255
Trgovski lokaj
■ vsem inventarjem in malim stanovanjem oddam v najem no zmerni ceni v Zg. Šiški Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*. 16322
£ckati
Trgovino
i mešanim blagom, dobro idočo in vpeljano, v obrtno zelo razvitem kraju na deželi, rod ugodnimi pogoji prodam. Lokal in stanovanje oddam v najem. Uspeh in razvoj zagotovljen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro idoča trgovira 28* 15328
Sobo
z 2 posteljama oddam v sredini mesta 2 gospodoma ali zakoncema t souporabo kuhinje Naslov pove ogL oddelek »Jutra*. 16231
Opremljeno sobo
lepo, e posebnim vhodom m kopalnico iščem v fr edini mesta za gospoda, ki je V6# dan odsoten. Ponudbe na Aloma Companv. Ljubljana	16200
Samostojen gospod
išče stanovanje pri neodvisni dami brer otrok. Dopise t navedbo naslova pod »fdobni dom* na oglasni oddelek »Jutra*. 16297
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje oddam zakonskemu pa m * al; 2 gospodoma v Jenkovi ulici £u 131, desno.	16254
2 krasni	sobi
oddam. Ponudbe na oglasn:
oddelek »Jutra*	rod <Zelo svetlo*. 15317
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam v Novem Vod-nata 62.	16320
Sobo
šče sc-iiden gospod ▼ bii-žini kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čistost 21*.	15321
Veliko, svetlo sobo
z električno razsvetljavo — primemo za delavnico, oddam Andlovic. Domobranska cesta 23.	16S36
JLUUL
'LL
Enoletno deklico
oddam v skrbno c-dgojo in preskrbo — najraje v bližino Celja ali na Gorenjsko Ponudbe z navedbo mesečnega prispevka pod šifro »EDolema deklica* r.a ogl. oddelek »Jutra*. 16271
Dtspifi
Mladenič
nteligetten in čedne zunanjosti. hrweni po ljubezni. Cenjene dopise jod značko »Hrepenenje 4» na 7odruž-nico »Jutrt* v Mariboru.
16276
Srečna bodočnost 4
Pismo oddal v oglasnem oddelku »Jutra* pod Ekonom odgovor.	16340
Obrtnik
Kamostojen, inteligenten. 45 Ičt star. z odraslo hčerko, abstinent, zdrav, stanujoč v zdravem obljudenem mestu na deželi, žeii znanja z gospodično ali vdovo v svrho Ženitve. Dopise rod šifro »Diskrecija* na oglasni oddelek »Jutra*.	16275
Izobražena gdč.
mlada, s premoženjem, želi svrho ženitve znanja z inteligentnim gospodom. — Prednost- imajo drž. uradniki ali trgovci. Le resne ponudbe č sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bubikopf*.	16263
Mešano trgovino
dobro idočo. v lepem industrijskem kraju, zraven železnice. pripravno za »am-sko osebo, radi izselitve prodam proti takojšnjem« ptačilc. Ponudbe pod šifro «L*p«a eksistenca 98» na oglasni oddelek »Jutra*.
15298
Pisarniško sobo
v visokem prknčjn odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. Aleksandrova e.
14974
Lokal s stanovanjem
v masru zamenjam za osnovanje 1—2 sob. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Lokal C*>.
Ugodna prilika! Delikates. trgovina
z zajtrkovalniro — lepo opremljena — polec stanovanje, kiet in kuhinja, z inventarVe. na proir-tai cesti v Ljubljani, radi prev-zetja drugega podj^ja, poceni naprodaj. — Pojasnila daje torlir bot»Ta «š!ob».
15311

Opremljeno sobo
s Doaebnin vhodom v gj^. dini mesta iiče priv. uradnik, ki je rm dan odsoten.
za takoj ali e 1. junij**. Plača po dogovoru. —'Ponudbe na oflacnj oddelek ^ijt-a* Tod »Mirna stranka 2S*.	16SSB
Opremljeno sobo
oddam takoj 2 rospodoma. gosp>ljčnama ali zak^n^e-ma bf*i otrok, a soufjora^^ kuhinje. S^^a j* v rraščjci: v ttv-sju. Naslov " ogJ>«. oddelku »Jutra*. 152S2
Opremljeno sobo
t električno lučjo in posebnim vhodom, blizu glavnega kolodvora (Rabljeva cesta
št. 30) c^idam s 1. junijem.
15315
ltorwi*an}u
Stanovanje
5~2 sob « kuhinjo želi čimprej m^-na. maloštevilna ■sanka. Ponudbe na ogl. oddeJek »Jutra* pod *:fro »Dobra stranka*. 15063
3—4 sobe
z v<eaj prostornimi pritiklinami iščem v novi stavbi. z vselitvijo na jesen. Ponudbe na Aloma Comna-ny. Ljubljana.	16i99
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in pritiklin išče v stari ali novi hiši mirna stranka. Ponudbe na orlasri oddelek «Jutra» pod »R O.*	15G50
Stanovanje
z ioka'om zamenjam ta stanovanje 1—2 sob irtotako v mesr-j. Ponudbe na osl. oddelek »Jutra*. 15307
Zakonski par
išče opremljeno sobo in kuhinjo s 1. junijem — ne nad 4^0 Din. — Naslov na 02-iap-ci oddeček »Jutra* pod »Stanovanje 12*. 15S12
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja sobe. lokala gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajaica popolnoma brerr'ačno * — »Posredovalce* St Petra cesta 18	14727
Stanovanje
sobo in kuhinjo išče mirna rrranka br*« otrok. Gre tudi za hifeika. Ponudbe na ojrlasnj oddelek »Jutra* pod »Snaien in oošten*. 16283
Zidarski mojster
vdovec, srednje starosti, r pijanec, ne igralec, ne pre-kllnjevalec. vedno mirnega tnačaja, bi vzel v cakon primemo dekle — blagega značaja in dobrega &Iovesa. ne gle*3e na premoženje. — Eesne ponudbe s sliko najpozneje do konta maja 1927 na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zvesta 100*. 15277
Znanja želim
t mlajšo vdovo ali samostojno damo, katera ima lastno stanovanje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Samec 35*. 15296
2 mladeniča
stara 26 let. želita znanja v svrho ženitve z er.akima gospodičnam«. * primernim kapitalom, radi povečanja industrijskega podjetja. Dopise pod »Veseli maj* '•glasni oddelek »Jutra*.
15334
Šivati
Mesarji, gostilničarji
Imam takoj za oddaji več mladih psov. dobrih čuva-jev, težke in visoke rasti. Ponudbe tu cglasni oddelek »Jutra* pod značko »BeraLardineo.	15014
Papiga
majhna, zelena, je ušla. — Kdor bi jo ujeL naj jo odda proti nagradi pri Bren-čiču Stan in dom. 2-r
CUd^htt
Harmonij
ali manjši klavir (Stutz-flugel) dobro ohranjen, kupim. Pi«rr.ene ponndbe na naslov: MartinŠek, LjubJja-na 2.	16073

Razpis!
Prostov. gasilno draštvo n^ Brezovici pri Ljubljani oddaja izvršitev (izdelavo) stanovanja — po načrtu — za orožniško postajo na Gasil-iiem domu na Brezovici — stavbenikom proti edinemu plačilu, da dobi prevzemnik dela pravico, sprejemati stanarino za dobo več let — Ponudbe je poslati na-čelstvn do 31. junija, kjer se dobe tudi natančni pogoji.	1626S
Grafolog Egipčan
pove iz rokopisa zaačaj, usodo za ljubezen in družinske zadeve, trgovske in druge posle. Hotel L'ovd. soba S.	16303
Pleteno blago
kostume, jopice, telovnik', obleke, nogavice mofke is Senske itd. itdehije p.-, najnižji ceni p 1 s : a r s a
GLCMAC. MARIBOR. Vsaka količina volne. ka. kor nogavice, ae v p!«., nje sprejmejo.	603"-a
Tračnice
prenosljivi kolosek
v rab! enem docela po-rabnem sianju ? i 12 kg profila prodaja ceno
m n m
Na Kanalu 10»
Telefon 7—li
Orehove hlode
rezan materijaj. kakor tt-di jesenove trupe« in rezan materijal iz belega čvr:te-ca blaga ter bukove hlod* kupim. Ponudbe n* našlo** E. Grčnschlag. Graz — Frauengasse 7	1596'
Slov. filatelisficno društvo
Ljubljana
ima svoj redni letni občni zbor v sredo 25. t. m. ob 20. uri zvečer v restavraciji »Hotel Slon« z obligatnim dnevnim redom. Ude« Iežba člar.tra obvezna.	611S«a
Inženjerja
izkuieoc-ga instrukterja dvigajnic in strojev, sprejme društvo za svojo tovarno v Smedere^. Reflektanti naj pošljejo pistn. ponudbe z opisom dosedanjih, služb in za. htevano plačo društveni direkcij: na castc- : Srpsko akcionarsko rudarsko topionič-ko ir.dustrisko društvo. Beograd. UL Velikost Miloša 62. 6C«2=a
Mlade pse
12 tednov s.are. čistokrvne t-tredaUerri.i^rje a rodovnikom proda dr. Jožs Bavdek — Cerfeita.	15270
Stanovanje
kcblnje in prkitlin oddam ra 2nfi Din Eesefno oneian. ki mi plaža ssrofte aa inetemstvo Ponndbe na oclasni oddelek .J«ra> pod Lnotemptvov	1622S
.Nemško dogo
i ieto Karo. po tmemi ceri prodam. Poirv. s« pri M.
Ljubljana. Krojaška olira -4.	11»4

Otroški telovnik
bel, je bil ixnbljeo na pobi v Šiški. Oddati pa je v lasnem oddelkn *Jutra>.
16K?
Zapestno uro
srebmo. r aenjentn: ;-r-nienčkini	iiffnbHa o i
Pni d:- kolodvora. Poftei. najl^te j :.aj jo odda ^rci nagradi v oglasnem oddei-kn «Jntra>.	162P3
Zobozdravniki! Zobotehniki!
Atelje s tehnikom brez prakse ro ugedni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugbe pod .Ugodna prilika* na oglasni oddelek .Jutra*.
Tkalni mofster
za Nonhrop in
tkalni nadmo^ster
se iščeta za takoj.
TebsttfM toorH ca mite RIstK i Sinova, ni«. 6U4
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
■z znanih čeških t\-ormc
Skodovih zavoiov v plznju
se nabajajo v velikosti l/t do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani.
Obrnite se na:
Ci*. inž. }L jt. Stcbi, £jnbl;aaa,
Seienburgova m 7 fe e'or 2966
Strojnik
z dolgoletno prakso, dobro pod m tudi v kovinski stroki, z letnimi spno vali, HUe nameieenja Ponudbe n:-
Jugomosse, d d. Zagrtb, Zrinjski trg
pod .Maš nista* • o ^ *
Pop, Jadri* o Komoru »Jotm Moii Ribnik«. Ta Natocbo
dd. kot tiakcaaijt Fnta
(M je odgovoren Alojzij Novak. V* t Ljabtjaoi.