Poitnina plačana v gotovini Leto LVII. V Uubliani. v torek. dne 10. seDtembra 192» Št. 205 St. 2 Din Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din netolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdajo celoletno vJugo-slovljl 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelU-vrslo moli oglasi po 1'30 I n 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2*30, veUKI po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din n Pn vcCtffm o poročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljkn ln dneva po prazrvKU Uredništvo /e v Koptlar/evl ulici St. (illll Rokopisi se ne vraiato, net raniti rana pisma ae ne apre/etaa/o ■«• Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva št. 2326 Informativen lisi za slovenski narod Uprava /e v Kopitarjevi al.št. ti - Čekovni račun: £/ubl/ana šleo. lOMSO In 10.340 «i Inseratc, Sarulovo.st.7303, Zafjreh št. 39.0U. Prana tn rtunaf M. 24.797 TfflM Vzhodno vprašanje Koncesije treba narodom dovoliti pravočasno, ali po so kot prekasne brez učinka. Zgodovina bivše Avstrije zgovorno dokazuje to resnico. Samo malo enakopravnosti so zahtevali avstrijski narodi, a je niso mogli doseči. Skoraj neverjetno so sliši, za kakšne mr-vice najbolj elementarnih pravic so se marali boriti naši predniki leta in leta, predno so jih izsilili. Ni čuda, da je pri leni boju rastlo vedno bolj nasprotje do Dunaja in da je na vse zadnje prišlo do tega, da se narodi za darove Dunaja sploh niso hoteli več amenili, ker so bili avstrijske vlade do grla siti, pa naj jim ta obljublja nebesa na zemlji. Karlov manifest je zato ostal brez najmanjšega utiša, dočim bi mogel pred leti morda rešiti situacijo. Zato je dostikrat vsa politična modrost v tem, da se dovoli ali odreče koncesija v pravem času in državnik, ki ima lo politično modrost, ta jo dokazal svojo državniško sposobnost. Tak izpit državniške sposobnosti mora sedaj položiti delavska stranka pri reševanju vzhodnega vprašanja, ki so ga razgrnili dogodki v Palestini. Sicer je morda še mogoče, omejiti obseg palestinskih dogodkov in doseči, da ne bi preskočili iz Palestine v arabski svet. Ali le malo verjetno je, da se bo to posrečilo, čeprav se čujejo iz vrst delavske stranke v ta namen že dalekosežni predlogi. Tako predlaga socialistični poslanec Wedgwood, da postani Palestina sedmi britanski dominij, v katerem naj vladajo ž i do v siv i kmetje in Fe-lahi, kakor se imenujejo arabski kmetje. .Morda je v tem predlogu, da postane Palestina dominij, res ona koncesija, ki bi bila koncesija v pravem času in dosegla, da se nasprot-etvo do Anglije ne bi stopnjevalo. Ali posebno mnogo upanja za tak uspeh ni, ker je Palestina pravno že več ko dominij, namreč suverena republika, ki jo Anglija samo upravlja po tihem soglasju Društva narodov. Poleg lega pa so Arabci pred kratkim videli, da se da od delavske stranke mnogo doseči, ko je Henderson po desetletnem boju rešil egiptovsko vprašanje in dovolil Egiptu mnogo več, kakor pa jc ta zahteval pred desetimi leti. Vprašanje je, če je bila ta koncesija storjena v pravem času, ker je bila izvršena v času, ko vlada nad Egiptom osovražena diktatorska vlada Mahmuda paše. Uspeli vse desetletne borbe naj bi torej požel Mahmud paša, s čemur pač ne bo zadovoljen Nalias paša, za katerega so vsi egpitovski nacionalisti. Vsled tega ni izključeno, da ne bo še popolnega sporazuma v Egiptu in da Hender-sonova koncesija ne bo dosegla svojega cilja. Tem bolj verjetno pa je, da bo podžgala Arabce k novim zahtevam zlasti še, ko se vedno bolj širi geslo, da pripadaj Arabija samo Arabcem. Arabsko gibanje pa upliva tudi dalje na vzhod in indijski moliamedani so že nastopili za Arabce, čuje se pa tudi že iz Iraka, da je treba narediti konec angleškemu mandatu. V Indiji s^mi pa je po modri potezi Gandija, ki se je potegnil za mohamedansko versko zahtevo po kalifatu, prišlo do sloge med Indijci in mohamedanci. Zahteva Indije po samostojnosti je vsled tega dobila novo moč in vedno manj je med Angleži pristašev, ki predlagajo, da jo treba s trdo roko zatreti vsa ta nasilna gibanja. Nasprotno se čuje iz vrst delavske stranke, da naj tudi Indija postane dominijon, da se tako nehajo vsa na-sprotstva. Kar se je zdelo pred leli še nedosegljivo, to postaja danes že premalo, ker se je odpor proti tuji nadvladi že tako povečal, da je že vprašanje, če morejo koncesije še ustaviti gibanje, ki ga mohamedanski in indijski nacionalisti vedno bolj širijo. Po burski vojni je Vel. Britanija z velikodušno in dobro premišljeno popustljivostjo dosegla, da je prestala vse v vojni porojeno nasprotje in da se je Južna Afrika oklenila Anglije. In oklenila se je britanskega imperija tako trdno, da je v svetovni vojni krepko pomagala Angliji do zmage. Velikopotezna in v pravem času storjena koncesija je na mali likvidirala južno-afriško vprašanje. Danes jc slično ko južno-afriško vprašanje postavljeno vzhodno. Ne sicer tako jasno, ali razpotje je že lit. Tako se mora delavska stranka odločiti, kako da reši vzhodno vprašanje. Ali bo dosledno svojemu programu dala vzhodnim narodom vse njih pravice in dovolila lo, kar ima Egipt, tudi arabskim deželam, ali pa bo sledila konservativnim predlogom in s trdo roko z.itrla vsak odpor. Palestinski dogodki so tako postavili delavsko stranko pred težko preizkušnjo in v interesu miru je samo želeti, da hi delavska sjranka dobro nrp«inln nreiz-kušnio. Mmmkovtc » član Sveta O* N* 2eiieva, 9. sept. (Tel. »Slov.«) Po dogovoru je imel letes pripasti sedež male antante v Svetu Društva narodov Jugoslaviji. Iz gotovih strani se je sicer skušalo kljub temu agitirati proti tej izvolitvi, a brez uspeha. Od 53 držav je glasovalo za kandidaturo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. V. Marinkoviča 42 držav. Pripominjamo, da je dobil 1. 1021, ko je tudi kandidiral v Svet D. N. le 14 glasov. Sedaj je dobil torej trikrat toliko glasov. ;>Journal dc Geneve« piše, da je bila kandidatura in izvolitev našega zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča zelo simpatično sprejeta, vendar da niso niti naši najboljši prijatelji upali, da bo glasovalo za njega tako število držav. Zunanji minister dr. Marinkovič je ob priliki svoje izvolitve podal izjavo, v kateri pravi, da pomeni njegova izvolitev verno sliko mednarodnega ugleda naše države. Kongres gospodarskih zbornic Naše prometne in poštne razmere — Kaj je treba storiti Dosežen napredek še ne zadostuje Belgrad, 9. sep1 (Tel. »Slov.«) Današnji dan kongresa gospodarskih zbornic je bil posvečen razpravam o prometnih in poštnih razmerah. Poročilo o željah in zahtevah našega gospodarstva je podal dr. Lujo Karamanski, tajnik trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu. V začetku svojega govora jc ugotovil, da se kljub dosedanjim naporom železniške uprave ni zadovoljilo potreb gospodarstva, da se čuti veliko pomanjkanje železniških vozil, da jc polno nedostatkov in da je treba v bodoče bolj kol do sedaj paziti na železniški promet. Analizirajoč vzroke tega stanja trdi v svojem predlogu v svrho zboljšanja naših železniških razmer, da je treba odpraviti nepri-like v prometu s tem, da se v prvi vrsti usdo-sobijo železniške postaje, da se proga Zidani most—Zagreb—Novskn. kakor tudi druge proge, zaščitijo p.:: a vremenskimi nezgodami, da se ojačijo mostovi, rekonstruirajo postaje Belgrad, Zagreb, Novi Sad Veliki Bečkerelc. Skoplje, Niš, Sušak, Split, Crikvenica in Kar-lovac, kjer jc po njegovem mnenju največii blagovni naval, ki ga postaje ne zmorejo. V nadaljnjem svojem govoru je podčrtal znana dejstva v našem železniškem prometu, ki so bila že večkrat podana javmsti. Posebno poudarja, da naša železniška uprava nima dovolj tehnične pripravljenosti in ne dovolj iz-\cdene organizacije dela in jc treba zato predvsem paziti na to, da bi bilo kroženje vagonov čim hitrejše, da bi se vlaki čim hitreje formirali in odpravljali, da bi se vobče uvedla racionalizacij prometnega dela. Prehajajoč na tarifne rEzmerc, zahteva, naj se ukine uredba, s katero so bili s 1. septembrom povišani tarifi na goriva in stavbni materijal, ugotavlja nepovoljno stanje, v kolikor pridejo železnice v poštev pri eksploti-ranju svojih materijalnih dobrin in priporoča, naj železniška uprava napne vse sile, da bi lahko upravljala in eksploatirala svoj materijal v višini, ki jo danes izkazujejo železniške uprave v drugih državah. Modernizacija naših železnic naj bi bila parola. Nadalje zahteva, da naj se dvigne prometna kapaciteta naših železnic z novimi investicijami. Vsekakor pa naj ostane tudi nadalje v veljavi naredba prometnega ministrstva, s katero so se pri posameznih železniških ravnateljstvih osnovali posvetovalni odbori, ki naj skupno z železniško upravo delujejo za splošni blagor. Gospodarski krogi sicer priznavajo dosedanje znatne napore železniške uprave v svrho sanacije in organizacije našega prometa, toda z ozirom na sedanje stanje smatrajo kot neobhodno potrebno, da se obstoječi ne-destatki hitreje odpravijo in se z vsemi silami dela na to, da se železniški promet dvigne tako visoko, da bo ustrezal zahtevam našega gospodarstva. Bosanske železnico. O istem predmetu z ozirom na Bosno in Hercegovino ter Črno goro je poročal dr. Vo-jislav Besaravič. Dejal je, da je v zimi letošnjega leta dobila bosanska industrija komaj 30 do 40% potrebnih vagonov. Bosni je potrebno 1000 novih odprtih in 500 pokritih vagonov. Veseli ga vest, da je železniška uprava naročila za bosanske ozkotirne železnice 1500 tovornih vagonov in pričakuje, da bo ta na-bavka v kratkem izvršena. Nadalje je govoril o sarajevski železniški dclavnici, da nc more izkoristiti svoje kapacitctc, ker nima dovolj materijala in sc radi tega vozni park, četudi jc majhen, ne more dati hitro v promet, ker 'm treba dolgo čakati na popravilo vagonov. Napačno jc tudi to, da ta železniška delavnica nc spada neposredno pod sarajevsko oblastno ravnateljstvo, ampak jc podrejena osrednjemu ravnateljstvu. V Sarajevu in drugih bosanskih mestih se nadalje često čuti pomanjkanje večjih skladišč. V Bosni je neobhodna potreba, da se postavijo novi železniški mostovi. Za- hteval je, naj se v Belgradu sezida posebni tovorni kolodvor. Glede Bosanskega Broda, za Bosno najvažnejše postaje, se čuje danes polno pritožb. Zlasti so važne pritožbe glede prelaganja. Radi pogodbe z neko Ivrdko je prelaganje blaga skoro nemogoče. Zahteva, naj sc ta pogodba ukine in naj sc s tisto tvrdko, če država že nc sprejme prelaganja v svojo lastno režijo, sklene posebna pogodba, s katero naj sc zagotovi, da se bo za vse stranke pravilno delalo. Našteva nadalje železnice v Besni, ki so bodisi državne bodisi privatne, pa so pod upravo dotičnega gozdarskega podjetja. Zahteva, naj te železnice sploh upravlja železniško ministrstvo. Obširno se je govornik peča! tudi s prometnimi razmerami v Črni gori. Pošta, Poročilo o pošti, brzojavu in telefonu je podal Ivan Mohorič, tainik ljubljanske TOI zbornice. Uvodoma je naglasil, da gospodarski svet ceni napore poštne uprave in se -aveda težkoč, s katerimi se mora uprava boriti. V teku zadnjih deset let je bilo zgrajenih 2554 km telefonskih linij, 3648 km mcdnarodniii teleion-sih linij in 4265 km linij v mestnih omrežjih. Montirane so bile štiri avtomatske telefonske centrale, štiri radio telefonske postaje, ena radiofonska postaja, in je bil organiziran poštni avtomobilski promet na dolžini 3051 km. Jc to velik napredek, a vseeno se ni storilo dovolj. Potreba novih investicij. Za pošto, brzojav in telefon naj sc vnesejo nove znatne investicije, ker jc njih rentabiliteta zagotovljena. Proračun za pošlo je prenizek. Proračun poštnega resora jc od 1. 1922 stalno aktiven in jc samo v letih 1921 do 1924 izkazala uprava 388 milijonov dinarjev čistil) dohodkov. Odločno protestira proti temu, da bi sc zmanjšal proračun za 10% (razpis zahteva 15%), ker je proračun tega resora itak premajhen. Posebno je paziti na tranzitni promet med Evropo in balkanskimi državami ter Oricntom, ki gre preko našega ozemlja. Od 3852 poštnih uradov je komaj 20% pravih, stalnih državnih pošt, med tem pa se zahteva še nadaljnja deerarizacija. To se mora označiti kot korak nazaj. Pošta ima samo 129 državnih zgradb, dočim jc 1628 privatnih zgradb. Naj sc zgradc predvsem hitro poštne zgradbe za pošto v Subotici, Splitu, Mariboru, na Jcscnic; h in v Ljubljani. Poštno osebje treba nagraditi. Pošlno osoibje, ki vrši čekovno službo, naj sprejema zopet nagrade, kakor preje. Tarife za paketno pošto naj se podvržejo reviziji. Naj sc otvori potrebna poštna služba z inozemstvom, naj se nc reducirajo brzojavni uradi in pazi naj se na telefonsko in brzojavno službo, ker kljub temu, da je bilo v letu 1924—1927 1,700.000 manj depeš v prometu, so ostali dohodki na isti višini. Zgradc naj sc nove telefonske linije ter naj sc telefonsko omrežje v državi razširi. V pogovorih med Zagrebom in Mariborom se dnevno briše toliko govorov, da bi ti dohodki bili popolnoma zadostni za novo telefonsko linijo. Nimamo še telefonskega prometa z Grčijo, Albanijo in Bolgarijo, kar jc nam v veliko škodo. Nato je prešel na vprašanje mednarodnih telefonskih kabljev, ki jih jc država po obstoječih mednarodnih konvencijah dolžna zgraditi. Popoldansko zborovanje. Ob pol 5 popoldne sc jc kongres nadaljeval. Najprej jc govoril tajnik novosadsltc zbornice Obuljcna o rečni plovb!. V kratkem govoru je dokazal, d. naš rečni promet ni na višini in da lahko Nemčija, Avstrija in Madjarska glede rečne plovne politike v kratkem času popolnoma potisnejo ob steno jugoslovansko zastavo na Donavi. Zahteval jc, naj se organizira boljša eksploatacija državnega plovnega parka, naj sc odstranijo strahovite težkoče, ki nastopajo pri prekladanju blaga v Bosanskem Brociu, naj sc končno vendarle zgradi trgovska luka v Belgradu in Novem Sadu, naj se izgotovijo zakoni za reorganizacijo rečne plovbe, naj vlada vzame v pretres vprašanje pretoka kralja Petra in Aleksandra v Vojvodini, naj sc Sava regulira tako, da bo plovna od Belgrada do Zagreba in naj pride do čim ožjega sodelovanja med rečno in pomorsko plovbo na tako zvani pomorski Donavi, ker mora bili naša država v tej mednarodni komisiji tudi zastopana. Ko je gvornik končal svoje poročilo, jc prišel na kongres kmetijski minister dr. Fran-geš, ki ga je kongres burno pozdravil in razložil stališče ministrstva. Nato jc kongres razpravljal o razmerah v področju črnogorske zbornice, nakar se prišle na vrsto resolucije. zmi Belgrad, 9. sept. AA. Na včerajšnji pozdravni telegram s kongresa gospodarskih zbornic je Nj. Vel. kralj odgovoril z naslednjo brzojavko : Predsedniku kongresa gospodarskih zbor-' uic g. Milutinu Stanojeviču v Beogradu. Bled, 8. sept. Zahvaljujem sc Vam za pozdrav in izraze udanosti predstavnikov gospodarskih zbornic in želim kongresu uspešno delo v korist našega narodnega gospodarstva. Po šiljam Vam pozdrav — Aleksander. Posledico ohč, zbora Kmetijske chttzbc Belgrad, D. .-epi. (Tel. Slov.c) Kazvoj Kmetijske družbe v Sloveniji, zlasti pa dogodki na zadnjem občnem zboru, zelo zanimajo kmetijsko ministrstvo. Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjali se z referentom tega ministrstva, ki mu je izjavil, da jo zelo škoda, da se v tej instituciji slovenskega kmetijstva ne more razumeti, kako je treba voditi gospodarski stanovski boj, in da slopajo preveč v ospredje osebna vprašanja. Škoda je tem večja, ker je v ministrstvu skoro dozorela misel, naj bi sc s posebnim zakonom iz Kmetijske družbe zn Slovenijo in iz slirnih ustanov na Hrvaškem in Vojvodini ustvarile iz njih kmetijske zbornico in hi bil na lak način narejen začetek teli važnih kmetijskih ustanov, ako bi sc na ta način ustanovile kmetijske zbornice v Ljubljani, Zagrebu in Vojvodini, bi bilo lahko .na podlagi teh izkušenj uvesti zbornice tudi v gospodarsko manj razvitih krajih. Omenjeni zakonski predlog, ki je bil v principu že golov, pa je zlasti po dogodkih na zadnjem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani stopil v ozadje, in je vprašanje ustanovitve kmetijskih zbornic potisnil za korak nazaj. Preskrba s semenskim žitom Belgrad, 0. sept. (Tel. Slov.') Zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev jc poslalo kmetijsko ministrstvo na oceno v notranje ministrstvo radi tega, ker nalaga zakon občinam precejšnje dolžnosti, kar velja tudi za okraje in oblasti. Dalje je dobilo zakon na vpogled tudi prometno ministrstvo in ministrstvo za javna dela. Pred vrhoimi zakonodajni svet pride ta zakonski načrt najbrž že v tej periodi. Glede preskrbe s semenskim žitom smo zvedeli, da dobi vsak žilarski okra j približno vagon izbrane pšenice. Pri .tem pa pridejo vpoštev lo oni kraji, ki so ugodni za gojitev žita. Glede Slovenije pride v poštev samo mariborska oblast, kajti ljubljanska nima tipičnih žitorodniii pokrajin. Kmetijsko ministrstvo jo nadalje v zvezi s tem vprašanjem stavilo zahtevo, naj seinenogojske postaje, ki so prešle na oblastne samouprave, pridejo ponovno pod liompetenco ministrstva samega radi l>oljŠc eksploatacije teli postaj. V Sloveniji prihaja v poštev semenogojska postaja v Beltincih, na Hrvaškem pa v Križevcih. Sedaj se čaka nt to, kakšno izjave bodo o tem vprašanju dali oblastni komisarji. Da hi podprli delo in prizadevanje kmetijskega ministrstva, so jugoslovanski agronomi sklenili, prirediti o tem predmetu rele vrsto predavanj, in je agronomsko društvo Izdalo 11 avse agronome poziv, da se izjavijo. .> katerem predmetu bi hoteli prevzeti predavanja. IX. kongres ,Pax Romanae* v Španiji Davi so prispeli s svojim posebnim vlakom v Sevillo udeleženci kongresa Pax Romanae. Po ogledu Madrida, kjer jim je bila od županstva prirejena zakuska s koncertom in kjer so bili zastopniki vseh delegacij spre-jati v avdienci od namestnika prosvetnega ministra, so se včeraj zjutraj odpeljali s svojim vlakom v Toledo, kamor so dospeli dopoldne. Ogledali so si vse znamenitosti tega morda najzanimivejšega špansko - maurskega mesta in tudi njim je mestno županstvo priredilo zakusko. Zvečer so se odpeljali v Sevillo. Danes popoldne se oficielno začne kongres z otvoritveno sejo na sevillski univerzi. Dopoldan je posvečen ogledu mesta. Špansko časopisje posveča kongresu izredno veliko pozornost. Sprejem udeležencev je povsod prisrčen in organizacija potovanja doslej brezprikorna. Da pa je računati vedno s posebnostmi dežele, je razumljivo. Med udeleženci je izredno dosti duhovnih voditeljev iz posameznih univerzitetnih središč vsega sveta. Kongresa sta se udeležila tudi dva študenta iz Indije in v Bordeauxu Študirajoči zamorec Luis Pinto. Posebno pozornost posveča časopisje znamenitim znanstvenikom, ki so jim poverjeni referati. Tako bo govoril g. Joseph Clayton, Anglež, o katoliških kriterijih za razumevanje domovine in internacionalizma, g. Salvador Minguijon, profesor univerze v Zaragossi, o obrambi in izoblikanju zapadne kulture po ka-tolištvu, msgr. De la Serre, prorektor katoliškega Instituta v Parizu, o bodočnosti sociologije v luči katoliške doktrine, g. dr. Dietrich 9. Hildebrand, profesor na univerzi v Miin-chenu, o katolicizmu in tendencah moderne filozofije. Kongres traja do 8. septembra. Ta dan popoldne se udeleženci odpeljejo v Valcncio. N. K. K političnemu p®!®žafa v Avstriji S pristopom Bauernbunda k Heinivvehru je položaj socialistov jako poslabšal. Kmečka zveza, ne le da je v naročje Heim-vvehra privedla čez 100.000 novih članov, temveč imajo socialisti sedaj proti sebi strnjeno meščansko-kmečko fronto, brez ozira nato, da so krščanski socialci tudi med delavstvom močni. Moralni učinek pristopa Bauernbunda k Heimvvehru je še mnogo večji kot številčni. Vedno bolj se zaznava, da je to bila spretna poteza zveznega kanclerja Streru-witia. On je namreč tisti, ki stoji za kmečko zvezo. Posiej mu Heimwehr ne bo več nagajal in vlada se bo mogla bolj nemoteno pripravljati na svojo glavno nalogo: spremembo ustave. Okrog tega vprašanja se bije že reč let najhujši boj med krščanskimi socialci in socialisti, ne da bi se obe stranki le malo mogli zedinili. Po ustavi je za spremembo ustave potrebna dvetretjinska večina, katere pa v sedanji konstelaciji ne premore nobena stranka. Rešitev bi bila v kompromisu, ki pa je skoraj izključen, ker bi socialisti le pod pritiskom sile popustili ugodne pozicije, ki jih jim nudi sedanja ustava, in to zlasti Dunaju, ki kot samostojna zvezna dežela more izvajati prevladujoč vpliv nad ostalimi pokrajinami. Kar vlada hoče in česar najmanj ne prikriva, je sprememba ustave za vsako ceno. Bistvene zahteve so sledeče: Narodni in Zvezni svet naj se odpravita, sedanji parlament naj izmenja gospodarski parlament in državni predsednik mora dobiti več pravic. Gotovo se bodo še pogajali s socialisti; a če bi bili slednji nepopustljivi, bodo na jesen razpustili parlament in šli na volitve. V tem slučaju se je bati, da bo Heimvvehr z Bauernbundom izvedel volitve kakor že. Ker so omenjene zahteve dokaj popularne in ker ljudstvo od parlamentarne reforme upa socialnih zakonov, ki sedaj vsled močne in borbene opozicije ne pridejo do uresničenja, računajo vladni krogi, da jim volitve prinesejo potrebna delovno večino, s katero bodo mogli izvesti nameravano ustavno reformo. Socialistom gre za to, da ne izgube popularnosti. Renner je izjavil, da so tudi oni za spremembo ustave, ki pa naj se prilagodi Weimarski ustavi, v čemer bi se via facti znatno omogočil Anschluss. Odgovorni vladni krogi so tozadevno mnogo bolj previdni, ker še ni pozabljena Briandova beseda, da Anschluss pomeni vojno! Tudi je vprašanje, če bi rajhovcem samim v tej situaciji, kakor je Nemčija, bila ljuba intenzivna propaganda ■a priklopi lev. Vendar pa je to močan poli-•ičen slaper in oba tabora zbirata in merita noje sile za odločilne tedne, ki se bližajo. O^enj v hotelu „Patace" Belgrad, 9. sept. (Tel. »Slov.«) Današnji požar v liolelu Palače« je izzval v Belgradu v eliko zanimanje ter je bilo pred hotelom /brano ne samo moštvo požarnih čet iz Belgrada in Zemuna, temveč je prihitelo na pomoč tudi vojaštvo. Človeških žrtev ni bilo, ker je pogorel« ie sirena in nekateri deli uian-.arde. škoda se ceni na pol milijona dinarjev, dočim je hotel aavaruvaa 26 milijonov dinarjev, Stresemannov govor Omenja potrebo izpraznitve Saarske kocine - O združenih evropskih državah Ženeva, 9. sept. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji Društva narodov je imel dr. Stresemann svoj z napetostjo pričakovani govor. Začel je s tem, da je poudarjal rezultat haaške konference, na kateri se je obljubilo izpolniti nemško zahtevo po izpraznitvi zasedenega nemškega državnega ozemlja. Takoj nato je pripomnil, da je tudi saarsko ozemlje še vedno pod neueinško upravo, dasi želi tamkajšnje prebivalstvo zopetno združitev z Nemčijo. Koraki, ki so se storili za odstranitev tega stanja, pomenijo enako delo za likvidacijo vojne. Stresemann se nadeja, da bo tudi Društvo narodov storilo vse. da se ta misel uresniči, in da bo, če še ni samo vzelo inicijative v svoje roke, simpatično podpiralo pogajanja neposredno prizadetih držav. Ko bo padci zid med emčijo in njenimi zapadnimi sosedi, se bo začelo skupno delo, ki bo postalo tako plo-dovito, kakor to zahtevajo skupni interesi narodov in ne samo lastni interesi Društva narodov (odobravanje). Dalje je dr. Stresemann govoril o ideji razsodišča, ki zmagovito napreduje in ki je glavni steber mednarodnega miru. Pogajanja, ki se vrše za delno reformo razsodišča, bodo pripomogla k temu, da se olajša delovanje te ustanove. O Kellogovem paktu je rekel, da je nemška vlada vedno smatrala ustvarjanje metod za mirno razčiščenje vsakršnih konfliktov za izhodišče vsega prizadevanja za svetovni mir. Vojna se ne odpravi s tem, da se v vojni deluje proti vojni, temveč s tem, da se odpravijo vzroki vojne. Z največjim interesom in z največjimi simpatijami zasleduje Nemčija pogajanja velikih pomorskih držav za razorožitev na morjn. Enako učinkovi o je treba zahtevati tudi delovanje za razorožitev na suhem. Pri tem ne gre samo za fazo, temveč za problem, ki ga je treba zagrabiti v celoti in katerega je označil /. dvema točkama: prepre-fenje vsakršne vojne možnosti — s splošno razorožitvijo kot konsekvenco — in omogočitev stalnega razvoja. Potem je dr. Stresemann izjavil, da varstvo manjšin ni nič manj važna naloga Dru-šlva narodov. V svojem stališču glede tega problema ne more delati razlike med intere-siranimi in neinteresiranimi državami, ker se tiče Društva narodov v svoji celoti. Mir bo tem bolj zagotovljen, čim bolj se bodo varova- la človeška prava do maternega jezika in kulture brez škode za države. Kdor bo to zagovarjal, se mu nikakor ne more očitati, da hoče izzvati nevarnost konfliktov med državami. Smatra, da ni več daleč čas, ko bo Društvo narodov ustanovilo poseben manjšinski organ. Končno je govoril Stresemann o novi državni preureditvi Evrope. To vprašanje pač ni problem, s katerim bi imelo Društvo narodov opraviti neposredno. Dr. Stresemann odklanja skepso prenumerando-pesimistov, ki zavračajo to misel kot indiskulabel, zahteva pa na drugi strani, da si je Društvo narodov ti a jasnem, kakšni cilji so zasledujejo s to razpravo. Z vtio odločnostjo odklanja politične misli, posebno s kakšnimi tendencami proti drugim zemeljskim delom, ravno take, ki bi izgledale kot gospodarska avtokracija Evrope. Mnogo izvedljivejše se mu zdi ono, kar še danes čaka na izpolnitev. Zdi se mu groteskno, da razvoj Evrope ne gre naprej, temveč da nazaduje., Z versajsko mirovno pogodbo je bilo ustanovljenih mnogo novih držav, ki pa jih je versajska mirovna pogodba popolnoma opustila, da l)i te nove države pritegnila v evropski gospodarski sistem. Poleg novih mej v Evropi vidimo nove mere, nove uzanse, nove zakone, kar ovira mednarodni promet. Groteskno je, da se je z novimi tehničnimi pridobitvami skrajšala razdalja med južno Nemčijo in Tokijeni za 20 dni, v Evropi sami pa se morajo železniške lokomotive vsak čas ustavljati, Iver pride na mejo, kjer so vedno nove carinske rovh;ije. Kje je skupni evropski denar? Z racionalizacijo gospodarskih razmer bi se koristilo ne samo evropskim producen-tom, temveč tudi dobaviteljem in odjemalcem vsega sveta. Dr. Stresemann je končal svoj govor s pri. znanjem, da je Društvo narodov mnogo storilo za razvoj sporuzumijonja med narodi. Namiga-vaj-oč na Briandov govor, je rekel, da se ve-seli, da heroizem za velike ideale med narodi nikdar ne bo izumrl, hoče pa poudariti, da bo imela vojna bodočuosli malo dela za osebni heroizem. Društvo narodov ima prijetno nalogo, zbližati narode in na.-protstva premostiti. Gre za veliko nalogo, ki se more opraviti le korakoma, dokler narodi ne pridejo do onega Stanja, ki ga vsi pričakujejo. (Viharno odobravanje.) Govor Nato je govoril italijanski delegat Scia-loia, ki je sporočil, da je danes dopoldne za italijansko vlado podpisal pogodbo ob'ig?.to-ričnega razsodišča v Haagu. Kellogova pogodba označuje vojno kot stoječo izven zakona. Vsak zločin stoji izven zakona. Morda bi bilo koristneje, označiti vojno kot bolezen in odstraniti njene vzroke. Problem sirovin čaka na rešitev in rešitev socialnega vprašanja bi veliko pripomogla k blagostanju narodov. Združitev evropskih držav je visok cilj, treba pa je pomisliti na težkoče. Kljub temu zasluži ideja najresnejšo pozornost. Dalje je govoril o reorganizaciji tajništva Društva narodov in predlagal ustanovitev studijske komisije, ki naj bi do prihodnjega leta sestavila poročilo. Govor mimstm Memesa Končno je govoril še češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je opisoval napredek misli obveznega razsodišča in sodnega obravnavanja vseh sporov, kar je dovedlo do tega, da je sedaj prvič več velikih držav priznalo obveznost haaškega razsodišča, katero je posebno s pristopom Združenih držav ameriških postalo v rika svetovnopolitična realnost. Društv i v je torej res postalo zboro- vanje z -orično razsojanje. V Haagu so bili lik\ iinančnopolitični problemi sve- tovne vojne. Nato je govoril o vprašanju združene Evrope, ki je posebne vrednosti za nje- Birltsszdov nast®fi$ za Ženeva, 9. sept. (Tel. »Slov.«) Pri kosilu, katerega je Briand priredil evropskim delegatom Društva narodov, se je sklenilo, da sprejmejo s simpatijo v vednost Briandovo misel o gospodarskem zbližanju evropskih držav. Poverili so Briandu nalogo, da sproži pri vseh evropskih vladah anketo in da pošlje vladam memorandum, v katerem naj zbere vse dosedanje izjave in poročila, V to svrho bodo delegati svoje pripombe sporočili francoski vladi. Briand je pri tem še enkrat poudaril, da federacija evropskih držav ne sme biti naperjena proti nikomur. Dr. Stresemann je pri tem ponovil svoja izvajanja na seji Društva narodov in pri tem pripomnil, da bi bilo priporočljivo, če se združitev Rvropc izvrši na sličen način, kakor pri državah latinske Amerike. Henderson je opozoril na to, da hi taka federacija lahko kršila narodno suverenost posameznih držav in se skliceval na primer britanske države. — Avstrijski zvezni kancler Streeruvvitz je pripomnil, da je Evropa organizirana ravno narobe, kokor bi morala biti. Dr, Marinkovic je čestital Briandu k ideji, da je sprožil ta problem, treba pa je govoriti ne samo o gospodarskih vprašanjih, temveč tudi u političnih problemih, ker gospodarska vprašanja lahko pomenijo tudi politične žrtve. — Končno je predlogal Huysmans, da bi se go-1 spodarski odbor lahko buvil z moilnostjo yo- govo državo in ki se celo tiče življenjskih interesov Češkoslovaške. Smatra za povsem potrebno in umljivo, da je končno prišlo v Društvu narodov na dnevni red vprašanje, da se osnuje novo gospodarsko in v daijnjem oziru tudi politično sodelovanje Evrope, ki ni naperjeno proti nikomur na svetu in ki bi ustvarilo tudi novo moralo, katera bi pospeševala končni cilj Društva narodov, to je svetovni mir. Naposled je dr, Beneš tudi sporočil sklep češkoslovaške vlade, da bo podpisala fakultativno klavzulo in da namerava tudi ratificirati pogodbo o svetovnem razsodišču. spodarskega zbližanja Evrope tekom meseca oktobra, to je na prihodnjem zasedanju. Ob začetku popoldanske seje Društva narodov je predlagal angleški finančni minister Graham, da bi se za dve leti sklenil medna- rodni dogovor, po katerem se ne bi smele carine zvišati, nakai naj bi sc sklicala konferenca za znižanje carin. G!;dc gospodarskega zbližanja Evrope pa želi Graham, da bi sc predvsem vpoštevale gotove bt?;'ovne skupine. Ženeva, 9. sept (Tel. »Slov ) Briand je naprosil predsednika panevropske unije Čcudcn-hove-Caitvghija, da bi skupaj z vsemi prijatelji evropskega sporazuma z največjo odločnostjo nadaljeval propagando te ideje, da bi se pokazalo vladam, da bi bila samo želja narodov, če bi vlade opustile svoje pomisleke. itie