^l/J *** lj0 M** «Iuik Claude Kitchiu, vo-[deuiokratične večine v kon-i zbornici, je kritiziral se -^ davčno predlogo. Dejal je, je predloga za bogatine in tr, u siromašne davkoplače-Njegovi kritiki so se pri-"i tudi drugi kongresniki. ^ itor ^imnions je odgovoril -litiko: F'U zanesljivega vira sem iz-_ da je tvrdka J. P. Morgan i iiračunila, da bo 48 kor-obdaveenitli po senatni Ii i ♦239,977,000, po kon-ui predlogi pa s $77,736,000." nons pravi, da prihaja za '«,006,970,000 davka naj-[od korporacij. Korporacijc obdavčene z $1,400,000,000, ojnih pijač pa pride $300,-i davka. ivek ua dohodnino iu vojni pravi Siniinona, "je pra-za vojne atroike...Voj-fit v letu 1916 jc znašal nad [>,000. Zbornica je hotela I od vojnega pivfita le $200,-. da krije $1,800,000,000, [nt odgovarja situaciji." ion« pravi, da jc bila črta-luo naraščajoča poštnl-l drugi razred, ker so izdaja- I listov dokazali, "da bi povi-poitnine nc bilo le butara, tudi usodcpolno za uuiogc Mlettovo poročilo ne so- II poročilom večine. La Kol-aliteva .se višje davke na dnino, vojue profite in opoj- fojače. Follette meni, da naj tisti t plačajo največji delež voj-itroškov, ki iinajo najvišje ik« in masten dobiček, nie-i *e izdajo zsdolžnlce, tako, ie sedanja generacija pla-a»d petdeset odstotkov voj-| «1 roško v. *nttu pričakujejo ostro «le-' ki bo trajala najmanj dva *buvaden čin. p>, D. — Osemletni Leroy »u njegov petletni bretee »t« igrala na pomolu sto «»te. Uio) je zgubil rov-T.111 padel je v vodo. Mali * Je Irlical uu pomoč. Na liec P prihitel 17-let u i Johnnie * kl i* pred časoiu izgubil "ezgodi na ulični želez* brez roke je skočit v 1,1 Mfrabil malega Leroya "«>: ko je prišel drugič na ' 1,1 K« priviekei k obre - Jjreije j,- privlekel i* Mfg. F"4 •«» Je po umrl, preden "" mesta policijski >Wiu voz. itt' D 0 - ^notor l d» ' , Uh * , ' P^lloKi, h katerima * ' kritikovanje pred- TJli [ur voJn* Politike, določa, da mora K ^ kritlalra pred- vo|-105 oseb obtoženih radi izgredov v East St Louisu. 33 06KB OBTOŽENIH UMORA XBD NJIMI 3 POLICAJI. Po poročilu veleporote ao ae zamorci in belokoioi pripravljali s Izgredi preti su-fražetkam v Washingtonu. t . kokos j a jajca in paradižniki 80 služili za bombe. •li ■ politiko vlade, I •"rleščloi. Ce i.o-i1 ******* denarne glol>e ali , določa, d, ae p T1 , državljanski ^> » deponira, ki v bes*. K St. Louia, Mo. — Veleporota je dokončala preiskavo po petih tednih o plemenskih izgredih v Kast St. Louisu. Obtožila je sto pet o-seb: tri in dvajset zamorcev in dva in osemdeset belokožcev. Umora obtoženih je tri in trideset oseb, med njimi trije policaji, varuhi javnega reda in miru. Dr. Leroy Bundy, agitator in vodja zamorcev, ki so obtoženi, da so vstrelili policaja Samuel H. iCoppedyja Ln. Frank Wadleyja, je obtožen dveh umorov in dveh napadov z namenom, da izvrši umor. Dr. Bundy je bil zapleten v preiskavo radi preset je vsnja zamorcev iz jugs na sever pri zadnjih aplošnih volftvah, ki jo je uvedla zvezna vlada. Državni prokurator Brundagc se je obrnil do državnega proku>-ratorja države Ohio, da izroči dr. Bundyja državi Illinois. »Cornelius Hiekey, policajski lajtnaut v East 6t. Louisu, ki je imel službo v usodepolni noči, ko je bil izvršen niasaker, je obtožen zarote. iRichard Brockway, uradnik na Belleville in East St. Louis železnici, je obtožen zarote, izgredov in napada z namenom, da izvrši umor. iClark C. Fancher, bivši policaj v East St. Louiou, je obtožen napada z namenom, da izvrši umor. Obtožnica mu očita, da je potegnil svoj samokres in oddal štiri strele na težko ranjenega zamorca, o katerem so mislili, da izdi • hne v par urah. Zamorec jc na potu okrevanja. Obtožena je tudi neka žena, katere ime so zamolčali, napada z namenom, da izvrši umor. Obtožnica ji očita, da je 8 petami suvala v obraz brezmočne in ranjene zamorce. In tako slede imena obtoženih oseb, ki jih jc veleporota spozaia-la krivim, da so sodelovale pri maaakru in požigu. (Neka oseba je celo obtožena požiga z namenom, da dobi zavarovalnino proti ognju na sleparski način. Delo veleporote je sledeče: Devet obtožnic radi umora; imenovanih je tri in trideset oseb. Enajst obtožnic radi zarote; imenovanih je štiri in šestdeset osdb. Pet obtožnic rsdi požigs; ime -novsnih je sedem in dvajset osel/. Trinajst obtožnic radi izgre dov; imenovanih jc devet in šest deset osel). Sest in dvsjset obtožnic rsdl ns pads 7 namenom, da oseba izvrši umor; imenovanih je tri in šestdeset oseb. Eua obtožnica radi hudobnega poškodovanja; imenovane so štiri oselte. (Dve obtožnici radi vloma; imenovane so štiri osebe. Ens obtožnica radi požiga z na menom, ds oslepsri zavarovalno družbo; imenovana je ena osebs. Poročilo porote prsvi, ds so de-Isli priprave zs rnssskcr, ki so posledica /.arote, v katero so za pleteni lielokošei ln zamorci. (Koneem svojega poročila pri IMiroča vHcporote da se ustanovi konsteblerska četa, da se v bodo če preprečijo taki izgredi. To pri poročilo je popolnoma neumest no, ker M Ishko lokslne oblsst preprečile izgrede, rsvnotako ps tudi mUles. Konstablereka četa je popolnoma nepotrebna. omomnniu »TAv EA KOMAMA. Izgredi ao trajali ved ur; policija . je komaj ugnala izgTednike. ? Waahington, d. c. — »Skozi štiri ure je oblegulo do 2000 civilistov, vojakov, mornarjev in mornariških infanteristov hišo Cameron, v kateri je nastanjen glavni stan sufražetk. Izgredi so pričeli kmalu po štirih i>opoldiie, ko je inrs. Dexter Otey iz Hichmoiula šla proti Bell hiši z baiiderom, ki jc nosilo napis: "Kaiser Wilson." Baudero so ji vzeli, še preden je dospela do Bele hiše. Bandera, ki so jih nosile gdč. Lucy Kwing iz Chica-ga, mrs. William Upton Watson iz Chieagu in gdč. Iris Calder-head je doletela ista usoda. INa čelu izgreduikov so bili vojaki iu pomorščaki. S sabo so prinesli dolge lestvice, ki so jili prislonili k zidu, du |K)trgajo doli su-fražetske napise. Ko so lezli iz • grcduiki po lestvici navzgor, se jc na sufražetkc, čc so se prikazale pri oknu, vsula toča kokošjili jajc in paradižnikov. Neki "Jack H (Jottlieb je v "navdušenosti" potegnil doli a-meriško zastavo. Rudi tega čina so ga artirali in odvedli v zapor. Radi nedostojnega obnašanja je bM aretirali tudi neki Louis La -wyieh. Miličarska divizija P odrine kmalu v Francijo. ODHOD DIVIZIJE JE KADI VOJAftKIH VZROKOV TAJNOST. PO SODBI ČASOPISJA 08TA NE BREZ USPEHA. Soatavljona jo ii milioe 36. držav in Distrikta Kolumbijo in noti štev. 42. Ugoden odgovor dobi papei mogočo lo ii Berlina in Dunaja. Waahington, D. C. — Vojna postaja z vsakim dnem bolj resna stvar. Vojni department je organiziral divizijo iz uiillčarskih čet iest in dvajsetih držav iu Distrikta Kolumbije, ki odide v Francijo. Oficijeluo bo poznana divizija kot dva iu štirideseta divizija, dobila je pa še posebej luie mavrična divizija, ker je sestavljena iz mttlce mnogih držav. Tej diviziji bo dodeljen tudi prvi miličarski topniški polk države IMiuois in bo pridružen topniški brigadi divizije. Polk je dobil novo ime iu se meuuje 141). poljski topuičarski polk. Srednji zapad bo dal težko topništvo. Iz te aekcije bodo trije polki pridcljeni težki artileriji. 'Wiseonsinski drugi pola bo prideijen bataljonu za strojne puš> ke. Tretji pešpolk Iz Isiwe ostane pri infanteriji. Država Michigan bo dala ainbulančne ko m pa • nije in sanitetni tren. Zapovednikom divizije je imenovan brlgadni general William A. Mami, kl je avanzlral za geue-ra< majorja. ,..........Razume se, da divizija kmalu Komaj so izgrednlkl potegnili odide na Francosko. Četo v tej dL doli sufražetskc napise, takoj so bili razohešeui drugi. Neki iuor* nar je potegnil samokres in počil je atrel. Krogla je prelukuala o-kno had mrs. Ella Morton iz Han :roti BHi hiši. Komaj so izgred-niki to izvedeli, so šli za njima. Poklicali so policijske rezerve na poinoč, ki so počistile ulice od izgred niko v šele proti šestini zvečer. Taki izgredi so obsojanja vredni, ker sc z njimi nc doseže prsv nič, prsv lahko pa pri njMi Izgubi nekaj oseb po nepotrebnem živ-jenje, kar dokazuje dejanje po-inoršlčaka, ki je izstrelil pištolo, lilo je prava sreča, da je krogla zdrobila le šipo iu ni povzročila še kaj hujšega._ DELAVCI v CEMENTARNAH SO IZVOJEVALI POVIŠANJE MEZDE. Hartohorno, Okla. — Organizi rani dclavci, ki delajo v ceuicn tovnah Choctaw Portland Cc iiicnt kompaiiije, so nklenili z dni žbo zelo ugodno pogodbo. Drušba mora sprej"ti v službo vse odpu flčene delavce, odtegovati mora prispevke za unijo, prizna orga nizacijo iu poviša mezdo za deset odstotkov. Uma, O. — Kompanija je v po nedeljek izjavila, da prizna or ganizacijo cestnošelezniških u slušbeneev in • tem je bila stavka kortčana DRUŽBA JE PROSTOVOLJNO UVEDLA O0EMUKNI DELAVNIK. Taooma, Waah. - Družba "K S. Harmon L <>».", ki izd.liij pohištvo, je v svoji tovorni uve-dla oseniurni delsvnik, ne ds bi delsvcem odtrgsls kaj ns meedi Ravnatelj družbe je dejiri s "Delavci niso »tsvili zahtev, toda prišli smo do zsključks, da je o Hemiiriii delavnik neobhodno po-treben.__. ZVEZNA POSREDOVALNICA ZA DELO REORGANIZIRANA viziji so Izvešbane. Kje se divizi ja zbere pred odhodom nu Frsn-cosko in kedoj odrine no morje, seveda ostane tajnost. Nest ava divizije t Druga četa louizijaiiske konjenice. 'Bataljon strojnih pušksrjev, sestavljen is tretjega bataljona 4. pennsylvanskegs pešpolks. To je nova organizacija po francoskem sistemu. Mesto treh infanterljskih brigad bo divizija štela samo dve in vsaka bo štela po dva pešpolka, ki bosta imela po 3,000 mož. Osem in trideseta infanterlj -ska brigada Im sestavljena iz 165. iivfanterijskcga pešpolka, ki je Kedaj 96. newyorski miličarski prilk, iz 166. infanterijskega pol ka, ki jc zdaj 4. ohijskl m'lWar-ski polk, in iz ISO bataljone stroj nih puškarjev, ki je sestavljen i/, kompanij K, F in (1 drugega v;|». rudninskega tnillčarskega peš- poM% Osem in štiridesete brigada bO sestavljeno iz 167 inranterijske gs polks, ki je zdsj 4. sl&haniftki sestavljena Iz 167. Infanterijske nkega polka, ki je zdsj tretji iowsšlki miličarski polk, lu iz ir>J. bataljona strojnih puškarjev, k je sestavi jen iz kompanij B, C, bi F drugega georgijakega mi|IČsr-skega polka. Artilerijska brigsda bo Kentav. Ijena iz prvega illiuoiškcKs top nekega polks, prvegs Indian-skega in prvega miiuiesotokegn topniškega polka. Zodnjo polka d "bito šteyilki 160 in K>1. Mrl-itsdl bo dodeljena moŽnorsko ba terijo za strelske jsrke. Restsv Ijena bo iz 3. in 4. konipenlje ma rylaudskega obrežnega topništvo itt dobi ime 117. baterija. f'ete Is Missouri ja bodo dale signalne čete, Iz virginjske obre-žno baterije bo sestavljena vo-jaška poiWja, omnleijskl tren tvorijo čete Iz Kansaso. nevedni tren za potrebščine pa iz Tesesa Sanitetni tren bodo tvorile Štiri koioponijo iz Miehigana, New Jerseyja, Tennesnee in Oklebome | in štiri Isilniške kompaiii- je iz Distrikt s Kolumbijs, Ne-'iraške, Colored o in Oregon a. 'apeževa ponudba je našla mrzel odmev. Lotldou, 15. avg. — Včerajšnja ponudba papeža Benedikta za mir, ti je bila dostavljeno vojskujočim se državam, je imela v Lun • douu in Parizu mrzel sprejem, Med angleško in fraiieoslui vlado se že vrši posvetovanje, v kakšni obliki bodo zavezniki odgovorili. Mogitfc odgovori vsaka država zase, lahko pa v nkupnl noti, a morda pride ustuion odgovor v parlamentih. Tukaj je še problematično, takšno stališče bo zavzela Ame < rika na papeževo noto; Združeno države bodo gotovo odgovorile sporazumno z evropskimi zavezniki. Londonsko časopisje, ki se buvi z mirovno noto, prerokuje, da o-stane hrer. uspeha. Mogoče po • vzroči mirovne diskusije in kuvo« rice, ki bodo pu brez direktnega vpliva nu program zaveznikov, Angleški politični krogi so mnenja, da papež dobi ugoden odgo • vor iz Berlina in Dunaja. Njegove sugestije so tako formulirano, da jih kajzur luilikn sprejme, izv«cm-ši vprašanja Alzaelje, o katerem noče Nemčija ničesar slikati. Av-h) ri ju je sploh ba uiir ua podlagi statusa quo ante helium lu pupa* že va nota je vsekakor inspiriraua jg Avstrije. Dobrodošle je tudi nemškim klerikalnem, ki so se pu svojih voditeljih (Kraberftr) še izrekli za tuir brez aneksij. To.lu predvojni mir, kakršnega svetuje Benedikt >CV„' nT noben (V jam -stvo za bodttfl mir, Aeprav papež priporoča raaoboroženje iu razso-i išče. Pruska militaristična ma-sina ostane nezlomljeiia in to je slaba Karaueija za trajni mir. Washington, Ifi. avg. — Pred -sednik Wilson in člani kabineta molče o papeževi noti. Včeraj je kopica časnikarski^ poročevalcev čakala preti pisarno državnega tujuika Lansings v iiadi, da Ikvc-do njegovo mnenje o stvari. Ko jc pa Lansing stopil pred nje, jim je rekel hladno t "(lospoda, ako čakate name, tedaj tratite čas, O papeževi noti ne rečem niti ene >csedQ." V uradnih krogih menijo, da bo papeževa ponudba našla go rak odmev v Berlinu, čeprav m kajzer ne bo zadovoljil s augeati jo o Alzaeiji. Zavezniški diploma tje gredo korak dalje lu pravijo, da nota morda izzove objavo de flnitiviilh mirovnih pogojev v Berlinu. Včeraj je bila kabinetna seja ; ker vlada še nima ofleljelnega teksta papeževe note, so stvai vzeli na znanje, kakor je bila spo ročena po časopisju. V uradnih krogih zatrjujejo, da si bo vlsds vzela čas za odgovor, Predsednik itak muli še enkrat ponoviti voj ne iu mirovne eilje Združenih dr-že v v bližnji bodočnosti. Mogoči to stori v odgovoru na noto, a v slučaju, da zavezniki odgovore kolektivno, bo Wilson na kak na čin podal svojo tzjsvo. Senatorji in kongresniki so ra/, ličnega mnenja, vendar se ps pre vidno ogibljejo daljših izvajsuj Iz papeževega |H»sredoValljo. Angleži drobe nemške utrdbe okoli Lensa. anoleske čete napredu jejo kljub ljuti obram bi. Avstrijo! in Nomoi ao po ljuti bitki izgubili hrib Slanik. Chicago, 111. — Delodajalci ve-dno bolj vprašujejo po ženskih delavnih močeh, in vsled teg« se je zvezna posredovalnica za delo reorganizirala, da bo odgovarja la potrebam. £eii»kemu «»ddelku be od»lej nečelovete mrs. Katelle Bsrfield, ki je vodilo zvezno posredovslnl-eo zs delo v Hsn PVoneieca, STAVKA RJI DEMONSTRIRAJO. dal - fcrsjku.j joči eestnolelezniški u*luM>en«-i ao priredili denwinatrstlven ob-i hod po meetu, ds tsko z mirno manifested jo opozorijo občin • •t ve na stovko. vojaAtvo strelja na la one ljudi na ČEŠKEM. ('urili, J.'». h v gosta Po vesteh i/ Prage so m« reškem iu M^rav-skem izbruhnili mnogi krušni i t rredi. Največji nemiri »o Mil v Uro o, glavnem mestu Moravake, kjer je velika inooŽio vreme v Illinoisu i lahki spremenljivi vetrovi, ti>de zspadni. Holnčni vzhod ob 4 M s. m.} »lirični zahod ob 6 f»l p. m. London, 15. avg. - Angle .ke čete ao tluucs zjutraj napadle nemške pozicije nu širuki fronti od licnsa do točke eevernozopa -dno od Loosa. IJraduo poročilo iravi, da Angleži uspešno napredujejo. Prva linija ucmakilli zn • čopov je v rokah angleških čoi na vsi ifirti, ioudon, 15. avg. -- Kljub de* l ovnemu vremenu, ki se je zopet ponovilo uu Flaudrakoni, narašča artilerijski ogenj anglcMkih, francoskih in belgijskih baterij. Kronani mrgole v zraku od zore do mraka, vohajoči za nemškimi baterijami in (ipasujuči giban.ie nemških čet. Upadi v nemško m-topne sekcijo se poiiuvljaju vsa • lo noč; namen teh upadov je, tipati sovražnikovo moč. Portugal* el igraju preeej važno vlogo pr' upadih. Njihove čete drže kos.tek fronte hlixo Netivo Chapelle /, angleškimi četami na obeh Imklli. Po uradnem poročilu j« v pr-vili dveh tednih avgusta padlo 223 lastnikov in 4i2i pros tako v v angleški armadi; ranjenih iu »ogrešanih je pa 1H21 častnikov u 15,254 prostakov. Skupaj ub|. tih, ranjenih in pogreftanlht ti,* 7*42 mož, iVrlx, L5. Jivg__- -Vrej'aj ie JiUa vroča kaiiouada v Itelgiji iu ua obeh straneh Mase. Nenadni nemški napadi nit naše pozicije severno od Alstie ao bili odbiti iti ujeli smo nekaj Nemcev. Na t ogledni oddelki so prejšnjo noč prodrli v nemške linije ta it dveh trajili blizo Remsa. Berlin če* London, 15, avg -V Belgiji in na obeh straneh Ma* se an bili včeraj Ixmluo vroči top. uiški lioji. Zavezniki pripravlja* jo aveže napade Jtlšiioaapadlio od. Westhoeka smo prepodili Ali* gleže lz uekuterih goxdnifti okoli* iiev. Bojevanje naraftea tudi uu obelr straneh Lensa in ob reki Hearpe, Angleži ao vprizorili več tiapadov ua Icj fronti, ki pa so bili odbiti. (Dalje na 3. str., 1. kol.) ZADNJE VESTI Berlin, 15. avgusta. — Avatrij. ako ln nomlko čete v niža v ah roke Sereth oo s naskokom vzele ob. mostiOo v Baitsretu. Po poročilu iz glavnega stana ao Rusi in Ru munoi izgubili 8,000 ujetnikov. Petrograd, 10. avgusta, — So* vratno teto ao zaaodlo rumunsko mesto Oona. So vratni k ni napadel v pokrajini Fokšani Js na juinl rumunakl fronti. Chioago, UI. 15. avgusta. — Da nos oo prašiči dosegli oeno $10 sa ato funtov. V torek so bili na trgu po $17.75. Va trg jo dospelo 16,000 prašl* čev, mejtem ko Jih Je v normalnih razmerah dohajalo do 30 000. Waohiagtoa, D. C 10. avgusta " Aemriška unija proti mllilarlz mu" jo poslala predsedniku me morandum, v katerem opozarja, da so bile večkrat kršene ustavne pravice, odkar jo izbruhnila voj aa. Britska fronta na francoskem in v Belgiji, 15, avgusta — OrH 70, nemška trdnjsva severosapad ao od franooskega rudarakega me oU Lena, jo padla Danee zjutraj ao jo zasedle kansdsks tete, Lontlon, 15 avgusta — Denes ao ameriške tete korakale akosl _ ete. In splet m I Jtb Jo ameriški poolaalk Page in laenoje kralj Oeorgo Ljudstvo jo burno pozdravlja-le Američane reoevgfi PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnarno LASTNINA SLOVENSKE NAEODNE PODPORNE JEDNOTE Naročnina: Zadinjana driava (Izven Chicago) in Canada ft aa lata, fl »0 ia pal lata ia Ibc aa tri rnaaacs; Chicago in Jaassautve M M aa lata, |».tf aa pal lata, tl.lt i tri amifc i vm, kar faaa Mik a UM "PROSVETA^^^ THE ENLIGHTENMENT" af tka Slavaala NatUaal tanafS I daily Bunrtfk/ and Holidays. ky fUrwia MatUaal Bmofit Socfety. i Uaitad Statas (axeapt Chicago) aad $4.60 par yaar. Canada M pat yaar; 22a 1ST Dataai v aUafaaja lasts« pr. (Julija 31-17) pola« vaiaga imona in nnalova Barahka. Pomorita Jo pravoiaiao, V NEVARNOST JUNKERSTVA. Ko je spomladi predaval James W. Gerard v Chicagu in je dejal, da se je nemški admiral von Tirpitz nekoč izrazil, ko Nemčija premaga Francijo in Anglijo, da zapleni brodovje obeh držav in potem pride tirjat vojno odškodnino od Združenih držav, ni marsikdo pokladal važnosti tem besedam, ker so prihajale od admirala, ki je bil "odstavljen". Oficijelna Nemčija tudi ni demen-tirala njegovih besed oficijelno ali neoficijelno, dasiravno prav rada dementira besede javnih funkcionarjev, če ji niso všeč. Minili so meseci in besede admirala von Tirpitza so skoraj izginile v pozabljivosti. Spomnili smo se nanje sedaj, ko je pričel Gerard, bivši ameriški poslanik v Berlinu, priobčevati svoje spomine v "Philadelphia Public I^edgerju", ki so obrnili nase pozornost. V teh spominih navaja Gerard pogovor z nemškim cesarjem, pri katerem je nemški cesar pokazal, da sovraži Združene države iz dna duše, ko je ponovno rekel: "Boljše jo, da Amerika pazi nase po tej vojni; od nje ne trpim nobene neumnosti po tej vojni." * Tako je zarožljal nemški cesar, reprezentant Hohen-colernske hiše in pruskega junkerstva, pred ameriškim poslanikom. Ponovil je grožnjo von Tirpitza z drugimi besedami, ki tudi prihaja iz ošabne pruske junkerske kaste, če ne po rojstvu, pa po mišljenju. Nemški cesar si domišlja, da ga je usoda izbrala, da vlada ves svet. Prusko junkerstvo živi v domišljiji, da mora izdreti meč, da podvrže vse pepokorneže, ki se drznejo upirati volji njega veličanstva (?) nemškega cesarja Viljema II. in pruskega kralja. Ze vsled tega ni podcenjevati groženj nemškega cesarja in junkerja von Tirpitza proti Združenim državam. So pa še drugi in zelo tehtni razlogi, ki potrdijo, da grožnje nemškega cesarja in von Tirpitza niso prazne besede, izgovorjene tjevendan. • Ameriški industrijalci so prodajali municijo sovražnikom Nemčije. Trgovci so zalagali z živili zaveznike, bankirji in finančniki so jim posojevali denar. To je v očeh nemškega cesarja in pruskega junkerstva čin, ki ga je treba kaznovati. Ko je admiral von Tirpitz dejal, da pride z združenim in zaplenjenim brodovjem pod nemškim poveljniŠ-tvom tirjati vojno odškodnino od Združenih držav, ni govoril teh besed za šalo, kajti danes ni več ocean ščit za Združene države, kot ob času, ko so na oceanih plavale jadrnice. Tudi nemški cesar se ni norčeval, ko je rekel, da po vojni ne trpi nobene neumnosti od Amerike. V obeh grožnjah je bil jasno izrečen cilj: Ko podvrženo Evropo — stari svet, pride na vrsto novi svet — Amerika. Vspričo takih groženj je treba vprašati, ali je junkerstvo nevarno? Ali junkerstvo ugroža ves civiliziran svet? Ali hoče junkerstvo potisniti ves svet nazaj, ga li hoče ukovati Uko trdno v mornahistične spone, da mii bo treba nadaljnih sto ali dve sto let, da doseže svobodo, ki jo je vžival, preden je izbruhnila svetovna vojna? In če smo odkritosrčni, nismo zaljubljeni v osebe in imamo trdno vero, da nima nihče pravice vladati ljudstva, ampak da je sveta in nedotakljiva pravica ljudstva, da ljudstvo vlada sebe po ljudstvu in za ljudstvo, potem moramo priznati, da je namen pruskega junkerstva ne le zadržati razvoj človeške družbe v višji gospodarski sistem, temveč da je njegova trdna volja, da se pogrezne svet v dobo, ko je bila želja kronanega monarha najvišji ukaz, vsak človek, ki si je domišljal, da se po njegovih žilah pretaka modra — ne navadna proletarska — rdeča kri, je pa smatral sebe za človeka in pol, kateremu se morajo kla- ^^ nj«ti vsi ljudje, ki z duAevnim in ročnim delom produ-tirajo bogastva. Ija in,M drtrili stvo nadaljevati boj proti junkerstvu kot proti vsaki na- ***iova poteza. Po njegovi fcaalugi zadn jaški si.i/5 hoče zasulo* veška družba vrne v one blažene case, Ko je cesar kralj po "milosti božji" lahko poljubno pokladal svojo peto na tilnik ljudstvu. Le odločen boj proti nazadnjaštvu lahko prepreči cilj nazadnjaških sil. Zmaga junkerstva pomeni sužnost, hujšo sužnost za delavstvo, v kakeršni živi dandanes. In ker nočemo tesnejših suženjskih spon in okov za delavstvo, kot jih nosi dandanes, ker želimo, da se človeška družba nemoteno razvija iz današnjih nižin v popolnejše forme, kličemo: Doli z junkerstvom, ki hoče s sirovo silo potisniti ves civiliziran svet pod suženjski jarem! Dokler ni pogažena nevarnost junkerstva, se človeška družba ne more mirno razvijati, da doseže svoj cilj brez krvoprelitja: Boljšo in svitlo bodočnost vsega človeštva! Pasti mora junkerstvo, da se približamo cilju, po katerem hrepeni Človeštvo že tisočletja! Chicago, DI. — Dobila sva par dni počitnic in sklenila sva jih preživeti kar najdalje proč od pra.šnc in zakajene Chicage. Kot dva ptička, katerima se je posrečilo uiti iz kletke, sva se počutila, ko je drčal vlak proti zapadu. Razumite: to je bil vlak, ki je med drugo ropotijo vozil tudi naju! Na kolodvoru v La Sallc pri-čakovul jc naju stari znanec in prijatelj F. Luskovic, ki je nama potem delal družbo, kadar je imel čas . V La Salle, ki je prav prijazno mestece, sva se kaj hitro u-domačila. Kako bi se pa tudi ne, ker so naju rojaki kar obsipali s prijaznostjo. Pravi kras tamkaj-šiijc slovenske naselbine je "Slovenski Narodni Dom", ki je v resnici lepa stavba, urejena mo -demo in praktično. Mr. John Vo-gri/i, upravitelj Doma, je bil tako prijazen, da je razkazal nama vse prostore. Hlovenci v Chicagu bi bili lahko ponosni, če 'bi imeli po-kuzati kaj takega. No, pa saj še ni vseh dni koncc in mogoče bomo imeli kduj hc tudi mi svoj "Dom". Razen La Sulic ogledala sva si tudi naselbino Peru in Oglesby, kakor tudi znameniti Starved Rock. To je zelo romantičen kotiček in gu je vredno ogledati. Da sva si v kratkem času, ki namu je bil na razpolugo, mogla oglodati toliko, moravu sc zahvaliti v prvi vrsti Mr. Frank Gregorčiču, ki nama je dal prenočišče iu jc naju vozil okoli a svojim avtomobilom s tako požrtvovalnostjo, kot bi bila njegova edina življenska naloga zabavati čikaške " letovišča r -jc". Iskrena mu (hvala, kakor tudi njegovemu bratu Josipu zu postrežbo in vsem drugim rojakom, ki ho nama bili naklonjeni. (Dopust jc potekel in odpraviti sva sc morala zopet v naše mili • jonsko mesto. INisva šla rada, ampak moralo je biti. Zdelo se pa nama je, da celo vlaki vozijo proti Chicagi bolj neradi in počasi, kot iz Chicage proti zapadu. Vsaj najin vlak jc sopihal tako nejevoljno in se obotavljal na poti, kot par lenih voličkov v pasjih dneh. Morda jc čutil z nama, ali pa ste bili najini srci tako težki, da skoro ni mogel speljati — kdo vel Andrew Ferkull. Adolf Mišja. Lincoln, IU. — "HI. Svet" je prinesel v 17. št. dopis izpod peresa g. Lipošckn iz Stanton, 111., katerega iiuhIov jc "Ali vam smemo zsiipatifT" V tem dopisu piše omenjeni dopisnik, da sc ne more zaupati onim osebam, katere so poslale 2D. junija i/. Chicage izjavo, v kateri nc zahteva "Jugoslovanski! federativna republika". Na to jaz odgovarjam, da se veliko lažje in tudi desetkrat več more zaupati tem, kateri so podpisali to isjavo, kakor pa londonskemu odboru, kateri jc nas Slovene«? dal srbskemu kralju. Veliko več smemo zsupsti temu odboru, kskor pa takim, kot so dr. Ante TrumblČ, Vodnjak iu drugi. Kaj so ti naredili? Oklenili ao nekako deklaraeijo nu otoku Krfu, po kateri deklaraciji lii prišli mi Slovenci in sploh Jugonlovani nočeš moraš pod arliako monarhijo, sklenili zastopniki jugoslovanskega odbora in srbska vlada se nam nikakor ne dopade in jo tudi ne priznavamo. Mi vsi, Slovenci, Hr vati in Srbi si želimo svobode, in prava svoboda se najde le v fede rativni republiki in nikdar ne i monarhiji. Le naprej za svolbodno jugoslo vansko federativno republiko in doli z monarhijami, cesarji in kra lji, ker ti so nasprotni vsakemu napredku in svobodi. Želimo novemu odboru za jugoslovansko federativno republiko obilo uspeha in da bi kmalu prišel zlati čas svobode in da se bo otresel sloven ski rod cesarskih in kraljevih verig, beričev in hudičev z zlatimi ovratniki. Andrej Sprogar, Lincoln, 111 Razmere v jugoslovanskih krajih. Vtis izjave "81. ljudske stranka." 'Izjava SI. ljudske stranke (kle rikalne), katero smo prinesli v e (ni zadnji številk, v kateri se za hteva odstranitev vseh nemških javnih uradnikov iz slovenskega ozemlja, je vzbudila pri Kecacih v Avstriji ravno tako veliko prahu, kot ga je pri gotovih osebah znana "čikaška" izjava. Poročali smo.že, da si je Šušter-šič zavzel v oni izjavi, da bo odločno na to deloval, da izpelje svoj program, kakršnega je izdelal svoji resoluciji, oziroma izjavi pred zasedanjem državnega zbora. Znana "graška tetfra", "Grazer Tageffpost" se je takoj začela zaletavati v Šuštersičevo resoluci jo in je prinesla 3. junija sledeči dopis: *' Mod političnimi izjavami, kate re so podali ob priliki otvoritve parlamenta avstrijski Slovani, zasluži posebno pozornost nemških 'krogov izjava slovenske kleri kalne stranke. Izvrševalni odbor te stran'ke ne zahteva samo uje dinjenje vseh Slovencev in Hrva tov, temveč tudi odstranitev vseh uradnikov Neslovanov v slovensko hrvatskih krajih. Ta nova programme točka slovenske klerikal ne stranke pomeni odprt boj proti nemškim uradnikom, ki so nasta vljeni v južnih pokrajinah v zašči to važnih državnih koristi. Očitalo sc jim je, da ne znajo slovenskega jezika, toda ta izgovor je neosno-van (f), ker je znanje slovenščine pri uradnikih v južni Avstriji zlasti v zadnjih dveh desetletjih za dovoljivo. Sedaj so se odločili, sne ti krinko in odprto zahtevati, da ae uklonijo Nemci — uradniki. To novo bojno izzivanje ne nudi niti malo nade za povoljen notranji politični razvoj v bližnji bodočnosti. Postopanje gospode okoli dr. fcušteršiča bo gotovo pripomoglo, da bomo bolje spoznali cilj slovenske klerikalne stranke." V tem članku se kaže dovolj ja-ano vsa perfidnost Nemcev. V njihovih očeh zahtevajo Slovenci preveč, ker zaJhtevajo razven združitve vseh Jugoslovanov ae celo odstranitev vseh neslovenskih uradnikov iz slovanskih krajev. To je nerazumljivo, aaj eo vendar Nemci zmožni vseh jezikov. Tega ne more nihffe trditi, da niao zmožni na papirju. V resnici pa toliko, da znajo nekatere kletvine. O tem je toKko dokazov ki dogodbic, da ae vljeni no slovenskih krajih. Ko bi on takrat tako odločno naatopil, loot sedaj pravi v svoji resoluci' ji, bt bilo vsaj 60 odstotkov manj nemftkih uradnikov po Slovenskem. .Toda on je sedaj prišel v nemilost celo pri večini svojih pristašev in tem se mora aedaj pokarati kot dobrega narodnjaka in da t>i si jih zopet priddbil, ker jth/ je ravno s svojo umazano politiko odgnal, je prišel g to resolucijo na dan. Toda volja je dobra, meso pa slabo. Gotovo bo tudi to besedo snedel, kot jih je ravno v takih slučajih že veliko. Ko bo pa prišel čes, da izvede te točke, bo pa mešetaril in barantal, da bo ostalo samo pri besedah in dejanja se pa ne bodo pokazala. ITa reaolufcija je v očeh Nemcev pravo izzivanje in tako neopravičena zslhteva, ker se morajo ukloniti Nemci in Še celo c. in kr. urs-dlniki. To je že takorekoč veleiz-dajalsko, da bi se Nemci morali u-kloniti Slovencem. Res nečuveno nesramni so postali Jugoslovani zadnje časel Toda potolaženi so lahko, da se jim na'brae ne bo zgodila ta krivica, od te strani, od katere jim preti, kar bi bilo p$ tudi najbolj pravično, ako se v resnici izpolnijo zahteve Šušteršiča m njegovih pristašev. Čas bi bil. ze Gibanje za federativno jugoslovansko republik*. (Dalje.) Krže doda še k temu, da kandidata za izpraznjeno mesto imenuje izvrševalni odbor, odbornike pa izvoli centralni odbor, ki sestoji iz zastopnikov slovenskih političnih, kulturnih in podpornih organizacij in reprezentantov sloven skih listov. 'Krže priporoča, da sc redne se je izvrševal nega odbora vrše naj-man jenkrat v mesecu, izredne p.i po potrebi. Sprejeto. 'Debata prične, kij naj se iz za pisnfka sej izvrsevalnega odbora priobči. Zavertnik priporoča, da se ob • javi vse, v originalnem zapisniku naj ostane, kar bi koristilo sovražnikom gibanja za jugoslovan sko republiko. Originalni zapis nik pa lahko pregledajo člani cen-fralnega odbora, da se prepričajo o delu izvr&evalnega odbora. Tega mnenja je tudi Skubic. Debate se udeleže tudi drugi de-legatje, ki pa vsi prihajajo do zaključka, da se vsega ne more priobčiti v javnosti, IjJostič stavi predlog v smislu razprave, ki je soglasno sprejet. iNa dnevni red pride točka "naloga organizacije in nje izvrševanje". Referent je Jože Zavertnik ki se opraviči, da mu je težko re-ferirati o stvari, ker je bil šele v zadnjem trenutku obveščen, da je referent. Skušal bo spolniti svojo nalogo, toda delegatje naj mu o proste, če kaj prezre v svojem re feratu, ker ni zanj pripravljen ni stvari tako študiral, kot bi jo mo ral, ker ni imel časa. Referent povdarja, da bosta na loga in delo organizacije pred vsem odvisna od sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago. Najprvo bo treba delati s tiskano in ust-meno besedo. časopisi, ki podpro nsšo akcijo, naj store prve korake. Ustmena beseda so shodi in predsvanja, ki se lahko podvzamejo, ko bc več sredstev. Gledati bo treba, da se shodi vrše v več naselbinah zaporedoma, kadsr govornik obišče e-no ali drugo državo. Pomagale bi tudi informativne brošure o jugoslovanakem vprašanju. Češka organizacija, ki se jc ustanovila ns enak način za ueod visnost Češke, je žc izdala ogromno mnoiino literature. (Naša naloga je tudi, da sezua • nimo ameriško javnost z našimi težnjami; v to svrho bi bil potreben stalen biro, oairoma dobra in tako ia dežja pod kap. Ker sc je že marsikdo oglanil i jih ne izplača navajti. V tem član-glede tega, hočem tudi jaz neko- ku pravijo, da je to krivica, ako llkn pojasniti želje in misli tu* se nevede in da se to nikdar ne mo- veseli re izvetfti. Verjetno je, da se to ne ide- j bo nikdar izvedlo, ker bo ftušter- do&re amerttke revije, lugonlovani jšič po svoji stari navadi uklonil Vzpodbujati moramo ostale Ju »•*. dotiki. 0|Mttj pride mirovni * ** 12P"luje ruski ugodnost, da w j * e* vladnih dtp,^ stopniln narodov ds paije*,^ . e 8mea>« Pozabiti, da milr?vm konferenci ^ velike republike, li «e ustanovijo Predsednik frifc* u ^ morajo po tej vojni d» ufcviti tiste pravi najmočnejši tvL Pal-hko majhen narof* federativni republiki i. Je mogoče, daje m «odi Priliki je 1 poelužimo vseh legali matičnih sredstev, da Slovani združeni v ff(j-Publiik. Obljubiti ne **> Po tej vojni ufttioo goslovanska republika vrmo lahko, da bo k*' bor s pomočjo centraln ra storil vse, če bo imel da se doseže cilj vnet, J nov, ki mislijo napredno vedajo, da mora priti litična demokracija, da iaboljšati gospodarske t ugladiti pot za gospodari kracijo. Vsa človeška družba vsled preobratnih šunko je prinesla svetovna vo kdor opazuje te pojave, vsi Slovani — od Bait' ja do Adrije, stremijo se ustanovi veriga slo* publik. Od povsod proč z monarhijami. ] ima tudi vpliv na Nemži lijo, ki bo postalo k bi joče, če se iz te vojne slovanskih republik. Ve' gočne republike na vzh zapadu so mrtvaški zv< narhije v sredi. Tako nje ne koristi le J ampak spodbuja tudi de, da se otresejo mona stranjujc zapreke za Združenih evropejtfkih tvorijo korak za Zdr vsega sveta, za pobrati ga kulturnega sveta. Toda nase gibonje je od sredstev. Čc bo izvrfc bor imel sredstva, da za stvar, bo to delo rrode m nsjveej* Čdhi imajo v ta namen angleško nv tilovenre revijo "The Bohemian Review" rkleniti. Ml|ar*ka namreč izahteva srb Mseedonijo, severnoiztočni ** Srbije l orijentalsko železni-1" vodi iz Berlina v Carigrad m vmj Dobrudio do Donave. Kaj-pa "*M>rotuje temu načrtu a-"tks«j i« različnih razlogov in ta-k" J' prišlo do neljubega nespora- Španaki vojaki streljajo delavoe. Madrid, 16. avgusta. — V Mi. randi so vojaki včeraj streljali v množico štrajkajočih železničarjev in ubili enega delavca. Vlada je ustavila list "Kl Progreso" v Barceloni, ki je pozival delavi.e na revolucijo. ne bodo pustili svetovati od pred ' sednika Wllsona, knko naj reSu- DODVIlT lil I iVTh W. LAYER hoče Wilson vplivati na reiltev ir-j ARCHITECT skega 4'home rulu." O irskem vprašanju naj odločujejo Irci sami in nihče drugi. Izjava rebelnega poslanca Je zc-o iznenadila nacijonalne irske kroge. Lani. ko so bili slnnfelnov-ci v škripcih zaradi ponesrečene revolucije v Dubltmi, so apelirali na Ameriko za moralno pomoč. I ifeseca junija t. 1. so voditelji re-' belne organizacije tudi apelirali j na predsednika AVilsona, da jim ;>omaga izvojevatl neodvisnost Ir-j ske. Zdaj pa, ko se "Wilson menda res zanima za irsko vpraBanJe, no- j čejo nič slišati o njegovem vme-j aavanju. Oiika izda belo knjigo. Atene, 15. avgusta. — Grška vlada izda v kratkem Belo knjigo, ki bo obsegala dokument glede na srbsko-grško pogodbo in pisma bivšega kralja ter drugih državnikov, ki so pisali v Berlin in Sofijo. Kitajska ima 28 miljonov moi sa na bojiiča. Washington, D. C., 15. avgusta. Državni department javlja, da je prišlo med zavezniki z Ameriko vred in Kitajsko do sporazuma glede na suspenzijo odškodnine, ki jo mora Kitajska plačevati izza bokserske ustfaje. Kitajska republika, ki je napovedala vojno Nemčiji in Avstriji, lahko pofilje danes na fronto iz vežbanih in dobro opremljenih 200,000 mož. Poleg tega ima Kitajska 25,000.000 mož, sposobnih za vojaško službo, ako morejo zavezniki preskrbeti orožje in opremo za to kolosalno armado. Kitajci imajo veliko zalogo materijiiu, toda manjka jim denarja in nedvomno bo iskala posojilo v Združenih državah. - Kitajski uierodajni krogi so že izjavili, da pričakujejo konferenco z zavezniki v kratkem čaau, na kateri se ima rešiti vprašanje, kako bo Kitajska pomagala ententi iu koliko hočejo zavezniki vojaštva iz velike azijatske republike. Takoj po napovedi vojne je kitajska vlada internirala nemške in avstrijske podanike in zaplenila nemške banke. Mnogo agitatorjev, ki so doslej širili kajzerjevo propagando na Kitaiskcin, je ob-sojenilli na deport acijo. Kitajska armada je že deset let pod inštrukcijami francoskih, nemških, norveških in japonskih častnikov. Nek ameriški Časnikarski poročevalec, kateri je bil navzoč pfi najbolj krvavih bitkah v vzhodni Galiciji, je pripovedoval, da je bila neka infanterijska poljakn divizija katera je štela 15,000 mož reducirana na 200 mož. — • e • Intereaantno ja tudi to, da je Število rojatev pndlo od začetka vojne za polovico, ln to Re opaža po vseh avstrijskih deželah in nc samo na Dunaju. — • • • število sirot se uradno $teje samo na Ograkem ra 400.00tfc Lako-ta in pomanjkanje vedno narašča in to po vseh krajih; zahteve po miru naraščajo z vsakim dnem )olj, znamenje, da vsi težko čakajo na mir, meščani, kmetje, vdove in otroci. Ne brigajo ue na katerikoli pod^gi se mir sklene; njim je vseeno, samo da ar. rešeni lakote. Prnsjaiko divjaitvo. Amsterdam, 15. avgusta. — "Les No uvel les" v Maastrichtu poroča, da so iiemAki vojaki v (jrhentu vlekli' nekega Vari Ken-tergema na dvajset metrov dolgi verigi po ulicah do prostora, kjer je bil potem ustreljen. Kentergem jc bil obsojen na smrt zaradi vo bnnstva. ^toka delavska stranka pod. Pira Hendersona. Stavka v nevtralnih državah Stockholm, 15. avg. — Splošna nezadovoljnost v neutralnih držu vah, ki je naravno nastala vsled draginje in pomanjkanja živeža, jc porodila dolgo vrsto Strajkov med delavskimi sloji. Delavski ne miri »o že poplavili večino Švedske. V Stockholmu so zaštrajkali električarji, ko so videli, da bo treba razStriti električno rszsvet I ja vo v sleherno hilo vsled po manjkanja petroleja. Niso hoteli P*.idon, 13. avg - Izvrtcvalni dH4ti lo,iko dwkl'r ^delavske Mranke^ e na "vo- ■P*t*.no T^Jrtčl' { *rajš,,Ji seji odobril stali4če ^lektričarjev so zafttrajka ** HHH,eZ,s kf ja mE H tudi strojniki, pristanUčni dc « vojnegs kabineta oSbor '^ci, kleparji in končno tudi gro > ^»i imenoval delegate 7a bokopi, ki ao organiziran . Po dru Z*^**« konfereneo i" He^ «1»' večjih mestih Švedske se ne-j' Uvli ,Ilf(1 njinii prenehoms vrste stavke med de- ^ sklenil odbor, zahteva- ^ vjake^troke in n.vsduo tu •' J - di itvojujejo svoje zahteve. Delavci imajo dober virok stavke, ker jih sikio tare draginj« in delodajalci si ne morejo poms 118 N. La Slih St., CMci|t, ki j« izdelal načrt ga gl. urad S. N. P. J. ae priporoča Slovencem sa Izdelovanja itavbinakih načrtov. Tal. frank Hc 5601 TEL. NA DOMU AUSTIN moo! V mesecu dni šefe vse na dobro obrnilo. NEKAJ SLIK IZ AVSTRIJE. (Vnjeni goaiKul: Malo v«£ kot nirace dni od kar vlivam vai llolgaraki Caj in a* I« tako dobro posutim, kot Ae uikoll prej, vedno hit sem caprt, nI arui tmcl alaati do jedi In skoro ni preito 24 ur, da ine nebi bolela glava. Rpoitovanjera • Kratijo VlahovU1, Hta. A. bol m Toungaton, Oblo. To in »e lisooe drugih enakih piaein prit'-ujo, da jo liolgnraki Krvni čaj mod uajboljAimi r.drnvili na ivetu. Veliki Eavoj Holgarakcga Krvnega ija, ki xadoatuje ra S ineaeoov poll-I ju mo x.n 1 dolar, 6 zavojev xa 0 dolarjev na vae kraje v Ameriki. Marval Product« Oo., 8 Marvel Bldg., Pltta burgh, Pa Opomba: Ako ielite rn varoval I va no poliljatvv potljite deaet centov veC. USTNICA UPRAVNIfiTVA. Nekaj navodil glede oglasov. Uredništvo in upravniitvo n« jamči in ne odgovarja za oglata v istu. Vsak naj si zapomni, da sa oglase so odgovorni oglaševalci sami. Vsak naj pazi, predno m kam poda, naj piše po pojasnila predno se poda na pot. Oglasi so vedno tako spisani, da sapeljivo vlečejo sicer ie jim pa ne sme nikdar dosti verjeti. Torej fcitatelji bodite previdni, predno se daste zapeljati od raznih oglasov. Po-tem se pritoževati prav malo pomaga. Pazite, preden «le«ete v past. Toliko v pojasnilo, da se ne bo pozneje kdo jezil vsled ogla. sov. stenoorafistka in pisal ka ua stroj, ki razume slovaški .slovenski, hrvatski, srbski in ogrski jezik, sc potrebuje. Dobra plača. Izglasi naj sc pri Steven Hattala, 327 S. La Salle St., Room 444, Chicago, 111., ali pa na 421 K. 111. St., Pullman, 111. (Aug. 15-16-17.) NAPREDEK. Prosveta pi*e sa blagostanje ljudstva. Ako ae strinjal z njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. V zalogi i-mam vse za vsakdanje potrebščine po zmerni ceni. ANTOU ZORNIK Harminie, Pa* «• Napravil nad mil|on zadovoljnih pridobile si lo zadovol|slvo tudi za vas. Nad miljon delaveev delajočih od due do dne rabi Pqdlsiti. Njih noge sc nc pote, še ue ožuljavajo iu ue peko. Ti možje se tako hitro ne utrudijo. Vi storite lahko rav-noisto. Maročlte si Pedisiu, kuteri — je skoro edino zdravilo za o-hranjenje živcev vaših nog. Noga ue rabi posebnega zdravljenja, ue nalušč posebnega umivanja, lc Pedisiu rabi vaša noga iu to j«* vse. NainaŽite noge s IVdislnoiu zjutraj in Pedlaln bode izvrstno deloval cel! dan, ohranil bo vaše uogc In vi bodete tako sveži z njimi zvečer kot ste bili v jutro. Kna velika Akatnlja zadostuje za več mesecev iu stane le iM.OO. — Crown Pharmacy, 2812 K. 711 St., N. Cleveland, O. POZOR! Vsem Slovencem In ITrvstom r La Salle, 111. In okolici se toplo priporočam, za nabavo NOVE OBLEKE ali lUKHJE. Postreže-ni boste najboljše pri meni. ( i-stun, llksm in poprsvljem atsre obleke. Cene zmerne, postrežbe točns, delo in blsgo prve vrste. Slovanski kroja«. JOHN ERMENC, Narodni Dom - U iaile, IIL za ti . j 1 mi r, zahteva-J* V,«K da prekliče sklep, ki > '^latow na fcvedsko Od-^ ^ tod. izrekel »oglaano zanp- "^.demonu. Med zborovs ---------- J ; J" Pri^l telegrsm od Camil- Rdi. so delavske nnije pre-^ Hj.lmar Bran J močne, da bi kar tako Ignorirali ^P^ »klieateljev stwkholinskr-1 njihove zahteve, mC*"*"*' kl ""'i*«*. sta ^ ''J"a s predlogom angleftkr ** -traake.da je konferen-, --------WM JI. Pa msn- Dnblin, Irska, 15. avg - WII- r; f>,'» apelirata na sn - lism Cosgrave, člsn rehelne orgs-da i*|»o*ltijeje da* nlsaelje Sinn Fein, kateH Je bil /4 »»a konferenco,! nedavno izvoljen poslancem v sn- da >«o ententne dr • gleški jisrlsraent, je i«JavH ns •••orejaa zsatopsne. [javnem shodu, da al irski rebel! KADITE TILLMAN OMARE. — M*b Mlm tbfkas Oigaia • ......«••• • ™ 0. N. Tj 9. Olgm........ _ Cigar Op. AiptOHA. MINN. Dr. Koler fLOVENfU ZDRAVNIK IM Fmm Ar* Pittokargk, Pa. sttz& x Mmb M Will Slinnski Narodni Podporna Jednota Uetaaovljaoa 8, ofille 1808, lakorp. IT. JmalJo 1807 v Ari. Ullaeie. GLAVNISTANi UHIOAOO, I1.LI NOia. •MT—M SO. LAWNDALE ATE, UVftATNX OPaOEl Pradsednlk i Joka VogrlA, boa MK), La fiaUe, IU. L Podpredsednik i J, BrstkevU, E. K. D. i, boi M, Otrnd, Km U. Podpredsednik: Jotaf Kakalj, Hea Bwiag a*s ^ OkUago, lil. Tajeiki Joka Vaxderbar, I70S Bo. Lawadale Ava, Okleage, DL Blagajnik: Aatoa J. Tarbovae, P. O. Bas 1, Obare, IU. Saplaaikar: Joka Molek, 400S W. Blat St.. Oklaaga, IIL NAJMBOUII OMISt JoAa Ambroll«, 181 bos, Oaaoasborg, Pa, Paul Berge«, T41—1st St., U Salle, IU. P. S. Taucher, 674 Ahaaj Ava., Roekspriag, „Wye. POBOTWI (hilfi Aatoa Hrasi, 811-fdtk Av^ New Dulstk, Nlaa. Joia Badilak, bos «88. Smttktoa, Pa. Badolf Pleieriak, «88 bet, Brtdgavllla, Jakob Miklavž 14, L. Bos 8, Wllloak, Pa. \ 1 M. Petroviči. 14818 Hala Ava, OolUawee4. O. UBSDNXK "|B08Tl|l"i JoAe Bavartali, . i A4itv vb&ovki kdbatnxxi F. J. Kara, M. D., 8808 St. OtaU Ava^ Oetihai, Oftda, VSR D1NABNS ZADRTI IN fTTAB^ M M tUaje gk sprsvaaga odtn.ra ta 8. N, P. J. aaj aa poHljsJo aa aaslov i JOHN TSBDRBBAB, 8887 Bo LavaSSle AV«, Okisaga, m. PUTOftBR OLBDB OHmALVBOA POSLOVANJA ss pa8Ujaja aa naslovi JOftl AMBBoftlO, Bas 881, P—laSlatj, Pa. radbvb pbrraujira TRRBnra, u aia jfli nnu sm ta sraga staaea, ss fo8Ujajo aa aartevi ANTON BRAST, 811 BSIfe AVSh MlV MBH^ RSa vai dopisi, raaifave, Slaakl, sssaaslla t* sa "PraeraM" sa po8Uja)s aa aaMev: UBBDNIŠTVO "PBOBVBTB", 8887—88 Rs. LSVBtfSla Avo., Oklnago, IlltaoU. as naalov: Ava, Oklaaga, DL V kor—odsiiui s tajalltvoea S. N« P. Js biiIbI»i— ta syrovaietvep 'Proevets" ae rabila tata aredalkev, siml aaaHtte aaslov, ko jo te aavo- dan sko IsHto, da bo vsaka stvar hitro rsleaa. VSB UPRAVNlftKR RTV ARI, aarotalaa, ogM ss »o8Ujaja UPRAVNISTVO "PBOSVBTB", B88t~8B Se. LaVaAalS Avo., Boje glavaags Baeolok ob sal aH aa vmje la trot)! Sotrtok — BSB KEYSTONE MINING C0. is East Brady, Ps., / , . i • ;j' .»le V ii.! M« »». ♦ t {>■■ i,.i <>' Potrebuje 50 Slovenskih Premogarjcv za delo v Surah Furnace, Pa., uiikludulul stroji, klani premog, Rabijo sc odprte svetilke. Nsjeinnlna za 5 sobna stanovanju z kletjo in vrtom nc dobe za $5.50 mesečno. Lahko si zaslužit«* po vaši volji, dovolj voz. Pridite pripravljeni za delo s P. H. H. Železnico ali pa sc izglasite pri: MR GEO. J. HENRY, Keystone Mining Company, East Brady, Pa. FIX FIX X V polet lie J vroliul ko debate, I'oil Jo «# Vuwi noge V*!e, Oguljki in Kuoj Vae ttiuMjo. Toda pomol temu je hitra. Noge bodo »drevo Is lahko f.n nO eeatov to doeelote. He poskusite tn videli bodftta l>s "KI«" j« Val prijatelj. ti UOg. Kil j« najbolj*«* In prviakuiono sredstvo proti oguljkoia In potenju , On jih ohrani »drevo in im tirani utrujenost. Ne Irpile nadalje, t eni ver poskusite Jih metati e Kisom, ki Vam Jih bo ozdravil, Ur od strenil vsako boleHno. 1'olljit« nam 1)0 eentov v pollnih Knamkali na ne* naslov in ml Vom lakoj polijemo steklenico Kisa. Ako bi Vam to Kdravilo ne koristilo, Vem vrnemo denar. Naslovite ue: . ATLANTIC SUPPLY CO. T* f T » ■ u 37 Holmes St., YOUNGSTOWN, OHIO. Irski rabah prati vmešavanja »'H. J Mika Bruoao ja prsjsl $1<6.0» v dveh tednih. M. AncWW. pfB>sl $120^1 t dvah ft** ko ata deUla za PENN - MARY COAL COMPANY V HEILWOOD, PENNA. VI Hul, khko lo ttiluiito im moft* * imt mM k »«rwi in lam )• *m. Not. hi*., v.liko m M.. V-n M b^ «U ... dom. luH , ^ «lom..ta, .V" - - PridH. pr.pr.TlM. « d.1« M - P» »«•">«• Pri ■ " , Peler Poloma aU prt Gen. Mgr. T. R. Johns v Hellwood, Penna. 0» VELMOS DfttUCi V službi kalifa. «MiHMIIlfln7MfflltTlHH»MM Že dva dni eia ai atali vojsni nasproti, grdeč in psujo* ee, kpužčajo* tu ki tatu kako pu-ftico. Vendar vae to ni pospešilo boja. S strašno naglico ata ti hiteli vojaki nasproti tja do gor s ^uiuatoa, hote* vaaka, da zasede prva najugodnejše meato, a glej, ko ata ae zagledali te oči v oči, pa ao jeli vojskovodje aborovati in zborovati, a do hoja ne pride. Črni ga v ran i ao krožili nad vojskama, kakor da že težko čakajo na bogato kosilo in kakor ds jim je že jelo presedati to čakanje, so od'ete-li, da »i poiščejo hrane drugod Iz tabora ene in druge vojake so donele pesmi in molitve. Mujezm je tam in tukaj podvl'il vernike k molitvam ca zmago in vse to je bilo bolj podobno kakemu velikemu romanju, nego vojski. Na aredi Solimanovega tabora je atal šotor Soliman a. Na bogatih arabekih preprogah je počival Soliman in prebiral jagode na moleku. Bil je mrk in zamišljen. Vedel je, da ft vsak trenutek odloči njegova usoda. Njegov suženj mu Je odganjal muhe, pred katerim je vojvoda Arabcev čutil nekak strah bi gnus. Njegova mati je umrla zs zaat rtspl jen jem krvi. Zaatrupila jo je muha. Od tega dne ni mogel Soliman trpeti muh in njegov suženj je imel nalogo, da jih je odganjal eelo v bojnem taboru. — Pusti muhe za hip — ukaže Soliman sužnju — in pripelji Žida Abrahama m tistega Hrvata. Miuilo je dokaj časa predno ata prišla. — Kje ai tako dolgo, Žid — se vjezi Soliman. — Oprosti, svetlo aolnee Kordove, nisem hI upal k tebi. Ali Soliman ga nI poslušal, nego uprl pogled v mladca, ki ja atal prod njim. — Ali si si že premislil, ti ponosni mladec iz prekutnorskih dežel f — Kaj naj premišljam, svetli vojvoda. Kar rečem enkrat, to rečena. — In ti ni žal glavef — Žal mi je, zakaj bi tajil. V domovini me čaka mili oče in dobra mati. Imam tam prijatelje in junaike tovariše. A če bi Že moral umreti, želel bi, da počiva moja telo r z«mlji rodne domačije in da mi odpojo pesmi v slovo sinovi js-dranakega morja . • . — Evo glej, da ljubil življenje? — Oa, ljubim ga, hi čakaj bi ga ne ljubil. Mlad aem in močan in moja igUva je polna visokih misli. Razprostrl bi krila svoja, kakor orel hi vzletel pod oblake. V meni teče junafka, kraljevska kri. — In vendar iebiraA amrt. Ali nisi bedast f — Nisem. So trsmitki, ko mora človek umreti, ako neče, da ono6aati svoje ime. Dogaja se to pogost oms in radi malankoati, a kaj žele, ako se gre zs vero iu domovino. Ti želiž, da prejmem Iaiaiu. — Želim ti aamo dobro. Mar misliš, ds se pri use mladi junaki na venčajo z lovoriko? Tudi naše peami opevajo junake in naš narod tudi obožava heroje. Bodi naš in veruj, da te obsujem z milostmi, postavim te krsj tebe, ker se mi dopadaš. — I*uati me. Zaman je vae. Ne omamijo me obljube, ne splašijo me pretnje. Kot kristjan hočem živeti in umreti. — Ali je to troja zadnja beseda? — Zadnja 1 — Kaj blebeče ts Goim — reče Abraham. — Izgubil je pamet. A takrat, ko je aedela lepa Fatima ua tvojih kolenih, nisi uiialil na to. Stresinji šine vaa kri v obraz in kakor bi ga pičla kača, akoči k Židu. A v zadnjem hipu oiua-hue, videč bledi ob ras Žida. — Bedni žid, tvoja sadnja ura bl odbila hc-daj, ako bi ae ne aramoval onečaatltl avojih rok v tvoji krvi. l*repovedal aem ti že. ds ne izgovoriš line Pathne, zakaj tvoja usta ao, kakor blato kordovakih ulic. — Pomagaj, avetli gospodar. Blaznež me še usmrti! — Ne bilo bi ravno škoda — reče Soliman. Abraham pa zdihuje dalje: — Ne bilo bi ikoda. A to, kar sera storil ca te, pozablja*. Da aem dal zate ves avoj densr, samo da ti pomorem • . , MoMl. To ni dobrota, nego dobiček, kl se g« nadejaš, ko zssedeta preatol kalifa. — Nato se obrne k Stresinji. - Mladec, ti odklanjsš moj« ponudbo. Žal ml je trfie, mladec. Sreča ae ti je nanmejsla, s tako . . . — laskajo ma okovi, Ječa. morda aramotns smri - reče Strotkija. — A rečem tt, ds lioalm v svojem srcu globoko saaajeno vere svojih očetov. Raje uuirera mlad, nago da zavrženi vero Krlstovo. — Dovolj — aagrml Soliman. — Nisem te klical zato, da alavil avojo vero ln ponižuješ Is-lam. Ne boj ae, nečem U siliti, da prejme« vero, katero je učil moj prerok. — To bi ne bUo tndi dobro — doda Abra-ham, mežikajoč s ofenl — v reanici, ako bi »e s vedelo, ds ai kristjsna oboail radi njegove vere bi tr /apuatili tvoji kHKsnakl zavetniki Tn brat teh miltfnih in junslkih viteaov bi bila bitka pri Quint < mu pogubna aa ta In tedaj bl todl teginils tvoja os veta. Kaj se mešal v moje poele — ne razjezi Soliman. — Bodi prepričan, da me nI at rak pred krtčeiinkiinl vitesl radi Streeinje On je moj Jet-nik. vohun Wadhe el Amerija in ga lahko uurnr-ttm kot takega A drug varok je, »akaj ga čuvam. Nadejam ae, da spremeni aro je nadracije, ko apo-ma natančnejše Islam Ssltm. da poatane valed avoje volje ne vsled naše aile. ln elišal aem, da ae je zagledal v Potimo. Ona ga nauči naSe vere. On .ve, da čaka njega in njo smrt, ako ne sprejme naše vere, zakaj prepovedano je, vzeti krifitjanu hčer naše vere. — O Fatimi govoriš — mu *eže Strezinja v besedo. — 'Prosim te, avetli vojvods, ne govori toko o nji. Ona je čiata, kakor angelj in ni ni-čiser zakrivila. Čuvaj njeno življenje. Ako že hočeš žrtve, vzemi moje življenje. Kaj je moje življenje. Bilka*na vodi, dim v vetru. Ali ona je kakor Saronsks roža, kakor plaha gazela . . . — Oh — se nasmehne Soliman. — Ti si iz-vrsten branitelj av^j* drage. Nadejam se, da pridobil vseeno mojo miW. Ko ai premisliš, te darujem nji, dam ji doto.Ma ti oslepe oči od bles-ks. Ti jo ljubil . . . —. — Ljubim c vaem žarom mladenitkega srca. junaška dela, katera bi doprmeeel, vso slavo, čaat in premoŽenje bi daroval nji. — No vidiš — ga prekine Soliman, kl ae je že povsem odobrovoljil. — Vendar pustiva za aedaj to. Hoičern postati tvoj prijatelj kljub tvoji veri, zakaj važne razloge imam. — Povej jih. — Rekli ao mi, da si prijatelj mogočnega Wadhe el Ameri ja. Pravijo, da te ima poaebno rad. Mogoče, da je to res, ker ti je poveril tako važno misijo, ko te je poalal h krščanakim vitezom. — Ponosen aem, da mi je Wadha el Ameri zaščitnik. — In tvoj rojak je. Glej, on bi ti naj bil za vxor. Tudi on je prejel Islam. — Pustimo to — odvrne mladec, ponosno dvi-gnivši glavo. — Storil je to, da, a kot otrok, kot suženj, prisiljen. r . — Kaj ai pa ti sedaj f — Jas aem svoboden človek, plemič avojega naroda. — Bedak — sikne Soliman, a oči mu zasijejo zadovoljstva. — Sicer pa je dobro, da so taki bedaki. Jas tem že tak . . . Lahko govoril z Wadho el Amerijem . . . — Lahko? — Kaj bi ti storil sedaj, ako bi ti rdkel, da si v resnici avoboden? , — Hvaležen bi ti bil do smrti. — Dobro. Priaezi mi pri tvojem viteštvu in pošteni besedi, da mi atori! nekaj, kar želim in ti si svoboden. ' — Predno ne vem, za kaj se gre, ne moreiu tegs storiti. — To se razume. Poslušaj. Wadha el Ameri je aedaj najmočnejši in najailnejli človek v Kordovi. Med tem, ko se danes ali jutri tukaj, iz-voguje boj, strašen boj, na življenje in smrt, vlada on v Kordovi hi drži mestne ključe v svojih rokah. — Vem to. — Ko se naša usoda odloči na tem polju, mo-rsm še vedno osvojiti tudi Kordovo. . — Brez dvoma. — Olej to je, za kar te rabim. Wadha el A-meri ae je vedno pokazal modrega moža. On je prosil za pomiloičenje Abubekra In njegova brata, mojih milih. Vse to setn zvedel. In vse to mi da misliti, da bi bilo dobro akleniti a takim človekom zvezo. Idi torej k njemu in mu reci, naj ostane nepristranaki v bitki hi če zmagam jaz, naj mi odpre kordovaka vrata in mi preda mestne ključe. In jaz ga v zahvalo puhtim za hadžiba. Hočeš? — Mislim, da to ni lepo in plemenito, a ker nimam drugega posla, nego da mu sporočim to, sem pripravljen. — Dal mi vitežko beaedo, da to točno iavr-iiST — — Dajem. — A jaz ti dajem svobodo. Strosinja pade na kolena. —Velik si, gospodar, in plemenito srce ti bije v prsih. Bodi prepričan, da se ne boš kesal, ds ai mi naložil to nslogo. Idem, hittm, letim v Kordovo k Wadhi el Ameriju, in mu povem to. Ti bol gotovo boljši vladaT od Muharaeda. — Misliš — se nsemehue Soliman. V tem zatrobijo troanbe, zazvene talambad in živshno gibanje nastane. — O os pods r — pridirja vea i.ssopel glasnik. — Sovražnik napada. Na levom krilu nale vojake je začel boj. — Konja— vzklikne Soliman. — Kocka je pala. Zmaga je v rokah Alahovih. Naprej- XXIII. Ko je tajahal Soliman avojega belega ognjenega arabea, je bila bitka že v polnem teku. Mu-hamedove čete ao zaaedle ugodnejše postelje In kdor bi po tem eodil o poteku bilke, bl moral verovati, da amaga Muhamed. Ali Muhamedove čete ao bila valsd dolgih in naglih pohodov zalo amučene, d očim so bile Solim anove počite. Soliman je vedel to in zato je upal na ims go. Že na konju se Soliman na kratko posvetuje, kako bl se uspešno prešlo la defensive v of en živo. Drugfti pogovorov ni moglo biti in vojvode odhke k svojim četam. V vojaki niao bili aamo najboljii vitezi, tem-vo5 tudi mnogi elavni učenjaki. Ost arabske ln-teligenee js bil zbran na bojnih polje nek, kjer al je odločevalo o i mod i dinastije. BlU ao v vojaki oklopniki ns ognjenih arabeih, bilo je tn šlemov in čelad, kopij in pušie, ljudi oblečenih v svilo in slate, ps tudi napol golih Afrikaneev. Zaata-ve ao vihrale v zraku, t rombe grmtŽe. Bojni krik se Je dvigal pod obtoke Oblak prahu Je objemal bojilče, objemal vojsko in vs-nož je Quintoea Kakor po vetrn vsnemlrjeno klaajs na nepreglednem polju ao aa zibale glava konj t ta vojAčakov, a ščit ki čelada so bleatels v aolneu. . * (Dalja ML) Aneriske vesti. ftPOPOLNENJE POTAPLJAČE. Los Angalea, Cal. — Robert Morton, ameriški izumitelj, je izumil potapljačo, ki se da voditi z elektriko, ki pa ue potrebuje fi -ce za dovajanje električne aile. Izumitelj je demonetriral z majhno pol\pljačo, ki tehta 800 funtov. Poizkusi so ae ofbnesli dobro. Operator je aedel pri brezžični napravi za električno silo in potapljača je izvršila vse, kar je iznejditelj dejal, da naj izvrši. Mala potapljača je popolnoma vbogala električne valove. Šla je pod morje, prikazala se zopet ua vrhu, plula naprej in nazaj. Izpustila je torped, streljala s topom in izvršila je še druge ukaze. Morton trdi, da lahko en sam človek z brezžično napravo operira več potapljač, Če menja dol gost električnih valov. Podmorski ladji lahko človek ukazuje z obrežja ali materinske ladje. Iz-najditelj pravi, da se lahko veliko atevilo takih nevidnih ladij pošlje proti sovražnemu brodov-ju, da ga uniči. Potapljača Mortonovega sistema stsne $150,000. Morton je študiral na Harvard-tki univerzi in vlada se je nanj o-bruila, da napravi poizkuse brezžičnim dovajanjem električne aile. KOMPANIJA SS OBKAČA ZA P0M06 NA ZVEZNO IN DRŽAVNO SODIŠČE Kanaaa City, Mo. — Cest nože lezniaka kompanija se je obrnila na sodišče, da imenuje sodnijske ga upravitelja. Kompanija namreč upa, da sodišče prepove štraj-kujočim uslužbencem se umeaa-vati v njene posle in da potem la h ko prične obratovati vozove ( stavkokazi. Zadeva pride pred sodišče seie v petek. V stavki je 2000 uslužbencev in cestnoželezni&ki obrat je ustavljen. SVEOA JB ZANETILA OBLEKO. Oconomovoc, Wis. — Mrs. Ch. Kindt je pospravljala spalno so bo in v roki je imela svečo. Pri tem se je dotaknila terpentine, i katerim je čistila posteljno ogro dje in zanetila si je obleko. Pre den je pogasila obleko, je dobilo prav toude opekline. STAVKOKAKZE SO POSLALI PROTI VZHODU. Oitj, Mo. — Izreden vlak je odpeljal 600 stavkokszev proti vzhodu, ki jih je najela ce-stnoželezni&ka družim in ki ao bili v nedeljo deportirani v Selso, Mo, Cestnoželezniska družba izjav Ija, da prosi na zveznem sodišču za soduijsko prepoved proti štrsj kar jem. STAVKA V SPRINGFIELD U ftE NI KON0ANA. Springfield, m. — V nedeljo so nekateri listi poročali, da je ce8tnoželexnižka stavka končana. V resnici je pa stavka dospela do mrtve točke. Cestnoželesuiški u -službenci zahtevajo priznsnje organizacije, družba pa z vso odločnostjo odklanja to zahtevo. Uradniki ia državnega delav-akega departmenta se trudijo, da Uravnajo spor. V mestu je pet sto mož devetega uiiličarskega pespolka. POBTOBI&ANI ZAHTEVAJO SAMOVLADO. Porto Bioo. — Obe Obornici sta sprejeli resolucijo, v kateri apelirata na predsednike Wilsons, da dobi otok samovlado. LEP V SLADOLEDU. jo Želodce, da ae le ne zniža profit. PEODUKCUA MEHKEGA PER. MOOA SE JE ZNIŽALA Waahington, D. C. — Zvezni geologični in zemljemerski biro poroča, da je padla produkcija uiešikega premoga na 74.6 odstotkov polne produktivne zmožnosti. Najbolj se je zuižala produkcija premoga v llltnoisu, ludiani, za-padni Pennnylvaniji in južni Vir-giniij. Vzroki so primsnjkovanje delavcev, stavke in pomanjkanje voz. Rudarji pravijo, da je največ kriva trmoglavost nekaterih rudniških baronov, ki se trdovratno branijo priznati organizacijo, da se je znižala produkcija premoga. NOVA VODNA POT. tt ; i rf £ J** »tfsjaSTj delajo dnevne deset Z JI m js u* Kf ^ - » /tt" VEČ ŽELEZNI*^ vofl SLUŽBI ZA UZV^j . NJZtIVZZA WaahingtonJM} _ K za razpečevanje voz, ki i£fl železniškega vojnega odredila, da odide takoj m praznih Železnikih y J za razvažanje poljskega prid in municije. Vozove razde le p« Juiniil I gozapadnih in srednjezana železnicah. St. Paul, Minn. — Semkaj je privlekel parnik "Nokoinis" šest velikih bark, naloženih s 5,000 tonami premoga. Premog je bil naložen v St. Louisu in bilo je prvič v zgodovini, da je dospel premog semkaj po reki navzgor. Barke ualože z železno rudo, da jo odpeljejo v železarne na jugu. STROJNIKI IZPRTI. Columbus, Ohio. — Strojniki pri Ohio Elevator kouipaiiiji ao SRČNI 0BLIŽ PRI81 New York, N. Y. - Viijj nik Crosby v Brooklynu j« ra dil, da se odškodnina jdi. h, ra Mayo O'Brien ziriž* od 000 na n25,000. Gdč. O'Brien je tožila mij narja John Bernard Manning en miljon dolarjev odnkodn ker ji je obljubil, ds jo poro ni spol nil svoje obljube. Ni inatanci ji je bilo priznane 000 odškodnine. Kadar spremenite aaalav, žita vselej stari ln novi asiiovl Stalno delo za 100 Slo-I venskih premogarjev v premogorovih HEVERLEY COAL OO., v Heverley, Ps. -J Varni rov, dobra plača, ni delavskih nemirov, ni stavke. Do-I bra stanovanja za nizko ceno. Samci lahko dobe hrtuc in stiJ novsnje po nizki ceni pri slovenskih družinah. Cerkve, »ole in dobra klima. Pridite pripravljeui za delo s železnico P. R R. Zglasite ae pri Superintendentu, Heverley Coal dražba v Coal port, Pa., ali pa pišite na naslov Frank Zala, 805 House Bldg.,| Pittsburgh, Pennsylvanis. ♦♦. Tinto urejenn HUnovaaja, enrkve, »ole i" JirrERSON CLEARFIELD OOAL J g^r*" PA., tdlnnn okraj, poleg letnire. rotrebnje l.%0 mmeev loim in j« o«ldnlj<-no le S milj ------------ . all tw karo. I>vbro in *dravo podnebja In dobra .tan^anj-eorave. tole in gledaliMa. Premog je S fevljev visMw nli pa otenjonih rudarjem .JJJ^/^i^ ,|J J Indiana, Pa., * tJ*s KrarS f r« 5. PULTOM atnf MIKE. FULTOlf. PA. v g, Huff nI« in Itockenter ftelennie«. 1'remof J» ♦ v,*.k m druge ' ____________ rabimo We vnaj'ao premogarjev. glvljaaako sUnje m drug« r» ^^ «. MenrrmB. MciimraB. pa, v ludirt««^^'^ ia Borke«ter Salecniee. Premog ie prijav »iaok tS f ^ eerkvo in raarodne Sole in gledaJlVa. Ta premogor«» £ ^rr*?— krajn, lepe eeate, mnogo rudarjev ima araja antomoo.. Se nsj so promogar. __ NaM prrmogarji ualalijo od SI«* do • " m ' «fc-----i- ^^'j/.j ^ta*«' radpik" * voda« dovolj vaa/ kolikor Jik camorejo plar«. TI premogorov i no dobro potaani med Superintendent«, kntrrf-msibodi gori navedeni sa po Jasa i la na: KE r M