The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOP
WNOST
EQU A IT Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY. (SREDA) MARCH 31, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER)

U. M. W. ZAHTEVA SAMO MEZDNI POVBH
Ostale zahteve je opustila in pričakuje se, da bo danes podpisana nova pogodba. Detroitska pogajanja v začasnem zastoju
Ameriška Slovenija od Sit-dowm b<rfo žena priznala, da pfanco izffublia tla iia
postali legalni I je umorila mozai	o '
dneva do dneva
I Kratka poročila o rojstvih, porokah, re^znih prireditvah,; To I novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki.
i MILWAUKEE. — V torek *-—
23. marca je umrla Kristin?,
J ie mnenje; uiuicouij«!	^	i
•'	.	^ I Sweeney le včeraj naznanil, da
prava univerze Western j.^ 36-letna Julia Bender napo-Reserve W. W. Dawsona,: gjg^ klonila in priznala, da je s ki napoveduje to za bliž- kladivom umorila svojega 42-
„i„ bcdočno,.;	! JZfz	' Mussolinijeve pri Brihuegi; morale so be-
profesorja! Detektivski inšpektor Joseph
Razbornik, tu rojena slovenska mladenka, ki je podlegla suši-I ci. Zapustila je starše, brata
vseh bojiščih
Hitlerjeve čete je doletela enaka usoda kot
NEW YORK. — Premogar-ska unija U. M. W., ki se pogaja z lastniki rudnikov mehkega premoga za novo pogodbo (stara poteče jutri), je opustila vse druge zahteve in vztraja samo se pri mezdnem zvišanju, vsled česar se pričakuje, da bo še danes dosežen sporazum in podpisana nova pogodba. Rudarji so prvotno zahtevali SOurni delovni teden (sedaj 85 ur), 15% mezdno zvišanje, čas in pol za nadure, dva, tedna plačanih počitnic in 200 dni garantiranega dela na leto. če bo pogodba danes podpisana, bo s tem preprečena stavka, ki je bila napovedana za jutri, ko poteče dosedanja pogodba.
Kakor se doznava, je Lewis, predsednik pi-emogarske unije, opustil večino zahtev, ker smatra, da Guffeyev zakon za kontrolo premogovne industrije ne bo stopil i)ravočasno v veljavo, da bi mogli lastniki premogovnikov pokriti vse te zahteve z zvišanjem cen premogu.
V Lansingu, Mich., je bila "iifidiem. sinoči odgodena -CHvy-"^lerjeva mirovna konferenca do petka zjutraj zaradi odsotnosti glavnih predstavnikov obeh strank (Chryslerja in Lewisa), ki imata nujne opravke v New Yorku. Governer Murphy, ki letos že drugič igra ivlogo posredovalca v delavskih sporih v avtomobilski industriji, je zelo optimističen in meni, da se bo vse dobro izteklo. "Izgledi so dobri," •ie dejal sinoči, "da bo prišla poravnava kmalu potem, ko se se-^tanemo ponovno."
Chrysler je moral iti v New York po poslovnih opravkih, dolini vodi Lewis pogajanja z lastniki rudnikov mehkega premo-Ka. Lewis se bo nemara j utri vr-v Lansing, Chrysler pa v pe-ali soboto.
Posebni posredovalni odbor, ki je bil organiziran v Detroitu sestanku delavskih, industrijskih in javnih zastopnikov knialu po izbruhu stavke pri Chrysler ju, je zaprosil gover-^Grja, da ga razpusti. Rev. Fre-deric Seidenburg, eksekutivni dekan detroitske univerze, ki Predseduje temu odboru, je sporočil Murphy ju, da "je bila ve-^^na teh sporov med delavci in delodajalci začasno ali trajno Poravnana."
Iz Washingtona poročajo, da Je senator Wagner iz New Yor-avtor zakona o delavskih od-'^ošajih, včeraj naznanil, da bo danes govoril pred senatom o tedanji stavkovni situaciji in Prizadetih delavskih problemih tako z ekonomskega kot legalne-gledišča."
Franka in Johna in sestre Josephine Žagar, Mary Evert in Angelino Eckert. Pokopana je bila v četrtek.
V	West Alisu je po dolgotrajni bolezni preminula Josephina Jankovich, roj. Kovačič in stara 59 let. Doma je bila iz Loga pri Mokronogu na Dolenjskem in v Ameriko je prišla pred 16 leti. Tu zapušča moža Franka in hčer Josephino Schultz, eno sestro v Springfieldu, 111. in v starem kraju dva brata in sestro. Pokopana je bila v sredo 24. marca.
Predzadnjo nedeljo je bila v avtni nesreči slovenska mladenka Gertruda Grahek, stara 18 let. Avto, v katerem se je peljala, je zadel v avtobus in mladenko je vrglo z glavo naprej skozi čelno šipo avtomobila. Pri tem je bila resno obtolčena po glavi in obrezana po obrazu.
V	okrajni bolnišnici v Wau-watosi so operirali na želodcu znanega westfališkega rojaka Antona Pushaverja. V isti^ bolnišnici se zdravi še en westal-liški rojak, namreč Louis Mlakar. - • --------- --------
Poročna dovoljenja so si preskrbeli Paulina Deliček in Benedikt Korbar, hči slovenskega hotelirja Sedmaka Anna In Harry Schallhorn in Paulina Pe-trich in Killian Schwartz.
PORT WASHINGTON. — V nedeljo 21. marca je umrl George Krivitz, star 67 let. Stis-nilTi ga je pljučnica. Bil je eden pionirskih naseljencev in v to deželo je prišel, ko je bil še mlad fant. Svoj čas je živel v Milwaukeeju, zadnjih 17 let pa v Port Washingtonu. Tu zapušča ženo, v Milwaukeeju pa hčer Josephino Borns.
CHICAGO. — Preteklo nedeljo je umrla Terezija Kravanja, stara 66 let in doma iz Soče pri Tolminu na Goriškem. Bila je članica SNPJ in tu zapušča moža in več sinov in hčera. Pokopana bo danes in pogreb bo civilen.
CALUMET, Mich. — Pretekli teden je tu umrl Paul Shaltz,
žati. Vladne čete na vseh frontah so zmagovite
PRASKA V SENATU	_^
WASHINGTON. — Včeraj je! Profesor W. W. !bawson, ki' eye road, žena je priznala svoj prišlo do vroče praske v sena-1 poučuje pravo v ui^iverzi West-; zločin, ko so detektivi našli v i tu, ko je senator fiush D. Holt, i ern Reserve, je mnenja, da se njeni kuhinji okrvavljeno kladi- i proti-fiewdealski demokrat | naglo bliža čas, ko bo smatra-! vo, na katerem so pod miKrosko-'
West Virginije, javno izjavil, da | jo sit-downe ali sedeče stavke za pom opazili neznatne koščke ko- j ga je skušal podkupiti pomožni - legalne. To bo prišlo, pravi prof. že. Benderjeva je po umoru sku-. Vladni letalci so popolnoma razdejali glavni stan genera-generalni pravdnik Joseph B. Dawson, ker so teivrste stavke :šala odstraniti vse sledove zlo-;	la Franca, ki doživlja poraz za porazom
Keenan, ki da mu je ponudil od-1 uspešne in ker so bile v sploš- i čina in je kladivo umila, toda ne j	\/fcti
prto mesto zveznega sodnika v' nem sprejete kot nekaj, kar je j dovolj. Pred detektivi Je prizna- ^	ZADNJE	____
njegovi domači državi. Keenan | [ogično moralo prit^ Dawson je i la, da je čakala, da je n\ož trdno	MADRID, 31. marca. — Poročila z južnih bojisc
je to odločno zanikal, češ, da ga; pri tem opozoril -fia Detroit, i zaspal, nato je šla v »jegovo j javljajo, da grozi znatnemu delu Francove rebelne ar-je samo vprašal, "kakor je to o-1 so oblasti dejansko že pri-; spalnico (Benderjeva sta živela i made uničenje, ako se ne bo prej podala. Ta rebelna ar-bičaj", ali ima v mislih kako znale legalnost teh ^tavk, ko ni- skupaj, dasi je on njo tožil za i mada, ki vključuje 10 tisoč Nemcev in Italijanov, je bila
so marale izganjati; sedečih stav-j razporoko) ter ga s kladivom |	•
ali ima v mislih primerno osebo za to mesto. Na noge sta skočila tudi senatorja Ashurst in Black ter se potegnila za Keenana, Holtu pa privo ščila
karjev iz tovarn. "Tamošnje ob-; mlatila po glavi tako dolgo, do-
'tepena pri Alcaracejosu in pognana v beg. Vladne čete
, J v. r , : , .	, n .	iso se takoj pognale za njo in najnovejša poročila pravi-
lasti so Ignorirale sodiscs m ob- kler m bil mrtev. Pri tem mu je.	, ,	, . ^ « v . . . ,
a Keenana, Holtu pa privo- ravnavale situacijo, kakor bi bi-; lobanjo in obraz popolnoma raz- j J o, da so rebelne zadnje straže ze zajete in da g 1 nekaj strupenih opazk.! legalna", pravi j)awson. "Se-1 bila in razmrcvarila. Nato jejpreduje popolna obkolitev te rebelne armade, ki skusa
■V____ » 1 ______1 _ _ z.	_ v,	t	-T____?•_____ Iwi	1 1 '__J ^	jI A i m«* i-. 1 yvii Irt'	1	•	■ 1	O*	^ _______ __. m. J M \^1 ** A
Hujšega ni bilo zaenkrat.
POZNA POMLAD V RUSIJI
• deče stavke so podjgedanjimi za j koni nelegalne. Brez ozira na le-j galnost pa so uspešne, ker obr
'šla
MOSKVA. — Nenavadno pozna pomlad je povzročila bojazen, da letošnja poljska produkcija ne bo dosegla določene kvote. Več kot 300 milijonov akrov polja še čaka setve, ki se je zelo!
nejo pozornost javnosti na za-: jemu lOletnemu sinu. Morilka hteve stavkarjev in prisilijo de- pravi, da je ubila moža zato, ker lodajalce k hitri akciji. Ker so je iskal razporoko. Policiji se je uspešne, bomo najbrž dočakali, zazdela sumljiva, ker je kazala da bedo priznane kot legalne. izredno zadovoljnost spričo
oitt v kuhinjo, umila in skrila, uJtJ skozi soteske Sierre Morene v Cordobo. Vladna vr kladivo, se skopala in oprala pi-, Jjovna komanda primerja poraz rebelov pri Alcaracejosu
žamo, potem pa šla spat. k svo-	• i • • ji_vm —m.-----
"Zakon ni nikdar nespremenljiv in ne more biti, ker tudi življenje ni nespremenljivo.
zakasnila vsled pozne pomladi I Pred sto leti bi bili običajni stavim sovjeti se bojijo, da poljska j karji obtoženi zarote. Zakon se produkcija ne bo dosegla tiste j je spremenil. Dandanes je legal-
višine, ki so jo bili določili, da
postavili ob priliki Ijanja 201etnice sovjetskega režima. Tudi industrijska produkcija ne napreduje, kakor so želeli sovjetski oblastniki, ki so jo hoteli pognati celo višje, kakor določa druga petletka.
strašne smrti svojega moza. "Strašno sem vesela", je pravila detektivu Rossbachu. "Obletnico tega dneva bom svečano proslavila vsako leto. Če bi bila imela samokres, bi bila jaz izvr-
s porazom Nemcev pri Marni, ki je odločil svetovno vojno.	"	~~
i na,^tevka nW&qa/ vsakem o-; ing. to pred šestimi meseci, zirtr.
BOJ ZA STERILIZACIJO SLABOUMNIH
COLUMBUS, O. — Zagovorniki ideje steriliziranja slabo-umnežev in božjastnikov, da se ne bi mogli ploditi, so pred si-nočnjim pogoreli, ko je državni senatni zdravstveni odsek z enim glasom večine odklonil zadevno predlogo. Kakor pravi dr. Kine-on, ravnatelj držaVnega zavoda za božjastne v Gallipolisu, imamo v Ohiju nad 27 tisoč božjastnikov in njihovo število še narašča, ker se ženijo in plodijo, kar pomeni nadaljne božjastnike. Tudi slaboumnežev je mnogo in
"Jaz ne vem, ali smo že pripravljeni legalizirati sit-down, ker stvar ni še skristalizirana. Mi se še ne strinjamo v splošnem z ozirom na pomen kolektivnega pogajanja, kaj v resnici pomeni. Kadar dva psa renčita drug na drugega preko tako-zvane konferenčne mize, to ni pogajanje. Takisto se ne pogajata dve stranki, ki vsaka vztraja pri nekih fiksnih pravicah.
MADRID, dne 30. marca. — Velikonočna ofenziva, ki so jo podvzele vladne čete na vseh frontah^ zaznamuje nove uspehe, ki spodnašajo tla rebelnim silam generala Franca. Najvažnejši uspeh je bil dosežen pri Pozoblanci na južni fronti, kjer so vladne čete po krvavih bojih I zdrobile odpor ter pognale v beg poleg Mu&solinijevih tudi — Hitlerjeve bataljone. Okrog 10 tisoč nemških in italijanskih "prostovoljcev" je planilo v beg
V DVE MLADENKI JE BIL ZA-LJUBWEN
CLANTON, Ala. — Šestnajstletni Wilton Gillespie je bil zaljubljen hkratu v dve mladenki in ker se ni mogel odločiti, katera mu je bolj pri srcu, se je rešil iz zagate s samomorom. Fant je zapustil pismeno pojasnilo; "Jaz ljubim dve mladenki in ne vem, kaj bi storil."
RELIFNA ZAGATA
COLUMBUS. — Državne re-lifne pomoči bo konec 15. aprila in mesta in okraji bodo morali nositi relifno breme sami, kakor bodo vedeli in znali, ako se ne bo državna postavodajna zbornica medtem premaknila z j odrežejo umik.
Boji pri Pozoblanci so se pri

SE SPOZNA V ŠOLAH
DAYTONA BEACH, Fla. — proti Cordobi, toda vladno po- j Trinajstletna June Handke veljstvo pravi, da je ne bedo j se dobro spozna v šolah, kajti dosegle, ker so jim bile posla-j tukajšnja šola je sedem in petne vladne čete za hrbet, da jim i deseta, v katero pohaja. Njen o-
Iče je trgovski potovalni agent ' in dekle hodi z njim iz kraja v kraj. Obiskovala je šole v vseh 48. državah republike in v Mehiki in Kanadi.
mrtve točke. Gov. Davey name-
rava ponovno apelirati na zbor- čeli še predzadnji teden. Rebeli nico, da dovoli mestom in okra- j so začeli ofenzivo, da si pribcri-
jc jv..	__________ ____________jem naložiti izredne davke, to-' jo dostop do živosrebrnih rudni-
Meni se vidi, da bo treba ustano-, da je bolj malo izgleda, da bo | kov v Almadenu, katere krvavo viti ljudsko agencijo, ki Do nad- \ uspel. Državni postavodajalci so j potrebujejo za svojo orožno in-
preveč zaposleni z medsebojnim i dustrijo in tudi za izvoz. V boj političnim pričkanjem in beza- j so bili poslani nemški in itali-njem. da bi mogli kam priti. Go- < janski bataljoni, ki so si na verner pravi, da državna blaga j-1 moč prizadevali, da zlomijo od-na po 15. aprilu ne bo Imela no-1 por vladnih čet, toda zaman. Na-	_
benega denarja na razpolago za i zadnje so stopile v ofenzivno j odkoder je prišel sem pred 52 le-
! akcijo vladne čete, ki so sinoči z I ti. Svoje čase je bil stavbenik, i bajoneti in ročnimi granati na- i kakoHudi prvi gostilničar v tej
najboljši varnostni ukrep proti razmnoževanju prvih kot dru-teden je tu umri ram	zdravniških
starejši sin piomrja te	^terilizaciia. Zagovor-
ne Pavla Šalca, ki zdaj zivi v
L'Ansu. Pokojnik je bil rojen v Calumetu, star je bil 40 let in tu zapušča ženo s peterimi otroci, očeta in več bratov in sester. Bil je član SNPJ.
SHARON, Pa. — Mariana Yert je bila dne 23. marca operirana za golšo. Operacijo je u-q|pešno prestala. Operirana je bila v tukajšnji bolnišnici.
avtoritet sterilizacija. Zagovor niki sterilizacijske predloge so izjavili, da bpdo nadaljevali z bojem, dokler ne zmagajo.
zorovala taka pogajanja. Taka agencija bi morala imeti oblast,
da bi lahko primorala obe sporni stranki in priče k udeležbi.
Na ta način bi dobili skušnje, ki so nam potrebne za kolektivno pogajanje. Dokler pa ne bomo: relif. našli nekega nadomestila, tako dolgo bomo imeli sedeče stavke,
pa če so nam še bolj zoprne."
Pionir umrl
Po dvemesečni bolezni je preminul eden prvih pionirjev nevv-burške naselbine Matija Sirk, v starosti 74 let. Doma je bil iz Gornega Kamnja pri Dobrničah,
Peter Česen
Vincent Nosse umrl
y mestni bolnišnici je umrl "incent Nose, po domače An-d)'ejčetov, star 55 let. Doma je Lipe pri Strugi, odkoder je Prišel v Cleveland pred 36 le-Tukaj zapušča sinova Vin-^hta in Johna in hčere Mary Prances in Josephine, žena je umrla pred 12 leti. V Pu-Colo., zapušča sestro. Sta-^<^val je pri svoji hčeri na 1578 r^8t 41 St. Pogreb se bo vršil v ^®trtek zjutraj ob 8. v cerkev Vida iz pogrebnega zavoda ^^nka Zakrajška.
Zadnji dan
Danes se še lahko vozite brez avtne licenčne tablice za 1. 1937, jutri pa bo to že riskirana stvar, ki vam lahko povzroči sitnosti. Licenčni uradi bodo nocoj odprti do polnoči. Komur ni do sitnosti, se bo toraj moral nocoj po-žuriti.
Workers Alliance
Workers Alliance, krožek 32. varde, bo imel posebno sejo v petek zvečer ob 7:30 v Slovenskem domu, 15810 Holmes ave. Vsi, ki so na relifu, so prošeni, da se udeleže, ker se bo volilo delegata, ki jih bo zastopal na konvenciji v Columbusu.
Kakor smo včeraj poročali, je preminul na svojem domu Peter Česen, star 71 let. Doma je bil iz Doba pri Domžalah na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let in je s svojo družino skušal vse bridkosti povprečnega izseljenca. Ker je bil skromne in mirne narave, je bil splošno priljubljen. Poslednja leta je živel skromno s svojo ženo Mary, roj. Urankar, dokler ga ni položila na posteljo neusmiljena bolezen, kateri je tudi pogledal. Tukaj zapušča ženo in sinove Petra, Augusta, Johna in Paula, hčere Anno, por. Križman, Josephine, por. Nagode in Louise, por Dru-govich, v Detroitu pa sina Franka. Pogreb se bo^ vršil v petek zjutraj pb 8:30 iz hiše žalosti na 1185 East 61 St. v cerkev sv. Vida in na pokopališče St. Paul
ETIJOPSKI VELETRGO-VEC IZGNAN
RIM. — Giornale D'ltalia je včeraj odkril, da je etijopski podkralj gen. Graziano izgnal iz Etijopije Mohameda Ali j a, največjega etijopskega veletrgovca in za bivšim cesarjem Selassiem najbogatejšega Etijopca. Izgnal ga je pod obdolžbo, da je vohunil za Anglijo. Istočasno je izgnal ravnatelja francoske tr-goyske družbe Besse & Co., češ, da je tekom italijansko-etijop-ske vojne prodajal orožje Eti-jopcem.
LOVCI, NAD VOLKOVE!
COLUMBUS. — Ohijska poslanska zbornica je v ponedeljek sprejela predlogo, ki določa deset dolarjev nagrade za kožo vsakega volka ali coyota, ki bo ustreljen v Ohiju. Poslanec
skočile mesto Alcaracejos. Kr vav boj na nož je trajal vso noč. Proti jutru se je začel drobiti odpor italijanskih in nemških ba-
naselbini. Bil je član samost. društva sv. Alojzija. Tukaj zapušča hčere Frances Barle (Burton, O.) Anno Zore, Jožefino
taljonov in ko je postalo jasno, i Zrinšek in Antonijo Zrinšek, in
da ne bodo mogli vzdržati nava la vladnih miličnikov, je prišlo
o6e te predlo- POvelje za umik. Začel se je beg ge je dejal, da sta se priklatili , j Vladne eete so sledile sovraz-Lraj Logan dve tolpi volkov, kijmku	Pf™'
sta L spravile nad tamošnje (»»k	se mogel
ovčje črede in da so mrcine raz-	, • ^ „
širile svoj delokrog tudi na o- tocasno sta tal. poslam dve ar-kraja Un on in Champaign. Da mad. okrog levega kr.la bezeoe bi in bolj prepričevalen, je po rebelne armade, da j. prerezeta
oddahniti in v redu umikati. Is-
Kultur a
kazal zbornici enega nagačene-ga volka in kožuhe nadaljnih osmih volkov, ki so bili lani u-streljeni v njegovem okraju.
Pevska vaja
Opozarja se vse tiste pevce in pevke soc. pev. zbora "Zarja , ki so izostali od pevskih vaj, da spet postanejo aktivni ter pridejo v četrtek k pevskim vajam, da nam bo mogoče prirediti spet lep koncert, ki se bo vršil v nedeljo 2. maja v SND in zadovoljiti avdijenco. Sedaj smo dobili spet dobre nove moči, zato je potrebno, da smo vsi skupaj. — Cim več nas bo, tem bolje. Na-
pod vodstvom Augusta F. Svet-i prej za delavsko kulturo! -ka.	j Predsednik.
Igra za prvenstvo
Nocoj se vrši druga igra za prvenstvo v basketball igri, ki jo vzdržuje vsako leto Inter-Lodge Liga, skupina angleško poslujočih društev naših podpornih organizacij. Prvo igro, zadnjo sredo, so dobili člani društva sv. Jožefa od KSKJ, ko so premagali društvo Clairwoods od SDZ. Nocoj igrata isti skupine. Med igrami je zanimiv program pevcev in gqdbenikov. Med udeleženci je veliko starejših ljudi, ki se zanimajo za te igre. Martin Antončič je predsednik lige, Frank Sodnikar pa tajnik.
umik. Vladno vojno poročilo pravi, da so rebeli v pasti, iz katere ne bodo ušli živi.
Na 30 milj dolgi pozoblanški fronti imajo rebeli v svojih rokah samo še eno mesto — Villa-nuevo Del Duque, ki je pa že na-padano od vladnih čet in bo najbrž vsak čas padlo.
Medtem ko so Nemci in Itali-(Dalje na 2. str.)
OROPALA BANKO
HURON, O. — Dva mlada roparja sta včeraj ustrahovala uradnike banke Berlin Heights Banking Co. ter jo odkurila z dva tisoč dolarji. V blagajni je bilo v posebnem predalu še 15 tisoč v gotovini, ki sta jih prezrla. Po ropu sta se z avtom odpelja la proti Clevelandu.
sina Franka. Njegova žena je u-mrla pred 15 meseci, kar ga je zelo potrlo. Preminul je na domu hčere Jožefine na Sladden Ave., Garfield Heights. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 iz 3571 E.82 St. pod vodstvom L. L. Ferfolia.
Pobit od avtomobila
V nedeljo zjutraj je bil od avtomobila ubit Anton Gantar, star 59 let. Bil je samec. Stanoval je na 16220 Saranac rd. Doma je bil iz vasi Čeri pri Idriji. Pogreb se bo vršil v četrtek dopoldne ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Augusta F. Svetka, 478 E. 152 St., na pokopališče Calvary.
Otrok umrl
Danes zjutraj je umrl v bolnišnici Ladislav Budnar, star 10 let in stanujoč na 16224 Hunt-mede Ave. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb bo vodil August F. Svetek.
Telefonski odjemalci
Telefonska družba Ohio (ioll je začela razdeljevati nove telefonske imenike, ki vsebu jejo 11,-733 več imen kot lani. Cleveland ima letos 224,574 telefonov.
f
STRAN 2,
ENAt
VlVNOST
31. marca, 1937.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE &MKK1CAN XUGOStAT FTQ. * FUB. OO.
VATRO J. GRILL, PreildenI rVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday*
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto .......,..<5.50
u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevcla.zdu v Kanadi in Mexicl
ta celo leto ........................................*6.00
u 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Entered as Second Class Matter April 2Gth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
UREDNIKOVA POŠTAi
OredniitTa 1Em»kopr*Tmo«U" m t»-•eljem priob&i dopiM naročnikov, kar y pa ne pomeni, da m itrtnja ■ IzJaTanl all trditvami dopisnikov. CrednittT« pove iToJe mnenje o TMm na drugem mesto, T prrl vrsti v nredniiU koloni.
Rokopisov se ne vrača.
K DNEVNIM DOGODKOM
Mussolinijev srd na Angleže se je polegel. Angleška vlada je namreč dosegla, da je angleško časopisje obmolknilo o Mussolinijevi blamaži v Španiji. S tem je vrgla nase dokaj čudno luč, dasi je bilo svetu znano že poprej, da je v meše-tarskšm cincanju nedosegljiva. Kaže, da se britanski "lev" boji, da ima preslabe kremplje, da bi se mogel zdaj pomeriti s fašističnim volkom, ki se je začel boriti z njim za nadvlado v Sredozemlju.
*	4; *
Ameriški časnikar Webb Miller piše, da je Mussolini napravil iz Italije prvovrstno vojno mašino, s katere pomočjo bo skušal zavladati nad Sredozemskim morjem. Da ima take ambicije, ni dvoma. Utrdbe in letalslui oporišča, ki jih gradi na sredozemskih otokih, silna zračna f lotil ja, velika flotilja podmornic, vojaška cesta vzdolž libijske obale (proti Egiptu) in druge vojne priprave zgovorno pričajo o tem. Anglija to vidi in se pripravlja. Začela je utrjevati otok Ciper, ki bo nadomestil Malto kot glavno angleško vojno oporišče v Sredozemlju. Sredozemsko morje je za Anglijo življenske važnosti, kajt/ tod se vije "žila odvodnica" britskega imperija — vodna pot v Indijo. In to pot bo Anglija branila do skrajnosti. Kadar bo prišlo do spopada, bo vroč in krvav. Mussolini si bo pri tem najbrž opekel prste. Italija ne more vzdržati dolgotrajnejše vojne, ker nima najvažnejših sirovin, brez katerih vojne industrije ne pomenijo nič: premoga, petroleja, bakra in železa. Tudi so vsa njena večja mesta in industrijska središča ob morju ali blizu morja in izpostavljena najKidom z morja ali iz zraka. Vrh tega je silno oboroževanje postavilo deželo na rob gospodarskega prepada, nad katerim se vzdržuje le na u-ineten način, kar tudi ne Uo moglo trajati večno. Tudi je Španija postavila njegove divizije v dokaj dvomljivo luč. . .
*	* *
Jugoslavija je podpisala petletno "prijateljsko" pogodbo z Mussolini jem. Kakšna je ta pogodba, nam ni znano. A-meriški časopisi povedo le toliko, da je naj])rej gospodarskega in šele potem političnega značaja. Radovedni smo, ali sploh omenja primorske Jugoslovane? Najbrž ne, čeprav sedijo v vladi tudi "veliki prijatelji" slovenskega ljudstva — klerikalci. Pogodba najbrž nudi večje koristi Italiji kot Jugoslaviji, predvsem pa zavaruje Italiji hrbet za vsak slučaj. Mussolini si ne upa tvegati vojne na dveh
ali treh frontah. . .
* * *
Zvezno vrhovno sodišče je potrdilo nekaj ne\v-dealskih zakonov in optimisti pričakujejo "revolucionarno spremembo" mišljenja večine vrh. sodnikov. Toda glavna iweskusnja — rtšetanje Wag-nerjevega zakona o delavskih odnošajih — še čaka. Če bo ta zakon ovržen, se bodo morali optimisti prijeti za nos in Roosevelt bo imel novo orožje v boju za povečanje vrh. sodišča.
* * *
Profesor W. W. Dawson iz univerze Western Reserve je mnenja, da utegnejo biti sedečo stavke v kratkem priznane, kot legalne. Pri tem opozarja na Detroit, kjer so bile izdane proti stavkarjem sodne prepovedi, ki so jih pa oblasti ignorirale ter se obnašale, kakor da so sedečo stavke legalne. V I>ti'oitu so pač imeli dejanski opravek s stvarjo, zato drugače glodajo nanjo, kot razni politični teoretiki, ki stvar vidijo zgolj od daleč. . .
Plesna veselica	1 poagitirale v naših lokalnih
Na prošli seji ženskega kluba j 'i^tih glede naše veselice, mi-Slovenskega doma na Holmes ^lim da smo bile zadnji teden Ave., smo se članice odločile, da vse enako zaposlene z razmm priredimo spomladansko plesno j pecivom kakor tudi z barvanjem veselico, v zgornji domovi dvo-'P'rhov, zato nam bo cenjeno ob-rani, in to dne 3. aprila, kipnde|""stvo oprostilo naŠo z^asne
ravno na belo soboto, ki bo mogoče res sneženo bela namesto belo cvetoča radi njene prezgodnje pojave v naši severni metropoli, kar nam vzbuja spomin naših mladih let, ko smo se že v tem času divili lepo cvetočim vijolicam in drugim cvetlicam. No v tem slučaju nam bo pa
lost, ter se priporočamo, da nam gre pri tem na roke, da kedor te vrstice čita, pove svojim prijateljem ali prijateljicam, da nas posetijo prihodnjo soboto večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Yankovičevi fantje orkestra so obljubili, da bodo zaigrali ta-
FRANCO IZGUBLJA TLA NA VSEH BOJIŠČIH
(Dalje s 1. strani)
jani bežali od Pozoblance, so
Mea culpa . . . Omanova velikonočna pridiga
Prijatelj John pravi, da sem
prav prišla dvorana Slov. doma | ke, da se bo vse vrtelo. Kar pa kjer smo se navadno shajali v se tiče postrežbe, vam zagotav
zimski sezoni in iskali potrebnega razvedrila, kar upamo, da nam ne bo delalo ovire radi snežene odeje, saj končno smo vajeni vsega kar nam narava pošilja.
Žal, da me članice nismo že
švicarske matere so lahko zadovoljne
vladne čete razširile svojo ofenzivo po vsej južni Španiji, kar kaže, da se pripravlja napad na samo Cordobo, ki je v rebelnih rokah od izbruha revolucije.
Poročila iz armadnega stana povedo, da so vladni letalci z
vžigalnimi bombami popolno-!ga polomil, ko sem dal našim ma uničili glavni stan gen. Fran- katoliškim apologetikom konce-ca v Montoroju. Vladne čete so'sijo, da je bilo krščanstvo idej-aktivne na vseh bojiščih. Tudi; no v jedru zdravo. " Kje pa je v na guadalajarski fronti nepre-, krščanstvu kaj novega, origi-stano pritiskajo na rebelne čete.' nalnega ?" me je prijel z bese-Vladni letalci poročajo o zbira- j dami za jeziček. In imel me je nju rebelnih čet za mestom Co-j Kajti pri najboljši volji ne vidim goludo in vladna komanda sodi, j v krščanstvu nič novega in ori-da pripravljajo novo ofenzivo ginalnega; vse je sposojeno: prej zahvalimo. Vstopnina samo j proti Guadalajari, kjer šo bile°<i I^brejcev, Egipčanov, Asir
25centov.	italijanskedi\izijezadnjiteden!?^%'.H'"dov,K^
I , ^	i	n -M bi bil moral reci (ce bi bil hotel
F. Martinak, tajnica tako strahovito tepene. Poročila , . . ^	v
,	biti točen : Ustanovitelji krs-
s severozapada (Guadalajara) ^	.	.
.	f v. f.	čanstva so si bili sposodili iz raz-
lavliaio, da se fasisti (spanskii .	, • j u -u 4.
•i	, T .. ' nih virov nekai dobrih temelj-
falangovci in civilni brambovci) t	.
^ , .... ,	. nih idej. Pristaviti bi pa se mo-
ki so nadomestih demoralizirane	, .
, v ^	. ral: Na žalost pa je cerkev te-
italijanske čete, stalno umikajo	, , ... . f, .	,
, .... .... ., . tn J • kom stoletij te ideje pozabila v pred vladnimi miličniki. Vladni	x
r, , .	JI- u 1 prahu med platnicami starih
Večje otroke pa pošiljajo na letalci so ponovno napadli rebel-,	mimo katerih jo je bila u-
ne koncentracijske točke pri	•' .
i. • • irn r\ , c;	brala po potih, ki ne vodijo v
Montoroju in Villa Del Riu, se-	,	, „
"kraljestvo od drugega sveta
tja ženski klub, da bo vse najboljše in vse po volji.
Se vam toplo priporočamo da pridete, za kar se vam že v na-
V skrbstvu za telesni in du- jo in kopljejo ter dobivajo obil ševni nai)redek švicarskih otrok nejšo in boljšo hrano.
prednjači zlasti mesto Curih.
Tamkajšnja občina skrbi pred- ^ ])očitniške kolonije kjer jim živ-vsem za zadostno število šolskih Ijenje tako lepo uredijo, da je poslojiij. ki so v hi}>ijenskem po- bivanje v takšni koloniji pač lep- verozapadiio cd Cordooe, kjer se gledu brezhibna, a ])oslopja, ki še kar si mestni otrok želi. Po-; koncentrirajo rebelne čete so bila zidana v novejšem času, leg kolonij se je pa prav dobro za napad na Andujar, vladni ustrezajo tudi estetskim zahte- ol)nesla tudi počitniška oskrba glavni stan na jugu, in prizadevam. Tam velja pravilo, da šo- posameznikov pri zanesljivih in! jali rebelom velike izgube.
ta ne sme prav nič doprinesti k | premožnih družinah ki vzamrjo otrokovi malokrvnosti in boleh- otroke brezplačno, a ne da bi jih nosti, marveč le k njegovemu izkoriščah. Pač pa je zaželjena zdravju.	I lahka za])oslitei' s kmečkimi de-
. Mea culpa .
Komaj je storil otrok pi vi ko-|li, da tudi rnestfii otrok spozna rak v šolsko %i\ Ijenje, že začne '('elo in ži\ Ijenje na deželi s pra-šola posvečati skrb ne samo nje- ve strani ter se nauči ceniti kmetovemu umskemu razvoju, mar- čko delo. Pia\ tako pa n, !' več tudi njegovemu telesnemu ki dežclan na slabotner > i' ■ zdravju, po načelu: v %dravem ^skem otroku spozna telesu zdrava duša! Učitelj sam stnej^a človeka.
posveča prve dni posebno paž-	in potrebna ustano-
njo duševnemu pa tudi tele.sne- l
mu stanju svojih malih začetni-'^^^^,,^; ^oli s poletnim poukom.
ZIMSKA ZELENJAVA
v vseh večjih mestih te de-
Na veUkonočno nedeljo je imel kratek nagovor na slovenske radijske poslušalce župnik O-man. Tema njegovega nagovora; Ljubi svojega bTižnjega kakor samega sebe! "Svet potrebuje
žele je tekom vse zime in zgod- tolerance in ljubezm", nam je nje pomladi na prodaj najrazUČ- Povedal. Tudi Slovenci ... bi nejša sveža zelenjava. Nekaj te	PO=tati bolj tolerantni in
zeli njave jo v bolj severne kra- Prenehati z medsebojnim grize-■ i nportiranc iz juga, mnogo' "jem. ki nam nič ne koristi m je
jepridelav.r^tIinjakih.:PT^"0"'^brezpotrebno
; i;i se
ki jo obiskujejo slabotni otroci, ki so po ves dan na prostem ali v otroških verandah. Oni ki so manj slabotni, prenočujejo doma, za bolehne je pa tudi prenočišče v zavodu. — Takšna skrb za naraščaj je mnofjo boljša, kakor pa tam, kjer razpisujejo premijo za nova rojstva, a puste, da živi stradajo.
Zveza švicarskih ženskih društev je vložila pri odločilnih vladnih instancah predlog, kjer zahteva da se pri puste tudi žen-
kov. One. ki se mu zde telesno ali duše\ no zaostali, pošlje takoj k šolskemu zdravniku, ki jih ima v oskrl)i vse leto. Tudi vse druge začetnike preišče ter posveča posebno ])ozornost onim, ki nagib-Ijejo k tuberkulozi. Vsi otroci se tehtajo vsako četrtletje ter se težina v svrho kontrole vpiše v osebne popisniee. One pri katerih se ugoto\i kaka bolezen ali hiba čutnic, |)ošljejo k specialistu. l\ratko\ idni dobe očala. O-troke, pri katerih se izkaže, da imajo slal)a pijuča. pošljejo v otroški dom sanatorija Vlava- ske v komisije, kjer se določajo del. če so primeri lažji pa v o- cene ži\iloni in stanovanjem. Če tro.ška gorska zavetišča, ki jih se bo ta zahteva izpolnila ali ne, ima mesto v Gaisu, Laretu in St. švicarske žene nameravajo v^e-Pctru.	kakor kontrolirati cene ter pro-
Prav tako obišče vse šole v za- testirati proti vsakemu zvišanju četku šolskega leta šolski zobni ki bi vplivalo na standard dru-zdravnik. \'sak otrok prejnie iz- nižjih slo jew kaznico, na katero napišejo stal - y vseh večjih krajih Švice u-ši dovoljenje za zdravljenje zob. stana\ l ia jo ppsebne ženske V šolski zobni kliniki d()be revni	ki zbiraj o denarna sred-
otroci I)] ezplacno zobne sčetke in	obleko in kjer ženske sa-
prašek.	me pletejo gorke jopice, da jih
V novejših šolskih poslopjih'l"»^iliajo trpečim delavskim žeje skrbno in okusno urejen po-|"^tm v Španijo. V Genfu se je seben prostor ki služi kot jedil-	pomožni komite, ki po-
na soba za otroka. Tu dobivajo silja v Španijo zdra\ila.
otroci za zajtrk kruh in toplo i	.....
mleko, opoldansko južino jim pa j SiMKU 1\ KR.ATKK ( Ah
prine.sejo iz mc.stne ljudske ku-j -povejte mi mladi mož, ali hinje. Jed je okusna in muli	^led vami in mojo hčer-
ninoKo izl)iro. Kdor po jedi nc ' j,,," — "Samo vi. gospod glavni more domov (zavoljo zaposleno- j,..ivnatel j"
sti olieli starše\ ) ostane lahko v j	,
dnevnem zavetišču ki je odprto j "Oče. iz česa so napravili prvi od 7. ure zjutraj do 7. ure V.ve- zvočnik?" — "Iz rebra".
čer. Tu je treba pripomniti, da ima samo takšno zavetišče smi-
bližini mesta Clevelanda, O.,
Enih misli tudi mi nismo nikdar
. Zato z dru-
na primer, se širijo ogromni	nikdar ne bomo
rastlinjaki, ki so baje največji na "icramo potrpeti drug svetu. Pod. steklom je okrog 250 • • •
akrov sveta in tam se prideluje i "Tri sto kosmatih, tako se go-različna zelenjava, kot listnata;	se je razvnel prijatelj
solata, zelena, kumare in poseb- j "Oman govori kot duhovno paradižniki. Paradižniki se| ne kot far! Ampak našim sade v rastlinjakih v januarju in farjem se ne bo prikupil s takimi prvi sadeži so zreli v aprilu; rast-! radijskimi pridigami ..."
line rode potem do avgusta, na-;
kar se nadomestijo z novimi. "Ali ti je morda znana kaka Paradižniki in druge zelenjave,, razlika med 'duhovnikom in ki se pridelujejo v rastlinjakih!'farjem'?" sem ga smeje poba-v okolici Clevelanda, se pošilja- ''al.
jo na trge v države New York,;
Illinois, South Carolina, Florida, Texas in Oklahoma.
CENA GASOLINA
"You bet!" se je zasmejal. "Pri nas (v starem kraju) smo jih delih na prave duhovnike, svečenike, ki so skušali napraviti boljše ljudi iz nas, v ceikvi in izven cerkve, in poiTuone du-
sel, ki varuje otroke dotlej, dokler se ne vrnejo starši % dela ne
Mesec je osvetljeval zemljo. Njegova mehka svetloba j''
pa, da .otroke že ob 5. uri s|)usti- drhtela \ hladnem \ eč« ru. Todu jo na cesto, kjer se morajo poti-,mlada zaljubljenca se za \se to kati do vrnil\e staršev. Pri izbi- nista menila. Hudo sta :.e i^rc-ri vocfitel.jic teh zavetišč se zelo J)iiala. Naposled se je njej /<'-pazi, da dobe v njih otroci res zdelo, da je prepira že dovolj-dobro nadomestilo za mater. Naslonila se je na njegove ])rsi Zavetišče pa tudi med počitni- in šepnila:
cami n(> preneha, marveč se pre- "Oh, Pepe. ki^ko trdo srce
seli iz mesta v hrilio\ito okolico, imaš!"
kjer ostanejo otroci do 5 tednos I "Ka.j Srce? To ji '
in so ves dan na prostem, se igra- moja doza za cigarete".
V Zedinjenih državah stane hovnike ali farje, ki so zlorablja-
galona gasolina povprečno 20 [j gyoj položaj, cerkev, prižnico
centov, ponekod več, ponekod spovednico v politične name-
manj, kar se v glavnem ravna ne . . . Prve smo spoštovali in
po visokosti davka v raznih dr-	'ovčice' in 'kozli' enako,
žavah naše Unij«. V Canadi je	vedeli, da nam želijo
bila v decimbru leta 1936 cena g^mo dobro; druge pa smo so-
galoni gasolina 23 centov, v vražih in prezirali, ker niso zna-
publiki Ecuador JI centov, v re-, drugega kot sejati razdor in
pubHkah Pei u in Paraguay 2o <5ovraštvo . . . Savvv?"
centov, na švedskem 29 centov,	_
na Finskem 28 centov itd. V ve-	.
w. • . v .	,	.	ANPjIvDOlA
eini držav inozemstva pa je ga-^
solin mnogo dražji kot v Zcdi- Goethe in Beethoven sta se še-njenih državah. Tt^ko na primer tala po Karlovih' Varih. Na levo se navaja ceni za galono gaso-lin na desno so se jimo odkrivali lina v Jugosftiviji 70 centov, v|ljudje. Goethe je menil, nevolj-Boliviji' 63 cintov, v Nizozem- no: Kako neprijetno je tu, na ski Vzhodni Indiji 63 centov, v^ noben način se ne morem ubra-Albaniji 50 centov, v Češkoslo- niti komplimentov". — "Nič se vaški, na Poljskem in na Por- ne jezite, ekscelenca", je dejal ♦^■'.galskem 46 centov, v Turčiji' Beethoven, "ti komplimenti ve-pa celo 82 centov.	|Ijajo morda meni."
TA POGREBNI ZAVOD
j<* lH>iiolrii v vsiiknii oziru, ter je /e bil ileležoii ninugu pohval-iH'Uti pri/.nauju. lako <ul onih, katerim smo nudili postrežbo, kot lucU 0(1 njih prijateljev, ki so se tu udeležili obredov.
se\eda potrebno, da se obredi vršijo i* našega zavoda, toda oni, kateri tako želijo, bodo našli tu vse najpotrebnejše^ in /ažeijrne lacililete.
august f. svetek
POGREBNI ZAVOD 178 i;.\sT ISlJiul STI5KET	KKnnmrc -IHII
Nesrečna cesarica
Letos je minilo deset let, odkar je umrla mehiška cesarica Šarlota, nesrečna soproga cesarja Maksmilijana, ki je pred odhodom v Mehiko živel v gradiču Miramar pri Trstu.
Šarlota se je narodna belgijskemu kralju Leopoldu I. v Laekenu pri Bruslju. Bila je lepa, .. nadarjena in izvrstno vzgojena. Za njeno roko so se potegovali; portugalski kralj Pedro, veliki vojvoda Toskanski in saški princ Jurij. Vse te snubce pa je odklonila na ljubo pravemu izvoljencu svojega srca, ki ni bil nihče drugi, kakor brat tedanjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I.
Nadvojvoda Maksmilijan je princeso zasnubil, ko ji je bilo 17 let. Ta snubec je imel vse prilastke, ki so godile mladi dami. Bil je zal mladenič, viteški princ, razgledan po svetu in zelo izobražen. Vse to pa lepi Šarloti ni bilo dovolj. Njeno stremljenje je bilo še višje —- , in prav to je bilo tisto, kar je razdrlo tiho družinsko srečo mladega para.
Ko so leta 1863 na pobudo francoskega cesarja Napoleona III ponudili Maksmilijanu mehiško krono je zagrabila Šarlota ponudbo z o-bema rokama.
Tako je stopil Maksmilijan ob strani svoje , soproge kmalu na mehiška tla, kjer so ga sprejeli z vidnim navdušenjem. Nacdušenje je bilo tako spretno inscenirano, da tega niti Šarlota ni prav opazila. Pisala je svoji babici o tem kmalu po prihcdu v Srednjo Ameriko:
"Ta dežela je kljub navidezni raztrganosti zelo vdana mojemu soprogu in pričakuje od njega vse. Ljudje postajajo pametni, upori po-nehavajo. Na koncu je opomnila, naj ne bodo na belgijskem dvoru nikar v skrbeh zanjo in za cesarja, kajti vse se razvija kakor oba želita . . .
Cesar in cesarica pa sta morala kmalu spre-videti, da so razmere v resnici dokaj drugačne, kakor se jima je zdelo v začetku. Položaj je postal popolnoma nevzdržen, ko je Napoleon, III. umaknil svoje čete iz Mehike. Zato se je odločila Šarlota za potovanje v Evropo, kjer je menila da bo z osebnim posredovanjem omehči-. la srca svojih sorodnikov ter izposlovala vojaško in denarno pomoč za Maksmilijana.
11. avgusta 1866 je res bila v St. Cloudu sprejeta y avdijenci od Napoleoan. Francoski cesar ji je pri tej priliki odprl oči in Ji povedal, da nima od njega pričakovati nobene podpore. Tako je prišlo do tistega prizora, ki poroča o njem neki očividec, da je izgubila Šarlota ves trezni prevdarek in obvladanje ter si je začela očitati, čemu se je ponižala do Bonaparta. Ah je že tedaj zapadla blaznosti? Pravijo, da.
Toda njena okolica ni zaenkrat če ničesar o-pazila o tem. šarlota se je še nekajkrat sestala s francoskim cesarjem in cesarico. Pri nobenem teh sestankov ni uveljavila svojih prvotnih zahtev, tudi ni ponovila svojih žalitev. Šele ko je bila nekaj tednov pozneje sprejeta pi; papežu, se je izbruh blaznosti ponovil in ,,apež je bil primoran zadržati nesrečnico v Vatikanu v posebnih prostorih.
Kmalu nato so prepeljali šailoto na grad Miramar pri Trstu. Bilo je v tistih prostorih, kjer je Maksmilijan dve leti poprej sprejel krono mehiške države iz rok posebnega odposlanstva. Kaj se je tukaj, na Miramaru kuhalo v glavi Šarlote? To bo ostalo večna tajna.
Nesrečnica je zapadla fiksni ideji, da ji strežejo po življenju in jo hočejo zastrupiti-Zato ni hotela nič jesti. Vsako jed, ki Jo je nesla v usta, je morala pred njo pokusiti mačka. Toda tudi v dneh, ko je bila še pri jasni zavesti, ni kazalo, da se bo stvar dobro iztekla-Zdravniki, ki so dajah slabe prognoze, niso imeli prav nič upanja na ozdravljenje.
Zato so nesrečnico najprej prepeljali grad Tervouren pri Bruslju, potem pa na graščino Bouchot, ki je bila s svojim ogromnim parkom naravnost odrezana cd sveta. Tam je dotekalo življenje nesrečni cesarici. Deset in desetletja je tukaj živela v duševni temi.. O tragični smrti Maksmilijana je sicer poprej šs izvedela, ko je imela jasne momente. Pozneje pa na to pozabila. Živela je v družbi z veliko u-niformirano lutko, ki je v nji videla cesarja Maksmilijana. 19. januarja 1927 je končno u-gasnilo njeno življenje in napravilo konec tragediji, s katero je sočustvoval ves svet.
ANEKDOTA
Ko je hotel Moliere prvič uprizoriti svojega "George Dandina", so mu to nekateri prijatelji odsvetovali, češ da bi mogel s tem razjeziti nekega pravega Dandina, ki je v resnici doživel nekoliko dogodkov, kakor jih je opisoval pisatelj v svoji komediji.
Moliere je uvidel, da imajo prijatelji praV. pa jim je dejal: "Veste kaj, sam hočem stopiti k njemu in mu njtvar prebrati". Res .ie napravil tako in pravi Dandin je l)il ves vzhi-čen, da je prišel Moliere osebno k njemw ter mu komedijo i)rebral. Potem je mož hodi' po vsem Parizu in vsepovsod pripovedoval-kaj se mu je zgodilo. Na dan uprizoritve .ie bila (korana polna, aplavz je bil velik in nihče ni (tela l)olj hvalil nego tisti, ki mu je sam ral)il za snov.
31. marca, 1937.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Dvojčki in zakoni o podedovanju
Bolezen, zločin in smrt so jim skupni
Ni vsem znano, da se posebna panoga biologije bavi z vprašanjem dvojčkov in da nam daje zelo važne vpoglede v dednostna dogajanja pri človeku. Tako si lahko razlagamo, da se vsi, ki se bavi jo s človeškim življenjem v najširšem pomenu, biologi, medicinci, kriminalisti, sociologi in psihologi, živo zani-niajo za izsledke te znanstvene di to in res je ugotovil tudi na panoge. Tudi za vsakega izo- j A, ki^i bila baje nikoli bolna braženega človeka sploh je va- razen nekega primera hripe, na žno, da pozna vsaj glavne teh istem mestu pljuč in v istem izsledkov, ki jih hočemo podati [ obsegu tuberkulozo. Pri tuber-V naslednjem.	j kulozi ima, kakor vemo, okolica
Vemo, da sta dve vrsti dvoj- važno vlogo, a v tem primeru čkov, prvič takšnih, ki so si ta-j vidimo, da je podedovano nag-ko podobni, da jih cesto zame-, njenje zanjo neodvisno od nje
li do 14. leta v nekem westfal- istega zločina. Celo čas zločinskem mestecu, potem sta prišli skih nagonov in dejanj je bil v vzhodnoprusko vas. V 17. le- pri obeh skorajisti in to tudi V|"Deodato," ki je pripeljala v ši-
V Jugoslaviji zanaša Jptnd 300Makarski premagala močno bedo 500 in največ se jilferipeti v neško brodovje. Ta bitka je bila Srbiji.	W	115. julija 877. V tej bitki je iz-
- "*	Igubil življenje sam beneški dož
Dobri mornarji	I Peter Candiano. Posledica zma-
Norveška motorna jadrnica ' ge je bila ta, da so morali Bene-
tu sta se ločili in prišli v povsem različno okolico. A je o-stala šivilja na deželi, B je prišla v Berlin kot prodajalka in pomočnica. Jeseni 1. 1926. so j pred sodnikom vedeta tudi ena se pokazali na B znaki pljučne ko. Raznojajčni dvojčki se ve tuberkuloze. Zdravnik, ki je zvedel, da ima sestro dvojčico,
se je domislil, da bi preiskal tu-
I
primerih, da sta se dvojčka lo- benik tovore nafte, je odplula iz čilg, že v najbolj nežni mladosti j Šibenika z novo posadko, ki jo in da sta dorasla v različni oko-'tvori j o jugoslovanski mornarji lici. Oba istojajčna dvojčka se|iz Splita, šibenika in Zlarina.
Lastnik ladje je svojo dosedanjo sedemčlansko posadko, ki so
'^Jujejo, ki imajo vedno isti spol in ki izvirajo, kakor lahko Ugotovita medicinec in biolog,
IZ istega materinega jajčeca ter n. pr.: Koliko so zločinci dedno
Seveda nam znanost o dvojčkih na podoben način lahko rese kakšno drugo vprašanje.
SI
jih imenujemo zato istojajčni dvojčki, drugič imamo dvojčke, ki si niso tako izrazito podobni, iiič bolj nego običajni bratje in
obremenjeni. Običajno menijo, da ima okolica glavni vpliv na
'dejo kakor navadni bratje in se- .10 tvorili Norvežani, Estonci in stre, ne kažejo nič posebnega. Finci, odslovil in jo izkrcal v ši-
beniškem pristanišču. Najel je Ta pregled nam pove silno	mornarje, k e r
žne stvari: nagnjenje za zločin!pravi, da so najbolj zanesljivi
je močnejše od okolice, ki jo je j med vsemi mornarji na svetu.
treba sicer vedno upoštevati, a;' če imam dalmatinsko posadko
ni tako odločilna kakor podedo-i''^	^^^ko mirno spim," je
Samo zna-l""«'' zatrjeval. Pripovedoval je
tudi, da je že imel na svoji ladji
vana kriminalnost.
nost o dvojčkih je lahko dokazala, da je treba zločin smatrati često za usodo, ki se je človek ne more iznebiti. Pokazala pa
dalmatinske mornarje in da se mora njim zahvaliti, da pri mnogih nevihtah bi bilo nesreče.
. , T , 1 . . . , . .v Mornarji drugih narodnosti so le tudi to, da si pri istojajcmh .	,
,	_____ ^	1 izgubi J ah zivce, odrekali pokor-
dvojckih slicijo na presenetljiv , i ^ -	i i
^	nost. Dalmatinci so pa kakor
nacin tudi duševne reakcije, ne ., . ,	...
^	I prikovani ostali na svojih me-
šamo telesni znaki, m ta slic-1 T.. v, , . , , ,
' stih. Norveška ladja je odplula
nost gre do produktov fantazije. I
razvoj zločinca, nagnjenje pa je Zato ni čudno, če psiholog in podrejenega pomena. Toda sko-] vzgojitelj raziskujeta v področ-j
zdaj proti Grčiji.
Proslava zmage Proslava velike zmage hrvat-
sestre med seboj, niso nadalje, raj v vseh primerih istojajčne-j ju dvojčkov, koliko se da dušev
vedno istega spola in izvirajo iz Iga dvojčka, ki se je pregrešil zo-'nost oblikovati, torej koliko	mornarice. Letos bo 1050-
dveh različnih materinih jaj-|per zakone, so ugotovili, da je vzgoja lahko razvije in pospešu-	velike zmage nekdanje
cec (raznojajčni dvojčki). I tudi drugi dvojček imel opra-' je značaj ter duševno zmoglji-	hrvatske mornarice ki
Vsak človek dobi po očetu in vek s sodniki in sicer zavoljo vost.
I
Zanimive vesti iz stare domovine
materi določen dednostni delež j s seboj v življenje. Ta delež se izraža v obliki telesa, v barvi kože in las, v jeziku, značaju Itd; V tem je podoben očetu ali tnateri, morebiti tudi staremu očetu in stari materi ter sploh
prednikom. Bratje in sestre pa! Nedavno se je z gostovanja v	.	.
si med seboj ne sličijo nikoli po-!tujini povrnil v Ljubljano odli- i ®	l-letni Ivan Rebersek
čni slovenski koncertni' pevec ^ Dolenje vasi pri Zagorju, in
J
Naš pevec v tujini
Usodna pozabljivost
Kovance po 50 dinarjev je iz-
je pn
Proda se
ker so bili nenavaO^o dobro po-jnite osebno ali pismeno, na
jih je več spravil v promet. Vse je bilo dobro, samo i
polnoma, torej dobe razni otro
ci istih staršev razno dednost-1Josip Rijavec. Kmalu nato je ^0 stvar. Zakaj je tako, se tu nastopil v Ljubljani v opeinij '
'le da m krntL-n	Tph' prireditvi "Ples v maskah" in
ro 11	povedat	lo-ipriališki unrava ie v tozadev- robu kovancev j A pozabil ali
razhk pa ni med istojajčmmi ,J?^eddliska upiava je v tozaaev
dvojčki Tu se dednostna tvar oglasih objavila v lokalnih i	napraviti napisa
J	aeUIlObLUd Lvai	nntirn - "Tnqin Rog CUVaj Jugoslaviju. Po
natančno razpolovi in dvojček "stih tudi sledečo notico. Josip j
prejme iste znake in lastnosti R^^vec je trenutno nesporno nas
> kakor drugi dvojček. V tem "^jznamenitejšipeyec,kinasto-
^ dejstvu, v enakosti podedovanih'P^ stalno v vseh kulturnih deže-
znakov pa je vrednost znanosti i	eningi	°
o dvojčkih.	Kajti tu nam je'^^^ll^^KI^SXYd^ovskynTim^^
d.,,_ ' v , . • 1 • na Kavkazu. Preteklo jesen jc ^'>na možnost, da preizkusimo ..	, ,	, .
dpHi-,^ J-	1	•	... _ Rijavec gostoval v Bieleieldu in
' ^Ganostne zakone in raziščemo
hiša za eno družino, 6 sob, kopališče, garaža. Bilzu šole in poulične železnice. Cena je samo $3000, brezdvomno najboljši "bargain" v Clevelandu. — Lastnik živi v drugi državi in želi prodati. — Za pojasnila se obr-
MATT PETROVICH
253 E. 151 ST. Tel. KEnmore 2641-J
'tem manjkajočem napisu so najprej kovance spoznali za ponarejene in ponarejevalec se je kmalu nato znašel za omrežjem.
življenje važne lastnosti z o-žirom na njih dednost. S člove-
|V Hannovru, v Nemčiji, potem v Goeteborgu na Švedskem, od-
knr^	, .	I tam se je podal v Prago, kjer je
ne moremo eksperimenti-1 , , . , , . , , , -, ,'1,: , ,	,	obsolviral nekaj koncertov, iz
^kakor z živaljo, tem drago-	se je odpeljal
%e]si je ^tem ma^rial ki ki nudi raziskovanje Wistvo kakšnega poedinca, zi-	^ Leningradu in
^ a i človeka, določata dve	j g organizirala Gosudar-
rir, ^	stvena filharmonija.
s arših, torej nagnjenja, ded-. Rijavčevih izjavah, ki jih v s na tvar, in drugič okolica,	novinarjem v Ljubljani,
ateri zrase in v kateri more	niegovi koncerti v raznih
oja nagnjenja razviti ah potla-	mestilj zelo dobro obiska-
j ?■ Nagnjenja in okolica do-|j-,j Pesniki, pisatelji, pevci in ^J^ata človekovo usodo, v kak- igralci so v Rusiji pravi gospo-. ' "leri pa jo določa prvo ali dje in sijajno plačani. Brez dvo-' ''^go, nam pove znanost
dv,
o^ma drži, da noben drug narod na svetu tako intenzivno ne živi pokažemo, kako malo je s svojo umetnostjo in kulturo telesna oblika od oko- kot ruski. Tako vsaj sodi pevec vzemimo primer dveh se-,Rijavec.
evropsko mikronezijskega 'zvora,, ki živita v popolnoma ^zličnih vnanjih
okoliščinah.
Jubilej novinarja
V Ljubljani je nedavno obha-
Zadnja svojega rodu
Izumrla je stara hrvatska plemiška rodbina. Z grofico Ano Elizabeto Jankovicevo, ki je te dni umrla v- starosti 77 let na Dunaju, je izumrla stara hrvatska plemiška rodbina Jankovi-čev, ki je ustanovila Daruvar in ki je imela še v drugih jugoslovanskih krajih nekdaj velika posestva.
Potres v Srbiji
Beotrrad in bližnje šumadin-sko zaledje je dne 25. februarja vznemiril močan potres, ki pa ni napravil večje škode. Središče potresa je bilo v 100 kilometrov oddaljenem podnožju visokega Rudnika, gorovja starega kamenja, ki dominira nad zapadno Šumadijd. Potresi v teh krajih so precej pogosti in so posledica sesedajočih se zemeljskih skladov. V letu 1931 je bil potres popolnoma uničil vas Miro-vec, leta, 1927 sta pa posebno škodo trpeli mesti Gornji Mila-
PES SE JE ZGUBIL
Lovski pes, črn po hrbtu, in rujav pa bel, Begel pasme se je izgubil. Licenčna številka je 5477. Sliši na ime "Jack" — Kdor ga ima ali ve zanj naj ga vrne lastniku na 4030 St. Clair Avenue.

čani preko 100 let plačevati hrvatskim vladarjem davek za plovbo ob vzhodni obali Jadrana. Ta pomembni dogodek v jugoslovanski zgodovini bodo letos svečano proslavili. Iniciativo za proslavo je dala Jadranska straža in proslave v Splitu in Ma-karski bodo imele obeležje velike nacionalne manifestacije.
številka prvega slovenskega es-perantskega mesečnika "Niaj Vizagoj," ki ga izdaja konzorcij, urejuje pa Damjan Vahen. Ta številka je posvečena mestu Ljubljani in vsebuje članek Do-re žvanove "Iz okolice Ljubljane," "nade Slovenio" (Ljubljana srce Slovenije), nadaljevanje razprave dr. A. Gosarja "O družbi," razpravo A. Sterleta.
"Kako bi človeštvo doseglo splošno razorožitev?", dve pesmi D. Vahna "Eble—" (Morda—) in "Kien mih vokas?" (kam me kli-češ) in dr. Prinaša krasne slike Ljubljane in portrete vodilnih javnih funkcionarjev. Tako revija obenem dokazuje, da je ena izmed glavnih nalog esperanta služiti tujskemu prometu in tujsko prometni propagandi.
Ljubljana v esperantu
Esperantski časopis propagira Ljubljano in jugoslovanski tujski promet. Izšla je druga

YWURWES
Murine Co.» Dpt. H. S.* 9 E. Ohio St., Chicago
Ciste, svetle, zdrave KRASNE OČI
so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
ti j^zmed obeh dvojčic je ma- 4Q.ig|;j^jco novinarskega de- novac in čačak. število potresov iti	°trok, živi v omejenih	Ante Beg. Pri dnevni-
prilikah na nekem "Jutro" sodeluje že od nje-u Tihega oceana, a jo gove ustanovitve, prej pa se je
BAKING POWDER I
Some P. ce Todaif-ss 45 Years Aqo
25 ounces25^ -[soubk	g Action!
Oglašajte v — '
"Enakopravnosti"
<3arie
ij
VISI

f;v.
podobna drugi	pri raznih drugih
I^^^Gna in nima'jj^^-^^ %a časa najhujših narod-'w ter živi že leta kot tele- i^^^tnih bojev med Slovenci in'ill
kfl nn noUnm ninnnsUPTYl . -yi_ .i.____j____ o,wwi i "
Pari med
^"J^istka na nekem niponskem ^emškutarji na bivšem Spod-' Jiku. Vse telesne razlike	Štajerskem je bil pet let
so v tem, da je tele-	y Celju izhajajočega li-
za poldrug centimer\,^.^ "Domovina."
za poldrug centimer "Domovina." Kot odločen finejšo kožo in fi- narodnjak in zagovornik sloven-
G roko ter eno nogo kepasto. ^kih pravic je imel dosti nepri-1)0razlike navzlic jjk s celjskimi in sploh spodnje-drugačni okolici. i štajerskimi Nemci oziroma nem-
i i
telesnim lastnostim spada-'škutarji, ki so ga sovražili kot tudi razne bolezni in često ščurka v juhi. Parkrat so ga li:
tudi v %a-
Jo
iz nestrokovnjaških ust, nasprotniki spravil .IG ta ali oni podedoval n, pr. por, kar i>a njegove narodne od 'p JL'tiko po očetu ali materi, ločnosti ni zlomilo. , bol^' 1'ovsem točno: infekcijske}	--

kakor tuberkulozo ne
'O^
1
'.\y>
........................'I
šibko mesto, v katerem leto prej, kar znači, da je bilo'm ^<uli jotike lahko udobno u- zaposlenje za dobrih 11 odstot- j Ijl
Manj brezposelnosti
C,, . podedovati, pač pa na-j y decembru lanskega leta jc
telesno dispozicijo za-'),ih) v Jugoslaviji nad C4,()()()
1)^:" telesu imaš tedaj v tem več delavcev zaposlenih, kakoi ""ii(
Navedimo primer za kov večje, i'rirastek zaposlen.ia podedovalno bolezensko v ])rimeri z zaposlenjem pred
tremi leli pa znaša 122,425 ali
Ha
TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 193 g
Pri nas imamo veliko izbero vseh'vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos ])osebiio lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarju od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo loto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbe ra nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE



(4
istojajčni sestri sta žive- 24 odstotkov.
SE
f\ W 1
Pcrl& 1=1 ^ trži	^ i isfl'&Iisi
Obdrži živež bolj varno, bolj sveže
in dalj . . . in dokaze to s
FOODSAFm INDICATOR
RIGHT ON THE
DOKAZ JE: da ima Frigidaire večjo zmožnost za obvarovati živež—ta varnostni kazalec, ki je vedno viden, da sami vidite, da je zadosti mrzlote v ledenici, da se ne spridi živež, to tudi v najhujši vročini. Ne samo da obvaruje ta živež, temveč tudi prihrani na živežu. Da tudi MOKRO mrzloto za zelenjavo . . . več mrzlote za meso . . . in zmrzne sladoled in zmrznjene poobedke. Pridite in vidite DOKAZE!
NOVI "SUPER-DUTY"
FRIGIDAIRE
s METER MISER
DOKAŽE VSEH PET STANDARDOV ZA
KOMPLETNO LEDENICO V DOMU:
1.	VliC' LI5DU. Preneha se iska-
nje 7,a led ali za lifegotovo število ogljičkov.
2.	VEO TKOSTOKA — notranj-
jost fic uredi na 9 načinov. Več ni treba imeti preobloženo, da ne morete nič najti.
3.	VEČ VARNOSTI. — Obvaru-
je zelenjavo z mokro mrzloto in ima zadosti mrzlote, da obvaruje meso.
Saniu
i. VEČ ZANESLJIVOSTI 5 letno garancijo motor.
5. VEČ ritlllRANI. — Frigidaire ima
"Metei-Mim
ki prihrani na stroških bratovanja.
n
Pfl0TECT70N
PRICES AS LOW AS
MONEY DOWN
EASY TERMS

*A/VVV^

Norwood Appliance and Furniture Co.
Jerry Bohinc in John Sušnik, lastnika
6104 ST. CLAIR AVENUE	ENDICOIT 3834
Naši slovenski zastopniki so: Ralph Hlad, Frank Preveč, Frank Plut,
Frank Rupar
Vzamemo International, Custodian in North American bančne knjižice North American delnice dolar za dolar
in
in
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
G231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
STRAN 4.
T/V PRAVNOST
31. marca, 1937,
Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Gospod načelnik, Jaz ljubim Doro, — nadaljuje Vladimir. — Mislim, da bi si tu v Or-šovi že v kratkem času lahko u-stvaril lepo prakso, razen tega pa bi lahko tudi v bodoče opravljal vsa. občinska dela, kakor sem jih vršil doslej.
Nikita je bil zvit človek.
Takoj je spoznal, da bi tak zet pomenil zanj v vsakem ozi-ru veliko korist.
Zato je mirne duše pozabil na svojo obljubo, ki jo je svo-ječasno dal Leonu Mikoloviču.
—	Oh, vi lopov, tako ste me prevarili, — se je na videz jezil načelnik, — mene, starega, čas-titega gospoda ste tako potegnili! — Kaj pa pravi Dora?
—	Dora je sporazumna, — o-na mi vrača ljubezen!
—	Pa naj bo, — odvrne načelnik po kratkem premišljevanju.
Vzemita se in bodita srečna!
Tako se je njun načrt bolj posrečil, kakor pa sta sama upala.
Naposled je napočil dan poroke.
Cela Oršova se je nahajala v svečanem razpoloženju.
V načelnikov! hiši se bo vršila velika svečanost, ki bo trajala cele tri dni.
En dan veselja in uživanja za oršovsko prebivalstvo namreč ni zadostoval.
Prvi dan so se morali vašča-ni pošteno napiti, drugi dan so se nameravali strezniti, tretji dan pa prespati svojo pijanost.
Vse se je veselilo, le ena stvar je povzročila prebivalcem mnogo skrbi.
Net 'svečano svatbo spada seveda tudi dobra godba.
Mladi svet hoče plesati, a tudi starejši ljudje so ob takih prilikah poskočni.
Nekoč je imela Oršova svojo stalno godbo.
Toda ta je komaj životarila in zato so godbeniki nekega dne odpotovali iz te vasi, kjer so i-meli ljudje smisla le za svinje in klobase, ne pa za vzvišena glaz-bena dela.
Razen tega pa je pregnala svojedobno glazbenike iz vasi še neka druga stvar.
Jedva so namreč začeli godbeniki igrati kako veselo poskoč-nico, so začele na vseh straneh svinje kruliti in tako ni mogel noben muzikant ostati v taktu.
To je spravilo uboge godbenike v obup.
Tako so bili danes prebivalci Oršove brez godbe.
Doro je to zelo žalostilo.
Kdo bo igral poročno koračnico, ko bo šla z Vladimirjem v cerkev?
Nekateri prebivalci so se sicer prostovoljno prijavili, aa bodo udarjali po loncih in na ta način nadomestili pravo godbo, toda zaročenca sta se z Ijubez-njivim nasmehom zahvalila za to čudno ponudbo.
Nekega dne pa je prišel Vladimir vesel domov.
Objel je svojo zaročenko in vzkliknil:
—	Sladka moja golobica, predstavljaj si to srečo, — na svadbi bova imela godbo!
—	Ali je mogoče ? — vzklikne Dora — To je vendar pravi čudež!
—	Poslušaj torej, — nadaljuje Dembinski. — Sreča je bila, da ponoči nisem mogel spati.
Zato sem zgoraj zjutraj, pred-no je napočila zora, vstal in odšel na izprehod v gozd.
Nenadoma sem opazil v daljavi neko svetlobo.
Nisem si mogel razložiti, odkod ta svetloba prihaja.
Zato sem šel hitro naprej in v kratkem sem stal pred — ciganskim taboriščem.
Moški in ženske so sedeli o-krog ognja.
Njihov poveljnik je neki bradati kapetan, opazil pa sem tudi staro cigansko mater, medvede in konje.
Pravim ti, to je bila prekrasna slika, škoda, da je nisi videla!
Cigani so me pozdravih in vprašali, če bi smeli pokazati v Oršovi svoje medvede in druge umetnosti, da bi si na ta način prislužili nekaj denarja.
Nato sem jim povedal, da sem občinski pisar, torej pravi človek, ki jim lahko priskrbi dovoljenje.
—	Kako pa plešejo vaši, medvedi ? — sem jih vprašal. — Ali se splača pogledati?
—	Takoj bomo gospodu pokazali, kaj vse znajo naši medvedi, — zakliče neki mladi cigan ki se imenuje Dany — in je res lep mladenič.
Cigani skočijo na noge; osem jih je bilo. Vsak je vzel v roke godbeni instrument, gosli, bala-lajko, piščal, boben itd. in nenadoma se je po gozdu razlegala godba, ob kateri so medvedi ži vahno plesali.
Tudi lepe ciganske deklice so poskočile in zaplesale — pravim ti, bilo je divno!
Ko so bili cigani gotovi s svojim poskusnim nastopom, sem stopil bliže in vprašal kapeta-na:
—	Ali znajo vaši ljudje tudi za ples igrati?
—	Gospod, — mi je odgovoril kapetan, — mi smo dobri godbeniki, mi imamo kapelnika, ki se mu ni treba pred nikomur sramovati.
Kapelnik je bU oni mladi Dany, ki mi je tako izredno ugajal.
On vstane in da svojim tovarišem znamenje.
Cigani zaigrajo, — slišal sem celo vrsto ciganskih pesmi, ki so zvenele sedaj ognjevito in ve selo, sedaj zopet turobno, tako da so mi solze stopile na oči.
—	Poslušajte ljudje, — sem vzkliknil, ko so končali, — vi i-grate res prekrasno.
—	T6 nam pravijo vsi, kamorkoli prihajamo, — mi zadovoljno odvrne ciganski kapetan.
—	Ali bi hoteli igrati pri nas v Oršovi?
—	Zakaj ne, če lahko pri tem kaj zaslužimo!
—	Koliko zahtevate, da igrate tri dni na svatbi?
—	Kdo se ženi ? — me je vprašal kapetan.
—	Jaz jemljem hčerko oršov-skega načelnika.
—	Recimo petdeset rubljev,
—	mi je odvrnil kapetan in jaz sem bil zadovoljen.
Tako bomo torej imeli godbo, ko se bova jutri poročila'
Obleči se, moja ljubljena Dora, kmalu naju bo presenetila svatbena koračnica, sedaj se bo uresničila najina krasna sreča, o kateri sva tako dolgo, sanjala!
V tem trenutku se o4pro vrata in v sobo stopi stari načelnik.
—	Kaj je, otroka? Ali zopet tičita skupaj? — vzklikne Nikita. — Vedno se ližeta, no sedaj se ne bosta več ločila!
Poslušaj, Vladimir, ravnokar je prišel neki glasnik, — nadaljuje načelnik Nikita. — Prinesel mi je pismo iz Petrograda.
Prečitaj mi, Vladimir', kaj stoji v njem,;— vrag naj vzame gospodo v petrograjskih pisarnah,
—	kdo bo prečital vse te neumnosti, ki mi jih vsak dan pisarijo!
Dembinski vzame pismo in ga odpre.
Nato pa pazljivo prečita.
—	Oče, to je zelo važno pismo! — vzklikne Vladimir. —
Moramo ga dobro spraviti! — Glej, priložili so tudi neko sliko! — Oh, kako lepa žena — prekrasno dekliško obličje!
—	Shka? — vpraša načelnik. — Morda je to slika kake u-zorne svinje, ki jo naj kupimo za Oršovo, da si vzgojimo boljšo pasmo ?
- Ah, oče, kdo bo vedno mislil na svinje — vzklikne jezno Dora in se nežno privije k svojemu ženinu. Nato je začela tudi ona opazovati lepo in plemeniti obličje, ki ga je predstavljala shka.
To je vendar izredno lep obraz!
Kaj je s to ženo?
Dembinski je medtem še enkrat pazljivo prečital pismo mi-nistrtstva policije.
—	Stvar je ta: Njeno Veličanstvo Katarina išče osebo, ki jo ta- slika predstavlja, ali pa vsaj ženo, ki je originalu zelo podobna.
Tisti uradnik, ki bo našel ta ko ženo in jo poslal v Petrograd ne bo dobil samo velike denarne nagrade, temveč bo tudi kmalu napredoval.
Z eno besedo, to bi za nas pomenilo vehko karijero!
—	To bi bilo nekaj za nas! — vzkhkne načelnik z zadovoljnim smehljajem na ustnicah. — Dragi Vladimir, če bi jo ti našel, bi jaz vzel denar, ti pa napredovanje!
Obema bi bilo tako dobro!
—	Oh, oče, — odvrne mladenič, — tako , srečni gotovo ne bomo!
Kako bi prišla oseba, ki je podobna tej ženi, ravno v guber-nijo Arhangelsk?! To bi pomenilo, da leti sreča sama človeku v naročje!
—	Saj vendar držiš svojo srečo v naročju, — mu nežno za-šepeče Dora na uho.
—	Da, tebe — tebe, moja draga Dora, — tebe držim v naročju ! — vzklikne Dembinski.
On spravi pismo in sliko v žep.
—	Na vsak način bomo morali budno paziti na vsakega tujca v vasi. — Veš kaj, daj meni sliko, jaz bom šel od hiše do hiše in morda bom našel katero, ki je shčna tej ženi.
—	Toda oče, — odgovori Do-
ra, — mi poznamo vendar natančno vse žene v Oršovi! Nobena ni niti od daleč tako lepa kakor ta naslikana žena.
Medtem ko je načelnik s sliko roki stopal },o vasi Oršovi in pazljivo ogledoval začudene žene oršovskih svinjerejcev in njihove služkinje, hoteč odkriti sliki podobno deklico, — sta se mlada zaročenca vsa srečna in blažena objemala in poljubljala, veseleč se, da ju bo že drugi dan združil!
Opoldne se je vrnil načelnik domov in je pripeljal s seboj služkinjo svinjerejca Prainske-
ga-
Dora ga je že nestrpno pričakovala.
Obed je bil namreč že dolgo pripravljen.
—	Oče, kje si tako dolgo? — vzkhkne Dora. — Obed ne bo več dober!
—	Ah, kaj govoriš o obedu! — odgovori stari Nikita, — Sedaj gre za važnejše stvari.
Vladimir, poglej to deklico!
Malo je sicer debela, toda poglej ta obraz — isti obraz kakor na shki, ki smo jo prejeli iz Petrograda.
Pri tem je pokazal na zama-
zano, precej debelo, malo dekli-1 dela, kaj z njo namerava. Ko jo CO, ki jo je držal za roko.	je Nikita prijel za roko in jo od-
Ubožica ni vedela, kam naj i vedel iz dvorišča hiše, kjer je pogleda, tako je bila v zadregi, j služila, je mislila, da bo sedaj Vladimir in Dora se pogleda-; taJioj prišla v zapor. Sedaj pa ta.	je slišala, da jo čaka še groz-
Dolgo sta se trudila, da bi se; nejša stvar, — skopati se bo držala resno, naposled pa se | morala!
začneta na ves glas smejati.
—	Podobna ji sicer nikakor ni, — reče naposled Vladimir, — toda morda je popolnoma dobra deklica!
—	Kaj, da ji ni podobna? — se začudi načelnik. — Obleči bi jo morali v pošteno obleko, deklica bi se morala skopati in potem bi...
Mlada deklica začne ihteti.
—	Zakaj se jočeš ? — vzklik ■ ne Nikita. — Ne boj se, ničesar se ti ne bo zgodilo!
• Toda deklica je ihtela, bala se je gospoda načelnika, ker ni ve-
v najem
Oddajo se dva stanovanja, 3 sobe, kopalnica in garaž in 5 sob, kopalnica in garaž. — Po-izve se na 6424 Spilker Ave.
DR. L. A. STARCE
pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE.
CIMPERMAN COAL CO.
1261 Marquette Avenue HEnderson 3113
Dober premog — hitra postrežba.
J. J. FREBICKS
666
uiUvl
PREHLAD VROČINO
TEKOČINA, TABLETI MAZILO, NOSNE	prvi dan
KAPLfJICE Glavobol pa Y 30 nlnutab
Poikutlte
Rub-My Tlim" — NaJbolHt mazilo na Svatu.
m
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM m.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
^Pokličite:
ENdicott 0718 HEnderson 1218

otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo In hitro odpomoč B par -vdrgnenji.
PA1N-EXPELLER
je bil uspešno rabljen izza leta 18C7.
DELAVCA POTREBUJEM
Za farmo potrebujem delavca pri vinogradu in v vrtu. l^jTič živine. Včasih si bo moral ku- j hati sam. Plača po dogovoru. — | Oglasite se po 6. zvečer na 2132 j West 67 Street.	i
Toda Dora jo prime za roko in jo začne tolažiti, nato pa jo odvede iz hiše, ji pokloni kos pogače, ki je bila pripravljena za svadbo in jo pošlje domov.
Načelnik je bil zelo razžaljen, ker se njegova izbira ni dopadla Dori in Vladimirju.
— Evo, izgubljeno je tvoje napredovanpe in moja nagrada, — je razlagal pri obedu, — vse je izgubljeno in sicer vsled vajine neumnosti.
169. POGLAVJE.
Ciganska godba.
Drugega dne opoldne se je zbrala cela Oršova pred načet-
nikovo hišo, da prisostvuje poroki.
Svatbena povorka je krenila od načelnikove hiše proti mali cerkvici, ki se je nahajala sredi vasi.
Cigani so prišli polnoštevilno.
Prebivalci so jih navdušeno sprejeli, — pri drugi priložnosti jih seveda niso tako radi videli.
S cigani so imeli namreč že že mnogo bridkih izkušenj.
Svinje so kazale za cigane neko posebno ljubezen in so obenem izginile z njimi, ko so zapustili vas.
Sedaj pa so potrebovali godbenike in so bili zato srečni in zadovoljni, da so jih imeli.
S Cigani so bili izjemoma zelo prijazni in ko so začeli cigani igrati svatbeno koračnico, se vaščani niso mogli pomiriti, tako so bili navdušeni!
(Dalje "prihodnjič)
Čistimo, likamo in popravljamo Moške in ženske obleke
Donald Ave. Dry Cleaning
1169 East 72nd Street
Kabijena električna ledenica
prej $199.50, sedaj..........$99.50
Plačilni pogoji nizko kot 15c na dan.
MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Road
KEnmore 1281
KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI
ADDISON FURNITURE & RADIO GO.
Vse potrebščine za dom. Prave cene iz tovarne. Oglejte si našo zalogo General Electric ledenic.
ODPRTO ZVEČER
7210 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 3417
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Mnogokrat odpravi neprehavnost in zaprtnico
— NABOČITE SI PROSTI VZOBEC — I Triner's Bitter Wine Co.	'
I 544 S. Wells SL. Chicago, Bl. I I Pošljite mi brezplačni vzorec. '
I Ime ....................... ' v Tseh
I Naslov ..................... ' 'lekarnah
Janet Gaynor pravi:
Vodilni umetniki filma dajejo
prednost Luckies*^
*'Večino leta preživim na obali in ni ga »koraj konca tedna, da hi me ne obiskalo nekaj prijateljev. Seveda, za goste imam pri rokah razne vrste cigaret, toda Lnckies vedno prve izginejo. Zdi se mi nekaj naravnega, da bodo Luckies priljubljena vrsta, kajti večina mojih prijateljev v slikah je razkrila, da dolge ure skušenj in slikanja'v študiju, zelo obdavčijo grlo. Vodilni umetniki filma dajejo prednost Luckies, ker so lahka kaja, ki simpatizira % nežnimi grli.^^


ŽENSKA ZVEZDNICA DAVID O. SELZNICKOVE TECHNICOLOR PRODUKCIJE "A STAR IS BORN'

Neodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo.
Miss Gaynor ,odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckit^ — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu.
NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA"
Lahka Kaja Toasted*^-Zaščita Vašega Grl^
PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU
Coprrlshl 1037. Th« Anwleaa Tokue» OwH"'