Ltablrana. sreda 6 novembra 1929 Cena 2 Dfn tt (Na. hal Ti i 122. <123. HM, »28 to »126 *»>ndwm mu U TiMct It 440 i Koceaova i. S. Tdelot Km. M Ummttfd LMOMU. PlaAeravv* ■ «4 Teletoa tt 1122, 1123. 1124. JI2S. 1124 laaerataf <*kle!ek Uuhluuu (Veterno* abc» 4 retet<>« k 1403 Podražalca Harlbor Meksandrova Ml tt U Tele k« tt «56 Podružnica Celje; Kimmri «ho tt t Teleta« It 100 Satani pri t>nit bet urvuditi Ljubljani It 11-842. Praha &sk> 78.160; Wiea Nr 1(1S 244 Ljubljana, 5. novembra. Včeraj je osrednja volilna komisiia v Pragi izvršila še drugi in tretji skrutinii in s tem tudi formalno zaključila parlamentarne volitve z dne 27. oktobra. Skrutinija nista mogla prinesti nikakih presenečenj, ker je bil njun rezultat že itak znan in je šlo le še za osebe, ki so jih posamezne stranke predložile za sebi pripadla poslanska m senatorska mesta. V tem pogledu je za izvenčeško javnost najbolj zanimivo, da so slovaški klerikalci pustili na cedilu dr. Tuko. čeprav so prej napovedovali, da ga bodo v drugem skrutiniju spravili v parlament in s tem rešili ječe. Toda sedaj, ko jim grozi nevarnost, da bodo izpadli iz vlade, kar naenkrat niso več tako bojeviti, temveč zopet na moč lojalni. Volilne izgube čeških in slovaških klerikalcev so povzročile, da je ostala dosedanja vladna koalicija v manjšini, saj je dobila v poslanski zbornici od 300 le 147 mandatov. Češkoslovaški agrar-ci, ki so kot najmočnejša parlamentarna sikupma nosilci situacije, stojijo zato pred težavno in kočljivo nalogo, sestaviti novo, zadosti močno in čim bolj trajno vladno večino. Njihov sedanji vodja, ministrski predsednik Udržal. je že prejel od predsednika Masarjrka mandat, da stopi v stike z drugimi strankami in ustvari podlago za novo vlado. Današnja pogajanja g. Udržala s socijalisti in klerikalci so bila očividno pretežno informativnega značaja. Pri kompliciranosti momentane politične situacije na Češkoslovaškem tudi ni pričakovati, da bi bila vladna kriza rešena že v prvih dneh. Preveč je strank m frakcij in prevelika so interesna in načelna nasprotja med njimi. Za enkrat te gotovo to, da nobene stranke stare vladne koalicije in miče opozicija in da nobena ne bo zapustila vlade prostovoljno. Celo Hlinkovci, ki so pred volitvami neprestano grozili z razbitjem vladnega bloka, so sedaj mnenja, naj ostane stara koalicija in se le razširi, kolikor je neobhodno potrebno. Stranke, ki niso bile v stari koaliciji, pa zastopajo mnenje, da so volitve iz :emelja spremenile položaj in da je treba sestaviti vlado na docela novi podlagi, o tezo poudarjajo zlasti socijalisti vseh treh frakcij, ki so pri volitvah največ pridobili in imajo skupno 92 poslancev In 46 senatorjev, tako da predstavljajo v parlamentarnem življenju silo. ki jo je težko preiti. Zato se je še pred par dnevi splošno smatrala za najverjetnejšo kombinacijo »zeleno rdeča koalicija« agrarcev in socijalistov. vendar pa agrarci za to koalicijo niso prav nič navdušeni, ker bi imeli socijalisti v njej premoč. Zato je verjetno, da bo poskušal Udržal v glavnem obnoviti staro koalicijo in jo Ie razširiti s to aii ono socialistično skupino. Narodna socijalistična stranka je že prošli teden objavila svoje pogoje za vstop v vlado. Pred vsem zahteva, da bo v'ada po svoji večini češkoslovaška. Razen koncesij v korist delavcev in nameščencev zahtevajo narodni socijalisti tudi dva ministrska portfelja, med tema ministrstvo zunanjih zadev za dr. Beneša. Mišljenja med češkimi socijalnimi demokrati so deljena. Eni so za vstop v vlado, drugi proti njemu. Nasprotniki vstopa se sklicujejo na to. da je stranka napredovala ravno zato, ker je bila v opoziciji in je vlado napadala, kakor nobena druga stranka. Pridobila je mnogo bivših komunistov in te mase bi ne prenesle, ako bi šla stranka zdaj v tisto vlado, o kateri je ravno socialistični tisk razširjal najhujše stvari. Zagovorniki sodelovanja v vladi pa argumentirajo svoje stališče s tem. da prihaja doba daljšega pozitivnega dela in da bodo lahko delavstvu več koristili na vladi kakor v opoziciji. Tudi nemški socijalni demokrati so deljeni, vendar pa prevladuje, vsaj kakor se momentano kaže, med njimi stnuja proti sodelovanju v vladi. Pač pa so brezipogojno za vstop, ali bolje za vztrajanje v vladi klerikalci vseh narodnosti. V volilnem boju so si tako zrahljali svoje pozicije, da jim je za okrepitev nujno potrebna streha vladne koalicije, na drugi strani pa se socija-Bsti upirajo sodelovanju ž njimi. Gospod Udržal bo imel vsekakor mnogo posla, vredno bo razvozljal ta gordijsiki vozel m našel primerno solucijo. Razkroj nemške komunistične stranke Berlin, 5. nov. s. V zadnjih dneh je izstopilo izredno veliko članov iz komunistične stranke. Včeraj je zopet izstopilo 30 uglednih članov iz stranke. Kakor poroča »Tempo«, je pričakovati, d" bodo prihodnje dni sledili tem izstopom še novi Gre v prvi vrsti za zastopnike delavcev, ki utemeljujejo svoj izstop s tem, da ne morejo več zastopati politike, ki hoče razbiti nemško delavsko banje. Organizacija banskih uprav Likvidacija samoupravnega uradniškega aparata -Osem oddelkov banske uprave - Delokrog banskih svetov - Banovinske in občinske finance Beograd, 5. novembra p. Dne 11. t m. bodo nastopili bani svoja mesta in nehali poslovati dosedanji veliki župani, s 15. t m. pa prenehajo s poslovanjem tudi oblastni komisarji. Samoupravni administrativni aparat bo s tem dnem popolnoma ukinjen m vsi poslj dosedanjih oblastnih in sreskih samouprav preidejo na bansko upravo. Istočasno bo izvršen tudi prevzem najnujnejšega uradnlštva dosedanjih samouprav, ki bo prevedeno po kategorijah in skupinah v državne uradnike. Pri samoupravnih zavodih in podjetjih ostanejo dosedanji upravni uradniki kot državni uradniki. Od ostalih samoupravnih nameščencev bo prevzetih v bansko službo največ 50 %. Prevzem tega uradništva bo urejen tako, da bodo v prvi vrsti prevzeti uradniki s fakultetno, strokovno in specialno izobrazbo, v kolikor so si že pridobili pravico do pokojnine. Ostalo uradni-štvo bo odpuščeno v smislu določb, veljavnih za državno uradništvo. Izmed nižjega personala, zlasti pisarniškega in manipulativnega osobja bodo prevzeti samo oni, za katere bodo na razpolago izpraznjena mesta v drž. administraciji. Pogodben] uradniki bodo z izjemo onih, ki so uslužbeni kot strokovnjaki na samoupravnih zavodih in podjetjih, takoj po nastopu banske samouprave odpuščeni. Čim bodo nastopili banj svoja mesta, se bo pričelo z organizacijo banske uprave. Banska uprava bo razdeljena na osem oddelkov, oddelki na odseke in referate. Vsaka banska uprava bo imela: 1. splošni oddelek, ki bo obsegal tajništvo bana, pisarno podbana in personalni referat: 2. upravni oddelek, ki bo imel poseben odsek za politične agende; 3. gospodarski oddelek z odseki za poljedelstvo, za rudnike in za gozdarstvo; 4. oddelek za trgovino in industrijo; 5. prosvetni oddelek; 6. oddelek za socialno zaščito in narodno zdravje; 7. oddelek za finance s proračunskim odsekom: 8. oddelek za javna dela z odsekom za zgradbe in odsekom za ceste. Starešina vseh oddelkov bo pomočnik bana, posamezne oddelke pa bodo vodili načelniki s šefi odsekov in referenti. Vrhovni šef celokupne banske uprave je ban sam. V najkrajšem času-bo banom dodeljen kot posvetovalni organ banski svet. ki bo sestojal iz gotovega števila s kraljevim ukazom imenovanih članov kot reprezentantov posameznih gospodarskih in socialnih slojev prebivalstva, razen tega pa mu bodo pripadali še kot virilisti predstojniki vseh oddelkov banske uprave. Banskemu svetu bo predsedoval ban odnosno pomočnik bana. Delokrog banskega sveta bo določen s posebno uredbo. Banski svet dravske banovine bo imel 22 do 25 imenovanih članov, tako da bo štel skupno z virilisti 30 do 33 članov. Banski svet bo imel pred vsem nalogo, da razpravlja o proračunu banovine, vendar pa nima pravice odločevanja, ki pripada izključno ie banu odnosno finančnemu ministru. Banski proračun bo urejen s posebnim zakonom o samoupravnih financah, s katerim bo odrejeno, s katerimi dohodki bodo razpolagale banovine in s katerimi občinske samouprave. Ta zakon se že sestavlja v finančnem ministrstvu in bo izgotovljen najdalje do konca tega leta, tako da bo stopil v veljavo že s 1. januarjem. Kakor znano, so banske finance začasno do 1. aprila urejene na ta način, da se prenesejo na bansko uipravo gotovi državni krediti, razen tega pa razpolagajo banske uprave do sprejetja lastnega proračuna z vsemi dosedanjimi dohodki oblastnih samouprav. Takoj, ko bodo bani in njihovi pomočniki nastcjpili svojo dolžnost bodo resorni ministri imenovali tudi načelnike za posamezne resorne oddelke banske uprave ter šefe odsekov in referente. Beograd, 5. novembra p. Ban dravske banovine inž. Dušan Sernec je nocoj prispel v Beograd. Njegov prihod je v zvezi z organizacijo banske uprave, ki bo pričela v kratkem poslovati. Ustanovitev policijskih predstojništev Predstopištvo mestne policije dobita v dravski banovini Maribor in Celje — Predstojništva prično poslovati v vsej državi 31. decembra Beograd, 5. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta je na osnovi ČL 55. zakona o notranji upravi predpisal uredbo o ustanovitvi predstojništev mestne policije v mestih izven sedeža banovin. Uredba slove: § 1. Ustanavljajo se predstojništva mestne policije v Mariboru ta Celju, (Dravska banovina), v Belovaru. Brodu na Savi, Varaždinu, Karlovcu. Koprivnici. Ogulinu, Osijeku, Sisku. Slavonski Po-žegi in na Sušaku (Savska banovina), v Bihaču (Vrbaska banovina), v Mosta-ru. Travniku in Šibeniku (Primorska banovina), v Vel. Kikindi, Vel. Bečke-reku, Vršcu, Kragujevcu, Pančevu, Sen-ti, Somboru, Zemunu, Stari Kaniži in Subotici (Dunavska banovina), v Vin-kovcih. Vukovaru in Tuzli (Drinska banovina), v Dubrovniku in Peči (Zet-ska banovina) ter v Bitolju, Velesu Djakovici, Ohridu. Prizrenu, Prileou. Prištini, Strumici in Štipu (Vardarska banovina). §2. Glede ustrojstva in delokroga ustanovljenih predstojništev mestne policije veljajo predpisi uredbe ministra notranjih del o ustrojstvu in delokrogu predstavništev mestne policije z dne 8. oktobra 1929 (»Službene Novine« štev. 243 z dne 17. oktobra). § 3. V krajih, navedenih v § 1. te uredbe, kjer obstojajo posebne policijske ustanove z nalogami mestnih policijskih ob-lastev, prenehajo le-te z 31. decembrom 1929. !., kjer pa občine opravljajo posle krajevnih policijskih oblastev, jih prevzamejo predstojništva mestne policije z 31. decembrom 1929. Bani bodo ukrenili vse potrebno, da prično 31. decembra 1929 v teh krajih poslovati predstojništva mestne policije. § 4. Ta uredba stopi v veljavo 31. decembra 1929. izenačenje profesorjev trgovskih in obrtnih šol s srednješolskimi profesor H Vse učne in nadzorstvene moči nješoSskega zakona — Nove Beozrad. 5. novembra AA. Ni. Vel. kralj ie na Dredloz ministra trgovine m industrije in oo zaslišaniu nredsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah, stalnih mesečnih dokladah in ostalin prejemkih ter o naoredovanu in upokoievaniu nastavnikov sredniih stro kovnih šol v resoru ministrstva za trzovi-no in industrijo. Zakon se glasi: § 1. Ravnatelji, profesori. suolenti it, predmetni učitelii sredniih strokovnih šol v resoru ministrstva trgovine (sredn e tehnične šole. višie ženske obrtne šole trgovske akademiie in dvorazredne trgovske 5oIe) kakor tudi načelniki in inšpektor i ter drugo osobie za strokovno šolstvo v ministrstvu trzovine ter šolski insDektorii uri banih se izenačuieio elede nlač stalnih mesečnih doklad m družin oreiemkov \ aktivnem stanu in v ookoiu z ravnarelii. profesor i suoIenti in predmetnimi učitelii srednjih šo' in z načelniki ministrstva in Ir.spektorii Dri banih v resoru ministrstva prosvete istih kvalifikacij do zakonu t» sredniih šolah z dne 31. avgusta 1929 L P. št 13311. se prevedejo po določilih sred-nilače veljajo od 1- oktobra § 2. Prevedba po tem zakonu na nove prejemke se bo izvršila na osnovi 8 17. z izemo točke 4 in 6 ter § 118 zakona o sredniih šolah z dne 31. avgusta 1929 F", št. 19311, s tem. da ie treba § 17. točko 3 pod B) razumeti tako. da se lahko prevedejo učitelii. ki so Položili zrelostni izpit kakršne koli sfednie šole in oa še dovršili kako drug strokovno šolo nepoool-ne fakultetne stonnie. § 3. Preemki do tem zakonu se imao nakazati s 1. oktobrom t. 1. § 4. Izmlačilo prejemkov do tem zakonu se bo vršilo na breme presežkov in Prihrankov ororačuna ministrstva trzovine z* leto 1929'30 ki >ih ie treba takoi in v na Drei vkniižiti. kakor hitro st-oni ta zakon v veliavo. V to svTho tahko minister za trzovino in industri o izvršn e virmans med vsemi Darfiami teza Proračuna. Vse dnsedanip določbe o honoriraniu navede n'h nastavnikov prenehajo veliati. s 5. Ta zakon stopi v veliavo. ko z* krali Dodniše in ko bo oriobčea v »Službenih novinahc. Ponovna preložitev otvoritve zasedanja Sejma Sejmski maršal Daszynski je preložil otvoritev zasedanja za 30 dni - Pred ostavko vlade Svitalskega Varšava, 5. novembra d. Za danes napovedano napeto pričakovano plenarno sejo poljskega sejma, ki bi se imela vršiti ob 5. popoldne, so bile izvršene številne priprave, ki bi omogočile miren potek razprav. Tako je bilo izdanih samo 25 vstopnic za sedeže na galerijah ter odrejeno, da se smejo za časa zasedanja muditi na hodnikih sejmske palače samo poslanci. Pred sejmsko palačo pa je bila postavljena pojačena straža, ki je zabranila sleher nemu vstop, ki ni imel za to nalašč izdane legitimacije sejmskega maršala Daszynskega. Okoli 4. ure popoldne pa se je razširil po hodnikih sejma glas, da bo otvoritveno zasedanje preloženo za mesec dni. Sprva polnoštevilno zbra- ni poslanci tega niso verovali, ker so mislih, da tiči za tem kaka intriga maršala Pilsudskega. Kmalu za tem pa je stopil iz svoje pisarne sejmski maršal Daszynski ter sporočil zbranim poslancem, da je ob 11.30 prišel v njegov kabinet ministrski predsednik Svitalski ter mu izročil dekret predsednika republike, s katerim se odgodi proračunsko zasedanje za 30 dni. Ta odgoditev je izzvala v parlamentarnih krogih izredno vznemirjenje. Razširjene so najrazličnejše vesti. Tako n. pr., da bo vlada Svitalskega odstopila, nakar bo imenovana vlada maršala Pilsudskega. Po drugi verziji hoče vlada s to odgoditvijo pridobiti na času, da bi med tem precizirala svoje stališče do parlamenta. Program dela Tardieujeve vlade Vlada bo nadaljevala politiko izmirjenja Francije z Nemčijo - Priprave opozicije Pariz, 5. novembra, d. Ministrski predsednik Tardieu je že izdelal vladno deklaracijo, ki jo bo prečital v četrtek v parlamentu. Vladna izjava bo zelo kratka in bo obsegala v zunanjepolitičnem delu pred vsem ugotovitev, da vztraja tudi nova vlada na izvedbi sklepov pariške in haaške reparacijske konference ter da hoče nadaljevati politiko izmirjenja med Francijo in Nemčijo. Glede na ratifikacijo Youngove pogodbe se še vlada ni zedinila ter bo najbrže prodrl predlog, naj se odloži raziprava o tem na prve dni prihodnjega leta. Deklaracija Tardieujeve vlade bo nato pozdravila sklicanje pomorske razo-rožitvene konference in izrazila pripravljenost Francije sodelovati na njej. Glede na notranjo politiko bo obsegala deklaracija pred vsem stališče vlade o nameravani reviziji davčne zakonodaje in o potrebi čira prejšnjega sprejema proračuna za leto 1930. Vlada misli izvesti znatno znižanje davkov ter s presežki proračuna podpreti produkcijska sredstva. Mnogo skrbi povzroča novi vladi vlaganje številnih interpelacij o raznih zunanje - političnih vprašanjih. Tako so vložili: levičarski republikanec Bureaa daljše vprašanje o stanju nemško-fran-coskih pogajanj za izpraznitev Posaria, Franklin - Bouillon je načel vprašanje izpraznitve Porenja, socijalisti pa protestirajo proti imenovanju Maginota vojnim ministrom, ker vidijo v tem zavedno sabotažo mednarodnega razoro-žitvenega gibanja. češki socijalni demokrati pripravljeni vstopiti v koalicijsko vlado Razgovori Udržala s predstavniki narodnih socijalistov in soci-faUi demokratov — Dr. Friderik Adlier v Pragi Praga. 5. novembra. 5l Ministrski predsednik UdržaJ se ie danes ooea;al z voditelj posameznih strank, tako * zastopnikom narodnih socijalistov dr. Frankom, z zastopnikom čeških klerikalcem dr. Šra-mekom in z zastopnikom čeških sociialnih demokratov Hamolom. Poslanec Hampel ie na vtrrašanle. da h le njegova stranka prinravliena vstopiti v vlado, odgovoril oritrdilno. vendar pa Te dodal, da ie vstop odvisen od nrozrama bodoče vlade. O razgovoru ie Hampel obvestil predsedstvo stranke ki ie pooblastilo ožjo komisiio. da odloči o tem vprašanju. Zastopniki nemških sociialnih demo- kratov še niso bili povablieni h poeaJa-niem. Te dni ie bival ▼ Praei tudi eeneralnl tainik II. internaciior.ale dr. Friderik Adler. Listi meščanskega bloka Dišeio. da ie dr. Adler Pri tej priliki svetoval češkim soct-jalnim demokratom naj vstoDiio v vlado. Socralno-demokratski listi nreklicuieio to vest. Dru-zi listi zopet iavliaio da ie dr. Adler v Praži imel razzovor z bivšim madžarskim komisarjem v vladi Bele Kuna. urednikom Garaniiem. ki živi že dalje č*. sa v Praži ter ie bi? sedai od Horfchy"a no- • miloščen. tako da se bo vrnil na Madžarsko. kjer bo prevzel glavno uredništvo s«»-cijalističneza lista »Nenszavac. Avstrijski proračun za leto 1930. Izdatki znašajo skoro 16 milijard dinarjev — Deficit presega 1 milijardo dinarjev — Občinske volitve na Nižje Avstrijskem Dunai. 5. novembra, s. V narodnem svetu ;e bil danes Dredložen državni proračun za leto 1930. Finančni minister dr. Jucn ie podal o niem obširno ooročilo. iz katerez« izhaia. da znašaio izdatki skorai dve milijardi šilinzov. Proračun v letu 1923. ki 1« bil sestavPen sporazumno 7. Društvom na. rodov. ;e v primeru s sedaniim zelo skro men. Pripomniti na ie treba, da vsebuie zunanii proračun investicijski nrozram a skupno svoto 189 milijonov šilinzov. Redni proračun izkazuje orebitek 35 mili onov. celokupni proračun na deficit od 154 milijonov. Finančni minister ?e povdarial. da le plačevanje investicii iz tekočih dohodkov z« dali časa nemozoče. vendar na ie sedaj % ozirom na ooložai na finančnem trzu. ki onemogoča že dolzo nameravano investicijsko poso ilo. potrebno. Minister ie obljubil veliko razbremenitev gospodarstva, ko bo investicijsko oosoiilo perfektno. Potrebna 'e predvsem reforma zavarovani* brezposelnih, ki kliub temu. da se :e brezposelnost nekoliKO zmanišala. še v®dnv zelo obremenjuje gospodarstvo Dunaf, 5. oktobra, d. Vse stranke se zelo živahno prioravliaio za nedel'ske občinske volitve na N'ž'e Avstrijskem, ki iiru pripisujejo velik političen pomen glede n<> notranie politično napetost. Glavna borbu se bo vršila med krščanskimi socialci. kt imajo v rokah 90% vseh občin, in socija listi. Posebno žilavo agitaciio razviia o so-cifalisti. ki hočejo dokazati s tem da s» niihov položai med narodom ni poslabša1!. kl:ub vsem naporom desničarskih bojnih oreranizaci'. Delo Dod^dbora za proučevani? vladne-za nnčrta za reviziio ustave ie skoro no!nwra v zastoju in V bih raznrava r celi vr«ti snnrmli členov prel^vena na do-čns. Zaradi teza ni računat' še do-zifden čas s spreiemom vladneza Dredlo-za. kliub vsem naporom večinskih strank ki pritiskao na sociialistično ODoziciio. nai opusti svo: odpor in pristane v zlavnih vprPŠ9niih na vladne predloge. Dunai, 5. novembra, c. Včerajšnja vvra&anja r azteSJči apcdfifi zfoonrioi o položaja v Avstriji •in odigoivoir državnega taijifflka ze z-imamje zadev« HeiKtensoina tivorajo glajvna predmet raz-govmar roed aiTOtriistesmn poiitikj. Socm!!K>-deimiO!krat.-i'6na *Art>erter ZeStmngr« o4>-Čaivija obširno poročijo o se® brez koroenitainja. V svoji drugi izdaji oznaduje Hendersomoive iz-jatve kot svarilo Evrope Avstri/ji. Meščanska fetl oipozarja na ta, da je bi3a imenpelaotfska akcija forezdivomno jjisoejtirana od ar/striesifcJh socijataiili demokratov,- pricmajo korektno zmernost Hender-®om ter ugaitoonjjajcv, da je M opis aivstnijslkah notraivje-ipolčtnčnii}) teSkcč pretiram. Obenem o«t-klamfrajo na dčslkireiten način vsaiko vrnešanramie inozemstva. Večinske straitke se posrveftuiejo o tem, ail in kalko bii se načela 4a zadeva v Narodnem sveta. M<~®ooe je. da bo epizoda v amgleški spod--flija zibonrcci pršfa na razpravo na četrtkovi seji marodneiga sveta. KaScor se doznava. bo izdelam avbemliričen opis položaja v AvstrijS koi odgovor na slkrW, Id se očrtmijeio v Londoma. V katai formi' se 'bo to rgodtlo, še ni odločeno. Skopski odvetnik izgini Beograd, 5. novembra, p. fe Sfcopija poročajo, da 1e izginil brez sledu tamo&nji odvetirik dr. Kapoff. Po eni verz® }e postaj žrtev maščevanja ntike ženske, s katero je imel .intikrane odmošaje, po drugii venzi® pa je pobegnili v inozemstvi«, keT je pooevenil svojem klaiemtorn ve&e zneske. Razširjenje zagrebške telefonske centrale Zagreb, 5. novembra, n. Po objavi tukajšnje poštne uprave bo od 1. aprila pri zagrebški telefonski centrali na razpolago tisoč novih številk, s čemer bo vsaj' nekoliko zmanjšano pomanjkanje telefonskih zvez v Zagrebu. TranSična smrt triletnega dečka Krževd, 5 novembra, č. Tniletmi deček Vladfi-■mnr Zreč je bi! s svojim dedom na pašii, kjer sta se grela pri ognju. Za trenutek se je ded odstra-nol, otroka pa je ofojeJ plamen ki se je tako ope-ke4, da je nmirt. Ded se bo moral zagovarjati mradi »epai?iijwostt Obsodba ljubljanskih komunistov Državno sodišče je obsodilo Jakoba Žocrgo na pet let robiifc, njegove soobtožence pa na zapor od pod do enega leta Beograd. 5. novembra AA- Danes opoldne ie bila pred Državnim sodiščem za zaščito države razglašena sodba proti Pavli Kastrinovi in tovarišem zaradi komunistične propagande. Pavla Kastrin ie bila obsojena na eno leto zapora. Mariia Draks-lerieva na 6 mesecev, Lazar Nešič na eno leto zapora. Jakob 2orxa pa na 5 lat ro-bHe. Obsojencem se všteje v kazen dosedanji zapor. Beozrad. 5. novembra r, O včerajšnji razpravi proti ljubljanskim komunistom poročajo današnji listi naslednje podrobnosti: Na zatožni klopi sta prvič, odkar obstoja Državno sodišče, tudi dve ženski, bivša urednica komunističnega glasila Pavla Kastrin in njena znanka Marija Draks-ler. Druga dva obtoženca sta znani ljubljanski komunist Jakob Žorga in nje.gov pomagač iz Subotice Lazar Nešič. Vsi štirje so obtoženi zaradi širjenja komunistične propagande. Sodni kolegij so tvorili predsednik dr. Ogorelica in sodniki Vasa Petrovič, Ljubo Arneri, Marko Koščev, dr. Alojzij Gradnik in Sava Vukajlovič. Državni tožilec je bi! dr. Dobričič, obtožence pa ie zagovarjal odvetnik dr. Lemež Iz Ljubljane, ki pa k razpravi ni prišel osebno, marveč ga ie zastopal dr. Vinko Zore, odvetnik v Beogradu. Po orečitanju obtožnice je bila zaslišana Pavla Kastrin. ki ie $topila pred sodnike z rokami na hrbtu, oblečena v črno zimsko suknjo, Jase na k/atko pristrižene. Na vprašanja ie odgovarjala hitro in se izražala zelo spretno. Ničesar ni priznavala, kar ji očita obtožnica. Bila je siromašna in jo mati zato ni mogla dati v šole. Da bi se Izobrazila. je zahajala v Delavski dom v LiubUani. Sodelovala Je v redakciji lista »Enojtnost« brezplačno, samo da bi se čim boli izobrazila. Druga obtoženka Mariia Draksler. po poklicu šivilja, je šolska tovarišica Kastrl-nove. Stara je 26 let Oblečena je v zimsko suknjo s kožuhovino, napravi vtis zelo inteligentnega dekleta. V zapor je dobivala številna pisma, med njimi tudi lju bavne ponudbe. Obtožena ie bila med drugim, da je nosila zaprtim komunistom denar, o katerem je Pri razpravi trdila, da so ji ga pošiljali docela neznani ljudie. Tretji obtoženec brivski pomočnik Lazar Nešič je rodom iz Sente. Nekaj časa je bil uslužben tudi v Ljubljani. Pri hišni preiskavi so našli pri niem mnogo stvari, ki ga zelo obremenjujejo- — Kako ste prišli v zvezo z listom »Enotnost«? — Brivski pomočniki so si v Ljubljani osnovali svojo organizacijo. V redakcijo lista sem donašal članke, ki so se nanašali na naše stanovske zadeve. Za list se v ostalem nihče ni brigal. List nam je bil potreben le v toliko, da smo v njem objavljali to. kar smo smatrali za potrebo Zsdnii je bi! zaslišan bivši strojevodja Jakob Žorga. ki je fcil obtožen, da je ivral vlogo kurirja med tajnimi organiza farni v Jugoslaviji in med inozemstvom. Žorga je izjavi!, da ne prisada nikaki ilegalni organizaciji. marveč da ie !e član strokovnih delavskih organizacij. Poprej ie večkrat kandidiraj na delavskih listah, na katerih so bili za-stopani vsi delavski krogi. Ko je bil odpuščen iz državne službe, je bi! brezposeln Res ie mnogo potoval, a samo zato. da ie iskal de!a in zaslužka. V Vojvodino ie šel, ker je tam najbolj razvita industrija in ie domneval, da bo tam najlažje dobi! kak posel. V Avstrijo ie potoval meseca marca lanskega leta. da bi se dogovoril z bratom o raznih zadevah. Ce-stokrat ie bil tudi zaort. tako v Llub'jani, Laškem. Radovljici, Zagrebu in drugod. London, 5. novemba. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je govoril minister Tho-ir.as o razorožitven©m problemu. Minister je spomnil na svojo nekdanjo izjavo, da nima čudežnega Ieka za rešitev tega težkega problema, ker ta problem ni začasnega značaja. Gotovi krogi so kovati kapital iz dejstva, da se je število brezposelnih, odkar je sedanja vlada na krmilu, pomnožilo za 100.000 oseb. Minister je naglasil, da je število brezposelnih v isti dobi. ko je bila na krmilu konzervativna vlada, narastlo za 200.000 oseb. To dokazne, da je to valo. vanje v zvezi s sezonskimi izpremembami, ki so neizbežne in niso pravo merilo za presojo problema brezposelnosti. Sedan'a vlada je določila velike vsote za javna dela, pri katerih bo zaposleno okrog 500.000 delavcev. Vlada hoče z vsemi STed-stvi pospeševati izvoz in požlveti produktivnost industrije. Nadalje je Thomas omenil, da je ustanovi! odbor zastopnikov vseh razredov z nalogo, da prouči vprašanje iavnfn del. V treh mesecih je predložil načrt javnih del, ki bodo veljala okrog 7 milijonov funtov sterlingov in ki so večinoma železniškega značaja. Ta svota je bila razdeljena med štiri najvažnejše železniške družbe. Tako bo zgraditev zapadnih železnic v«- Načrt za omejitev brezposelnosti v Angliji Vlada bo zaposMa pri javnih delili 500.000 delavcev in potrošila zato 42 milijonov funtov sterlingov ljala okrog 4 in pol milijone funtov sterlin gov in bo zaposlenih pr.i teh delih mesečno do 200.000 oseb. Odbor proučuje nadalje načrte za dela, ki bodo veljala 20 milijonov funtov sterlingov. Železniške družbe so bile nadalje pozvane, naj nadomestijo lesene železniške prage z jeklenimi, ki se izdelujejo v Angliji. Na ta poziv so železnice naročile za 13.000 funtov st. pragov. Načrti za elektrefikacijo obsegajo skoraj polovico države in tri četrtine prebivalstva Določeno je tudi veliko razširjenje telefonske mreže. Transportno ministrstvo ima v načrtu obnovo cest ki bo vel'ala 9 in pol milijonov funtov sterlingov. Dela bodo trajala pet let Nadaljni petletni program za gradbo cest določa v ta namen 28 milijonov funtov sterlingov stroškov. V načrtu je med drugim tudi zgraditev predora pod reko Tefnso m£d Dartfordom in Purfleetom. Dela bodo veljala 3 in pol milijonov funtov sterlingov. Vsa iavna dela bodo veljala 42 milror.ov funtov. Končno je izjavil Thomas. da so veliko storili za rešitev problema brezposelnosti ministrski predsednik v Ameriki, zakladni minister v Haagu ter zunanji minister in trgovinski minister v Ženevi. Spodnjo zbornico je včeraj posetil min. predsednik Macdonald, ki so mu poslanci priredili velSke ovacije. Strahote izbruha vulkana „Santa Maria" Žareča lava in padajoče kamenje sta pobHa nad 300 oseb — Obupni prizod lave, ki so nepričakovano naglo drvele proti dolini, kje so pričeli zapuščati prestrašeni prebivalci ogrožene vasi. Sil- Guatemala City, 5. novembra, d. Izbruh vulkana Santa Marija, o katerem smo poročali že včeraj, je povzročil vse hujše razdejanje kot so prvotno domnevali in zahteval tudi nad 300 človeških žrtev. Vulkan Santa Marija leži ob obali Tihega oceana in je pričel bruhati v nedeljo popoldan. Glavni izbruh pa je sledil včeraj zjutraj, ki ga je napovedalo močno podzemsko bobnenje in več zaporednih jakih potresnih sunkov. Nekaj minut zatem je švignil iz žrela ognjenika do 1000 m visok steber dima in pare, ki sta naglo zastrla vse obzorje. Daleč na okoli se je pričel vsipati pepel. ki je v par urah pokril zemljo skoro meter visoko. Na ognjeniku so se na večih mestih pokazale velike razpoke, v. katerih so se vlile cele reke žareče na panika se je polastila tudi prebivalstva mesta Ouezaltenangosa, ki je bilo deloma porušeno pri zadnjem velikem izbruhu vulkana Santa Maria 1. 1902. Prebivalstvo je zelo prestrašeno ter skuša kar najhitreje zapustiti ogroženo ozemlje. Po pripovedovanju ljudi, ki so pribežali iz vasi, katere je porušila lava, je le-ta zahtevala največ žrtev med otroci in ženami, ki so poskušali v zadnjem hipu rešiti zadnie ostanke svojega bornega imetja. Mnogo oseb pa je ubilo tudi kamenje, ki ga je bruhal ognjenik. Vlada je poslala na kraj nesreče Številne ekspedicije, ki bodo nudile nesrečnemu prebivalstvu prvo pomoč. Teror sofijske policije Sofija. 5. nov. n. Sofiiski list »Radikal« poroča H Beloeraščika. da so bili pred mesecem dni od sofijskih detektivov aretirani in prepeljani v Sofiio štirie meščan! med n imi tudi učiteH Ivan Stavrov. Na policijski direkciji v Sofiii so ith tako zverinsko pretepali da so po vsem telesu pokriti z ranami in podoludbami. Učitelj Stavrov ie tako zmrcvarien. da ea vzdržuješ ori živl eniu samo še z iniekcliaim. Občinski svet v Beloeraščiku ie glede na silno razburienie. ki ie zavladalo med prebivalstvom. vložil pritožbo na državno pravdništvo. vendar pa doslei ni bila odre-iena niti preiskava, dasi so od tega note. kii že triie tedni. List zaldiučuV svo:e poročilo. da bo kmalu napočil čas. ko bo nri-§!o vse to postopanje sedanjih vtestodrž-cev na dan m ko bodo morali dajati odgovor oni. nod čiiih okriljem se vse to eodi. # Truplo nemškega turista na bo^airskl meji Sofija, 5. novembra, g. LčsrtH JavBaSo, da so oe-daivno ob botea^nski meH v bJšžšim demarfcaaifcfce ®rt* našli truplo nemškega tnarasta, Seair identiteta 5e ni raaotovliema. Uvelfavlfcnje mrotskih konvencij Beograd, 5. novembra, č. Danes so starte v veLftivt) pšro4?lke tomeneraje, sifknjen-e med našo in Botea-rvjo- Strašen zločin na Moravskem Brno, 5. nov. V Karkrvi vasi na severnem Moravskem je bil izvršen v noči na ponedeliek strašen zločin. 371etni delavec Rudolf Mat z, ki so ga orožniki že aretirali, ie umoril najprej neko 641etno starko in po umoru posilil in težko ranil dirugo stairko. Matz je bil že v Nemčiji, kjer je bival po prevratu, zaradi sličnega čina obsojen ma smrt, toda pozneje pomiloščen. Njegova žena, ki je zelo lepa, je pri zaslišanju pripovedovala strašne stvari iz svojega enajstletnega zakona z morilcem. Požar v središču Brusi ia Bruselj, 5. nov. s. V sredini mesta je danes v skupini hiš. kier se nahaja mnogo trgovin, izbruhnil velik požar, ki se je raizšrril tudi na sosedne hiše Dve hiši s+a pogoreli do tal Ena rodbina se je mogla rešiti le s smelim beeom preko streh sosednih h;š Škodo cenijo na 4 milijone belgijskih frankov. Tudi Haih!Mafeov san ustreljen London, 5. novembra, s. Kafcoe JarviJajo iz Af-£ Mastema. Je bi! v nedelo h^^irarain hudi! s'ti HaMrofeJra Fukw,' Hassafb Kan, Jfli 't vedli! oporno iTbamde prof,; Aimairaiteltii. HaMtvjfoh se je do zaa vodi Rudolf Madjer pa je zahteval od policije, naj predstavo prepove, dokler Krleža ne poda v javnosti izjave, da ni ta dlrama v nobeni zvezi z rodbino gospe Josipine pl. Glembaj. ki živi v Osjeku in je članica Kluba hrvatskih književnikov. Do te intervencije je došlo. ker je neki zagrebški list svoječasno poročal, da živi posebna veja stare hrvatske pstricij-ske rodbine Glembajeve v Osjeku. Šef policije je na zahtevo kluba hrvatskih književnikov stopil v stike z upravo osje-škega gledališča ter se informiral o značaju drame. Razume se, da ni mogel prepovedati predstave, ker ne obstoja za to policijski razlog in je repertoar osješkega gledališča odobrilo tudi ministrstvo prosvete. Seveda je ta afera izzvala precejšnjo senzacijo v osješki javnosti. Rojstvo šestorčkov Captown, 5. novembra. AA. Tu je neka žena porodila šest otrok. Trije 90 kmalu po porodu umrli. Uspešen oolet ckoTi sveta Newyork, 5. novembra, t Nemška letalec Kft-nae Wa vogalu Petrin j ske ulice zaradi potnikov in izseljencev, s katerimi ima največ opraviti. Zato je propadel celoten načrt za zgradbo skupne palače na Ciglani, ki je bila že odobrena od ministrstva socialne politike . Roparski napad v Zagrebu Zagreb. 5. nov. n. V pretekli noči se te pripetil v Zagrebu necbičaien dogodek, roparski napad na cesti. Posestniku Stoa-nu Jankoviču. ki ie došel v Zagreb iz Bos. Dufoice. se ie med notio ori botaničnem vrtu pridružil neki mladenič, ki ie rekel, da je pripravljen Dokazati mu. kle ie bolnica. Jankovič ie na ponudbo nristal. ker mu Zagreb ni poznan. V Mihanovičevi ulici nasproti botaničnega vta na ie prišel neki drug moški, ki ie potegnil revolver in zaklical proti niemu: »Ti si našel moJ denar!« Ker ie bF!a pozna noč in nikogat v bližini, mu ie Jankovič prestrašen izročil ves svoi denar, nad 1500 Din. Jankovič je pozneje na polici;i izpovedal, da ie neznanec. ki mu ie grozil z revolverjem, star okoli 40 let in da je pobegnil skupno z mladeničem, ki se mu ie orei pridružil. Smrt nedolžne žrtve fantovskega pretepa Šmartno. 5. novembra Poročali smo o hudem fantovskem spo-padu v Šmartnem pri Litiji. Najbolj po-tolčen ie izšel iz boja Knafljičev uslužbenec 34-letni Janez Benegalija, ki se pa tisti večer fantovskega sestanka v Šmartnem sploh ni udeležil. Benegalija se je vračal iz Litije, sredi pota pa ga je zajel fantovski vrvež; poravnavali so med seboj neki račun še iz gostilne. JAez pa je zašel tisti hip — tako izpovedujejo zdaj nekatere priče — v sredino razburjenega klopčiča ponočnjakarjev. Nekdo ga je udaril v domnevi, da je izmed nasprotnikov, s kolcem po glavi. Nesrečni Benegalija se je zgrudil brez glasu na tla. Onesveščenega so zavlekli nato do najbližje shrambe, kjer so ga položili v žaganje, misleč, da ga bo nočni hlad že sam zopet osvestil. Krvava sled pa je mimoidoče opozorila drugo jutro na nesrečnika, ki je ležal vso noč — s prebito lobanjo. Benegalija se ves čas ni zavedel iz orne« dlevice. Niti skrbna zdravniška pomoč mn ni mogla pomoči k okrevanju. Zdravniški izvid je ugotovil, da bi tudi v primeru okrevanja zaradi hudega možganskega pre tresljaj a na eno stran popolnoma ohromel. • Ko se je bližala predsnočnjim Janeza smrtna ura, so se zbrali ob postelji njegovi prijatelji. Ganljivo je bilo slovo vseh navzočih od dragega Janeza, ki je bil že v zadnjih zdihljajih . . . Novica o tragični smrti ie odjeknila turobno po vsej okolici Pokojni Janez ie bil najboljši tovariš svojim sodelavcem pri sedanjem gospodarju r Knafljičevi usnjarni. na najboljšem glasu pa je bil tudi med predilničari. kjer je bil uslužben preišnja leta. Z nenadno smrtjo Benegalija pa ie posebno hudo prizadeta njegova mati, ki li je bil sin zvesta opora na stara leta. Oba osumljena napadalca sta za varnim obzidjem litijskih sodnih zaporov. Obdukcijo tragično preminulega sta danes popoldne izvršila litijski sodnik g. Novak in zdravnik dr. Ukmar. Naši Kraji in Rajhenburške žrtve na zadnji poti Ganlpva poslovitev od ponesrečencev t Rafhetnbur*u — Joško Jeromen je bil včeraj ob globokem sočustvovanj številne množice pokopan na Ježici — Pogreba ostalih dveh ponesrečencev se bosta vršila danes popoldne RudoM Arzenšek Mirko Vodfcaifc Joško Jeromen Rajhenburg ie sočutno počastil nesrečne žrtve železniške nesreče. Ko so vsi trije ponesrečenci počivali na odru v mrtvašnici in čakali povratka v domače kraje, k večnemu počitku, so iih kropile mnoge solze sočutnih src. neznane roke so polagale vence in šopke jesenskega cvetja na trupla nepoznanih iim nesrečnikov. V ponedeljek so prišli stanovski tovariši Iz Maribora in odnesli Arzenška in Je-romna ored portal stare rajhenburške farne cerkve. Zaplakali so zvonovi, zgrnilo se je ljudstvo, troje duhovnikov pa ie v molitvi in obredih lajšalo žalostno slovo. V zelo lepih besedah je domači župnik Tratnik proslavljal požrtvovalnost zvestih uslužbencev, nakar je pevski zbor iz Raj-henburga zapel otožne žalostinke. Spet so pristopili, mladina, možje in žene. ki so otirale solze z lic in donašale novih cvetnih kit. Krasno so vsi prisotni znali izkazati mehkobo slovenske duše. Njih plemenita dejania so se nevidno selila v Maribor. Ljubljano in žalostno Ježico. kjer so grobarji kopali grobove in vdove prosile sočutja . . . In pristopilo je zopet šest kolegov k Jeromnu, šest k Arzemšku, dvignili so mrtva tovariša na rame. Razvil se je krasen žalni sprevod izpred mrtvašnice pri Sv. Petru skozi spodnji del rajhenburškega trga proti postaji, kjer je pripravljeni vagon sprejel obe žrtvi. Tu je bil ponovno izrečen krasen poslovilni govor. nato so pevci odpeli pretresljivo »Vigred«. Osebni večerni vlak ie nesel svojcem mrtva Danes velepremijera! 0b4- ■/.«•. v,m« 9-uril Greta Gorbo - John G M Žena brez sramu Pretresljiva zgodba o ženi, ki jo je ubila usoda. Ljubila je le enega na svetu, ki pa jo e prezrl. V naroč u mnogih je iskala leka, pozabljenjn in utehe — zaman! Mislila je do konca svojih dni le na onega, katerega edinega je ljubila Naivetji in naibo'jši film božanske Grete Garbol Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. ure in od 15. ure dalje Telef. rezervirane vstopnice dobite v garderobi na evo! Elitni kino Matica Telefon 2124 trupla, Jeromna oa Ježico, Arzenška v Maribor. A tretji tovariš v službi, nesreči in smrti. g. Mirko Vodlak. je še ostal na mrtvaškem odru v rajhenburški mrtvašnici, ker ni pravočasno prispela kovinasta krsta za prevoz po železnici. JošHco Jeromen zopet doma Včeraj zjutraj sta se ustavila v Stoži-cah 112. dva VTanca: :črnina, svečniki in križ. solze na svetli rakvi in krizanteme. s tem se je vrnil, bled in nem, v domačiji dobri, plemeniti Joško. Zagorele so sveče, prihajali venci, prihajalo ljudstvo, neprestano, da 14. ure Nato se je vlil nov tok pogrebcev, z novimi venci, s tolažbo na ustih, s solzami v očeh in po licih. Gotovo še Ježica ni imela pogreba, pri katerem bi se odprla in raztožila vsa srca. Joško Jeromen .ie imel tak zadnji obisk. Dobro uro pred pogrebom je prišla, vsa zrušena, na obisk k svojemu možu tudi nesrečna žena Mici, spremljana od staršev. bratov in sester. V nedeljo zjutraj, ko so drugi že vse vedeli o nesreči, 'e ena postiljala postelje in pela, čakaje Joški, ki bi se moral vrniti ob 11. A ko ie izvedela vse. kar se je zgodilo, ni mogla verjeti ničesar, vso noč je prebila brez spanja. a kar ga je bilo, so bile sanje o Jo-šku, ki prihaja povedat, da ie utetcel smrti. Šele v ponedeljek se te bolestno za-grebla v svojo težko usodo, jokala in premišljevala. dvigala upanje in obupa vala, obujala lepe minule spomine in r/Va grozoto samote, dajala prostost solzam in jfii spet dušila. da nesrečni Rajhenburg ne uniči še nje in blagoslova mladega zakona, ki klije v spornim presrečne ljubezni . . . Ali ob rakvi ni bilo mogoče dušiti bolečin. V kriku in plaču se je vrgla re«-reč-na žena na mrzlo krsto, v objem m poljub dragemu možu. Šele s silo ie bila odtrgana od rakve. Zadnja pot Duhovnik je opravil pogrebne molitve, sprevod se je uredil v dolgo črno vrsto. Spredaj križ. za njim želez.tiiarii z 11 venci in nebroi šopki iz Rajhcnburga, Uubljane in Ježice. nato eodba in oevci »Sloge«, krsta z vencem vdove, taiem voz z nesrečno ženo. s pokojnikovo materjo in vs< ostali sorodniki nato deiegati rrgar.i-zacii in zastopniki našega prometa. 7a-stooan ie bi! korporativno strojni oddelek železniške direkcije, društvo stroie/odii in kuri a če v iz Liubliane. Maribora in Zagreba, direktor Kneževič in načelniki vseh oddelkov direkcije gg. inž. Fine, dr. Fatur, Hofman. Renedik, inž. Weinberger, Gliha, Svaiger in mnoeo domačega in iubijan-eke?a občinstva. Težke vence iz rož, na-teliev in krizantem so poklonili: u-ndni-štvo strojnega oddelka, rodbina Andreie-| vih. prijatelji pokoinika. kurjači <7 Llub-Ijane. osobje kurilnice L. strojevodje oblastne uorave Zagreb, Udruženje strojevodij Ljubljana. Stručno udruženje ložača Zagreb, starši in krasen venec žene :z ognjenih krizantem. rdečih nageljev in aspa-ragusa. Turoben sorevod se je pomik ll k >v. Turiu. Svinčeni oblaki so se razmaknili. . solnce je sipalo iesencki čar. da Jošku še ' enkrat pokaže domačiio in da v blesku solz na licih stopi iskreno žalost pogrebcev. Zvon ie zaječal. godba ie ubirala ža-lobne melodije, l.ibero v cerkvi je trgal jok, vdova je objemala rakev. Ob grobu se ie nagrmadila velika množica ljudi. Vsi so bili oolni solza in bolečine. Joško Jeromen pa je legal v grob mlad, zdrav, plemenit. brez krivde v srcu. »Moi ie bil, zakaj mi ga jemljete? . . . V grob mi pade vsa moja sreča--za vedno« . . — In zopet je silen plač udu-šil molitev duhovnika. V imenu kolegov iz Ljubljane se le poslovi! od pokojnika g. Fran Rupnik in zaključil: »Joško. oadel si, v službi naroda in domovine, slava Ti!« V srcih vseh se je dvignila želja, da bi bil to res zadnji grob. In stopil je na gomilo predsednik oblastne uorave strojevodij iz Zagreba g. Fi-sterič. V mehki hrvaščini je izrazil Jošku in žaluiočim pozdrave vsega prometnega osobja. Železničar je kakor votjak. — kadar gre v službo, ne ve. ali se bo vrnil živ ali mrtev. »Mili druže, slava Tebi« so se glasile zadnje poslovilne besede zagrebškega tovariša. Žalostinka godbe Je zaključila žalostno pot . . vsuli so se venci na krsto in grob. Le počasi so se razhajali pogrebci. Težko preizkušena vdova je globoko hvaležna vsem. ki so sočutno lajšali bolečine. pomagali v Rajhenburgu in drugje, da je dobila moža vsaj mrtvega v svojo bližino. Zahvaljuje se za brezbroj vencev I in obisk pri pogrebu, zahvaljuje se vsem zn sočutje in tolažbo. Vso grozoto razbite ! sTeče trpi junaško, z edino željo, da naj I bodo vsi naši vrli železničarji v svoji tež-i ki službi še bolj vestni in previdni, da bo tako vsai vsem drugim ženam in njih deci prihranjena strahota izgube njih mož in očetov Pogreb MMca Vodtaka In Rudolfa Arzenška se bo vrši! danes popoldne Krsta s truplom Mirka Vodlaka ie bila snoči z osebnim vlakom ob 18.08 pripeljana v Ljubljano. Poslovitev na rajhenburškem kolodvoru ie bila orav tako presrčna in v enaki meri oolna sočustvovanja, kakor v pone-deiiek ob prevozu tovarišev Jeromna in Arzenška. Zaprti vagon s krsto, ki je takisto obložena s cvetiem in venci, se nahaja na slepem tiru blizu kolodvorske po- Pnmn fpaCma&ton $itn&£e su&nU krasne double štofe v največji ;,zb!ri. površne suknjiče Športne čepice, pletenine, trikotažo. perilo, nogavice, samovez-nice ;>td n-roda^ po brezkonkurenčnih cenah tvrdka Anton Presker, Sv. Petra c. 14 Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 6.: Nevesta s krono. C. Četrtek, 7.: Naš gospod župnik. Izven. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.» Življenje Je lepo. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sreda, 6.: Car in tesar. D. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: Evgenij Onjegin. E. Sobota, 9.: Prodana nevesta. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja g. Leopolda Kovača. Gostuje Marij Šimenc, pevka ga. Nožinička in kapelnik Balat-ka. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 6.: Morala gospe Dulske. B. Kuponi. Četrtek, 7: Piskrovez. C. Kuponi. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: ob 20. Koncert Brandl - tria. Izven. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Koncert Brandl - tria. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 8.: Koncert Brandl tria. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODIiR Nedelja, 10.; Igra e smrtjo. * Pevski koncert društva Krekovo — Trnovo v Ljubljani V ponedeljek zvečer se je vršil v dvorani Filharmonične dvorane v Ljubljani slavnostni koncert pevskega društva »Krakovo-Trnovo< ob priliki desetletnice obstoja tega zbora. Moški zbor 6e je že nekajkrat udejstvoval na nnšem koncertnem odiu ter si je pod vestnim in požrtvovalnim vodstvom pevovodje M. Premelča stekel lepe zasluge za našo zborovsko pesem in petje. To pot je stal koncert po svojem sporedu na visokem nivoju umetne pesmi, med katero so bile prijetno unešene nekatere narodne popevke. Na sporedu so bili zastopani skladatelji Adamič, Premrl, Kimovec. Foereter, Dev, Zeleznik in Canič, najboga-teje seveda Adamič. Zanimiva je bila ori-ginelna priredba Devove »Gor čez izaro«, ki smo jo običajno čuli v drugačni obliki, ki pa je tudi to pot užgala. Ponavljati so morali Devovo »Ko bi Žilo noj Dravco pre-pvavati znou . . .< in je bilo sploh opažati, da so bile publiki narodne, ali vsaj pesmi narodnega značaja bolj všeč nego umetne Zdi se mi pa tudi, da so prišle pvcem bolj od srca kakor kompliciranejši zbori. Moški zb-'T ram je dokaj močan b kompakten ter zmožen mars kakih modulacij Njegov nastop ni dokazal le veselja do petja, temveč tudi dobro uporabljenih deset let temeljitega vežbanja, za katero gre gotovo največ zaslug delovnemu pevovodji. Pred poslednjo točko je naslovil v imenu ZKD ravn. Jug na društvo kratek nagovor, v katerem je v vznesenih besedah očrtal pomen gojitve petja, čestital društvu k dosedanjim uspehom in ga vzbodril k vztrajnemu nadaljnemu delu. Obenem je izročil društvu lep venec s trobojnico. Sledeča točka je bila Adamičeva nova hkladba, kin'ali> »Zapojmo!«, ki jo je zapel zbor s spremljevanjem ansambla trobllnega kvarteta in štirih tolkal, ki so ga tvorili domači godbeniki »Sloge« in »Radio< orkestra. Vsaka Adamičeva skladba je sveža, in-venciozna, in tudi ta, zmerno moderna, bo s svojimi blestečimi fanfarami vedno ugajala. Pri koncertu je sodeloval operni tenorist g. L. Kovač, ki je zapel tri arije iz oper ^Gorenjski slavček«, »Boheme« in >Loh-n-grin« ter z njim žel tolik aplavz, da je moral še dodati arijo iz >Marte<. Pri klavirju ga je spremljal diskretno in obzirno g. H. Svetel. Večer je bil animiran in prav dobro obiskan. Društvu pa želimo ob vstopu v enajsto leto še nadaljnega razmaha in uspeha. L. M. S. Nova nemška monnmentalna obča sgo- dovina. Založništvo Propylaen je napovedalo novo monumentalno svetovno zgodovino. Izšla bo v desetih zvezkih in obilno ilustrirana. Sodelujejo izbrani strokovnjaki pod vodstvom vseučiliškega profesorja v Leipzigu Walterja Goetza Najzanimivejše je, da bo ta zgodovina pisana v modernem duhu, ki ga v preteklosti ne zanimajo toliko vojne in politični prepiri, kolikor celoten razvoj človeštva, kakor se zrcali v kulturi, gospodarstvu in socialnih napravah. Boljše zdravje in večji užitek Mogoče mislite: to zveni prav lepo in samo če je res — ali res je! Prepričajte se sami o tem. Pijte štiri tedne samo pravo, zt* nato, kofeina prosto kavo Hag in uvideli boste, da je kofein s svojim, za mnoge ljudi narav« nost škodljivim delovanjem, v navadni kavi popolnoma odveč. Ob kavi Hag boste boljše spali, imate močno srce in živci Vam bodo mirni. Dnevni posel boste začenjali s svežostjo in vol i o ter ga z veseljem dovrševali. Vzklik* nete: »Kako neizmerne prednosti nudi kava Hag, pravi blagoslov za človeštvo,« in gotovo še pri« stavite: »Da, to je tako, kava Hag pripomore do večjega užitka živ« ijenja«. i J« BOM T» bon daje pravico la poštnine pro obrazu in nogah, obšla sobo nekajkrat sem in tja ter končno pred vhodom v zemljo užgala posteljo. Iz odrevenelosti se je prva zdramila gospodinja in hitela odpirat vrata, da se po žveplu nasičen zrak v sobi razčisti. V hitri prisotnosti duha so tudi pogasili posteljo in v veselem presenečenju ugotovili, da se, razen Matevžu, ni zgodilo nikomur nič hudega. Poškodbe 33-letnega gospodarja »Pri kovaču< tudi uiso najtežje in tako bo nedeljski dopoldan 06tal družini v spominu le kot dan neprijetnega doživljaja. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz-Josefova« voda tudi pri fežkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. — »Franz-Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače vesti * Izpremetnbe v vojaški službi. IzpH za čin sanitetnega poročnika je opravil redov dijak dr. Vladimir Milavec, za Sn aktivnega artil erijskega podporočnika Da naredniki Jurij Korošec, Alojzij Šoba in Ludo-vik Stok. Premeščeni so: zrakoplovni podporočnik Vladimir Šoč kot pilot k 4. zra-koplovnemu polku, zrak opi ovni p odpor oč-nik Sava Poljanec kot pilot k 7. zrakoplov-nemu polku, veterinarski pomočnik Franjo Tancar k 1. diviziji dunavske artiljerijske brigade, veterinarski pomočnik Ivan Dri-novec pa k potiski konjski bolnici. * Sodni izpit ;e pri višiem deželnem sodišču v Ljublani položil te dni z odličnim uspehom g. dr. Fedja D e v. sodni priprav, nik pri okrožnem sodišču v Mariboru. * Osebne vesti s pošte. Postavljeni so za služiteljeOce) 2 skupine: Jerolim Cr-Ijenko, Al. Forstnerič, Olga Prešeren, Anica Tanko, Justina Šalehar, Bogomila Zupan in Vida Hribar pri oblastni poštni upravi; Ljudmila Koprinsky v Škofii Loki in Marica Warta v Št. Ilju v Slov. goricah. Napredovali so za manipulante III. kat 3. skup. zvan. 3 skupine: Jelka Špaca-pan in Gabri ela Vidmar pri oblastni poštni upravi; Al. škerjanec na Ljubljani 7, Matko Kucler na Ljubljani 2. Ivan Kavčič in Iv Vrančič pri 3 ter. teh. odseku v Ljubljani pa Ant. Pečar v Ljutomeru. Premeščeni so: inšpektor 1-5 Miroslav Matjašič iz Skopl;a v Ljubljano; pb. ur. II-3 Nikola Petrovič iz Grocke v Mursko Soboto, Iva Kraje iz Zagorja ob Savi na Ljubljano 1, Vaclav Kunst z Bleda 1 na Maribor 1; Rajko Koritzky. Dana Kobal, Fr Znidarič in Antonija Simčič z Bleda 1 na Ljubljano 1; z Bleda 1 so še premeščeni: Frančiška Kappus v Tržič. Srečko Staut in Fr. Urfcič na Beograd 2; pb. ur. n-5 Jože Cuček na L;ubHano 1 ta H. Fajdi-ga v Rogaško Slatino; pb. manipulantinja HI-3 Ana Hudales v Rogaško Slatino; zvan. 1 skup. Fr. Erčulj z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; zvan. 2. skup. Vinko BorštnaT z Bleda 1 na Jesenice na Gor.; zvan. 3 skup. Ida Tavčar iz Guštanja v Mežo in Josip Drinovec z Ljubi ane 2 na Ljubljano 1; eluž. I. skup. Fr. Goja iz Tržiča v Škofjo Loko in shiž. 2. skup. Marija Zirramerl iz Meže v Guštanj. P or o k e : pb. ur. II-3 Kornelija Fiirst se ie omožila z obratovo-djo R. Ulblom. Prestanek službe: zvan. 1. skup. V. Gorup na Mariboru 1 ie odpuščen iz državne službe: zvan. 3. skup. Marija Žen roj. Kopitar je podala ostavko na poštno služibo. Izpit za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Al. Tekavec, Aleksija Pahač, Josip Knez in Josipina Kovačič. * Promociia. 4. t. m. je nromoviral kot prvi Slovenec na beograjski medicinski fakulteti g. Serafin Vakselj rz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! * fDnsea. V Vrdniku (Srem) sta se poročila g Jurij Zohar in gdčna Midka Ut-šičeva. Obilo sreče! * Lep dar IJubLianskl univerzi. Un ravni svet Trboveljske premogokopne družbe ie dovolil na eni svojih poslednjih sej za adaptacijo predavalnice ljubi anskega univerzitetnega mineraloško-geološkega instituta znatni znesk 100.000 Din. Izpraznjena registTatura nekdanjega deželnega odbora je bi3a namreč dodeljena navedenemu institutu, toda brez primerne preureditve bi bil prostor do malega neraben. Prvotno naj bi bil finansiTal vso adaptacijo oblastni komisarijat Ker je prišel ta v finančne stiske in zaradi političnih sprememb poslednjega časa se načrt žal ni mogel izvesti. Na prošnjo prof. Hinterlechnerja se je sedaj odločila TPD s svojim mumficentnim darom program realizirati za kar j,i gre glede na visoki kulturni namen podpore velika nvala in javno priznani«. * Društvo pomožnih zdravnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru 11. oktobra izvolilo naslednji odbor: za predsednika dr. Otona Baj ca, za podpredsednika dT. Cirila Dereani-ja, za tajnika dr. Marjana Ahčina, za blagajnika dr. Viktorja Kocijančiča, za odbornika dr. Staneta Kolarja in dr. Fran:a Ca-bra, za revizorja dr. Angela Kralja in dr. Venclja Arka. * Dovoljena Javna praksa. Na podlagi zakona o pooblaščenih inženieriih in arhitektih j« minister za javna dela Petru Bu-Kču. inženjeru v Kran u, dovolil, da sme vršiti javno prakso na celem teritoriju naše države specijalno iz stroke elektrotehnike. * Mestne doklade tudi draže stanovanja. Prejeli smo: Z vsakim povišanjem najemnine se poviša tudi plačilo oiestnih doklad: gostaščine, vodarine rn kanalske pristojbine. Naj priča primer: Od mesečne na em-nine 300 Din so znašale doklade (20 Din od 100 Din) 60 Din, z zvišanjem najemnine na 600 Din so poskočile na 120 Din. Razlika je znatna in teži najemnika občutno. Ker so vse naemntae visoke, bi mesto lahko znižalo doklade na 10% m bi imelo ie lepe finančne uspehe. * Jugoslovenski turlzam. Izšla je november ska številka te odlične, našemu turizmu in tujskemu prometu posvečene revije. Poleg važnf/i člankov v našem jeziku so tudi češki, angleški in nemški članki, spisani od priznanih avtoritet V tej številki je dovršen vodnik do Južni Srbiji »Wegweiser durch Siid-Serbien« od ber. linskega univ. prof. dr. Babingerja. Revijo krasijo tudi dobre ilustracije. * Nov mesečnik. Izšel je nov mesečnik pod naslovom »Zika«. List ie nekako nadomestilo predvojnega »Domačega prija telja«. ki so ga izdajale tovarne Vydrove kave za Slovenijo. Prva številka j« prav pestra, prinaša razHčno beletristično In zabavno štivo, razne nasvete ta recepte za gospodinjstvo, lične pesmice itd. Pri mesečniku sodelu;jo znani domači avtorji. List prejemajo odjemalci priljubljene žitne kave brezplačno, kar bo njegovo naklado se- veda dvignilo. Vsekakor gre podjetju, ki se ni strašilo ogromnega truda in silnih gmotnih žrtev, vse priznanje. ♦ Državoznanstvo. K tej kn;igi dr. Frana Ogrina v Kamniku izide v neka! dneh dodatek (par vložnih strani) z ozirom na nove upravne reforme. Cena knjigi (dobi se v knjigarnah in pri oblastni zalogi šol-skfn knjig) se s tem ne poviša, dodatek sam pa velja s poštnino 20.50 Din. Zamudniki v plačilu so nujno naprošeni, da že prejeto knigo plačajo. * Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Nabirajte članarino in podpirajte družbo, ker je podpore zelo potrebna. 1396 • Spomeniški urad opozarja upravnike cerkva in druge, naj bodo skrajno previdni pred različnimi neznanci, ki se zanimajo za starine in ;th skuša;o na en ali drug način pridobiti. Eventuelne legitimacije naj si dobro ogledajo, ker različni neznanci porabljajo vse mogoče trike, da dosežejo svoi namen. Tako se je v zadn:em času zgodijo, da se je nekdo izdajal za muzejskega uradnika. ki zbira starine za muzej in tako več v dobri veri mu izročenih prdmetov tudi odnesel. Poverieniki, ki zbirajo za muzej, so vsikdar v dotičnem kra-iu znani Tudje, neznance pa, ki bi se za to izdajali, prijavljajte žandarmerijskinn postajam. * Mesto venca na grob svoje sestre gospe Fran e šliberjeve je daroval g. dr. Alojzij Kckalj 100 Din za revne otroke selške šole. za kar se mu upravitePstvo šole v imenu revne mladine najlepše zahvaljuje. Žena z najtepšiand nogami Madge Bellamy v filmu veselja, smeha in zabave Sladka mala Predstave ob 4, K6„ %8. ta 9. mi. Kino Ideal * Povsod se toži o krizi slovenske knjige, da so knjige predrage, da ni denarja, da se premalo Sta itd. Vodnikova družba pa da za 20 Din štiri lepe knjige, med temi dve povesti, ki jih bo z užitkom čita-io staro in mlado in se bo z niicna zopet pomnožila naša domača knjižnica, ki je na:lepši okras vsake narodne hiše. In ven-daT se najdejo !jud;e, ki jim ie 20 Din za štiri lepe knjige preveč! Ali Da so tako malo slovenski da jim ni do slovenskih knjig. Tu ni izgovora — tu je le obsodba in dokaz narodne mlačnosti! * Smrt avijatičnega narednika. Na letališču Aviano pri Vidmu v Italiji se je dne 22. oktobra z letalom smrtno ponesrečil 21 letni avijatični narednik Anton Ličan iz znane ugledne Ličnove družine v Ilirski Bistrici. Pokopali so ga na domačem pokopališču. Pri odprtem grobu sta mu govorila v slovo avijatični stotnik MuzaTdo in poročnik Regnali. | SMc Tomova koča i * Izdelava papirja za bankovce |n kolke. Na Sušak je predvčerajšnjim prispela komisij vz finančnega ministrstva, ki bo v tamkajšnji papirnici pregledala materija! in uredila vse potrebno za izdelavo poštnih znamk in kolkov. Sedaj s« ta papir dobavlja iz inozemstva. Papirnica na Su-šaku bo proizvajala odslej tudi papir za bankovce. * Po desetih letih. V neki osieški gostilni je dne 13. marca 1919 prišlo do krvavega spopada. V gostilni so sedele neke ženske, zaradi katerta je prišlo do prepira med prodajalcem pomaranč Stjepanom Glogovcem in avstrijskim narednikom Viktor em Pavličkom. V prepiru ie Glogovac potegnil nož in smrtno zabodel svojega nasprotnika. Morilcu se je posrečilo pobegniti rz Osjeka. Nekoliko časa se je skrival v Pečuhu, potem pa je živel v Suhem polju. Te dni pa se je vrnil v Osijek misleč, da je n:egov zločin že pozabljen. Policija je zvedela za njegov povratek ter ga je aretirala. Glogovac je šel mirno na policijo ter priznal svo; zločin. Zagovarja pa se, da je ubil Pavlička v siiobranu in v pijanosti. Izročen je bil državnemu pravdni-štvu. Zobobol 6e vas tega po zobeh radii preMada »ALGA« odtprarvti bolečine tako). DoMva se v vseh ie&aniaib in drozarifah. En* steklenica z navodilom 16 Din. * Zagonetna roka v morju. Na morskem obrez u pri Slatinah v Dalmaciji je morje te dni naplavilo človeško roko. lq je bila v podlaktu presekana. Vaški starešina je odredil, da se roka prenese v mrtvašnico ter je o zagonetni najdbi obvestil varnost- no oblast v Splita ki Trogiru. Roka je bila pokopana na vaškem pokopališču. Dognalo se je, da to ni roka kakega domačina, ker v zadnjem času nikogar ne pogrešajo. Najbrž jo je morski tok dopla-vil iz neznanega kraja. in potrebščine najceneje T drogeriji KAHC, LJUBLJANA in KANC (Volh-am), MARIBOR cenili * Roka pravice seže daleč. V rudniku Moselle v Franciji ie tudi nekaj naših delavcev, čijih zaslužek pa ni tako rožnai, kakor so si to obetali doma. Tu ina nima dovolj kruha za vsakogar, pa še tisti kos za vsakdanjo potrebo ie zaslužen s trudom in skrbjo. Med našo domačo kolonijo se je naselil nedavno tudi mladenič J., doma nekje iz Kandrš pri Zagorju. Pičla mezda mu ni zadostovala za vse potrebe, zato je zašel v pomanjkanje in sklenil, da se zopet vrne v domovino. In vzela ga je noč, toda ni zginil sam. Pred odhodom Je pobrai dvema tovarišema obleko ta čevl:e, vse še novo. Razen tega je zapustil neporavnan račun za nrano. Francoska oblastva so tatvino brzojavno sporočila mladeničevi domovinski orožniški postaji na Vačah. In res, komaj se je prikazal J. na domačih vratih, ga je že čakal orožnik, ki mu je napovedal aretacijo. Mladeniča, ki se Izgovarja, da ga je zapeljala do tatvine Ie beda v zadnjem času, so oddali v zapore Ijubl;anskega sodišča. Po izjavah sosedov je bil J. ves čas pošten mladenič, na najboljšem glasu. Le nepriKke v tujini so ga dovedle do nepremišljenega dejanja. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch. • Plemenita hrana tudi zboljšuje organizem. Kdor polaga rta to važnost, bo jemal najmanj enkrat dnevno, zlutraj ali popoldne. Ovomaltine in io bo daial otrokom namesto drugih manj vrednih zadkov. * Vajenška preizkušnja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrti v Kraniu se bo vršila 28. L m. Prijaviti se je do 14. L n«. v zadružni pisarni. 1394 tirlaigrlo so najlažji pot, po katerem prihajajo fc&ce bo-i&zm v naše tdo. Okoloca bolnika iz;be®ava bolezni r vrata ki grta, uporabljajoča otoissme ANACOT - PASTILE dr. Wamdeira. Dovaijo se v vsefli leflcainnafi. Ourvante se pr«paira<:ofv, ki zadnje čase AntfjiraJo AN AC0T-PA5TJLE! Iz Ljubljane n— Komorni večer umetniškega udru-ženla Brandi-tria se bo vršil v ponedeljek, 11. L m. v dvorani Filharraonične družbe. Na programu sta dva komorna tria in sicer Beethovnov v g-duru in Smetanov v g-molu, poleg t«ga še Handlova sonata v g-molu za čelo ta klavir ter BraVimsova sonata v d-molu za violino in klavir. Vse točke sporeda bo izvajala umetniška trojica Brandl Fanika (violin), Folger Htlda (čelo), Reiss Herta (klavir). Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Violinski koncert V petek. 8. L m. se bo ustavil v Ljubljani znameniti francoski violinski virtiroz Robert Soetens, ki bo izvedel pod patronanco ljubljanskega Francoskega instituta violinski koncert v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice bodo v četrtek in petek na razpolago v Matični knjigarni. u— Razstavljen kip komponista Lajovl-ca. V izložbi koofekci ske trgovine »Elite« v Prešernovi ulici je razstavljen kip komponista dež. s. svetnika Laiovica. Kip je delo akad. kiparja in profesorja Ivana Sa-jevica. Je nekoliko v nadnaravni velikosti, mojstrsko dovršen in jako podoben. n— Tretji družabni večer društva »Mer kurr« v Ljubljani bo danes v sredo, 6. L m. ob pol 9. zvečer v restavraci i »Zvezda«. .Razen drugega sporeda, ki ie prvovrsten in zanimiv, pride na vrsto predavanje »Od smreke do svile«. O tem aktualnem vprašanju v današnji dobi. ko igra svila vedno večjo vlogo, je obljubil predavati naš odlični kemik, vseučiliški profesor gosp. dr. Maks Samec. Družabni večeri društva »Merkur«, zvezani z zanimivimi predavanji, so se hitro vživeli ter postali priljubljeno zbirališče ljubljanske družbe. u— Korošci. Dne 8. t m. pridejo pevet iz Koroške ter priredijo istega dne ob 20. v verandni dvorani tnotela »Union« pevski koncert. Naša dolžnost je. da se te prireditve poltioštevilno udeležimo. Vstopnice v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta. Iz Narodnega gledališča. V drami se bo drevi za red C ponovila Strindbet gova pravljična igra »Nevesta s krono«, jutri zvečer pa izven abonmaia zabavna francoska komedija »Naš gospod župnik«. Poslednja novost te sezone v drami, komedija »Živijen e je lepo«, se bo ponovila prvič v soboto zvečer. Prva letošnja otrt>. ška predstava pa bo v nedel o popoldne ob 15. Uprizori se ljubka igrica »Janezek No-sanček«. ki bo s prisrčnim humorjem gotovo osvojila mlada srca. Občinstvo naj Po možnosti nabavi vstopnice v predpro-daji pri operni blagajni (telef. 2231), zunanji gostje pa pismenim potom. — V operi se bo drevi ponovilo delo »Car in tesar«. Naslovno partijo po e baritonist Grba, velrki basovski part pa Josip Križa i. V soboto bo praznoval Leopold Kovač, tenor ljubljanske opere, 25-letnl Jubilej svojega umetniškega dela. V Smetanovi »Prodani nevesti« bo pel svojo igralski ta pevski najboli posrečeno partijo. Vaška. Marinko bo pela primadona zagrebške opere ga. Nožiničeva, Janka z. Šimenc, Kecala pa g. Križaj. Opero bo dirigiral A. Baiatka, ki prispe v Ljubljano nalašč za to predstavo s svojega novega službenega mesta v Brnu. Po slavnostni predstavi se bo vršil v restavraciji hotela »Slon« komerz. h kateremu so vabljeni vsi jubilantovi čestilci in prijatelji. n— Igra s smrtjo! Izborno ta nad vse zabavno komedijo ruskega pisatelja Arka-diia Averčenka ponovi v nedelio 10. tm. šentjakobski gledališki oder. Pri premieri ta reprizi je dosegla popoln uspeh. Občinstvo se je do dobra nasmejalo. — Glavne vloge so v rokah najboljših in najboli pri-Uubl enih igralcev odra. Vabimo cenj. občinstvo. da poseti predstavo ta si rezervira vstopnice, ki bodo v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Peter šterk nasl. Miloš Karničnik, Stari trg. u— Pevski odsek Društva trgovskih In industrijskih nameščencev v Ljubljani poziva tovariše pevce, da se prijavijo. Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev si je ustanovilo svoj pevski odsek In se obrača predvsem do svojih 51anov-pev-cev, pa tudi do drugih, ki jih petje veseli, da se priavijo. Prijave spreema tajnik društva Vladimir Kravos. palača Delavske zbornice, vogalni vhod na Miklošičevi cesti, H. nadstropje. Telefon 20—77. DIŠAVE SLON u— Motnja ljubljanske električne orne naprave. Prejeli smo: Pri nevihti, ki je razsajala v nedeljo 3. t m. nad Ljubljano, je udaria strela v vode edektrične urne naprave, ki je napel ana skozi vse mesto, ter poškodovala in ustavila vse ure. Treščilo je tako močno, da je b2a obenem tudi poškodovana urna centrala na magistratu. K sreči se važnejšim delom centrale ni pripetilo nič, zaradi čsar 1« bilo mogoče po večurnem mirovanju po streli nastalo škodo zopet popraviti. u— Otvoritev plesnih tečajev TKD Atene bo danes v sredo 6. t. m. v zeleni dvorani Uniona in sicer otroški tečaj od 5.—6. ure, za naraščaj od VkI.—Vk^. in družabni od K 9.—10. ure zvečer. n— Karambol dveh avtobusov. V št. Vidu, sredi vasi. je prišlo ▼ ponedel ek opoldne do karambola Magistrovega in Malijevega avtobusa iz Tržiča. Magister, ki je šoflral sam, je pripeljal tz Vižmarjev že na glavno cesto ta opazil Malijev voa. ki le vozil proti Tržiču. MaSi ie nameraval pred zavinkom Magistrov avto prehiteti, kaT pa se mu ni posrečilo in sta se oba voza zaletela skupai. Zaradi karambola je več trpel Malijev voz, ki so ga morali spraviti nazaj v LjubPano v popravilo, dočim je Magistrov voz le lahko poškodovan nadaljeval pot. K srečs se zaradi sunka ni poškodoval noben potnik. u— Suknjič mu Je odneseL Postrešček Antoo Erjavec, stanujoč na Starem trgu 21, le bil predvčerajšnjim dopoldne zaposlen na kolodvoru in je med delom obesil svoj suknjič na neki vagon na slepem tiru za glavnim kolodvorom. Po končanem poslu, ko se 'e notel Erjavec zopet obleči, je ugotovil, da mu je suknjič nekdo ukradel. V ukradenem suknjiču, ki i« bil zelene barve, je imel Erjavec tudi listnico s 40 D3n gotovine, tako da trpi skupno okrog 250 Din škode. I Stric Čomova koča I Slabo Je opravlL Delavec Jože Grojz-dek je imel predvčerajšnjim neverjetno smolo. Bil je v zadregah ta se >e hotel znebiti svojega suknjiča, za katerega se je navdušil neki Bosanec, prekupčevalec z obleko. Našla sta se na Cankarjevem nabrežju, kjer je Gro:zdek suknjič slekel ter ga prodal Bosancu za 50 Din. Bosanec je nato izginil. Grojzdek se je kmalu nato spomnil, da Je pustil v suknjiču vse svoje dokumente: krstni list, domovinski list, vo-iaško izpravo. francoski potni list. povrh pa še 50 Din gotovine. Ves razburen je odhitel do prvega stražnika in mu stvar naznani. Seveda stražnik Grojzdku ni mogel kar hitro pomagati, kajti Bosanec io je med tem najbrže že pobral iz Lju-bl:a-ne ta se morebiti z nabrano obleko odpeljal celo v dal no Bosno. n— Vlom v Logu orj Viču. V noS na torek ie bil izvršen drzen vlom pri gostilničarju Rcbežniku v Logu uri Viču. Doslej še ne izsledeni vlomilci sn vdrli skozi zamreženo okno. pobrali iz shrambe Precei slanine in drugih :edil. se dobro napili in raiedli ter odnesli tudi Dreceišnio vsottj denar a. Policija vlomilce zasleduie. Iz Celja e— Recltaciiskl večer ▼ Cellu priTede 13 t. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma v Celju slovenski pesniki in pisatelji Cvetko Golar, dr. Anton Novačan. Radivo1 Peterlin-Petruška, Radivoj Rehar, Fran Roš, Mirko Kragelj in Danilo Gorinšek. CitaJi bodo najznačilne:ša svoia dela v prozi in verzih. Vstopnice se dobe oo Din 5 in 10 v predprodaji v knjigarni Goričai 6 Leskovšek. e— Izreden umetniški užitek bo nudil Celjanom v četrtek 7. t. ni. v gledališču kcncert BrandJ-tria. Prvovrstne umetnice bodo izvajale izbran program. Opozarjamo vse pri atelje glasbe, da ne zamude te redke prilike. e— V poročilu o koncertni tnaMneil v Celin ;e pomotoma Izostala ena vrsta, kar kvari smisel dntičnega stavka, ki se nai pravilno glasi: »Pri koncertu sta se izredno uveHavtll krasna Palfnerleva violina g ravn. Sancina ta izvrstaa Pa'fnerieva vfola. na katero Je Igral Dušan Sancm.« e— Danes Je zadnji dan za obnovitev srečk državne razredne loteriie za igranje v zadn:em ta največjem milijonskem razredu 18. kota. Zato naj vsi. ki so srečke TEL 2 7 so ^ DVOR JUBLJANtKI« "S ^... I Ml ■ i Vratolomna trasčob-vš^Sma Rese BeUa v siurajoo nsipecetm fcirau ,?i|2Čkaši Pacifika' je nenaxUcr€ijma,! Zato niair ne zamudite te senzacije! Znižane ceoe! Ob 4, m 9. ari nabavljali v podružnici »Jutra« v Celitu te obnove do danes zvečer. e— Seja Sokolske župe v Cellu bo danes ob 20. v župni sobi v Narodnem domu. Dnevni red: poročila o savezni odbo-rovl seji in o zboru župnih načelnikov ia prosvetarjev. e— Izgube in najdbe. Od kolodvora do Aleksandrove ceste je izgubi! Franc Zmej-šek denarnico iz rumenega usnja z manjšo vsoto denar a, z vojaško objavo ta več drugimi dokumenti. — Frančiška Turkova iz Miklošičeve ulice ie izeubila sivo denarnico z vsebino 40 Din ir. 2 kliučema. — Na okoliškem pokopališču ie našla na praznik Vseh svetnikov Terezija Pariantova iz Razlagove ulice ročno toiibico z manjšo vsoto denarja. Lastnica naj se zglasi na policiji. e— Najdena krava. Ko se fe v ponedeljek zvečer vračal cinkarniški delavec Šcrn Leopold iz Gaberja domov v Ostrož-no, se mu je na cesti med Rakusehevian posestvom in Lavo nenadoma pridružila lepa velika krava rjave barve. Krava je imela okrosr vratu kos vrvi. SoTemliala ie Sorna do doma in se ni dala odgnati. Ker Šorn nima hleva. ;e oddal kravo v oskrbo v hlev posestnika Fazarinca na Ostrožnem. kjer je žival lastniku na razpolago. Iz Maribora a— Koncert komornega trla Brandl bo v soboto, 9. t m. v gledališču in obeta postati predvsem zaradi prvovrstnih umetnic in izbranega programa izreden umetniški užitek. a— Virtuoz na dude, češki umetnik Jen-da Mauder, bo priredil v četrtek, dne 7, t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega do* ma, II. nadstropje, koncert, združen s kratkim informativnim predavan em o dudarskl godbi. Koncert priredita Češki klub in JC Liga v obliki prijateljskega večera ob po-grn:enih mizah in bo dvorana toplo zakurjena. Vstopnina znaša Ie 10 Din za osebo, za družino pa skupno le 20 Din. Jenda Mauder gostuje pravkar v Gradcu v ta-mošnjem »Orfeum« ter pride od tam ▼ Maribor in Ljubljano, da seznani tudi Slovence s tem znamenitim instrumentom, »dudami«. Vabl en ie vsakdo, da se udeleži tega prijatel skega večera. a— Iz delovanja mariborske rešilne postaje v preteklem mesecu. Rešilni oddelek mariborskih mestnih gasilcev ie v preteklem mesecu posredoval v 131 primerih. V septembru ie rešilna postaja intervenirala 209krat Nezgod v prometu in pri delu je bilo 71. prevozov zaradi obolenj 45. Značilno za statistiko ie, da je 13 ponesrečencev podleglo poškodbam. a— Obilo sreče novoporočencema Ivu Ritonja in gospodični Ivi Glušič. 1397 Iz Škof je Loke šl— Zveza kulturnih društev *bo priredila 16. t m. v Sokolskem domu predavanje o Jugoslaviji, izpopolnjeno s skioptič-nimi slikami ta 23. t. m. o zimskem športu. šl— Nogometna tekma med SK Sokol iz Škofje Loke in SK Slavija iz Ljubljane v nedeljo popoldne je zaradi skrajno neugodnega vremena izostala šl— Potrebna ugotovitev. Vsako leto se dogaja, da brezvestn-eži po mestnem ta vojaškem pokopališču o Vseh svetih pobirajo svečke ta lončke Tako je bil vojaški spomenik na Vernih duš dan malone docela izropan. Krivci naj se rzslede ta ek9emplarično kaznujejo. šl— Sestanek cestarjev Škofjeloškega okraja se je vršil v ponedeljek dopoldne v nišami načelnika cestnega odbora g Matevža Ziheria Obravnavale so se zadeve strokovnega značaja. Udeležencev je bilo preko 20. Iz Phiia j— Koncert komornega Ma Brandl bo v petek 8. t. m. v dvorani ptujske Glasbene Matice. Opozarjamo vse prijatelje ple> menite glasbe., da ne zamude te redka prilike. Šport Nefoaj besed o rokoborM Z oziram na drž. prvenstvo v rokobar-bd, ki se bcw vršila 9. in 10. t. m. v Ljubljani je potrefyx), da spregovorimo par besed o tej športni panogi, ki je pri nas Slovencih ciok^j malo znana. Rokoborba je brez dvoma najstarejša telesna vaja, potom katere je mogoče premagati nasprotnika brez orožja, s pomočjo gibčnosti in moči. Že pri starih Grkih in Rimljanih je bila rojpoborba visoko razvita. Danes je ta panoga športa razširjena pri vseh narodih, prav posebno pa pri Madžarih in v "nordijskih državah, predvsem v Rusiji in na Finskem. .Rokoborba je sijajno sredstvo za nego telesa, kesr krepi ne samo mišičevje, temveč tudi notranje organe. Razlikujemo prosto m moderno, imenovano tudi grško-rknsko rokoborba. Pri prvd je dovoljena uporaba nog, pri drugi so dovoljeni le prijemi s prosto roko od bokov do temena. Takoj ▼ začetku je teba poudarjati, d!a je med amatersko in prrofesijonatao roko borbo velika razlika Pri nas srno imeli priliko v raznih cirkusih gledati borbo profesionalov, kair večinama ni bila resna Tokoborba, temveč preračunana samo na žepe gledalcev. TI atleti so večkrat uporabljali čisto navadne, nedovoljene jiu -jitsu prijeme, za. kair pa je sodnik zatisnil obe očesi. Seveda je to mogoče le v cirkusu, pri prvenstvenih, rokofcorbah se gleda strogo na pravila. Rokoborba se vrši na debela, navadno kvadratasti blazini. Borbo vodi sodnik, kateremu pomaga številčno neparna jury-ja, navadno tri osebe. V Ljubljani bodo vodili rokoborbo funkcijonarji težkoatlet-skega saveza. Sodnik je najvišji organ, njegovim odločitvam se morajo pokoriti vsi rokoborci. S piščalko da znamenje za pričetek io prekine borbo, če je eden od nasprotnikov premagan. Piščalka opomni borca, da se vrneta na blazino, ako sta se med bojem ž nje odmaknila — v tem primeru se nadaljuje borba v zadnji poziciji, katero sta imela nasprotnika. Sodnik ima pnavico prekiniti borbo, če je kdo odi tekmovalcev poškodovan. Ob pricetku si podasta nasprotnika roke. To znači pozdrav in obenem zagotovilo, naj bo tekma realna in viteška. Ka-Vrv>- že omenjeno, so dovoljeni le prijemi od bokov do temena s plosko roka Prepovedani so udarci in sunki, nadalje uporaba nohtov, davljenje in sploh vsak poizkus otežkočanja dihanja Zabranjen je tudi pritisk na oči, vrtenje rok, oklepanje z nogami in podstavljanje nog. Razumljivo je, da je vsako mazanje telesa z oljem ali maščobo nedopustno. Po naših pravilih traja borba 20 minut brez odmora. Premagan je oni, ki se z obema plešama naenkrat dotakne tal To je takozvani »touche«. Če se nobenemu izmed borcev ne posreči »toucbe«, odločijo zmago točke. Upošteva se boljša obrambna in napadalna tehnika. Pri rokoborbi razlikujemo več vrst prijemov, od katerih navajamo le najvažnejše. Prijeme lahko delimo v napadalne m obrambne, pa tudi v prijeme v pokončnem stavu in pri tleh. Predno preidemo na posamezne prijeme, moramo spregovoriti Tutk*) o masaži in »kravati«. Nasprot-nakas ki je že na tleh, je treba pred glavno atako utruditi. Napadalec masira z rokom podlakti nasprotnikov vrat ali pa objame njegovo glavo precej robustno z obema rokama. Te vrste pripomočki za prizadetega sicer res niso bogve kaj dobro sredstvo proti glavobolu, saj pri normalnih ljudeh, vendar se jih poshiži vsak rokoborec. Gledalcev se polasti navadno nemir, no stvar ni tako huda. Treba si je le malo ogledati močne vratove borcev, ki v tem pogledu zdrže še kaj hujšega. Zelo važen je podprijem, in sicer od spredaj, od strani in zadaj. Nasprotnikovo telo se objame z obema rokama pod njegovimi rokami. Njemu soroden je pol-podprijem, kjer se objame trudi nasprotnikova ena roka. Proti podprijemu se obratni, da se drži roke tesno ob telesu. Mnogokrat podprijem ne »sedi« takoj. Treba ga je popraviti z »mlinom« Nasprotnika se dvigne in vrti v krogu in pri tem izpopolni prijem. Nevarno je v obrambi držati glavo in gornje telo prenizko, kajti nasprotnik ima priliko uporabiti obratni podprijem. Napadalec izvede ta prijem tako, da drži nasprotnika z glavo navzdol in nogami kvišku, seveda pa mora paziti, da ne pade protivnik na tla. kar je prepovedano. Največ se uporabljata roulada« in »manšeta«. Obstoji v tem. da se napadalec oklene protivniko-ve desne zapestnice z levo roko. se okre-ne, tako da obrača nasprotniku hrbet. Tako potegne nasprotnikovo roko na levo, se pri tem skloni, kar povzroči, da izgubi protivnik tla pod nogami in visi na hrbtu napadalca, katerega spusti na hrbet. Napadeni pride pri tem pod napadalca. Malokrat se da izvesti met preko glave, je pa zelo učinkovit. Najbolje se da uporabiti, če je nasprotnik izvedel podprijem od zadaj. Bliskovito mora napadeni objeti glavo napadalca, poklekniti in vreči nasprotnika z močnim sunkom preko sebe. Obrambe skoraj ni nobene. Učinkovit je premet preko ramena ki je soroden rou-ladi. Razlika je le v tem, da je treba prijeti protivnika v nadzapestju in gornji del roke ter ga z energičnim sinkom zavih-teti preko sebe Navadno pade nasprotnik na obe pLeči, ako ne. ga je treba s svojo težo pritisniti k tlom. Mnogo se uporablja premet čez bok. Je to samostojen prijem m obenem najboljše sred- stvo proti podprijemu od spredbj. Z desnico se objame nasprotnikov taktik, levica pa prime nasprotnikovo desnico, nato se napadalec skloni in napadeni visi na boku ter pade s hrbtom na tla, dočim leži napadalec vznak na njem. P redno preidemo k prijemom na tleh, moramo navesti obrambne lege, ki kairak-terizirajo borbo na blazin L Ako leži borec na kolenih z nogami pod sedalom in upira gornje telo na stegnjenj roki, rabijo Nemci izraz »die hohe Hocke« »Klop« se razlikuje od prve po tem, da je borec oprt na skrčene roke. Obe legi sta sigurni in je pri tem mogoče opazovati tudi nasprotnika. Pri trebušni legi to ni mogoče, ima pa ta lega to dobro stran, da * onemogoča nasprotniku marsikak pri jem. Vse te lege niso naporne, zato pa je »most« lega, katero je mogoče rzdržati le kratek čas. Dostikrat je edina rešitev sko-ro proti vsem prijemom. Zaradi tega vež-bajo »most« vsi rokoborci najbolj, kajti brez njega je vsak uspeh nemogoč. »Most« obstoji v tem. da se napadeni opira z vleknjenim križem na glavo aH temen in stopala. Je to zelo naporna lega. ki pa obvaruje dotik tal s p leči. Napadalec bo skušal s svojo težo »most« udreti, vendar prinese napadenemu hiter okret mnogokrat rešitev. Tudi »piiouetta« je jako učinkovito obrambno sredstvo. Napadeni se hitro zavrti na glavi in pogostoma preide potom »pirouette« napadeni v napad. Večina navedenih prijemov v stoji se lahko uporabi tudi v boju pri tleh. Najvažnejši specialni prijemi na tleh so: polovični in dvojni Nelson in vzmet Pri polovičnem Nelsonu je treba potisniti roko pod nasprotnikovo ramo in objeti njegov tilnik. Na ta način nastane nekak vzmet, potom katerega je mogoče okre-niti nasprotnika iz počepa na hrbet. Pri dvojnem Nelsonu opravita obe roki to delo. Vzmet imenovan tudi Hitzlerjev prijem, obstoji v tem, da se z eno roko tišči glava nasprotnika k tlom, druga roka pa obrne protivnikovo telo na hrbet. Obstojajo sicer še drugi prijemi, vendar so nm-bard 265 3 (+ 1.5): pa=iva: obtok bankovcev 5772.8 (+ 164.5), žirovne obveznosti napram državi 1460 (— 1004), ostale žirovne obveznosti 1056 7 (+ 118.6), razne obveznosti 1191 (— 21.8). = Konkurzni val popušča. Med tem ko je lani število konkirrzov v naši državi, zlasti v pokraj'nah izven Srbije, že pričelo nazadovati, je letos nastopil nov konkurzni val. Konkurzi so se zopet pričeli množiti v Beogradu, kier so se poleti kar vrstile in-solvence velikih in uglednih tvrdk. Zadnja tiva mes^n pa je ta val konkurzov zopet popustil. Juffoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je sedaj objavilo statistiko konkurzov v oktobru, iz katere je razvidno, da je bilo v tem mescu zabeleženih 67 konkurzov (v oktobru pret. leta 66) napram 51 v septembru (68), 91 v avgustu r62), 90 v juliju (57), 105 v juniju (46) in ; 22374 98 v maiu (70). V septembru in oktobru ' je torej število konkurzov zopet doseglo nivo lanskega leta. Dočim je vse dosedanje mesece povečanje števila konkurzov odpadlo predvsem na Srbijo in Črno goro, vidimo, da je bilo zadnja dva meseca zabeleženih v Srbiji in Črni gori manj konkurzov nego lani, in sicer v oktobru 48 (napram 55 v okt 1928), v septembru 35 (napram 40). v avgustu 77 (napram 51) in v juliju 60 (napram 37). Nasprotno pa vidimo, da se je v oktobru pomnožilo število konkurzov v Hrvatski in Slavoniji na 9 (lani 2), v Sloveniji in Dalmaciji pa na 6 (lani. 3). V Bosni in Hercegovini je bil zabeležen 1 kon-kurz (lani 1), v Vojvodini pa S (lani 5). — Od početka tekočega leta smo imeli v vsej državi 909 konkurzov napram 739 v istem razdobju pret leta, torej za 170 konkurzov ali 23 odstotkov več nego lani. Po pravnih področjih je od tega števila odpadlo aa Srbijo in Črno goro 725 konkurzov (lani 531), kar predstavlja napram 1928 povečanje za 36.5 odet., v Hrvatski in Slavoniji 73 (lani 67) ali plus 9 odst., v Sloveniji in Dalmaciji 54 (lani 71) ali minus 24 odst., v Bosni in Hercegovini 11 (lani 16) aH minus 4 odstotke in v Vojvodini 46 (lani 54) ali minus 15 odst = Izvoz sirovega masla v Nemčijo. Navzlic visoko razvitemu lastnemu mlekarstvu je Nemčija prisiljena v rastoči meri uvažati sirovo maslo, in sicer predvsem iz Danske, Nizozemske in baltiških držav. Kakor poroča »Fossische Zeitunsr«, pa je v zadniem času opažati naglo naraščanje uvoza siro\ega masla iz nasledstvenih držav, predvsem iz Madžarske. Jugoslaviie, Avstrije in češkoslovaške. Naiboli agilni so v tem pogledu izvozniki iz Madžarske. Kakovost sirovega masla iz teb držav označuje omenjeni list kot prav zadovoljivo, dočim je cena konkurenčna. Slovensko mlekarstvo bi se v resnici moralo bolj zanimati za nemški trg. Dobro organizirano mlekarstvo no živinorejo največ možnosti razvoja, treba je le, da si s standarizaranimi izdelki pridobimo zunanja tržišča. Avstrijski trg, kakor znano, ne prihaja za izvoz več v po-štev, odkar je bila uvozna carina v zvezi s povečanjem domače produkcije znatno povišana in je Avstrija sama pričela izvažati maslo. Zato bi morali naš izvoz usmeriti v zapadno evropske dTŽave, to je predvsam v Nemčijo. Naš izvoz sirovega masla, ki je še pred leti znašal preko 10 milijonov Din letno je zadnja leta znatno nazadoval in ;e v prvem polletju t 1. znašal komaj še 760.000 Din, od tega skoro nič v Nemčijo. Zato je skrajni čas, da se tu preorijentiramo in da najdemo nova oddajna tržišča za naše mlekarstvo, ki mora postati eden glavnih vi rov dohodkov za našega kmeta. = Pred novimi trgovinskimi pogajanji s češkoslovaško. Kakor poročajo iz Beograda, bodo v kratkem pričela nova trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Pri lanskih pogajanjih je bila, kakor znano, sklenjena le splošna pogodba, dočim pogajanja glede tarifne pogodbe ni60 imela uspeha. Upajmo, da bo pri novih pogajanjih uspelo doseči sporazum glede tarifnega dela pogodbe in da se to vprašanje ne bo več odlašalo, kajti sedanje stanje je za naše gospodarstvo ze-lp neugodno, kar je razvidno tudi iz naraščajoče pasivnosti naše trgovinske bilance Češkoslovaško. Kakor zatrjujejo, je bil naš bratislavski konzul že pozvan v Beograd na predkonference. = Rapidno naraščanje prometa snšaške luke. Promet eušaške luke se je tudi v tekočem letu dalje dvignil. Kakor poročajo lz Sušaka, je znašal v I. polletju blagovni promet že 316.000 ton, dočim je za vse preteklo leto znašal 543.000 ton, za L 1927. 438.000 ton in za 1. 1926. 270.000 ton. V prvem polletju t 1. je imela torej sušaška luka že več prometa kakor vse leto 1926. in le malo manj kakor vse leto 1927. Napram I. polletju pret leta se je letos blagovni promet povečal za 60.000 ton ali za 23 %. = Seja predsedstva Zveze trgovskih gre roijev za Slovenijo se vrši danes ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela >Pri Zamorcu« v Mariboru. Na dnevnem redu je med dru gim razprava o reviziji carinske tarife, c izenačenju zakonodaje glede samoupravnih dajatev ter o odmeri zbornične doklade za L 1929. = Delničarje Privilegirane Agrarne Banke A. D., Beograd, opozarjamo na oglase banke v listih zaradi vplačila drugega obroka vpisanih delnic. Vplačilo se mora izvršiti do 15. t m. V protivnem slučaju zapade doslej na račun delnic vplačani prvi obrok v korist rezervnemu bančnemu fondu. V in teresu delničarjev je, da iz vrše vplačilo pravočasno. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov zavornih cokelj; gradbeni oddelek do 12. t m. ponudbe glede dobave štedilniškega okovja; strojni oddelek pa do 12. t m. ponudbe glede dobave 700 litrov denaturiranega špirita in do 14. t m. glede dobave 20 komadov odej, 70 komadov rjuh, 60 komadov prevlek za podzglavnike in 250 komadov brisač. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Borze 5. novembra. Na ljubi ianski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, predvsem v devizah na Prago, London. Berlin in Curib. Vso potrebo, razen v devizi na Trst, je krila Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi na London in Newyork 6ta za malenkost oslabeli. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes navzlio slabemu prometu dalje čvrsta. Za aranžma je not'rala 430 _ 432, za december pa 434 — 436 dočim je bila za kaso zaključena po 430. Tudi ostali državni papirji so čvrsti in so bili zabeleženi zaključki v investicijskem posojilu po 85 in ▼ agrarnih obveznicah po 52.5. Zasebne vrednote so ostale bolj zanemarjene. Med bančn:mi papirji so bili zaključki le v Unionbanki po 202 in v Jugobanki po 82.5, med-industrijskimi papirji pa se je trgovala Trboveljska po 465 in 467.5. Devize In valute. Ljubljana. Amsterd. 22.82, Berlin 13.5075 — 13.5375 (13.5225), Bruselj 7.9123, Budimpešta 9.8937. Curib 1094.4 — 1097.4 (10959), Dunaj 7-9507, London 275.42 — 276.22 (275.82), Newyork 56 325 - 56.525 (56.425), Pariz 222.74, Praga 167.05-167.85 (167-45), Trst 295.15 - 297.15 (296.15). Zagreb. London 275.42 — 276.22, New-york 56 325 — 56 525, Pariz 221.74 — Milan 295.135 — 297.135, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.79 — 22.95, Berlin 13.5075 — 135375, Dunaj 7-9357 — 7-9657, Praga 167-05 — 167-85, Curih. Zagreb 9.1265. London 2517, Ne\v-york 515.90. Pariz 20.32875, Milan 27 025, Berlin 123 41, Madrid 72.90, Dunaj 72.54, Praga 15 28375, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.175, Sofija 3.7225, Varšava 57-85. Efekti Ljubljana. Celj. 170 den., Ljub. kreditna 123 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den.. Kranjska industrijska 295 den-, Ruše 250—260. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 43f> _ 432. kasa 429.5 — 432, za december 434 — 436, za februar ex 406 — 409, investicijsko 84.75 _ 85.25, agrarne 52.5 — 53; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910, Union banka 202 — 204, Srpska 156 denar, Jugo 825 — 84. Narodna 8250 den., Zemalj-ska 120 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den., Gutmann 185 do 190, Slaveks 96 — 100, Slavonija 140 den., Drava 315 — 330, Šečerana 4025 — 415, Brod vagon 135 den., Vevče 132 den., Du-brovačka 430 — 445, Trbovlje 468 — 470, Jadranska 520 — 530- Beograd. Vojna škoda 427 — 428, za december 432 — 434 5. investicijsko 84.25 do 84.75, Narodna 8280 zaklj. \ ^ /J^ fe (Onaje menuejsa kot s hI eni na dragocenih zob — ona zgladi zoofo skfcnino in ji 0« fco Ljubljana, plač. po prejema 355 — 365; koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska tarifa 197-5 — 200, navadna tarifa 200 — 2025; činkvantin: umetno sušen, mlevska tarifa 255 — 260; oves: baški, ozimni, 66/67 kg 205 — 207; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. -f Novosadska blagovna borsa (5. t. m.) Tendenca slaba. Promet: 18 vag. pšenice, 9 vagonov moke, 30 vag. koruze in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 77 kg 1875—1925; 78 kg 190 — 195; sremska 185 — 190. Ječmen: baški 120 — 127.5. Oves: baški 140 do 145. Koruza: baska in sremska 105 do 1075; za december - januar 1225 — 1275; za marc, ladja Dunav 140 — 145; nmetno sušena 140 — 145. Moka: baška >0< 295 — 310; >2< 270 — 280; »5< 240 — 250; »6< 195 _ 205; »7< 155 — 165. Otrobi: baški in banaški 100 — 105. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t m.) Razpoloženje na dunajskem tržišču je ostalo tudi početkom tedna nespremenjeno. K on sum kaže dalje precejšnjo re-zerviranost ker je prodaja moke zelo slaba. Tečaji so ostali nominelno nespremenjeni. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 3175 — 325, madžarska potiska 36.75 do 38.25; koruza: podunavska 25.5 — 26. Živina -f Dunajski goveji sejem (4 t m.) Dogon 2432 komadov, od tega 251 iz Jugoslavije, 863 iz Madžarske in 589 iz Rumumije. Promet je bil v početku živahnejši, pozneje pa je popustil. Srednje in slabše blago ee je podražilo za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.20 — 2.30, I. 1.90—2.15, II. 1.55 — 1.85. III. 1.25 — 1.50. krave 1.15 do 1.65, slaba živina 0.85 — 1.10. Slagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (5 t m.). Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sioer 3 vag. nežamanih hrastovih plohov in 3 vag. bukovih klad. Povpraševanje je za jelševe hlode (od 2 m dolž. navzgor, 30 cm premera navzgor), za bukove, ostrorobne naravne plohe (38 mm, od 14 cm ima predvsem v Sloveniji v zvezi z napred-šir. navzgor ter v predpisanih dimenzijah), »opisi VRANSKO. Pevsko društvo »Vranska vila« priredi v nedeljo 10. t m. ob 8. zvečer v dvorani hotela »Slovan« pod vodstvom pevovodje g. J. Sevnika, učitelja na Vranskem, svoj letošnji prvi koncert Najprej se vprizari lepa narodna igra »Išče se odgojnaket, nato zapoje mešan zbor več lepih pesmi Vljudno so vabljeni vsi bliž-žnji in oddaljeni k .obilni udeležbi' 1395 HRUŠICA PRI JESENICAH. Naš kraj je zaradi poštne dostavitve precej prikrajšan V nedeljo in ponedeljek se pošta ne dostavlja, oe pa je slučajno v torek praznik, pa dobimo pošto šele v sredo. Če pismonoša zboli, moramo včasih ves teden sami hoditi po pošto. Taka dostava nam je Neprijetna zaradi časopisja in važnih pisem. Mnogi imjo tudi škodo. Obračamo se do poštne uprave s prošnjo, da bi uredila redno dostavljanje. Občinska pota so v slabem stanju. Včasih so taka, da bi človek, če ne bi videl ob strani hiš. bil prepričan, da hodi po kakem potoku. Preko vaškega potoka sta dva lesena most:čka, ki že dolgo prosita popravila, če se zgodi kaka nesreča, kdo bo odgovarjal? V nedeljo 10. t m bo v gostilni g. Ocepka razstavil ključavničarski mojster g. Nande Hojak zanimiv in re« dek izdelek _ velike, umetniško izdelan« citre. Delo našega mojstra je zelo zanimivo in bo gotovo privabilo dosti posetnikov. Džavajir, kačja kraljica v Armeniji Ženska, ki je finima proti kačjemu piku itn zdravi ljudi uspešneje nego vsi zdravniki. Obisk pri kmečki čudotvodd Pisateljica Marieta Šaginjan pripo* I ruto zavita kačja kraljica. Stegnila je veduje o svojem otisku v armenski deželi ob reki Araksu, ki tvori sov« jetsko » perzijsko mejo. Pravi bič te pokrajine so »gjurze«, pepelno sivi, veliki gadi. Pozimi spijo po starih kr» tinah in v gnezdih poljskih miši. Po» leti pa umira od njih pikov neštevilno ljudi in živine: ovce in bivoli posta* nejo žrtve njih strupa prav tako ka« kor ljudje. Zoper gjurzin strup ni re« šitve: žrtev izdihne tekom dveh, treh minut. In gadi so nad vse številni: fjui *a lahko zleze v vrč z vodo, v kot iše ali hleva, v travo na vrtu. Pred šestimi leti se je Bog usmilil te pokrajine. Iz Perzije je rešila borno življenje mala revna rodbina. Kakor drugi armenski begunci, je dobila zemljo in si je zgradila hišico. Nekoč je stopil vanjo okrožni zdravnik, da vpraša, kako se godi kmetom. Zavzel se je, ko je ugledal otroka v zibelki: mati mu je za zabavo dala v roke težko veliko gjurzo! Rdeče ročice so mečkale kačo kakor ropotačo ali pun« čko. Zdravnik se je ozrl in zapazil nebroj kač v loncih ter kožicah. Dža» vaiir, kakor se imenuje žena, je edina zaklinjalka proti strupu te kače. Od povsod ji prinašajo v nosilnicah one« mogle žrtve kač. Džavajir umije ra« no, jo drgne s prstom in oslini ter po« krije z obkladki in lopuhom. Vsakih pet minut počrni zeleni list, ovene in se zvije od strašne vročine otekline kačjega pika. Lopuh se takoj zamenja s svežim. Trikrat dnevno ponovi Dža* vajir to proceduro, četrtega dne bolnik ozdravi: vročina mine, rana se zaceli, strup izgubi svojo moč. Še nikoli ni umrl človek, ki se je zatekel po po« moč h kačji kraljici. Njen sloves je mrzlega zimskega dne tudi mene pri« vabil v bogato vas Davalo ob Araksu. Avtomobil se je ustavil pred njeno »kačjo hišo«. Stopili smo noter, v kmečko izbo. Na balkonu je stal kakor povsod sod z vodo in ležal kup posu« šenega kravjega blata, edinega kuri« va, ki ga tu imaio. Odprla so se zad< nja vrata; vstopila je v toplo volneno po kmečko v pozdrav svojo plosko, nepremično roko in sedla k mizi. Fo» tografirala sem jo, a nobena slika ne more predočiti njenega grozovito spa* čenega obraza. Še dobro, da imajo Ar« menke navadno zavezana usta. Dža« vajirina spodnja ustnica visi čez bra« do navzdol, otečena je kot da bi jo opikale čebele. Vsa je višnjevordeča in natrpana z drobnimi luknjicami, sledovi kačjih pikov. Ko je pričela Džavajir govoriti, je plahutala ta ust* niča kakor copata na nogi.. Dža« vojir kratko pripoveduje, da je pričela zdraviti ljudi že v 12. letu: re« šila je staršem najboljšega vola. Na vprašanje, odkod ima čudno moč ob« lasti nad kačami, pa ne da pojasnila. Vrata so se odprla. Prišla je po go* spodinjo uboga sirota, ki dela pri svi« lorejcu. Kača jo je pičila v peto. Dža« vajir ni zahtevala nič za zdravljenje, ker je bila ženska prerevna. Potem je prišel star Tatar, musliman in dejal, kako ga je prestrašila gjurza pri na« kladanju kuriva: ležala je v blatu in se ni premaknila. Poklical je Džavajir Ta je zažvižgala. Starka je vzela kačo v naročje in jo odnesla domov. Alah je velik! Slava Alahu! Potem je po« kazala Džavajir zahvalna pisma, debe sveženj skupaj sešitih umazanih listi čev: nerodno rusko, oglato armensko in zvito drobno arabsko pisavo. Zdrav« niki Tropskega instituta ne dvomijo, da zdravi Džavajir z lastno slino ta« ko uspešno, ker je imuna, neobčutlji* va za kačji pik. Pustila se je pičit spričo zdravnika, pa ji ni bilo nič. A nihče ne pozna skrivnosti stare Dža« vajir, ker si ne da kemično preiskati ne sline ne krvi. Kakor vse kmetice ;e nezaupna, se boji, da ne bi izgubi« la sedanjega zaslužka. In vendar bi bilo potrebno poskrbeti, da ne odne« se svojega načina zdravljenja s seboj ' grob Domačini že zdaj prosijo Bo« . Strausova opereta »Poslediroja vaiJček« — 22: Pevski koncert in godba za ples. — LANGEN-BERG 17.30: Koncert moderne glasbe. — 20: Ve-če ni koncert orkestra. — 21: Simfoničen kom-a-rt. — Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert ruske glasbe. — 19-30: Koncert lahke godbe. — 30.15: Prenos iz FTankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: C &<"iiskc godba. — 20.10: Lokalen madžarska večtr. — 22.50: Reproducirana glasba. — LONDON 20 45: Ktov,irski koncert — 21: Preinos orkestralnega koncerta. — 23: Koncert orkestra bafeiajk. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Vokalen in JnsbrumemtaJen koncert. — STOCKHOLM 20: Koncert finske glasbe. — 22.10: Beethovnov godaini kvartet op. 18. -i. lova knjiga {fafcopicev Jubilejni xbcmiG Uredil FR. ALBRECHT S slikami v bakrotfeku. Ta zbornik, ki je glede tiska in opreme publikacija prve vrste, je tudi kot štivo zanimiv in pomemben. Krasi ga deset reprodukcij Fakopiče-vih slik v bakrotisKu Kritika je označila Jakopičev zbornik kot najlepšo sodobno slovensko knjigo. Jakopičev zbornik se naroča pri Tiskovni zadrugi v Llubiiani in velja broširan 110 Din. elegantno vezan 140 dinarjev i CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra€, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 me mu posije po posti naslov 0€dor hoče da aK GaGo drugo informacijo tSeoeo me matih oglasov naj pritoi* v »namGah a j^J sicer no bo prejel odgovora t ^ Z^WWW CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Kovača ki ima podKovato šolo, moo-tojnf^a in trrnegi, i veil-eLao prakso, sprejmem T stilne službo. trecLucst kitajo tisti, ti so zmožni samostojno roditi to obrt. ponudbe na ogi.-. oddelek »Jutra« pod »Kovač«, 37391 Učenko n pletiljetvo in sjiretao navij ali o sprejme Gliha, fijška. Aleševčeva e«eta 34 ^^ 40530 Celist doli stalno službo. Naslov Aleksander Kiižman, Ljub-' »at, Rožna dolina XV/7. K 40553 Kuharico z večletnimi spričevali, snrajmem za prijazen kraj bliOT Ljubljane. Biti mora zdrava, snažna in vajena vsega goapodinjistva. Ponudbe z navedbo dofte-dajejega službovanja pod »Stalna služba 520«. Boljšo postrežnlco npre^mem Ka pospravljanje parketiranih sob, za dopoldanske ure Celovška cena št. 14. 40514 Učenca za trgovino x mešanim blagom sprejmem. V poster pridejo samo srnevi SeJezničarjev. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Učenec 102«. 40336 Sokol telrtvadec-vaditelj, lesni ma-Tiipolant, zm-ožen prejemala okroglega lesa, dobi takoj službo. Javijo naj se ramo resmi in zmožni na naslov, kj ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 40333 Krojaškega vajenca sprejme Josip Lipoglavšek, Celovška ceeta 65. 40356 Ubogljivo dekle zdravo in snažno, dobro vzgojeno, pridno za delo, pripravno tudi za kubanje, ki ljubi snažnost in otroke, sprejme fina družina za vsa hišna dela in k 2 otrokoma, v starci 4 in 1 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Snažnost«. 40515 Služkinjo pridno, č 1 s t o in zdravo eprejmem takoj ▼ boljšo hišo. Znati mera kuhati in opravljati tudi druga hišna dela. Starost 20—30 let Ponudbe na oglajs. oddelek ■».Jutra« pori »Zanesljiva služkinj«« 40516 Čevljar, vajenca. sprejme A. Mulej. 6evlj.Tr, Jafteniee-Fuiine, Gorenjsko 4044S Strojnega tehnika vojaščine prostega sprejme tvrdka na Gorenjskemu. — Ponudbe s prepisom ispri-čeval in navedibe plače pod »Risar« na oglasni oddelek »Jutra«. 40449 Kol ar. pomočnika sprejmem. Dopise na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Avto karoserije«. 40460 Več kleparskih pomočnikov In dva UČENCA sprejme tikoj Zužak Fr., Bled I. 34712 Zanesljivega edlar. pomočnika p -d-nem dobro Izurjenega- v Tičarstvu io. ..voznem tapetništvu. sprejmem Naslov ocve ogl. odd. Jutra. 37410 Kroj. pomočnika sprejme takoj v trajno delo Kovič Ivan Novi Ud-mat, Zaloška cesta 14. 40409 Boljše dekle požteno it pridno, sprdj-Tnprm k 2 otrokoma. Znati »nora nekoliko šivati in v slučaja potrebe pomagati pri gospodinjstvu. — Po-indbe na oglasi oddelek »JutM« pod »Veselje do otrobe 40456 Šoierja-mehanika samskega. z vise oskrbo v biS sprejmesn takoj. Pofeve se v Komcnskega ulici 16. pritličje. &M2 Kroj. pomočnika u veliko delo sprejme takoj Iva.n Pire. irojač, št. Peter 106 pri Zidanem mostu. Plača po dogovoru. 40-153 Čevljar, pomočnika za ztrita in gorska dela sprejme takoj Ivan Drnovšek. čevljarski mojster — Zagorie ob Savi štev. 1(6. 40-168 Dekle Sri razume kuho tn hišna dela, išče slovensik rodbina k 2 otrokoma — starima 1 in 5 let. Vajene "trot, naj se javijo na naslov: »Laljud«, Zernun — Davidovič 2/1. Plača dobra 40525 Čevljar, pomočnika sprejme Anton Brajer — Prule, bairaka pri mopitu. 40495 Postrežnico za 2 uri na dan iščem. — Sp. Šiška, Šolska ul. 245 40497 Pletiljo T-sakega dela zmožno sprejmem taokj s stanovanjem in hrano- y teši tst' 400 Dih mesečne plaže. Našlo* •- v cglaenejo oddelku »Jutra«. 40485 Uradnika trg. naobraženega, resnega in solidnega, bi bi pozneje prevzel vodstvo podružnice, sprejmemo. Cenj. ponudbe ta oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen S«. 40489 2 čevljarska pomočnika za mešano delo sprejme takoj Ignac Koritnik, čevljar, Diol pri Hrastniku. 40533 Trg. pomočnik manufaikturae stroke, starejši, z dobrimi referencami, dobi takoj mesto v trgovina I. Ovikl, Ptuj. 40635 »Tf mM itmht Obrača se Pažnja uetoonikum io podzastop nikom da dobe aajugod nejše pogoje sa prodajo iržavnih vrednostnih papir 'ev In zlatnikov na odpla Silo — k»kor tudi drugih oredmetov pri banki »Agra ria«, B=ogra4. Obilidev ve nac b» 25 206 G. Tfa Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Šiviljo na "dom sprejmem takoj. Naslo.v v oglasnem oddelku »Jutra« 40480 Lepo eksistenco nudimo gospodiom s tinim nastopom — r.ed-nciranim uradnikom, bivšim trgovcem itd. pri res-nem intenzivnem delu. Izgled na. ta-ikojšen n«oinejtm zaslužek, Ser praktiiina vpeljava. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ambicija in vztrajnost« 37103 Najlepšo priliko za zaslužek nudimo podjetnim resnim damam in gospodom. V poštev pri-de-.io !e intellligentue Vprašati med 9. in 11. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40479 Šiviljo sprejmem takoj na dom, — Ponudbe na oglas. odd»lek »Jutra« ped Šifro »Takoj«. 40520 Spretna šivilja gre šivat na dom, dnevoo po 20 Din. Cenj. ponudbe jirosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sivilia na dom« 40494 Opremimo domažo fabrikacijo (poletne in zimske predmete). — Trajna in sigurna eksistenca ali postranski za>lnE»k. Pojasnila daie brezplačno-kemična tovarna Ajrfcdorf Jnh. R Mflnkner, Zeitz — Aylsdorf Nemčiji. 40538 Absolvent srednje tehnične šole ▼ Ljubljaju, išče siuibo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poti šifro »Priden ia pošten«. 40365 Absolvent trg. šole zmoten i-Aov. stenografije, strojepisja teir vseh pisarniških del, išče kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi kot sluga. Ponudbe prosi na og;a;ni oddelek »Jutra« pod »Reven«. 40444 Advokatski pripravnik e sedno in advokat, prakso pri notarju ali advokatu radi spremembe zaiposlenja. Nastop vsaj januarja. Ponudbe do 11. t. m. na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 40447«. 40447 Potnika v aTkoholni stroki vpeljanega. sprejmem proti dne-v-niram in proviziji. — Ponudbe na oglivim oddelek »Jutra* pod šifro »S kavcijo«. 40557 Dijaka srednješolca do 22 1.. *a francosko kon-■vereacijo, ^roti plačilu išče -tovarnar. Ppttadbe ■ v sIot. in francoskem jeziku ia .osrlasoi odd»lek »Jutra« pod šifro »H. X. 10«. 40334 t. obl. kon. šoferska šola čamernife, LJubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Strojno pletiljstvo je edina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužki tn lastnega pod jetja brez posebnih »troi-kov tn zamude časa IJSne tečaje s* lahko sastooi •sak Najboljši pletilnl stroji »Walter« redno r veliki Izbiri na zalogi. F Kos. Ljubljana. Židovska 5t S. 191 Otvoritev novih tečajev italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine. Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji. — Vpisovanje r Vošnjakovi ulici št 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20. uro 40454 Knjige »Die Gartenlaube«, vezane letnike 1886—1891 prodam. Kol&zej, vrata 114. 40524 Brockhausnov leksikon kompleten naprodaj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 40556 i k Kot Skladiščnik vratar, sluga ali kako podobno trajno nameščenje želi bivši drž. poduradnik, z večletno pisaroišlko prakso. Govori in piše slov. in nemško, je dober risar, trezen, energjčen in popolnoma zanesljiv. Gre tudi na deželo aH kamorkoli. Cenjene ponudbe pod »Skrajna sila« na oglasni oddelek »Jutra«. 36594-a 20. Tedaj si je vzela vila zvezdico iz las in jo pomočila v vodo. Luč, ki g« je širila od zvezdice, je razsvetlila vodo daleč na okoli. In glej, zdajci je priplavala velika ščuka in pomolila glavo iz vode. _ »Požrešniea, ali je padla danes ali včeraj kaka deklica t vodo?« jo je vprašala vila. — »Ne,« je rekla ščnka, »že nekaj mesecev ni bilo nikogar k nam. Zadnji je bil majhen dežek, ki je po-rimi skrivaj ušel na led. a deklice se ne fcpommjam, prav gotovo da ne!« Gospodična poštena in • zanesljiva, e 4 razredi meščanske šole. išče me.'ta k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Zna nekoliko kuhati in rsa domača opravila Gr - tudi kot učenka v trgovino, kjer bi imela vso oskrbo Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vera m upanje« G6594 Dobra pisar, moč izurjena > vseh pisarniških poslih, strojepisja ete.. i znanjem slov., nemščine ln srbohrvaščine ter nekoliko italijanščine. Seli _ aa.pos.le-nja r popoldanskih nrah. Cenjene ponudbe na o«rlas oddelek »Jutra« pod šifro »Pomanjkanje«. 40270 Izučena šivilja prosi mesta pri majhni obi-telji, kjer bi se priučila kuhanju. Najraje bi šla v Ljubljano ali Maribor. — Naslov v oglasnem oddeFu »Jutra«. 40(307 Pošteno dekle staro 23 let, želi službo sobarice, natakarice ali kaj sličnega. Nastoipi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Poštena sobarica«. 40470 Trg. pomočnik mlad, s šestletno prakso in prost vojaščine, želi mesta v kaki trgovini meš blaga ali: samo špeceri jn r mestu ali na deželi. Nastojš lahko takoj. Početna plača lahko minimalna. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 420«. 4018-1 Inteligentna gospa srednjih let, išče vodstm gos.podinjstva pri boljši obi- telji r Jugoslaviji. — l»o-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »300«. 40526 Pošten fant 15 let star, močan, ee leli izučiti v trgovini mešanega i>;aga. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40512 Slaščičarski pomočnik samostojen delavec, z večletno prakso, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40555 Mlada Vdova sirota, vajena hišnih del iii šivanja, išče dela kot pomoč gospodinji, sobarici aH kuharici. Gre tudi čez dan Na»!ov v oglasnem oidgjkn »Jutra« 40552 Avtomobile: Chevrolet Tonring, model 1928. rožen 8500 km. v brezhibnem stanju, skoraj nov. 32 00O Din; Peugeot, 24 HP. štirisede-žen. uporaben tudi kot poltovorni. s plačano tak -o, 15.000 Din; Peugeot. 24 HP »irisede-žen, r brezhibnem stanju e skoraj novo pnevmatiko. 25.000 Din; Pengeot. 4/15 HP, polto-voini, generalno repari-ran, nove gume. 18.000 D Rolland Pillain, 35 HP, štirisedežen. Šport Tou-ring, 35.000 Din; Erskine Touring, petsede-žen, v izvrstnem stanju. Din 38.000 — proda V. M. BARBSIC & Co„ Ljubljana, Dunajska c. 17. 196 2 avtomobila šesteedežni, zaprt Fiat bi šestsed-ežni, odprt Stajer, v dobrem stanju prodam oba za 30.000 Din. Ponudbe na naslov; Josip IvanSič, Zagreb, Prekrižje gornje 9. 40353 Avto Scstsedežnd, popolnoma v dobrem stanju, z električno razsvetljavo, samapogonom in novimi plašči nniprofoj za 12.000 Din. Ponudbe na oglas, oddeleik »JutTa« pod šifro »Sestsedežni«. 40528 Zakaj so Jakelnove peči na žagavino najboljše? 1.) Ker se nt kade 2.) Kei n« emrde vsled te ga, ker se nt odteka od žagovine destilirana voda iz njih. ako ravno j« ža gcvina mokra 3.) Ker so praktične za polnit m es pri polnjenju lokali popolnoma nič ne ponesnažijo Razpošilja na poskušnjo torej nobenega risika. tvrdka Jakelj. Slo venjgradee 40330 Novost! — Nova iznajdba! Mojo peči lahko kurite po volji z dram ali žaganjem Primerne za vsako sobo ali lokal. Oena manjši 250 Din. več? 350 Din, franko postaja Sv. Peter v Sanr. dolini. Razpošilja po povzetju Štefan Lan»ut. umetno ključavničarstvo, Vransko pri Celja. 40148 Puhasto perje kg pt. 3b Dit razpošiljam po povzetje, najmanj 5 kg Potem čistu belo gosje kg po 130 Din in čist beli pub po Din 800 kg — L Broiovič. kemička 6istio na perja. Zagreb. Uica 82. 182 Blago za obleke finančne kontrole tako loden kakor fino suk- iio ter mse ostale potrebščine ima v veliki izbiri vedno v zalogi Simon K.i-manek, Ljubljana, Selen-burgOTi ulica 16. 40806-a- Cepljene trte vkoreninjene divjake in sadna dreresca nudim po najnižji ceni. Alojzij Gra-bar, posestnik in titnar. Zagorci, p. Juri&ncl pri Ptuju. 40450 Prodam: 2 zaprarljivčka na peresih. 1 enovprežno diro ki 8 ročne vozičke (cize). A. Grebene, LjuNljana, Vel. Čolnarska ul. 15. 37427 Električni kuhalnik elektr Termofor tn nekaj žarnic (150 Volt) naprodaj v Križevniški ulici St. 6fU 4(609 Stare cunje dobre oprane, » vsaki količini po najvišji cepi ku-fiuje »Legu a« poduzece za j-koriščivanje sirovLna, Zagreb. Bačvarsks 5. 36709 Stare kovine baker, medenino svinec, cinkoro pločevino, kakor tudi vse druge kovine kupujemo v vsaki količini. — Plačamo najvišjo ceno — »Le^ura« poduzeče za is-koriščivanje sirovina. Za greb. Bačvarska 5. 36708 Žično vrv 10—14 mm debeline, od 80 do 150 m kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Žična vtv«. 40335 Portal (izložbeno orkno) za trgovi no kupim. — Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod »Portal«. 40476 Železna vrata dvoriščna, majjma ie velika kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vrata*. 40475 Polžnate stopnjice (Wend«ltreippe) 1—1.20 m široke, skozi 1 nadstropje višine 3.50—J m kupim. — Ponudbe na oglas. o-VIelek »Jutra« pod »Stopnjice« 40587 Želod JeSee, "hrastov mah, ČTeS njevo lubje, »rnikove korenine plača po najvišji ceni I. Stuller. Vrhnika. 40537 Železen štedilnik tosem oblike, dobro ohranjen koipim. Naslcr v cgl. oddelku »Jutra«. 40530 > f/ Obrtno podjetje dobičkanosno, dobro znano in vpeljano, išče za povečanje in razširjenje svojega obrata pod ugodnimi (»ogoji in vračilu tekom 1 leta. posojilo do 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Financiranje«. 40446 Inženjer bi pristopil kot dTužabnik 2 osebnim sodelovanjem k dob/o idočetnn tehničnemu jodjetju. V ek-ktr. in strojni stroki popolnoma verzi-ran ter raapolaga s 250.000 Din v gotovini. Ponudlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober komeroijalist« 40522 6000 Din posojila iščem za pol leta. Plačam zelo visoke obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »Investicija«. 40532 t Alt 4 (Rentabilno podjetje obstoječe že 10 let, t Zagrebu, za proi®vodnjo bonbonov tn čokolade, t vsem inventarjem in stroji, rsdi bolezni prodam. Obsega 5 prostorov in leži v centra meflta.' Najemnina nizka.— Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutira« pod £fro »Podjetje«. 40472 Trgovske opravo (kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovska oprav«*. 40217 Jedilnica črešnjova, sikoraj nova. s preprogo poceni naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 4boi9 Pohištvo spalnice in kuhinje iz trdega lesa kupite ie z mesečnimi obroki po 100—200 Din. Obroki tudi tedereki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trd les«. 40493 Egpsa Salonska suknja moška, skoraj nova, za šibkejšo postavo, po nizki coni naprodaj. Na ogled v Streliški ulici 10. pritličje, Vro, n. VTOta. 40257 Moška suknja in ženski plašč poceni naprodaj na Vojvode Mišiča cesti 23/11, levo 40473 Dva fraka popolnoma nora poceni proda Sušnšk, ŠeJenburgio-va ulica L. 40504 Damski plašč popolnoma nov proda gosp. Japelj, Tržaška cesta 15. 40513 Hlače lz Jelenovi; kože, zimsko soknjo, raglan in rasne ženske obleke predam v Rožni dolini IH/6. 40541 Damski plašč črna seal kožuhovina, zelo dobro ohranjen. na moSno damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9./I. 40543 Zimsko suknjo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 40544 20% ne kron. bone k u p n j e Pučka štediona. Osijek. 235 Pekarno jelo dobro vpeljano, na piometni ulici r Zagrebu, raii starosti prodam. . Na-tlov pove oglasni oddelek »Jutra«. S7405 Trgovski lokal na Jesenicah ali Javorniku iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovina«. 40457 Steklarska trgovina v katero se event. lahko uvedejo tudi drugi predmeti, v zelo prometnem me.-tu provincije, radi ho-lezni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »steklo«. 40451 Trgovski lokal obstoječ iz dvah prostorov, jpredi mesta, na prometnem kraju takoj oddam. — Podrobnosti pri odvetniku dr. Fettichu, Dalmatinova St. 7. 40488 Trgovski lokal pripraven tudi za pisarno. Tenoviran, z izložbo takoj oddam r Komenskega ul. žt. 26. 40542 Staro gostilno renomirano, v Ljubljani na zelo prometni točki takoj oddam a stanovanjem. Potreben kapital 2C—30.000 Din s kavcijo vred. Pismene ponudbe na naslov: H. Privšeik. Dunatska e. 7 40554 Gostilno v najem event. tudi na račun Iščem za takoj ali poineje Posedujem osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Pis mene ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna 80«. 840 Še par stanovanj večjih in manjsSi, udobnih, priip-ravnilh tudi za poslovne prostore odvetnikov, zdravnikov, pisarn itd. odda s 1. februarjem in 1. majem 1930 v centa Ljubljane (M^ktoščoeva c. in Dalmatinov a ul) Delniška tiskarna d. d., v Ljubljani Najboljši In najbolj priznani Trhii j i ln snežni čevlji po vsem sveti so znamke »OREL« mamrerate svetovne tovarne HUTCH1NSON ir Pariza. Dntvra eadefe/va 50X100 parov. Tvorni ca jamči ta vsak par. Glarvno sktedtšče se oaftaja pri Kosti Nikoliču i drag, Beograd, Knez Mlhaflova 12. Dobe se tudi v vseli boJjžih trgovinah po vsej Jugoslaviji. Krompir in fižol kupujem. Plačam najbolje Milan Stojali, Mesnička uL 19., Zagreb. Telefon 4006. 23S Stanovanje 1 »obe in kuhinje, event. tudi samo prazne sobe, iščejo 2 mirni osebi. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »V okolici Tabora« 87150 Stanovanje S sob s kopalnico ob Dunajski cesti ali za Bežigradom iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »Trgovec« na oglasni oddelek »Jntra«. 40406 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin takoj oddajn. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40261 2 sobi s kuhinjo tar vsemi pritiklinaini v novi vili oddam. Vselitev takoj Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40442 Stanovanje | Sobo išče akademi k-filozof, proti' s strogo sajaratnim rto-instrukciji ali nizki stana . jrn oddam takoj zakon- Stanovanje iščem sa Celje, dve sobi in kuhinjo. Plačam od 500—700 Din. Ponudbe na podmužnico »Jutra« v Celju pod mačko »Mirna stranka*. 40435 Sobo in kuhinjo z elektriko in vodovodom takoj oddam — najraje zakoncema brel otrok. Izve se v Orlo-vi ulici 21. 404S3 Stanovanje od 5—6 sob s pritikUnami iščem za taikoj ali pozneje Ponudbe na naslov; Ljubljana, poštni predal št. 42 40474 Stanovanje 2 sob, v katerih eno se lahko postavi štedilnik — oddam za 400 Din v Zeleni jami, Koroščeva ulica, poleg kemične tovarne — hiša Bernik. 40445 Stanovanje dvosobno oddam stranki brez otrok. Naslov v ogl. <*ldelku »Jutra*. 40478 Hrastove hlode in hrastor^ plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Skofja Loka oh kolodroru. 239 VrHUUd Fižol vsake količine in različpih Tinst nizkega z e 1 e n ka, Vachtlerja, belega vseh vrst, kakor tudi večje količin« orehov po najugodnejših cenah kopi Z. Cvi-lak, Slov. Bistrica. 40348 Fižol, cipro, koks orehe, suhe slive, domač kostanj in jabolka kupimo franfco vajron vsaka nakladalna posaja. — Ponndbe z navedbo cene in količine blaga jo poslati na Nabav Ijalno zalrugo uslužbencev državnih železnic. Ljubi ia-VII. 40222 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam e 1. decembrom tistemu, ki plača vsaj pol leta naprej, mesečno po 600 Dii~ Zelena jama, Val Vodnika 30. 40460 Stanovanje 2 sob, kabineta, kopalnice in ,pritiklin, sredi Ljubljane ižče *afeonski par brez otrok. Plača do 1500 Din mesečno. Pogoj: snažnoei in brez radio zvočnikov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miaj 1930«. 40458 Stanovanje S šot, kuhinje in prftffkJCn takoj oddam. — Poiare ee »pri kamnini mM« t Zg. Šiški. 40500 Stanovanje 2 sob, iščem r mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirna, stranka 500«. 40510 Stanovanje S—S rob, kuhinje io pritf-klvn iščem za december ali februar. Ponudlbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »4 osebe«. 40603 Stanovanje dvosobno iščem. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na oglasni oddelek »Jutra«. 40502 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin. v mwtu o d d a in takoj stranki brez nedoraslih otrok. KriženmiSka ul. 6'FI 40508 Stanovanje 2 velikih in t manjje sobe, velike kuhinje, kopalnice, kleti, pralnice, predsobe, parket, elefctrtka ta vodovod, ▼ visokem pri-;ju takoj oddam. Informacije na TržaSlri cesti 8. 40918 rini. Sprejme tudi r predmestju. Dopise na Oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Akademik«. 40498 Stanovanje 3 sob in kuhinje, za malo družino oddam t decembrom sa Vodovodni eesti št. 34. 40545 Lepo stanovanje r Šiški. 2 sobi. kuhinja, predsoba in pritikline oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46651 <> C Lepo, veliko sobo čisto ia solidno opremljeno, parketirano, separirano, ( elektr. razsvetljavo, dober streljaj od drame oddam etalnanm boljšemu gospodu s 15. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 40249 Gospodu ali gdč. oddam s 15. novembrom veliko; lepo opremljeno parketirano sobo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40358 Opremljeno sobo v novi vili, lepo ln šolnino, z dvema posteljama, elektriko, poseben vhod, evemtuelno s souporabo kuhinje, oddam dvema gospodičnama ali zakonskemu paru. Naslov ▼ oglas nem oddelka »Jutra«. 40421 Prazno sobo ali 2 manjši z emim vhodom, iščem s 15. novembrom. Naslov r kavarni 60482 KTapš, Tabor. Prazno sobico zračno in solučno — z opremljeno kuhSnjo o Toke! M. Ropaš, Celje. — Popravila in oglaševanje. 40534 iiznnzr, Mesečno sobo s posebnim viiodom takoj oddam v Mostah, Zaloška eesta 26. 40486 Lepo sobo s separiranim vbodom. kJeT js električna luč na izme nični tok (Wechselstrom) iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uradnik«. 4i)039 Boljšo gdč. sprejmem na stanovanje v bližini 60dnije. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40548 Prazno sobo ■ verando, ▼ sredini mesta takoj oddam bolj® osebi ali zakoncema. Čopova nI. št. 21, parter desno. 40540 Mesečno sobo ▼ pritličju, s posebnim vhodom in elektriko, v centru aaseta ®-dd a m* jenemu- ali dvema gospodoma. Naslov T. oglasnem cdidelbu Jutra. 40547 Sobico v senbru meeta oddam ves dan odsotni gospodični. — Naslov v oglasnem cddeTku »Jtrtrn <0531 Bppiti Boljši gospod želi spoznati 40 let staro vdovico, kjer bi lahko imel hrano. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vljuden«. 40507 Izobražena gdč. srednje starosti, se želi seznaniti z inteligentnim, nad 50 let etarim resnim e o-spodom. Dopise na og?as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča r nesreči«. 40493 2 opremljeni sobi oddam. Kodeljevo, Slomškova ulica 9. 40339 Sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40459 Mesečno sobo parketirano, t elektr. razsvetljavo, v sredini mesta oddam takoj eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40461 Dve prazni sobi e posebnim vhodom, medsebojno trezani. parket, elektrika in vodovod r sobi, prvo nadstropje, primerno za pisarno, se takoj oddaj=la. Informaeiie na TržaSd cesti 8. 40519 Opremljeno sobo komfortno, lepo veliko in solnčno, s strog« separiranim vhodom, išče soliden goepod v neposredn! MiSni MikloSčeve ceste. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miklošičeva* 40506 Stanovanje štiris-obne. s kopalnica in j-.TUiUlina.ttii oddam. Na.-1-ov v oglatem oddelku Jutra 40631 Sobo opremljeno ali prazno, popolnoma separirano išče starejša uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod »Soba 70«. 40500 Sobo lepo opremljeno. srtnSno in snažno, s posebnim vhodom in električne razsvrt ltarvo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jntrs«. 40523 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oila na potu od Bavarskega dvora, mimo pošte do Gosposke ulice, v ponedeljek med %17. ia 18. uro. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na Dunajski cesti 31/n — levo. 40477 »CONTINENTAL« najboljši pisalni stroj nad 400.000 t rabi. Samo-prodaja: IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telef. iot. 2434. Legitimacije najceneje in najhitreje dobite pri fotografu F. Hud-nik, Sp. Šiška, Celovška cesta 41. 403A7 Izurjena šivilja s dobrim okusom, ee p?4-poroča damam na dom. — Bežigrad 11/2 — mestne hiše. 40529 Navijalni stroj 3—4 špule, kupim t-ak-oj. Ljubljana, Večna pot št.'?, 40378 Prostovoljna javna dražba Podpisan i vljudno naznanjam, da bom prodaja! 12. t. m. v Zg. B itn ju hišo z gospodars-kim poslopjem — njive, travnike in gozdove. Na željo kupcev vse skupaj ali tudi na drobno. — Janez Pevec. Zg. Bitnje, pošta Strafišče pr K ran 'n. 40511 Inozemske tvrdke s prodajno organizacijo za Jugoslavijo v v Zagrebu sprejmejo tri zastopnike in s cer enega za Slovenijo, enega za Srbijo in enega za ostale kraje. Vsakemu je potrebno, da ima domicil in opredeljen rajon. Provizija, delež na deb čku, potni stroški, auto ter podzastopniki na razpolago. Samo pismene oonudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Marov-ska 28. pod šifro „Zasigurana eksistenca" P-1743 13857 (potočni pi&tani F TfirlPfi Uubliana 1 • .^UUUl Prešernova 1 Mlad rudarski inženjer absolvent hikajšnče visoke šole dobi mesto v rudokopnem podjetju t Južni Srbiji kot inženjer . asistent. Pogoft: DobeT inženjer-rnerilec m geodet, dober risar, .neoženjen. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na Jugosl. MoSse d. d., Beograd, Terazije 25, pod »Br. 534«. Pristopajte k Vodnikovi dru£bi! Donald Keyhoe: 99 Gusar t oblakih" Letalski roman Vise že znane doteaze so pred sodiščem sijovesmo prirvfeikffi na dan. Skovali so nepretrgano verigo od pdštote pa do vreče, v kateri je fadd denar. Dick je bil ena prvih proč, kfi so jih zaslišali. Storil je, fcar je Le inogeS, da bi omafial stališče obtežbe, in nekateri njegovih odgovorov so zadeli v orno. Obravnava se je vlekla daJje, polna prerelkanj m napetih trenutkov, dolgih prepirov o zafkoTEtotsti postopanja, predpisanih zavlačevanj, ceremonijaMi čenč Srn podobnih nespaimeti. Ženske v nabito polnem prostoru za postošafce so komaj dlihale. Novinski risarji in posebni poročevalci so opazovali sodnika, državnega pravd!-crika in odvetnike. Načelnik porotnikov je proglasil pravdorek: »Krivi...« Dick se de nekajkrat vprašal, aH bo voboe kdatf konec tega, Mary Je vpričo njega trpela vse peklenske miuikie. Toramv Rand je bil videti čudno dozorel. Vztrajnost, pogum, poštenost čutenja in druge talke nepričakovane lastnost so bffle udarile izpod njegovega Boa. Na vso moč se je trudil, da bi branil sestro in jd dal poguma. Nazadnjje je prišla vrsta na zagovornika. Mr. Garrison je po-fcaizail presenetljivo gibčnost dluha. Spet in spet je opozarjali na dejstvo, da si nd inoal raizJož^rti, zakaj se je Lawson spustil na tU, da ga stari Rand vsekako ra mogel z znamenji zapeljati k temu in da vklM) naporom tucata detektivov ni (bilo moči najti niti sledu o ugrabljenem denarju. V primeri z grcmotm obtožnice je zvenelo teh nekaj razlogov kakor šepet. Garrison se je največ zanašali na zaključek svojega govora, na pregled dolge itn častne prošlostt starega Randa, s katerim je hotel dokazati^ da tak mož mi zmožen nizkega zločina. Govoril je mirno in z resničnimi učinkom. Sodnik je dal besedo porotnikom in ti so odšli diz dvorane. Natanko dve uri je trajalo, preden so se vrnili. Načelnik porotnikov je proglasil pravdorek: »Kriv!...« Globok vodih, kakor iz dina neznosne, zdaj vendar že odrešene napetosti se je začni po vsej dvorani. Mairy je Obrnila svoj beli, prepadeni obraz proti Reku. Njene ustnice niso gibate. Ne sol'z ni bila zmožna ne vobče kakega vidnega izraza gorja. Priijel jo je pod pazduho in jo odpeljal iz dvorane. 24. poglavje. Prvi strašen dojem obravnave je bil minili. Krivdorek porotnikov in obsodba starega Randia sta bila višek Marynega trpljenja. Večkrat v telou nasiedno&h mesecev je Dick pomislili, da ni Še nikoli v svojem življenju poznal človeka, ki bi imel toKko duševne moči. Pogum, ki je izviral žz tajnih globin mjenega srca, jo je krepil, da je držala gSavo pokoncu in se borila do zadnjega. Vse preizUcušnje so prihajale nadnjo. Troškj za obravnavo so bdi veliki in zdaj so prihaiaSi na vrsto še večji Mary je žrtvovala poslednji belič, samo da bi rešila očeta, čeprav je bilo prepozno, da bi še kad zaleglo, so vendar prfiajaK sloveči odvetniki iz drugih držav in se posvetovali z Mr. Ganrisonom. Hiša, v katera je bife preživela večino svoje mladosti, je prišla nekega dne na dražbo; prodal so vse razen Maryne najbolj osebne lastnine. Brez obžalovanja se je preselKa s Tommyjem v majhno stanovanje daleč nekje na diruigem konou mesta. Bolestno občutljiva je bila od nekdaj, a zdaj je imela še več vzroka za to. Vsak pogled, ki ga je kdo po naključju vrgel nanjo, je utegnil biti izraz radovednosti ali zaničevanja. Bila je hči starega Randa, nekdanjega veterana zračne pošte, o katerem je zdaj vsa Amerika vedda, da je bil zaradi roparskega umora obsojen na smrt Težko je bilo prenašati; vse to. A Dick je stal tesno ofb njeni strani ter f opraščal vsa nestrpna in krivična razpoloženja, saj je vselej vedtei, da ga bo še pred večerom prišla prosit odpuščanja. Njeni žavci so brild napeti do skrajnosti kakor le čigavi na Ranuo-vem letailišču. Vse drugače se je vedel Tom Rand. Gorje, ki je bito zadelo njegovo rodbino, je čudno vplivalo nanj. Do poslednjega trenutka se je zanašal, da bo oče oproščen in da se bo njihovo življenje vrnilo v nekdanji prijetni tir. Po proglasitvi smrtne obsodbe je hodil še teden dnri z nejevernimi, zbeganimi očimi, kakor da se mu zda vse to nemogoča, vročična blodnja. Iz tega stanja je izšel presenetljivo dozorel. V vsem. kar je storil in govoril, se je očitovalo neko uimevanje za resn.čnost in neka •moč volje in značaja, o kateri preje ni bilo videti sledu. To je bilo edano, kar se je dobrega rodilo iz Randove nesreče. D:ck je bdi ves žalosten, iker ni mogel drugega kakor v srcu trpeti z Mairy. Zavest da ji ne more pomagati, mu je glodala dušo. Vse dni in vse noči si je belil glavo ter zaman uig.lbal, kje bi zagrabil in česa bi se lotil, da 'bi pokazal vsaj dobro volijo. Stari Rand je bil nedolžen in vendar so ga biJS ohsod-ili na smrt! Vsi prizivi, ki so jih priguašali dragoletni odvetniki, so bili drug za druigm zavrnjeni. In prišel je dan, ko je bil ves Maryn denar porabBjen. Letaliiišče je donašalo komaj toEiko, kolikor je stalo. Pogodbe z vlado so le stežka dohajale velike troške in red v podjetju je bS omajan, odkar je bilo izgubilo vodijo. Carmichael se je bil pokazal nepričakovano koristnega na svojem mestu. Vkliiub ironični zfoadfltfivosti, zaradi katere mu Dick izprva ni zaupal, se je naposled uveljavljal njegov premišljeni um. Storil je bil vse, kar je mogel, da je dosegla slaižba višek učinkovitosti. On je bil tisti, ki je zaradi povečanja dohodkov predlagal, ■nad se letališče odpre občinstvu za plačane vožnje al »vesele skoke«, kakor so jih imenovali pilotL A vse to je malo zaleglo. V svofi skrajni sBsfc8 je Mary priSla fr Dicku. »Denarja moram dob&tr; moram in moram. Pridržati moram Johna Parmenterja Gravesa — nemara nam bo še koristil Stradala bi, če bi le kaj pomagalo. Odkod naj vzamem denarja, Dick? Premlad je bil in preveč pustolovec, da bi bil kdovekaj vedel o glavnem problemu v življenju devet in devetdesetih izmed sto ljudi Odkod so jemali Ijedlje denar? Kaj so delali, da so postajal mffljjonanji? »Skušal bom, da se drevš česa dotmasOm, Mary,c je rekel v svo$ zadregi. Bilo mu je kakor človeku, ki so ga zaprE v labirint. Denar, denar! Kako bd ga mogel dobiti zanjo? Njegovi ljudje ga niso imeli odveč al vsaj ne toliko, kolikor je ona potrebovala. Kaim naj se obrne? Le kam? ■ w I s c e m proti dobri nagradi nasveta za izdelovanje kateregakoli industrijskega predmeta, po katerem je veliko povpraševanja in ki se v Jugoslaviji ne izdeluje. Pri rea izaciji nasveta sodelovanje možno. Prostor in vodna moč na razpolago. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna industrija". Nadzorniki, rudarji, minerji, tekači in navadni delavci potrebni so v večjem številu in morejo takoj stopiti na delo. Javiti se premogovniku „JERMA" A. D., železniška postaja Sukova pri Pirotu v Srbiji. Plača dobra, delo stalno preko celega leta. 13922 Hrana in vse ostale potrebe se dobe po najnižji ceni v družbinem skladišču. Bolni na pljučih In dihalnih organih sploh, ki se zamšmaijo za zdraiv- liferaje teh boteami po metodi »ZOPPICH« Servola, natj ipaJšešo na naslov: Franco Rosmani — Servola di Trieste, via della Pileria 1035, kje®' dobijo koMStroa pojasnila. Zajeduo je viposJlartii zia s.tro-6ke eiic., Lit. 16.— adii Dim 50.— za odgovor oa ■v$aJce®a posanneizoeiga »tereisemta. — Oipoizairia se. da se na pisma* nas Elijema direkitno na sme »Zapsrioh« ne odisotvaT.ja. 13868 Otomane od 650 do 850 T nzUSnlb rzorcih. prvovreten Ueten izdelek. vzorkoT&nm, pli-šasta pregrinjali« u otomane t 600. U 750. Mlon-sk* garniture. divane mo droce, lanoeljivo aajboljSe blago kupite pri Rudolf Sever tapetništvo □ Marijin trt it 2. <7/1 PUH-PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA Pozor! Nikdar niste bili tako zadovoljni, kakor boste, č^ si nabavite prvovrstne JUG O L.UC-PEČI, katere izdeluie in popravlja edinole domača tvrdka JUGO-LIC, Ljubljana PUHAKJEVA CL.ICA 3. Mesečni ščitnik »Vindobona« iarantiraoo ne prepuščajoč dames nepozrešlji-v, ker so pasovi pri sedenju, športu iai ples« nezadostni, zaradi Sesat se pokvari obleka io spodnje perilo. »Vindobona« je mehka, se da pirati m tudi kuhati. Je neporušljiva. samo 30 gramov težka. Mnogo zahvaJoic! Cena 75 Dim. Mesečna prevez« •Femtaosal«, dolga leta uporabljiva, higijenično najpopolnejša preveza 125 Dim. Naročite še danes! »AURORA«, sekt. 16. NOVI SAD. Železnička 38. lOOO Dim Tam plačam Eli'JI■■ B Vaše bradavice, kurja ME M očesa, trdo kožo, izrastke, ^^B fl ne odstranite zanesljivo v fl^V m časa 3 dni z RIA balza-iJV mora brez bolečin, brez j^r nevannositj, brez no2a. — F Zdravmiška priporočila: Dr. Cyrafaus, B. Wien, piše: Sem zadovoljen z Ria, pošljite trsi še 24 lonSkov, ker jih bom uporab ljail pri srvojth pacijemtih. Cema z garanefijskim pismom Din 9.—, 3 lom-fiki Dio IS.—, 6 lončkov Din 32.—. 229 Dr. Nik. Kemčny, Košice - Kaschau, poštni predal 12 R 7, CSR. MICHELSOVA MOCILANA KUDELJE ITVORNICA .. UŽETA D. D., Shira Palanka, Backa poštni preda? 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ce«i vrvi za transmisijske pogone kalkor različne vrvi za dvigala, ladje In splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v raz-ičnih dimenzijah. Specljaliteta: transmisijske vrvi z patentiranim? spojkami (Sellschloss). 0.& K. VAG0NETI čvrsti in praktični, zelo lahen tek s ležajl na valjce O. & K. Enostavno in zanesljivo sSclopljanje, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometa. Trtede. slamoreznlce. reporeznice, brzoparilne in lite kotle, kotle za žganje brane hi pluge, peči in štedilnike. mesoreznice. orodje za sadjarje In vse poljedelsko orodje Ure, $Catnino in &re6rntno kupite najboljše In najcenejše pri stari, priznani tvrdflol H. SUTTNER, Ljubljana. Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkve. Največja te najsoIidnejSa raizpo®-Halnaca. RazpošilSa v vse kraje tn-in inozemstva. Zahtevajte hremp la eni cenite H. SUTTNER, Lfub^ana 4. Lastna protokoli ran a tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO, AXO Cihina srebrno Jedilno orodje s 50-letno pismeno tovarniško garancijo. Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v oglasnem odd. »Jutra« TRETORN Jretorn" vtftnje cevCje in &ne$ne cevCje danes vsakdo kupuje, ker je postaja ta znamka radi svoje odUične kvaidtete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje! floberte, brovning pištole, pištole za stra- Žov.s&e pu&ke šenje psov. lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: F t/ I/AlCPD Paškar» Ljubljana • l\Ml JLK9 Kongresni trg št. 9. i1ndustriis(ce£a ur a dni G a (eo) 13860 vsestransko trgovsko naobraženega, veščfga knjigovodstva (bilance in kalkulacije), ter zmožnega korespondence, spiejme podjet e v bližini Ljubljane. Ponudbe naj s avijo le prvovrstne, zanesljive, ter vestne moči z S navedbo dosedanjega službovanja, zahtevki i. t. d. na upravo pod šifro »ZAUPANJA VREDEN". + Vam nudi po nataižjib cenah Franc Stnpica železnina štiuMjana, fio&pobveU&a 1 Naznanjamo pretužno vest, da je pri železniški katastrofi v RafhenbuTgu tragično preminul naš dobri soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod Mirko Vodlak železniški uradnik Pogreb blagega se bo vršil danes, dne 6. novembra 1929. ob pol 16. uri izpred glavnega kolodvora k Sv. Križu. Silava njegovemu spominu! Ljubljana, dne 5. novembra 1929. Eleonora, soproga; Greti, por. Besednik, bčeilka; Marija, imata; Gjuro Besednik, zet; Rajmund, Ivan, Radoslav, Stanislav, bratje; Rajmund, Stanislava in Smiljka, nečak in nečaikinji; roalbiine dr. Romih, Drevenšek.