.fSzj'r
\.b.h.
Posamezni izvod 1.30 SL, mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba 7 o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagcnfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 16. december 1955
Štev. 50 (712)
Manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati
po večinskem načelu
Odgovor
na nekoristno polemiko
,,Čudimo se, da se slovenski člani SPO še niso oglasili k tej zadevi*', je zapisal zadnji uvodničar v Našem tedniku-Kroniki v svoji polemiki k pod pisni akciji nemških šovinistov vseh barv proti sedanji šolski ureditvi.
Naj bo odgovor čisto kratek: naše stališče do šolskega vprašanja in do člena 7 sploh je bilo javnosti in vladi jasno in odločno povedano v skupni spomenici koroških Slovencev. Mi vsaj smo z vso resnostjo in iskrenostjo sodelovali pri formulaciji Spomenice v vseh njenih delih in jo podpisali brez slehernega pridržka. Nam je zato izjava v Spomenici, „da smo in bomo storili koroški Slovenci vse, da preprečimo nacionalne razprtije in da smo pripravljeni, da tvorimo most, ki naj veze naroda soseda in sosednji državi, kar bo nov in trden element miru v tem delu Evrope**, resna in smatramo, da polemika z nemškimi šovinisti, ki tudi v trenutni podpisni akciji proti dvojezični šolski ureditvi ne prinesejo niti enega novega, kaj šele pozitivnega pogleda oziroma argumenta, v ničemer ne preprečuje nacionalnih razprtij niti ne razčiščuje vprašanj niti ne koristi, temveč položaj kvečjemu le komplicira.
V ponedeljek se je pričela v parlamentu obširna razprava o proračunu za prihodnje leto in bo predvidoma trajala teden dni. Po kratki generalni debati so ž.e prvi dan pričel s specialno debato o posameznih proračunskih postavkah.
Med razpravo o postavki, ki je predvidena za potrebe zunanjega ministrstva, je več poslancev govorilo tudi o razmerah na Južnem Tirolskem. Poslanec ljudske stranke Krar.abitter je označil odcep:tev Južne Tirolske kot največjo krivico vseh časov. Dejstvo, da so tirolski predstavniki, zvezni kancler in vsi poslanci v parlamentu vedno spet zahtevali točno izvajanje Pariškega sporazuma, je že privedlo do oosameznih zboljšanj na Južnem Tirolskem. Do dejanskega pri jateljstva med Italijo in Avstrija pa bo lahko prišlo šele, ko bo Italija zadovoljivo tolmačila in izvajala Pariško pogodbo.
Socialistični poslanec Zechtl je ugoto-
vil, da Italija ne izpolnjuje vrsto pogodbenih dolžnosti in da morata avstrijski parlamen* in vlada doseči, da bo Italija po duhu in besedilu v polni meri izvajala pogodbene dloločbe. Južnim Tirolcem — je dejal — je najbolj pri srcu ohranitev njihovega materinskega jezika. Neznosno je, da italijanska vlada še vedno ravna z jezikom Južnih Tirolcev kot s pomožnim jezikom. Južnotirolski župani v medsebojnem poslovanju ne smejo uporabljati nemščine, pa tudi sodišča ne smejo obravnavati v nemškem jeziku.
V razpravi je sprožil koroški socialistični poslanec Janschitz rud' vprašanje narodno't ne manjšine na Koroškem. Manjšinskih vprašanj — je dejal med drugim — ni mogoče reševati po večinskem načelu, marveč le s toleranco. Vsak politik, ki se zaveda svoje odgovornosti, si je na jasnem in tudi mi vsi vemo, da je korcčko šolsko vprašanje ero izmed: naj-
bolj kočljivih vprašanj naše države sploh. Za* o mislim, da lahko trdim, da so b'li nekvalificirani napadi naših nasprotnikov v tisku na socialističnega deželnega glavarja Wedeniga v tem vprašanju nestvarni.
Manjšinsko vprašanje na Koroškem ni samo nacionalni, marveč predvsem socialni problem, je nadaljeval govornik ter v tej zvezi opozoril na tos da je dvojezično ozemlje v kulturnem, zlasri pa v gospodarskem pogledu zaostalo. Naša naloga bo — je dejal — skrbeti za to, da se bo moglo to ozemlje s pospeševanjem kmetijstva, z industrializacijo in, izgradnjo cest vključi* i v splošni gospodarski razvoj Avstrije. Na koncu se je govornik zavzel za spravljivo zadržanje do Slovencev in za taktno obravnavanje vseh vprašanj z demokratično disciplino in odkrito diskusijo, da bi se zajamčilo mirno sožitje na Koroškem.
Zato ne polemiziramo z nemškimi šovinisti, pa naj so katere koli barve, pač pa se trudimo, da objasnimo svoje načelno gledanje povsod tam, kjer smatramo, da to koristi. Ne polemiziramo, pač pa z veseljem beležimo pozitivne primere, kakor primer iz Borovelj, kjer se tamošnji socialisti niso hoteli vključiti v to šovinistično podpisno akcijo, pozdravljamo tudi iznašanje socialističnega poslanca Janschitza. ki je v parlamentu pravilno poslovil, da jc nacionalno vprašanje v osnovi socialno vprašanje in da manjšinskega vprašanja ni mogoče reševati z gledišča večine.
Tudi mi smo namreč prepričani, da naše vprašanje ni zgolj nacionalno vprašanje temveč je to vprašanje človečanskih pravic sploh, je vprašanje razvoja demokracije in socialističnih sil v državi. Te pa se brez dvoma ne bodo krepile z razpihovanjem šovinizma, temveč obratno s preprečevanjem vsega, kar lahko razdvaja delovnega človeka in ogroža sporazumevanje med narodi ter mir v tem delu Evrope.
Prav zaradi tega smo tudi prepričani, da je Združena Evropa in Federacija podonavskih narodov mogoča in realna le v socialistični perspektivi, ne pa tako kakor so si Jo zasnovali razni emigranti pod krinko „znan-stvenega proučevanja** na nedavnem zasedanju tako imenovanega Znanstvenega instituta za proučevanje vprašanja Podonavja v Salzburgu. Govori in razgovori, ki so jih tam imeli pod vodstvom nekdanjega eksperta za koroško vprašanje in predsednika tega instituta bivšega poslanika Hornbostla razni emigrantski voditelji kot Hrvata dr. Krunoslav Draganovič iz Rima in dr. Stjepan Buč iz Munchena. Slovak dr. Ferdinand Durčanskv iz Munchena, sudetski Nemec dr. Rudolf Lodgman iz Auena, Čeh dr. Karel Locher iz Londona, Madžara Louis de Mariaffi iz Innsbrucka in dr. Anton Raduanszkv iz Pariza, sedmokraški Saksonec dr. Oto Folbertb, donavski Švab prof. Adalbert K. Gauss in pa Klavni urednik Našega tednlka-Kronike dipl. jur. Anton Lipovšek iz Celovca kot ..zastopnik Slovencev", kakor je razvidno iz tednika „Donauland“, brez dvoma ne služijo miru v tem delu Evrope.
Nas zanima le katere ..Slovence** je „zasto-pal“ gospod dipl. jur. Lipovšek? Slovence iz LR Slovenije gotovo ne! Odločno pa se zoperstavljamo že tudi proti samemu domisleku, da bi ..zastopal" koroške Slovence in bi nas k drv povezal s temi emigrantskimi krogi in njihovimi političnimi koncepti.
Mi se ne čudimo, da je Naš tednik-Kroni-ka v svojem poročilu o tem salzburškem zasedanju zamolčal zastopstvo svojega glavnega urednika in prav to plat ..znanstvenega" proučevanja, ker pač dobro ve, da naše ljudstvo nič noče imeti opravka z emigracijo in z njenimi emisarji, pa čeprav so našli pot iz samega Rima v Celovec v uredništvo Našega
tednika-Kronike.
Zadnji teden zasedanja Glavne skupščine OZN
Večtedensko zasedanje Glavne skuj> ščine Organizacije združenih narodov je potekalo v razmeroma mirnem vzdušju, kar so dosegli v prvi vrsti s tem, da so obravnavanje problemov, pri ka*erih ni bilo mogoče najti sporazuma, vedno- spet odlagali na pozneje. PoslecPca. tega pa je bila, da se je Glavna skupščina v zadnjem tedr,tu svojega zasedanja, znašla pred celo vrsto nerešenih vprašanj, med katerimi so1 najbolj važna: sprejem novih držav v članstvo OZN, izvolitev tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta ter razorožitev.
Pri volitvah tre'jega člana VS so se več tednov vrteli v začaranem krogu, ker je amerišk' 'a.bor vztrajal na izvolitvi Filipinov, medtem ko so Evropejci z Anglijo na čelu stali odločno za Jugoslavijo. Končno so. se sporazumeli, da bodo skušali naj*! reš&tev s postavitvijo tretjega kandidata — Švedske.
Še bolj zamotano pa je vprašanje sprejema 18 držav v OZN. Medtem ko se je pretežna večina delegacj izrekla za sprejem vseh 18 držav skupaj, se je predstavnik nacionalističre klike na Formozi (ki po milosti Amerike še vedno predstavlja
Faure in Mendes-France sta si napovedala boj
V soboto opolnoči je potekel rok, do	socialisti, Mendes-France-ju zvesti radi-
katerega so morale francoske politične	kalni socialisti in nekatere manjše stranke,
stranke predložiti vezane liste za svoje	Tretja	sikupina so komunisti, ki bodo
predvolilne zveze. Kakor znano, bodo v	nastopili	popolnoma samostojno. V četrto
Franciji splošne parlamentarne volitve	skupino	b! končno spadali pristaši refor-
ma‘or ja davkov Poujade. Praktično izginila pa je velika skupina gaulistov, ki so na volitvah leta 1951 dobili še veliko število glasov.
Spričo takšne razvrstitve francoskih političnih strank je predvolilni položaj v Franciji dokaj nejasen, vendar pa se na podlagi različnih prognoz lahko sklepa, da bodoča narodna skupščina ne bo bistveno drugačna od dosedanje. Glavna bitka se bo vsekakor bila med socialisti in
Pierre Mendes-France
2. januarja prihodnjega leta. Prvi uradni podatki o povezovanju list kažejo, da bo 28 narodnih političnih skupin nastopilo samostojno na volitvah samo v desetih okrožjih, v vseh ostalih okrožjih pa je prijavljenih 33 koalicijskih list.
Nove združitve list dajo spoznati, da se bodo v glavnem 4 skupine borile za glasove volivcev. To so predvsem desni pod vodstvom ministrskega predsednika Faure-a, ki združujejo pristaše radikalnih socialistov, zveste Faure-u, večino desno usmerjen h neodvisnih in katoliške ljudske republikance.
Drugo skupino tvorijo združenje levo usmerjenih republikancev, ki jih vodi bivši ministrski predsednik Mendes-France,
Kitajsko) nenadoma spomnil svoje pravice ve a. Zagroz i je, da bo vložil svoj veto proti sprejemu Mongolije v OZN, kar bi pomenilo, da bi bil sploh dvomljiv sprejem vseh kandidatov, med katerimi je tudi Avsrrija. ker bi v tem slučaju tu-cE Sovietska zveza vložila ve'o.
V zvezi s sprejemom novih članov OZN je bila v precejšnji meri razgaljena tudi zakulisna igra velesil in posebno ameriška zunanja politika je utrpela mnogo na svojem ugledu. Pokazalo' se je, da pot. ki jo hod’ zunanji minister s svojimi sodelavci, ni vedno tudi pot ameriške iavnosti. Tako so objavili os‘ra obsodbo Dullesove taktike razni ameriški listi, med; katerimi je posebno ostra »New Ycrk Herald Tribune«, ki v zvezi s sprejemom novih članov OZN pravi, da je ta dogodek »strašen primer za to, kako se lahko izgub’ vpliv, kako se lahko samega sebe naredi za tapca in le zato, ker ljudje na najvišjih položajih ne razmišljajo o tem, kar se dogaja in kar delajo«.
Po zadnjih poročil'h se je Varnostni svet na svoji nočni seji v sredo sporazumel za kompromisno rešitev v vprašanju sprejema novih članov OZN. Sklenili so, da sprejmejo1 od 18 kandidatov 16, med-
*
Edgar Faure
radikalno republikansko levico z Mendes-Franceom na čelu na eni, ter desno fronto neodvisnih, kmetov in narodnih republikancev pod vodstvom Faure-a na drugi strani. Pričakujejo pa, da bo naraslo število komunističnih poslancev.
Razglas
Pokrajinski odbor SKZ je v smislu pravil sklical
redni letni pokrajinski občni zbor Slovenske kmečke zveze
za četrtek, 22. decembra 1955 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu.
Vsi delegati so dolžni, da se občnega zbora udeležijo. Gostje, predvsem pa kmečka mladina, so prisrčno vabljeni._
tem ko članstvo Mongolije in Japonske trenutno odložijo'.. Med novo sprejetimi državami-članicami OZN so poleg drugih tudi Avstrija, Italija, Albanija, Romunija in Madžarska itd.
Pred zadnjim kompromisom, ki ga Je predložila Sovjetska zveza, je bilo pri glasovanju o novih članih vloženih 14 vetov in je sovjetski zastopnik z obžalovanjem ugotovil »ironijo, da je ena oseba, ki ne zastopa nikogar (predstavnik kuo-mintanške klike na Formozi), preprečila rešitev, za katero je bila pretežna večina«.
iviie_______
Končno pogajanja o vrnitvi ziljskih planin
Zvezni kancler poziva:
Kupujte avstrijsko blago!
Tudi v Borovljah slovenščina neenakopravna
pred sodiščem
minuli ponedeljek prvi razgovori s predstavniki italijanske vlade. V avstrijski de-legaciji pod vodstvom legacijskega svetnika dr. Friesa so predstavniki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter finančnega ministrstva in zastopniki koroške deželne vlade.
Koroški uradni lisrc »Kammer Landes-zeturtg« je v svojem poročilu o pričetku pogajanj v Rimu poudaril, da bi bilo želeti, da bi razgovori v Rimu potekali v istem duhu dobrega sosedstva, kot so ga pokazale jugoslovanske oblasti.
ta že pasivno trgovinsko bilanco v višini 3,7 milijarde šilingov in da bomo, če pojde tako naprej, do konca leta uvozili za 4 V2 milijarde več kot pa smo uspeli izvoziti. Zato naj prebivalstvo pri svojih nakupih upošteva avstrijsko blago, če je po kvaliteti in ceni enako inozemskemu — kar je v večini primerov. S tem omogočamo sodržavljanom zaposlitev in se izognemo nevarnosti porasta brezposelnosti in s tem zvezanim višjim izdatkom, ki bi jih morali kriti s povišanjem davkov ali pa s odložitvijo ustvarjenja trajnih vrednot.
Ko so bila prejšnji mesec v Kranju uspešno zaključena pogajanja, v katerih so se zastopniki pašnih in servitutnih skupnosti občine Bekštanj ter predstavniki koroške deželne vlade sporazumeli s predstavniki okrajnega ljudskega odbora Kranj o izkoriščanju pravic paše na jugoslovanski strani ziljskih obmejnih planin, je koroški tisk s priznanjem ugotovil, da je ta sporazum izraz medsebojnega sosedskega razumevanja in hkrati dokaz, da je ob dobri volji kljub različnim pravnim sistemom mogoče zadovoljivo reševati tudi tako občutljiva vprašanja kot so last-niško-pravna vprašanja.
Ob tej priložnosti je bilo v koroškem tisku izraženo tudi začudenje, da s sosedno Italijo, ki ima slično pravno ureditev kakor Avstrija, ni mogoče priti do sporazuma glede lastninskih, pašniških in servitutnib pravic, ki jih je Mussolinijev fašistični režim sporazumno s Hitlerjem vzel obmejnim ziljskim kmetom. V tej zvezi je tudi koroška deželna vlada z obžalovanjem ugotovila, da so ostala doslej brezuspešna vsa prizadevanja, da bi prišlo tudi z Italijo do ustrezne rešitve.
Po preteku enega meseca po sklenitvi sporazuma med Koroško in Slovenijo je sedaj končno tudi Italija izrazila svojo pripravljenost za pogajanja o izkoriščanju planinskih in gozdnih zemljišč na obmejnem področju ziljskih in kanalskih planin.
Po prvi svetovni vojni, ko je bila Kanalska dolina dodeljena Italiji, je bil del ziljskih agrarnih skupnosti s pašmško in gozdno posestjo razkosan z državno mejo, vendar so agrarne skupnosti ziljskih kmetov ostale še nadalje lastnice ter so na podlagi tozadevnih pogodb med Avstrijo in Italijo nemoteno lahko izkoriščale svojo posest na italijanski strani. Tudi posamezni kmetje so lahko še nadalje izkoriščali svojo posest, ki je pripadla k. Italiji. Ziljske agrarne skupnosti so obsegale na avstrijskem in italijanskem ozemlju skupno 2.643 hektarjev z možnostjo paše za okoli 1.200 goved. Mussolinijev režim pa je pozneje razlastil 1.111 ha posesti ziljskih agrarnih skupnosti in zemljišča kmetov na področju avstrijsko-italijansiko-jugoslovanske tromeje vzhodno od Trbiža, kjer je razlastitev przadela okrog 70 gospodarjev, ki so zgubili na ta način 366 ha svoje posesti.
Slovenska kmečka zveza je že leta 1947 prvič intervenirala pri naših oblasteh, da
Zadnji petek je dosedanji predsednik britanske laburistične stranke Clement Attlee odložil vse svoje funkcije, ko je odstopil kot predsednik stranke, v kateri je aktivno deloval pet desetletij, zadnjih 20 let pa kot njen predsednik. Z njim so zgubili angleški socialisti v svojem vodstvu človeka, katerega ime bo ostalo zapisano v zgodovini angleškega delavskega gibanja, katerega je uspel razgibati do take aktivnosti, da je igralo in že igra v britanskem političnem in državnem življenju zelo pomembno in odločilno vlogo.
Ko je Attlee leta 1935 prevzel vodstvo laburistične stranke, v svetovni javnosti to ni povzročilo posebnega zanimanja, toda stranka se je pod njegovim vodstvom začela vztrajno razvijati v merodajno silo in si je končno osvojila tudi vodstvo države. In v času laburistične vlade je doživela Velika Britanija pomembne spremembe, ki bodo ostale tesno1 povezane tudi z imenom Attleeja. Pod njegovim vodstvom je bila podržavljena Angleška banka, industrija premoga, oskrba z elektriko in plinom, železniški in cestni promet ter industrija jekla in železa. Prav tako si je Attlee napravil ime na področju zdravstvene službe ter z načrti za splošno socialno varnost.
Na zunanjepolitičnem področju pa je doživela Britanska skupnost narodov spremembe, ki so zahtevale najširšo politično razgledanost in sposobnost treznega presojanja položaja. Tudi tem zahtevam je bil Attlee dorasel in tudi njegov konservativni naslednik Churchill ni mogel spremeniti dejstva, da so se razmere v kolonialni politiki začele bistveno spreminjati, kakor je pač zahteval razvoj časa.
bi se zavzele za povrnitev zemljišč, ki jih je italijanski fašistični režim nasilno odvzel ziljskim kmetom. Po ponovnih intervencijah oškodovanih Ziljanov in končno tudi koroških oblastvenih organov na Dunaju je pristojnim državnim oblastem sedaj le uspelo prepričati italijansko vlado o potrebi in nujnosti pogajanj za ureditev teh vprašanj, ki so za prizadete kmeite in kmečke skupnosti v Zilji velikega gospodarskega pomena.
Te dni je odpotovala šestčlanska avstrijska delegacija v Rim, kjer (SO se pričeli
Zvezni kancler ing. Raab je te dni že v drugič pozval prebivalstvo, naj se v svojih nakupih pred prazniki odloča za avstrijsko blago. Izrecno ponavljam — je dejal — da nismo proti uvozu inozemskih izdelkov, saj bi sicer ne bili sklenili v zadnjem ministrskem svetu povišanja liberalizacije na 90 odstotkov vsega uvoza. Če hočemo z našimi izdelki na svetovni trg, moramo dopuščati tudi uvoz tujih izdelkov. Uvoz uravnava cene in jih znižuje, zato nič ne škodi, če pride nekaj svežega zraka od zunaj.
Treba pa je imeti pred očmi, da imamo v prvih desetih mesecih letošnjega le-
V zvezi z neko manjšo prometno nezgodo, ki se je bila pripetila letos poleti, je moral minuli teden Danilo Kupper skupno z veleposestnikom C. Voigtom kot obtoženec pred boroveljsko okrajno sodišče. Čeprav je sodnika dr. Hermanna Rossmanna že takoj, ko je prejel sodnij-ski poziv, opozoril na to, da bo na osnovi pravic, zajamčenih koroškim Slovencem po členu 7 državne pogodbe, zahteval slovensko obravnavo in čeprav je svojo zahtevo po slovenski obravnavi, ponovno sklicujoč se na državno pogodbo in še na vladni komentar k posameznim členom državne pogodbe, ki pravi, da je določilo o slovenščini kot uradnem
Kraljica Elizabeta je sprejela Attleeja ob njegovem odstopu med plemstvo in mu podelila naslov lorda, kar pomeni, da je postal tudi član zgornje zbornice. Medtem pa je za vodstvo laburistične stranke
nastalo vprašanje, kdo naj bo prevzel predsedniško mesto. Navedenih je bilo več kandidatov, izmed katerih imajo največ izgledov razmeroma mladi Gaitskell, stari Morrison ter »uporniški« Bevan. Končno je bil minulo sredo z veliko večino izvoljenGaitskell.
Hkrati p>a je stopila v stranki sp>et v ospredje stara borba med zmerno ter radikalno strujo, kateri je prav Attlee znal najbolj uspešno pomirjevati in ju zbliževati v korist stranke in njenega programa. Kako bo to uspelo njegovemu nasledniku, danes še ni mogoče povedati, zato v gotovih krogih tudi že omenjajo možnost, da bi prišlo do cepitve stranke, kar pa bi imelo usodne posledice pri bodočih volitvah in v nadaljnjem razvoju stranke sploh.
jeziku brez posebne izvedbene zakonodaje takoj uporabno in izvršno, pred začetkom obravnave odločno ponovil, mu je b’la ta pravica odtečena.
S sklicevanjem na neka navodila pre-zidija deželnega sodišča v Celovcu in s praznim izgovorom, češ da je treba razlikovali med uradnim in državnim jezikom, je boroveljski sodnik skušal dopovedati obtožencu, da je »notranji uradni jezik« slej ko prej nemški, da mora biti protokoli rano v nemškem jeziku, da ima slovenski obtoženec le pravico sam uporabljati svoj materni jezik. Da ga. razume, se mora sodišče poslužiti zapriseženega tolmača, ki je dolžan Slovencu pred sodiščem raztolmačiti le »bistveno vsebino« — torej ne vsako besedo — predlogov državnega pravdnika, izpovedi prič itd. in končno še, da obtoženi, ako hoče, lahko v roku enega tedna po razsodbi zahteva pismeni slovenski prevod razsodbe.
Kljub temu, da je obtoženi Danilo Kupper navzlic takemu sodnikovemu dopovedovanju vztrajal pri svoji zahtevi po slovenski obravnavi in odklonil razpravo preko navzočega tolmača, ker tako ne bi bilo zadoščeno zakonitemu določilu v državni pogodbi o slovenščini kot uradnem jeziku, je sodnik prezirajoč zakonito pravico obtoženca in z izgovorom, da noče z obtožencem razpravljati o vprašanjih, o katerih si še ministri niso na jasnem, nadaljeval obravnavo1 v nemškem jeziku. Tako je bil obtoženec prisiljen, da iz zgolj materialnih vidikov, da ne bi utrpel denarne škode, zastopa svoje koristi v nemški sodnijski obravnavi. Jasno pa je izpovedal in dal to tudi zapisati v sodnijski protokol, da bo na pristojnem mestu vložil pritožbo proti takemu kratenju pravice, ki je koroškim Slovencem zajamčena z državno pogodbo.
Ne glede na to, da je sodnik dr. Ross-mann, kar se tiče samega predmeta in vsebine obravnave, le-to vodil zelo stvarno in na koncu izrekel tudi stvarno razsodbo, bo končno le moral vzeti na znanje, kakor bodo morali vzeti na znanje vsi, ki danes s svojih uradnih stolčkov še skušajo kratiti zakonite pravice koroškim Slovencem, da ni skladno, po eni strani pritoževati se na primer nad neenakopravnostjo nemškega jezika pred sodišči na Južnem Tirolskem — kar je bilo baš te dni primer —, po drugi strani pa v lastni deželi brez sramu biti prav tak zatiralec enakopravnosti jezika svojega slovenskega sodeželana.
Po odstopu Clementa Attleeja
Berlin. — Kakor poroča obveščevalni urad' zapadnega Berlina, je Sovjetska zveza poslala vladi v Vzhodni Nemčiji posebno noto, v kateri poudarja, da vlada Sovjetske zveze ni zainteresirana na zaostritvi vprašanja Nemčije. V noti je poudarjeno, da Sovjetska zveza ne želi, da bi razdelitev Berlina vplivala na zaostritev nemškega vprašanja.
Damask. — Z napadom izraelskih čet na položaje sirijske vojske na vzhodni obali Genezareškega jezera, pri kaiterem je izgubilo življenje najmanj 50 vojakov, se je položaj med Izraelom in Sirijo zelo zaostril. Vse v južni Siriji nameščene čete so v alarmni pripravljenosti. Okrepitve vojaških sil na meji pa se nenehno nadaljujejo. Ojačali so tudi sirijske letalske sile na področju sirijsko-izraelske meje.
Washington. — Ameriški zunanji minister Dulles je imel v ponedeljek posebno konferenco z veleposlaniki arabskih dežel v Washingtonu. O tem, kaj so na konferenci sklepali, ni nič znanega. Konferenca je bila sklicana na željo arabskih diplomatov.
Ziirich. — V nedeljo so bile v glavnem mestu Švice Bernu volitve v mestni svet, na katerih so socialisti dobili večino. Bili so izvoljeni 4 socialistični in 3 meščanski mestni svetniki. Socialisti so na teh volitvah doživeli precejšen prirastek na glasovih.
Damask. — Prvi dan »Tedna orožja« so zbrali v glavnem mestu Sirije Damasku milijon dolarjev prostovoljnih prispevkov. »Teden orožja« je pod pokroviteljstvom predsednika republike Šukriju Kuatlija. Odbor za pobiranje prispevkov računa, da bo zbral v tem tednu kakih 10 milijonov dolarjev za oborožitev.
Alžir. — Generalni guverner Alžira je obiavil poročilo, v katerem je rečeno, da splošne volitve, ki bodo 2. januarja v Franciji, ne bodo hkrati razpisane tudi v Alžiru.
Tokio. — V Majsur je prispela skupina 43 bivših japonskih vojnih ujetnikov, ki so bili ujeti v Sovjetski zvezi in tam tudi obsojeni zaradi številnih vojnih zločinov. Sedaj so se vrnili v domovino.
Rim. — Iz italijanske liberalne stranke je izstopilo 30 članov njenega nacionalnega sveta. Ustanovili so novo radikalno stranko, ki se bo v okviru bloka meščanskih demokratičnih strank zavzemala za socialne in gospodarske reforme in za varstvo sedanjih ustavnih pridobitev v Italiji.
Washington. — V tekočem finančnem letu, ki traja do konca junija 1956, je ameriški kongres odobril 2.703,000.000 dolarjev za vojaško, gospodarsko in tehnično pomoč približno 40 državam. Za prihodnje finančno leto bo F.isenhoverjeva vlada verjetno predlagala kongresu 2.670,000.000 dolarjev za pomoč tujini. Proračunski odbor je že odobril to vsoto, od katere bi se uporabilo 1.600 milijonov dolarjev za gospodarsko, obrambno m tehnično pomoč, nekaj nad eno milijardo dolarjev pa za dobave orožja-
New York. — V primeru, da predsednik Eisenhower ne bo kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto, bi morala republikanska stranka določ’ti za kandidata sedanjega šefa zveznega preiskovalnega urada Edgara Hooverja, je te dni izjavil republikanski senator Mundt. Izrazil pa je prepričanje, da bo Eisenhower kandidiral.
Pariz. — Minister za zunanje zadeve v Zapadni Nemčiji, von Brentano, je prispel v ponedeljek v Pariz, kjer se je sestal s francoskim zunanjim, ministrom Pinayom. Na prvi seji, ki so ji prisostvovali izvedenci obeh držav, sta se oba dlržavn:ka razgovarjala o Posarju. V ponedeljek pa je bilo tudi objavljeno, da bo zunanji minister von Brentano v februarju prihodnjega leta obiskal ZDA, kjer bo gost ameriške vlade.
•<. . . m
g£
v
bi
UJ
sr
G
n
d
r<
o
s<
0
g
v
t
d
z
r
g
t
1 F c
s
J
]
1
1
i
i
i
o-"« ta

Celovški Madrigalni zbor je gostoval v Ljubljani
Predzadnjo soboto je celovški Madri-galchor gostoval v Ljubljani s koncertom v Filharmoniji. Koncert je obsegal skladbe iz 17. in 18. stoletja, nekaj sodobnih umetnih pesmi in priredbe narodnih pe-sm’ raznih evropskih narodov.
Madrigalchor, ki ga vodi dirigent Giinther Mrtergradnegger, je nedvomno med prvimi koroškimi zbori, ki je znan daleč preko meja naše dežele. Na mednarodnem tekmovanju v Arezzu si je lani pr dobil prvo nagrado. Kakor slišimo, se po gostovanju v Ljubljani odpravlja na dališo 'umejo še v nekatere druge dežele.
Ljubljanska kritika je zelo pohvalno ocenila kvaliteto celovškega zbora, ki ga sestavljajo uči‘elji in učiteliice. V daljši oceni je »Ljubljanski dnevn k« med drugim zapisal: »Celovčani so pokazali neverjetno natančno intonacijo, ritmično točnost ob sproyčenem in živahnem podajanju, izredno ubranost posameznih zvočn h skupin in veliko smisla za dinamično in zvočno barvno oblikovanje in glasbeno smotrno gradnjo različnih glasbeno vsebinskih in čustvenih napetosti posamezne skladbe.« Le glede narodnih pesmi je recenzent izraz’I obžalovanje, da jih zbor ni zapel v jezikih posameznih
Ob stoletnici rojstva Adama Mickiewicza
Ves kulturni svet se prav v teh dneh spominja velikega poljskega pisatelja in pesnika Ad«ma Mickievvicza. Že v novembru so bile številne proslave v različ-n:h mestih sveta.. Tako je 28. novembra bila velika proslava v sejni dvorani Organizacije združenih narodov v New Yorku. 100-letnico rojstva so v OZN proslavili z velikim slavnostnim koncertom. Sodelovala je slavna poljska pianistka Halina Czerny-Stefanska, ki je igrala dela Shopi-na. Slavnostni koncert je otvoril generalni sekretar OZN D. Hammerskiold z nagovorom, v katerem je poudaril, da sicer OZN ne more proslavljati posameznih osebnosti, da pa lahko ena oseba simbolizira ideje skupnos:i, kar pri Mickiewiczu dosti zasledimo, in to so ideali svobode, pravičnosti, ki so napravili pisatelja za svetovnega državljana. Za Hammer-
Vbdhnir Klemenčič:
Avstrijski popis prebivalstva leta 1951 in koroški Slovenci
(Nadaljevanje)
narodov in pa, da ob nemške koroške narodne pesmi, razen ene kitice, ni uvrstil še kakšno izmed najbolj znan h koroških slovenskih narodnih pesmi,
V Slovenskem poročevalcu pa je kritik zapiral, da celovški Madrigalni zbor ki Hib nekaterim vokalnim hibam »tako čudo-
Pred 37 leti je umrl Ivan Cankar
Ob proslavi Cankarjevega dneva je Narodno gledališče v Ljubljani odkrilo v galeriji svoj h velikih igralcev v foyerju Drame spominska doprsia velikih slovenskih gledaliških umetnikov Polonce Juvanove, Frana Lipaha in Marije Vere. Ansambel ljubljanske drame je tega dne tudi začel z gostovanji na podeželju z najboljšimi deli svojega letošnjega repertoarja.
Cankarja pa se ne spominja samo Slovenija in slovenski narod, marveč ga slavijo tudi v raznih drugih deželah. Tako na primer poroča ugledn’ jugoslovanski slavist v Londonu, profesor Lavrin, ki si je s svojimi publikacijami pridobil mednarodni sloves, da je kanadska telev’zija
vito lepo prednaša, da so vse skladbe za-ž vele pred nami v živi, muzikalično brezhibno podani obliki. Giinther Mirer-gradregger je v vsem programu dokazal svopo sugestivnost, disciplino Ln izredno muzikalno občutje, s katerim je vsaki skladb' našel pravilen izraz.«
sprejela v svoj program Cankarjevega »Hlapca Jerneja,« v angleškem prevodu Si doni je Jera. sove.
Mrtev leži pisatelj že 37 let, vendar Cankarjev duh še živi posebno med slovenskim narodom, ga uči, bodri in vzpodbuja, ga dviga med ostale kulturne narode. Mslo ima svet p sateljev, ki se povzpnejo do takih višin, kot se je povzpel Cankar, sin revnih staršev. Ravno ta sin revne družine pa je Slovencem pokazal in še kaže pot samozavesti in enakopravnosti. Njegova dela so za slovenski narod tako pomembna, da slovenske založbe vedno na novo izdajajo razna Cankarjeva dela.
temu pisatelju. Na proslavah so govorili različni profesorji za slavistiko.
Mickiewiczev odbor pa je izdal tudi posebno brošuro, ki jo je sestavil in uredil dunajski slavist dr. Wytrzens in vsebuje izbor iz Mick:ewiczeve dejavnosti. Brošura je odobrena od ministrstva za pouk kot učni pripomoček na višji stopnji gimnazije in sorodnih šol in to v zvezi s poljsko literaturo. Brošura je tudi naprodaj in stane 10.— šil.
Stvaritve Adama Mickiewicza imajo trajno vrednost. Dokaz n’so samo številne nove naklade njegovih del na Poljskem, marveč tudi številni prevodi v tuje jezike, ki večajo zanimanje za nenavadno močno osebnos’- v tujini. V nemščino so bila njegova dela že zelo zgodaj prevedena. Prevedena pa so tudi v sloven-šč:no.
Da avtorji popisa pri popisu niso imeli čistih računov, nas opozarja starstično-strokcvna obdelava popisnega gradiva v glavni publikaciji za Koroško, kjer so objavljeni tudi ostali demografski podatki (Tabela pod št. III). V rubriki za občevalni jezik navajajo konkretne številke le za nemški jezik. Pod rubriko »deutsch-slowenisch« in »deutsch-windisch« uvrščeno prebivalstvo so prišteli kar k prebivalstvu z nemškim občevalnim jezikom, ostale pa pod »sonstige, unbekannt«, kakor da na Koroškem Slovencev sploh ni. Ta poteza nam vsiljuje vprašanje: v kakšne namene so bili in eventualno bodo potrebni ti podatki, ki očitno prikrivajo dejansko stanje in zapostavljajo slovenski živelj na Koroškem. Dober poznavalec slovenskih in mešanih predelov Koroške lahko takoj ugotovi namerno in načrtno potvarjanje resnice popisovalcev, med katerimi je b:lo zelo malo Slovencev. Navedbe za, število prebivalstva z nemškim občevalnim jezikom so po vseh občinah previsoke; če seštejemo vse prebivalce, ki so v statističnih navedbah uvrščeni v sku-
skjoldom je govoril profesor za poljsko literaturo na unVerzi Columbija, Manfred Kridl, ki je poudaril globoki nacionalni in istočasno splošnočloveški značaj Mi-ckiewiczeve literature.
V dvorani generalne skupšč ne OZN, kjer je bil koncert, so bili navzoči zastopniki 60 narodov, ki so se poklonili velikemu pesniku in pisatelju.
Tudi Avstrija je velikemu Poljaku posvetila mnogo pozornosti. Ustanovljen je bil poseben Mickiewiczev odbor, ki si je zadal nalogo, da pripravi vse potrebno za dostojno proslavitev 100-letnice Mi-ckiew:czevega rojstva. In res so bile novembra številne proslave po različnih avstrijskih mestih. Tudi v decembru so bile in bodo take prireditve. Poleg tega pa so bile tudi radijske oddaje posvečene
pine v zvezi s »slowenisch« ali »windisch« (42095) in jih štejemo med prebivalce s slovenskim občevalnim jez:kom, ne dobimo realne slike, o jezikovnih razmerah na Koroškem. Upoštevanje občevalnega jezika po gospodinjstvih in v medsebojnem pogovoru med domačini, kar je še najbolj objektivni kriterij, nam za nekake občine konkretno pokaže, kako daleč so rezultati od resnice.
V občini Brdlo pri Šmohorju v Ziljski dolini uporablja v dnevnem sproščenem domačem okolju manj kot 100 ljudi nemški jezik. Po objavljenih podatkih so pa ob popisu našteli pod: »deutsch« 965, pod »sonstige, unbekannt« pa 444. V občini Sv. Š'efan v Ziljski dolini, kjer je v celi vrsti zaselkov slovenščina edini občevalni jezik, pa niso našteli niti enega prebivalca s slovenskim občevalnim jezikom. V občini Žihpolje, kjer v vsakdanjem življenju blizu 500 ljudi uporablja slovenski jezik, so pa vnesli v rezultate 952 ljudi pod »deutsch«, pod »sonstige, unbekannt«, kjer je menda mišljena slovensko govoreče prebivalstvo, so pa uvrstili le 33 ljudi. V občini Radiše se morajo1 pod silo
razmer naučiti slovenščine tudi redki nemški doseljenci, ker bi se drugače s predšolskimi otroci in s starejšimi ljudmi težko sporazumeli, a v vsakdanjem življenju uporablja nemški jezik okrog 30 ljudi, so v glavni publikaciji uvrstili pod »deutsch« 262 ljudi, pod »sonstige, unbe-kant« pa 265 ljudi. Nelojalnost do Slovencev in najbolj očitno omalovaževanje se kaže v primeru občine Sele, kjer so uvrst:li pod' »deutsch« 53 ljudi, ostali del, 930 ljudi, pa pod »sonstige, unbekannt«. Ob tem bi slab poznavalec razmer na Koroškem mogel domnevati, da gre si primeri »sonstige, unbekannt« za šele doseljeno ljudstvo nekje iz Azije ali Afrike, ki mu zaradi nerazvitosti narodnostnega čuta ne moremo določiti jezikovne in narodnostne pripadnosti. Kam pripelje predelava in statistično nesmiselno grupiranje podatkov kot sredstvo prikrivanja dejanskih razmer v škodo Slovencem, je zelo nazoren primer občine Medgorje, kjer, razen redkih izjem, v vsakdanjem življenju vse prebivalstvo uporablja slovenščino. Pri podrobno objavljenih rezultatih (Tabela pod št. I) so uvrstili od
Slovenski izseljenski koledar 1956
Slovenska 'zseljenska matica v Ljubljani je pred krackim izdala slovenski izseljenski koledar za leto 1956, ki tako po vsebini kakor še bolj po opremi prekaša vse dosedanje take publikacije. Koledar obsega blizu 300 stran: in vsebuje poleg kakih 180 fo ografij (lepi pokrajinski motivi iz raznih krajev Jugoslavije ter slike iz žvljenja slovenskih izseljencev v posameznih državah) še neštete druge ilustracije, ki so jih prispevali znani slovenski slikarji in lustratorji. Stvar zase je koledarski del, ki ga ie izdelal tudi pri nas že dobro znani slikar Janez Trpin (vinjete v vsakoletnem koledarju SPZ so prav tako delo istega umetnika), kateri je oskrbel tudi lepo okras’tev pla‘nic ter s tem napravil koledar zelo prikupen že na prvi pogled.
Vsebina koledarja je močna vidna vez, ki povezuje Slovence v domovini z brati širom po svetu. Glavni uredn k Tone Seliškar je pri izboru materiala skrbel za živo prepletenost prispevkov domačih avtorjev s prispevki rojakov, ki živijo izven domovine, in to v besedi kot tudi v sliki. Zato je koledar zanimiv in dragocen tako slovenskim izseljencem, ki bodb> v n?em. in po njem spoznavali lepote in zanimivosti stare domov:ne, kakor tudi Slovencem doma, katere bo popeljal med njihove brate povsod tja, kjer so le-ti našli novo domovino, jih seznanjal z njihovim življenjem in posebno s prikazom njihovega dela dokazal, kako živo povezane sie čutijoi z rodno zemljo.
Letos je Slovenski izseljenski koledar že 'tretje leto nastopil pot v dežele, kjer živijo Slovenci, da j h še bolj poveže z brati doma, da jim pomaga poglobiti medsebojne vezi, kakor m z velikim uspehom dela tudi mesečnik Slovenske izseljenske mat’ce »Rodina gruda«.
Koledar Slovenske izseljenske matice in mesečnik »Rodna gruda« si lahko naročite v knjigami »Naša knjiga« v Celovcu, Gasomerergasse 10.
881 prebvalcev 731 pod »deu’ s ch - sl o w e-nisch«, v drugi, pravzaprav glavni statistični publikaciji (Tabela pod št. III) so pa uvrstili pod »deutsch« 806 ljudi, v skupino »sonst’ge, unbekannt«, s kamero so mišljeni prebivalci s slovenskim občevalnim jezikom, je pa vštetih le 75 prebivalcev. V občini Globasnica, kjer predšolski otroci in starejši ljudje nemščine sploh ne obvladajo in na vasi zelo redko slišiš nemško besedo, so v statistični publikaciji (Tabela pod št. III) uvrstili pod »deutsch« kar 505, pod »sonstige, unbekannt« pa 829 ljudi’.
V glavni publikaciji, kjer so za Koroško objavljeni rezultati popisa prebivalstva 1951 (Tabela pod št. II) SO' za dodatek na zadnji strani priredili tabelo o občevalnem ježku po občinah za mešano ozemlje Koroške. Pri tem so s svojstveno predelavo izpusrili oznako »windisch« ter gradivo razdelili v štiri kategorije: dve čisti s slovenskim in nemškim občevalnim jezikom ter dve mešani; eno s prednostjo nemščine pred slovenščina in drugo s prednostjo slovenščine pred nemščino. Tudi v tem gre za podobno' nejasnost, kot v prej omenjenih publikacijah, saj so bdi podatki plod metod popisovalcev, za katere pri popisu ni veljalo enotno načelo. Popisovalci so' sie očivid-no držali strankarskih navodil, ki so jih stranke krojile po potrebi svojih političnih programov v odnosih do Slovencev, Nesorazmerno visoke številke za prebivalstvo z nemškim občevalnim jezikom ter kombinirane skupine s prednostjo nemščine pred slovenščino so samo spremenjen način prikazovanja_ v primerjavi z ostalimi načini publiciranja gradiva.
Tudi pri objavljanju s popisom pridobljenih podatkov, v sicer ugledni statistični publikaciji Zveznega statističnega urada na Dunaju, se statisrčni strokovnjaki niso ustavili. Pri tem so podobno kot drugod med »deursch-slowenisch« in »deutsch-windisch« všteto prebivalstvo enostavno uvrstili med preb valstvo z nemškim občevalnim jezikom, ostali del 22.534 pa med prebivalstvo s slovenskim občevalnim jezikom (Tabela pod št. IV). S tem so prišli do zaželeno nizke, a za Slovence žaljivo potvorjene številke, kar so avtorji popisa že predvideli pri dajanju navodil za popis.
(Se nadJjuje)
I.	Volkszahliungsergefonisse der Gemeinden mit zwei-sprachigen Schulen 1890—<1951 Beilage zum Sonderabdruck aus Nr. 49 der „Kamt-ner Landes-Zeitung' vom 18. Dezember 1953 .Bnlwurf zum neuen Karntmer SchuLgesetz"	deutsch 428.794	deutsch slo^venisch 8.817	deutsch windisch 10.944	slovvenisch deutsch 5.888	-vvindisch deutsch 5.330	slowenisch 7.707	slo-vvenisch windisch 117	winidisch slowenisoh 38	vrinldlsch 3.454	sonstige unbekannt 3.885
II.	ErgebnLsse der Volksz&hlung vam 1. Juni 1951 nach iGemelnden Kfirnten Bearbeiitet und herausgegeben vom Osterreichischen Statistisohen Zeatralamt Wie® 1952, etr. 14	deutsch 428.784	v‘ r deutsch slowenisch 19.561		sltrvvenrsdh deutsch 11.218			slowenisch 11.316			sonstige unbekannt 3.885
III.	Ergeibnisse der VoMcsz&hilung vom 1. Juni 1951 nach Gemeinden Karnten Beaitoeitet und herausgegeben vom Osterreichischen Statdsitischen Zentralanut Wien 1952, str. 4—14	deutsch 448,345			sonstige unbekannt 26.419						
IV.	SfcatiKtisches Handkuch Hlr die Republik Osterrelch Herausgegdben vam Osterreichischen ZentreJamt Wie*i 1952, str. M	deutsch 448.345			slovrenisch 22.534						
Koroško prebivalstvo po občevalnem jeziku ob ljudskem štetju leta 1951 v doslej objavljenih avstrijskih publikacijah

n-maas
Petek, 16. december: Albina Sobota, 17. december: Lazar Nedelja, 18. december: Gracijan Ponedeljek, 19. december: Urban Tanek, 20. december: Evgeni(j Sreda, 21. december: Tomaž Četrtek, 22. december: Demetrij
Rr vca^v 2.<2u\i?)V
Ferličevega Poldeja zadnja pot
Bistrica pri Pliberku
Tudi z navadnim dvokolesom se lahko primeri težka prometna nesreča, če na cestah ni dovolj previdnosti. Minuli petek se je peljal s svojim kolesom po bistriški občinski cesti Alojz Zimpasser, ki je zaposlen pri tvrdki Kraut. Ko je hotela 39-le':na kmečka delavka Ana Preval-
Sončen dan je bil* v četrtek minulega tedna, ko je domača zemlja na kapelškem pokopališču zagrnila telesne ostanke tragično preminulega Leopolda Osojnika, p. d. Peručevega Poldija iz Lobnka, o katerega tragični smrti smo poročali v zadnji številki. Kako je bil prekmalu preminuli zares priljubljen in spoštovan, je pokazala naravnost ogromna udeležba žalnih gostov pri njegovem pogrebu. Dolga vrsta prijateljev in znancev ter njegovih delovnih tovarišev se je pridružila številnim žalujočim sorodnikom, med katerimi so bili žena in šest otrok, ter ga spremila k zadnjemu domovanju. Na pokopališču pa so krsgo z dragim pokoinikom še pričakovali številni drug: žalni gostje, da so prisostvovali pogrebnim svečanostim.
Ob odprtem grobu so se poslovili od Poldeja Osojnika zastopnik tvrdke Leit-geb, ki se je poslovil v imenu tvrdke in tudi v imenu družine Leitgeb. Drugi govornik se je od pokojnega poslovil v imenu delavske skupnosti. Poslovilne besede sta spregovorila tudi profesor Perč in domači gospod župnik. Godba tvrdke Leitgeb mu je zaigrala žalne komade, domači pevci pa so zapeli žalostinke. Udana srca so mu podarila številno vencev, med temi tud' lep venec Zveze koroških partizanov kot tovarišu in soborcu.
Sklonjenih glav »o se razšli žalni gostje, priljubljeni Poldej pa spi v gomili ne-vzdramno spanje, med em ko bo ostal spomin na njega živ in svetel.
SCHUHE
Proti naplafiilu blago radevolje rezerviramo
nik prav v tem trenutku prekoračiti cesto, sta zadela eden v drugega. Oba sta strmoglavila na cesto, kjer sta nezavestna obležala.
Zimpasser je odnesel pretres možganov, Prevalnik pa si je poleg pretresa možganov zlom la še ključno kost in se težko ranila. Oba so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Zgornja resca
Nedavno so bila končana dela za elektrifikacijo zadnjega predela občine Zgornja Vesca v vaseh Veseva, Vrdi in Črez-dolu. Minulo nedeljo so v slovesnem aktu izročili napeljavo elektrike svojemu koristnemu namenu. Pri slovesnosti sta bila poleg številnih domačinov in zastopnikov občine navzoča tudi deželni glavar Wedenig in namestnik Ferlitsch, ki sta poleg predsednika odbora za elektrif ka-cijo Mlinaritscha in domačega župana Einspielerja tudi spregovorila primerne besede o pomembnem dogodku. Oseminosemdeset domačij in delavn:c na Gurah
bo deležnih blagodati elek' rične razsvetljave in energije.
Uspeh končanega dela elektrifikacije v naših vaseh je nazoren odraz, kaj se zmore s skupnim složnim sodelovanjem vseh.
Beljak
Beljaški trgovci so v ponedeljek zvečer poizkusili s svojevrstno demonstracijo. Ker smatrajo cestno razsvetljavo v okviru mestne občine za nezadostno, so sklenili, da bodo s stavko opozorili občino na pomanjkljivost. Za eno uro, od 17. do 18., so pogasili vse luči na pročeljih in izložbah trgovin. Nastala je skoraj popolna tema, ker so cestne občinske žarnice zelo redko razmeščene. Na ta način upajo, da bodo občino ganili, da bo bolje poskrbela za razsvetljavo mestnih ulic.
Rada
Na cesti v Dobrovi je učitelj Anton Klemon iz Rude strmoglavil z motornim kolesom. Dočim uč'telj ni bil poškodovan, je njegovo spremljevalko, ki je sedela na spremnem sedežu, vrglo na cesto, pri čemer se je težko poškodovala na glavi.
Grabštanj
V bližini Doline je minuli petek privozil šofer nekega avtomobila za konjsko vprego, ki jo je vodil kmečki delavec Jakob Boba k iz Gorič, ter zadel v voz. Zaradi sunka se je konj splašil in zdirjal, pri tem pa je voznik padel in si prizadejal notranje poškodbe in oddrgnjenje koža
Posestnik Valentin Teppan se je minuli
vam ne bo več treba ugibati, kaj bo 7. januarja v Celovcu
Na pliberškem kolodvoru spet skok
iz motornega vlaka
Tretjič se je v teku šestih tednov primerilo, da je kakšen potnik skočil iz vozečega se mo'ornega vlaka, ki zjutraj ob 8.05 uri privozi iz Wolfsberga na pliber-ški kolodvor. Vlak pelje najprej mimo kolodvorskega poslopja na zgornji konec postaje, kjer krene na drugi tir, po katerem pelje nazaj, da priključijo priklopni vagon. Marsikateri potnik se zjutraj v polsnu ustraši in misli, da vozi vlak že iz Pliberka naprej. Ker pa je namenjen v Pliberk, v svoji neprevidnosti misli, da mora skočiti ven. Trije potniki so pri tem že odnesli poškodbe. Nekega jutra je skočila iz vlaka neka ženska, kar se je izteklo še dosti prizanesljivo. Drugi je skočil iz vlaka zgornjelibuški cestar, o čemer smo v našem listu že poročali.
V petek minulega tedna pa so bili potniki, ki so čakali na postaji, spet priča dogodka, ko je eden skočil iz vlaka in nepremično obležal na trdem kolodvorskem tlaku. Železničarji, carinski inšpektor in nekateri potniki so takoj pohiteli ter so neznanega ponesrečenca odnesli v kolodvorsko poslopje. Pozneje se je izkazalo, da je bil neznanec Janez Hanšic, kmet iz Magdalenske gore pri Labotu. Neprevidni mož s: je močno pretresel možgane in domnevajo, da je nastala tudi krvavitev možganov. Hanšica so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Imenovanje novega zagovornika v kazenskih zadevah
Višje deželno sodišče v Grazu je imenovalo pred kratkim našega rojaka iz Borovelj dr. Milerja (Muller) Ferdinanda za zagovornika v kazenskih zadevah, kar velja za vsa sodišča pod graškim višjim sodiščem in tudi v teku postopka pred najvišjim sodiščem na Dunaju.
Naslov je: Celovec-Klagenfurt, Bahn-hofstrasse 38.
Opisan primer je ponovno zgovorno svarilo, da iz vlakov, pa čeprav izgleda, da vozijo že precej počasi, naj nihče ne skače, ker so povečini posledice takšne neprevidnosti težke in pogosto še mnogo usodnejše, kakor so bile na pliberškem kolodvoru.
Vzdušju radosti primerna je bila nedeljska slavnost, ki ji bo v domtčem krogu sledila še zaključna prireditev prihodnjo nedeljo. O delih za izvedbo tega projekta, otvoritveni slavnosti in zaključni prireditvi bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Marija na Zilji
Ob Baški cesti s^a delavca Tomaž Stroje in Janez Zeichen sekala les. Pri tem je padlo okoli 20 cm močno drevo na avto, ki ga je šofiral "mehaniški mojster Blattler iz Švce. Na srečo ni bila poškodovana nobena oseba, pač pa je na vozilu nas ala škoda, ki jo cenijo na okoli
20.000	šilingov.
ponedeljek v svojem gozdu pri Podkrno-su, ko je sekal les, ponesrečil ter si zlomil spodnje stegno in poškodoval žilo odvodnico.
X
*« '4
**•> T| i
'W ‘‘
T'l r!i-
Pogled v okrašeni stara Celovec
V številki prejšnjega tedna smo opisali praznično okras tev starega Celovca, to je Starega trga, Wiener- in Kramergasse. Propagandni blok trgovcev je na ta način ustregel publiki, ki se zares pohvalno' izraža o dekoraciji ter s pripovedovanjem od ust do ust privablja vedno več ljudi v ta mestni predel. Množica ljudi se ustavlja pred izložbami trgovin, dokler jih ne premaga volja po nakupu najrazličnejših
stvari zase, za družino in za običajna darila ob praznikih. Veselje za nakupovanje vlada vsepovsod in kolikor dopuščajo denarna sredstva, v tem času tudi več kupujejo kakor navadno.
V današnji številki prinašamo v sliki odlomek iz z zelenjem okrašenega in v morju lučic kopajočega se starega Celovca.
Razne vesti iz Koroške
Lep zgled človekoljubnosti je pokazala vas Baldramsdorf pri Spittalu. V šolo na vasi, ki jo naseljujejo kmetje in delavci, je zahajala tudi desetletna Monika Hofer, hčerka marljive in številne delavske družine. Dekletce je obolelo na neki raku podobni razjedi. Pomoči je iskalo v bolnišnici v Celovcu, toda zdravniki so zgubili vsako upanje na ozdravljenje in jo tudi prenehali zdraviti. Samo zelo drago zdravilo, ki se dobi v Nemčiji, bi ji morda še moglo pomagati. Toda starši za zdravilo niso imeli denarja, dekletce pa je doma čakalo zadnje ure.
Toda zganila so se dobra srca in šolska mladina je pričela zbirati prispevke za smrtnonevarno obolelo sošolko, da bi mogli nabaviti prepotrebni medikament. Uspeh zbirke ni izostal. V najkrajšem čar su so zbrali 3.400 šilingov in lekarnarca iz Spittala se je na svoje stroške peljala v Munchen in priskrbela zaželeno zdravilo, s katerim so pričeli otroka zdraviti. Vsekakor je znašala carina, od katere niso hoteli popustiti, okoli 1.200 šilingov.
O tem lepem socialnem dejanju prebivalcev Baldramsdorfa so poročali vsi listi.
V Doleh v občini Otok je pri posestniku hotela Lampl kmečka delavka Jožefa Kogler padla s skednja ter si težko poškodovala rebra.
Pod predsedstvom župana Grafa je minuli petek zasedala v Celovcu deželna skupina Zveze mest. Navzoč je bil tudi generalni sekretar avstrijske zveze mest zvezni svetnik Riemer. Konferenca je med drugim obravnavala osnutek o novem koroškem občinskem redu. Izvolili so petčlanski redakcijski odbor, ki naj bi 'zdelal končno stališče do osnutka novega občinskega reda.
Nedavno je neki ribič potegnil s trnkom iz Vrbskega jezera skelet brez glave. Ugotovili so, da gre za žensko truplo in policija domneva, da je mrlič neka bivša bolniška sestra iz Celovca, ki je pred šestimi leti v jeseni storila samomor v jezeru. Identifikacija je posebno težavna, ker so na skeletu našli samo majhen ostanek blaga od obleke.
Nakupovalno središče Koroške
S TA R 1 T R G V Celovcu žari v
Trgovski svet Starega trga vabi prebivalstvo Koroške, da si ogleda božično okrasitev in razsvetljavo
O DOBREM MESECU	Nekaj za smeh
Nekoč so sli Sonce, Mesec in Veter na pojedino k stricu Gromu in teti Streli. Niih mati Zvezda, tista, ki je najbolj oddaljena, kar jih vidire na nočnem nebu, ni marala iti z njimi in je rajši ostala doma.
Sonce in Veter sta bila lakomna in požrešna in sr a mislila samo na svoj želodec. Na pojedini sta se prav pošteno najedla in se nista svoje matere prav nič spominjala. Ali Mesec je bil nežen in pozoren sin. Kadar so prinesli novo jed na mizo, je vselej vzel košček in ga spravil pod nohit, a nohti so mu bili dolgi in krasni.
Ko so se bratje zvečer vrnili dbrnov, jih je mati že nestrpno pričakovala. Že na pragu jih vpraša: »No, otroci, kako
ste se imeli in kaj ste mi z gostije prinesli?«
Sonce, ki je bilo najstarejše med njimi, je odgovorilo: »Imenitno sem se imel, dobro sem se najedel in napil. Saj zato sem tudi šel tja, ne pa morda, da bi komu kaj prineseL«
Veter pravi: »Pa vendar nisi zares mislila, da sem odšel na gosposko gostijo zaradi tebe! Odšel sem, da bi se tam najedel, napil in pozabaval.«
Mesec pa reče: »Mati, daj sem krožnik!«
Mati Zvezda mu prinese krožnik in dobri Mesec ji položi nanj najbolj okusne jedi. Tedaj se mati obme k Soncu in pravi: »Toliko si mislil na svoj želodec in na svojo zabavo, da se ma,tere niti spomnil nisi. Zato si zaslužil, da te kaznujem. Od danes naprej naj bodo tvoji žarki tako žgoči in pekoči, da se te bodo vsi bali in skrivali glavo pred teboj.« Od tedaj indijsko sonce tako sitrašno pripeka, da se vse žive stvari skrivajo pred njim.
Nato se obrne Zvezda k Vetru: »Tako požrešen si, da nisi kar nič mislil na svojo mater. Bodi vroč ko ogenj in naj te vsi sovražijo in beže pred teboj!« Zato je indijski veter še danes tako neprijetno vroč.
Mesecu pa reče maiti: »Ljubi moj sin, ti
edini nisi pozabil svoje matere in si med pojedino in med zabavo misb'1 nanjo. Naj bodo tvoji žarki, ki jih pošiljaš z nočnega neba na trudno zemljo, blagi in mili in naj vlivajo tolažbo v trpeča srca! Zato ti bodo vsi ljudje hvaležni in te bodo vedno blagoslavljali.« In res so žarki srebrnega meseca tako lepi in prijazni in vsi jih imamo radi.
Indijska pravljica
Starček
V majhni sobi je postajalo mračno. Sonce je že zašlo in bližnji gozd se je pomaknil bliže k majhnemu mlinu.
S'ar možiček, edini v hiši, se je spravljal spat. Imel je navado, zgodaj iti v posteljo, zato je zjutraj rano vstajal. Bil je utrujen, ker se je že oskrboval z drvmi za zimo, ki vedno prezgodaj pride. Upal je, da bo kmalu zaspal.
Toda edina žival v hiši, stara mačka, takrat! ni hotela mirovati. Ponavadi je spala pod posteljo. Pozimi, ko je bilo mraz, pa je večkrat spala tudi na postelji v vznožju. Vedno je šla spat takrat kot starček. Danes pa ni in ni hotela mirovati.* Bolestno jle mijavkala. Možiček, ki bi rad spal, je nekaj časa potrpežljivo poslušal, toda sčasoma mu je začelo to mijavkanje presedati. Vstal je in pretepel žival. Za nekaj časa je bilo vse tiho. Toda čez nekaj časa se je zopet oglasila s presunljivim miav, mjiav. Starček se ni več zmenil za. žival. Mačka je kmalu nehala tožiti in možiček se je oddahnil. Nenadoma pa je postal pozoren, kajti začul je nežno mijavkanje. »To ni glas moje stare mačke,« je rekel polglasno, »tega ne poznam«. Užgal je svetilko in pogledal pod posteljo, kamor se je bila zatekla pretepena mačka. Roke so se začele tresti starčku, ko je tam zagledal tri mlade mucke, ki so pravkar prišle na svet. Mačka se je trudila, da bi jim pripravila toplo gnezdece iz cunj.
Uboga živalca se je starčku db srca zasmilila, tako da so mu po licu spolzele debele solze. Vzel jo je k sebi in jo božal ter jo prosil, naj mu odpusti, ker je tako grdo ravnal z njo. Mačka seveda ni imela časa za njegove besede. Nagonska sila jo je gnala do njenih mladičev. Starček je mucke položil v vznožje svoje postelje. Šele ko je mačja družina mirno zaspala, je zaspal tudi starček. Ves vesel se je zjutraj prebudil in prvi pogled je veljal mačji družini, Mladiči so še spali, mirno in trdno.
V šoli so v prejšnjih časih tepli neubogljive in nepazljive dečke s palico po dlani. Nekoč je opazil učitelj, da Tinček, ki je bil drugače priden in dober učenec, nagaja svojim součencem. Poklical ga je pred tablo, mu naredil kratko pridigo, pri tem pa grozeče vihtel palico. Tinček je takoj dobro vedel, kaj se bo zgodilo in pogledal svoji roki. Med odmorom je namreč nabiral murve in si lepo počrnil
z mačicami
Starček se je previdno izmotal izpod odeje, da ne bi prebudil mladičev, se oblekel in zakuril, da bi skuhal zajtrk. Vzel je več mleka kot ponavadi.* »Da bo tudi za mačko1,« je dejal.
Mladiči so hitro rasli. Kmalu so veselo skakljali okoli starčka in ga zabavali. To mu je bila tudi edina zabava, ker v tej samoi ni imel nobenega prijatelja. Posebno v zabavo so mu bile mačke ob večerih, ko se je z njimi zabaval, saj to mu je bilo edino opravilo. Ni znal ne pisati, ne brati. Povsod so mladiči sledili svojemu gospodarju. Če se je napotil na trg po živila, so mu sledile. Lepo so se vrstili proti mestecu: prvi možiček in za njim tri mačke. Vendar do trga jih ni pustil za seboj, ker bi se eden ali drugi od mladičev lahko zgubil v gneči. Zato jih je med potjo zaprl v sobo pri najbližji sosedi, stari vdovi, ki je stanovala nekaj pred trgom. Ko se je vračal, je zopet izpustil svoje živalce in procesija se je zopet »vila« proti samotni koči ob robu gozda. To se je ponavljalo vsako soboto, dokler ni zapadel sneg. Sključeni starček pa je nadaljeval stvoje bedno, a vendar tako ljubezni polno življenje drugo pomlad.
Pavle Apovnik
dlani. Pljunil je hitro v desnico, jo skrivaj podrgnil ob jopič, nato pa pomolil učitelju. Učitelj je zagledal umazana roko in posmehljivo pripomnil:
»Tinček, če najdeš v razredu še kakšno roko, ki je bolj umazana od te, ti kazen odpustim.«
Hitro in brez besed je Tinček potegnil levico izza hrbta in jo pomolil učitelju. Ta se je moral precej potruditi, da je zadušil smeh, ki ga je silil, dočim je v razredu izbruhnil pravi vihar navdušenja.
»Dobro, lahko se vrneš v klop,« je pripomnil učitelj in Tinček se je zmagoslavno vrnil v klop.
Dan in Noč
Sedela sta Dan in Noč na jutranji zarji.
Dan je dejal:
»Štiriindvajset otrok! Veliko jih imava, veliko. Kako si jih bova razdelila? Meni dvanajst, tebi dvanajst, tako bi šlo! Toda ti si bleda in slabotna. Utrudila se boš. Veš kaj, ko pride poletje, jih bom jaz vzel kaj več. Kar veselim se že teh mačkov! Sonca jim bom dal, toplote, cvetja in sadov, iger in veselja. Potem jih bom zalil nekaj malega z dežjem, pregnal malo z vetrom, prestrašil malo z gromom. Rad vidim, če je otroke malo strah in dobro dene včasih.«
Noč ni dejala nič. Toda ko je sonce zgubilo svojo moč, ko so se privlekle jesenske megle, je začel oče Dan neopazno izgubljati svoje otroke drugega za drugim. Za njim pa je hodila Noč in jih pobirala. Ko je napočila zima s svojim mrazom, je imela noč že poln plašč otrok in jih je pestovala od večera do jutra.
Je balonček ves trebušast ves nadut in debelušast, kvišku do neba se klati, soncu hoče drugovati.
Veter z njim se poigrava, sem ter tja ga pozibava.
Revček piha, revček puha, težko diha, ves se kuha, vroče sonce ga prevzame, osmodi ga — on se vname.
Pok! — balonček zdaj zakihne poči, pade in izdihne.
Da ni letel previsoko,
ne bi — padel bil globoko!...
Danilo Gorinšek
^------ ?■■■--
S Iv«** Potrč:	43
I NA KMETIH
Zdrsal sem se bliže, še vedno s tistim bedastim nasmehom, a ko sem bil pri postelji, ko sem se je hotel dotakniti in potihoma predramiti njo, Hano, da se so stra, Tunika, ne bi zbudila, sem obstal kot vkopan — stisnilo mi je prsi, začelo mi je biti srce, da sem ga naenkrat zaslišal, in postalo mi je tesneje kot mi je bilo malo poprej na zvežnjenih in razsušenih stopnicah, na tistem škripanju. Za Haninim hrbtom, v senci, ki jo je metala lam-pa, sem zagledal razodeto Tunikino zizo-, eno samo, kako' se je dvigala iz rokavcev, okrogla, rumenkasta ko mošančka.. Zagledal sem se v to Tunikino zizo, kakor jo je odkrila Hana pri obračanju, zagledal sem se v drobno, črnikasto bradavičko, in znenada mi je bilo, ko da. me je pamet zapustila; bilo mi je, ko da so me lastne prsi zabolele; zadržal sem sapo, da ne bi dihal, da se ne bi slišalo dihanje, ves čas sem jo zadrževal, dokler nisem več vzdržal in sem izdihnil na dolgo, da so se mi prsi potrcsale.
Zatem sem zashšal zatišan Hanin vzklik.
»Jezus! Ali te mesec nosi?«
Zagledal sem Hanine zbegane, na veliko odprte oči, kako so me gledale — kdo ve, koliko časa že! Videl sem, kako je vrgla odejo čez Tuniko in upihnila svetilko, vse obenem. Odrinila me je proč od postelje, me jela za božjo voljo nagovarjati.
»Pojdi! Ko boga te prosim, pojdi! Naj se Tunika prebudi.... ! Čisto si ponorel... ! Kako pa gledaš?«
Odmaknil sem se, se nasmehnil, čeprav je bila zdaj tema ter nisi po hiški ričesar več videl, in zašepetnil proseče nekaj najbolj bedastega, kar mi je moglo priti na jezik:
»Lahko bi prišla, veš....«
Še zdaj ne vem, ali sem jo prosil ali sem ji očital — oboje je bilo več ko otročje; obnašal sem se ko pastir, ki so ga zalotili pri kraji, ki pa ne bi bil rad tepen, a bi vseeno rad pekel koruzo. A kaj pomaga, tak nesrečen človek sem: nisem si mogel pomagati.
Hana je zavzdihnila — trepetal sem, da se Tunika ne b' prebudila, nato pa sem se odkradel iz hiške. Ne vem, kako sem zlezel po stopnicah, kako sem prišel v kamro in legel na hrbet, ne da bi se razpravil. Bila je zima., pred očmi pa so se mi pokazale kamenščnice, tako ž:vo, kakor da bi bilo spomladi in kakor da bi Tunika davi podrsala s črešnje po mojih prsih. ,Kamenščnice, kdmenščnice... !’ se mi je
motala po glavi, da me je Hana našla potlej oblečenega na ležišču in! da je rekla:
»Razpravil bi se pa že lahko. Te naj še slačim?«
Začel sem se slačiti in se slekel, a vse-vdilj sem čutil, kako mi je vse to odveč, s Hano vred, ki se je medtem zrinila pod odejo.
»Jezus, ali me je zazeblo!«
Zavzd hovala je in se tresla ter me potegnila k sebi, da bi se ogrela..
Ogrela, to se najbrž je; jaz pa sem, ko sem iskal njene prsi, mislil na Tunikine; objemal sem jo, nanjo pa toliko mislil, da mi je lahko povedala:
»Kaj se kisaš? Sama bom rodila, ne bo treba tebi, ubogi pubec!«
Preden je šla — bilo je proti jutru, petelin je že zapel — je vzdihnila.
»Eh, takšna kislica si! Če bi vedela, bi ne prišla blizu. Po kaj si le prilezel. ...?«
Vseeno pa je strgana ljubezen znova oživela; bila je Hana, ki jo je po vsej sili zakrpala, jaz pa sem se vdal.
In tako so bili potem krivi samo ti za-degani zimski dnevi, so bile krive samo te dolge zimske noči, dnevi in noči, ko ni bilo pri hramu več kaj početi, kot da si se po malem redil, da sva se začela s Hano znova meniti., Začela je ona, o gruntu — češ da bi prevzela domačijo, Toplekovo, ona, ki je najstarejša pri hramu, in da bi se vzela. Skraja je zastran
tega težko izvlekla kakšno besedo iz mene, potem pa sem začel tudi jaz misliti na Toplekovo. Vdal sem se, drugega mi ni kazalo že zavoljo drugega otroka — kaj bi drugače mislil svet o meni? Mislil sem si, prava me je dobila v roke, nič več se ne di pomagati. O takih ženitvah so po fari večkrat govorili, tako se je živelo, tu se ni dalo nič pomagati. Nazadnje je bila vsa reč pogodu tudi zavoljo Maričine možitve. Da ni ostalo vse samo pri najinem naklepanju, zato je poskrbela Hana sama.
Svetki tiste dlni — bilo je okoli Novega leta — so ii prišli prekleta prav; ne na božič ne na Štefanovo, noben svetek do svetih treh kraljev je ni bilo doma. Vračala se je pozno večerko, že v mraku, pa tudi v trdi temi — dinevov skoraj bilo ni, bili so spotegnjeni ko narezani jabolčni kloj-ci — in prihajala k meni, kakor da ji je malo mar, kaj kdo v hramu misli. Vedno bolj sem čutil, kako se vdajam, čeprav mi nikoli ni šlo do konca v glavo, da se bo zgodilo tako, kakor je Hana sklenila in si vtrmoglavila.
Neko tako noč, ko sem bil že v kamri in sem slišal, da je prišla od nekod, in ko sem jo potem pričakoval, sem se znenada zavedel, da na pol sedim na ležišču, da sem si potegnil odejo čez glavo in da si zatiskam oči in ušesa; bil sem nesrečen, najraje bi se razjokal, a sam nisem vedel, zakaj. Nisem je čakal, a vseeno sem ve-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Otroku bomo kupili čevlje
Otrokom je treba novih čevljev. Zima je takorekoč tu. S ari čevlji ne držijo vode, pa tudi majhni so že. Prav je, da matere pred nakupom čevljev upoštevajo tudi naslednje nasvete:
Otrok sme nos'ti čevlje takoj, ko prične hoditi. Prvi par bo izdelan iz mehkega usnja. Ti čevlji morajo biti elastični in dovolj prostorni, da ne pr'tiskajo in paralizirajo normalnega razvoja otrokove noge. Pri nakupu novih čevljev za otroka moramo predvsem paziti, da bo razmak med palcem in vrhom čevlja vsaj en centimeter. Niti en prst ne sme biti st’s-njen ali zvit. Enkrat za vselej moramo zavreči misel na to, da vsak nov čevelj žuli, dokler se ne prilagodi nogi.
Mlajši otroci po navadi ponosijo čevlje za starejšimi bratci ali sestricami. To ni zdravo in če je le količkaj mogoče, kupimo otrokom nove čevlje, ker ima vsak otrok drugače raščeno nogo. Zato čevlji, ki so b’li starejšemu bratu kot uliti, mlajšemu lahko deformirajo nogo, četudi mu njihova velikost ustreza.
(pLehnine, bi m&cLa
Za jesen in zimo ni nič bolj praktičnega, kot so pletenine. Tako mehko se nas ne prime nobena druga obleka, kot pleten pulover. Razen tega se pletenine ne mečkajo in če znate z njimi pravilno ravnati, vam zelo dolgo trajajo. Letošnja moda je pripravila zopet celo vrsto pletenin in celo za različne priložnosti. In še to: razen tankih in gladkih pletenin so letos moderni tudi veliki vzorci iz debele volne. V Italiji mlada dekleta že zelo dolgo nosijo puloverje iz debele volne in z velikimi vzorci. In Italija, tako pravijo, je zelo dober barometer, kar se mode tiče.
Tudi letošnja moda napoveduje gladke in ravne puloverje bodisi z majhnimi stoječimi ovratniki ali pa z zelo visokimi ovratniki, ki jih vzadaj lahko povlečete čez glavo kot kapuco (to seveda le pri športnih puloverjih). Puloverji, pravzaprav so to nekake bluze, za manj vsakdanje priložnosti, oziroma vsaj ne za šport, so pa iz tanjše volne ali pa iz jer-seja, z izrezi raznih oblik in pa še z raznimi drugimi okraski, ki jim dajejo zaželeni učinek. Letos so zelo priljubljene pentlje celo na pleteninah, pa bodisi, da so za vratom, na prsih ali pa celo za pasom. Te pentlje so najlepše iz baržuna, v barvi puloverja. Puloverji za svečanejše priložnosti, za gledališče in druge večerne prireditve bodo pošiti z bleščečimi ploščicami in drugimi okraski. Pri športnih puloverjih pa se bodo letos zopet uveljavili živo pisani vzorci.
Ako otrok izrabi podplate na zunanjem robu, je to dober znak in pomeni, da je otrokova hoja normalna. V primerit pa, ko se to dogaja na notranji s rani in na sprednjem delu podplata, moramo z otrokom čim prej k ortopedu. Starši nepravilno otrokovo hojo včasih spregledajo in njihova nepazljivost ima za otroka včasih težke posledice. Najprimernejši so za otroka vsoki čevlji, ker omogočajo zanesljivejšo hojo. Gornji del naj bo čim mehkejši, podplat pa dovolj širok in ne pretrd.
Tudi izdelovalci otroških čevljev bi se morali večkrat posvetovati z ortopeda Zaradi površno izdelane obutve zdravniki v današnjem času pri veliki večini šolskih otrok ugotavljajo ploska stopala. To prav gotovo ni potrebno in vzroki bi se tudi dali odstraniti.
Kuharski recepti
Ocvrte miške
15 dlkg moke, tričetrt litra mleka, 2 rumenjaka, 3 dkg surovega masla,, sol, 1 dkg kvasa, 1 in pol dkg rozin, 2 dkg sladkorja, četrt kilograma masti za cvretje.
Pogreti moki pridenemo sol, mlačno mleko, sladkor, rumenjaka, raztopljeno surovo maslo, vzhajan kvasi in vse skupaj stepamo tako dolgo, da dob mo gladko testo, ki se loči od sklede in kuhalnice. Testu primešamo nato še osnažene rozine.
Testo denemo na toplo, da vzhaja. Ko naras‘e za dvakratno množino, pristavimo mast; ko se ta razbeli, pomočimo vanjo žlico, zajamemo z njo testo in ga denemo v razbeljeno mast; to ponavljamo, dokler ne ocvremo vsega testa v mške. Med cvretjem ponev večkrat potresemo in miške večkrat obrnemo, da se dobro
opečejo na vseh svetlorumeno.
straneh. Ocvremo jih
Segedinski golaž
Za segedinski golaž lahko uporabimo svinjsko glavo, ker je tako jed cenejša. Na malo masti, saj ie glava sama že precej mastna, prepražimo zrezano čebulo; ko je le-ta svetlo rjava, dodamo na majhne koščke zrezano meso, malo kimlja in paprike. Vse skupaj zalijemo in dušimo do mehkega. Nato dodamo dušeno kislo zelje, malo zalijemo in nazadnje zlijemo v jed eno do dve žlici k sle smetane, v kamero vmešamo malo moke. Jed po okusu osolimo in postavimo s krompirjem na mizo.
Kako in kdaj naj solimo?
Našim gospodinjam je nedvomno že znano, da zahtevajo različna živila različne načine soljenja. Tako smemo na primer jetra sol'ti šele potem, ko so že pražena, ker bi sicer postala trda. Meso, ki ga nameravamo peči, cvreti ali pariti, smemo soliti kvečjemu pol ure prej, ker predolgo nasoljeno meso izgubi mnogo dragocenih redilnih snovi, zgubi tud’ na okusu in je teže prebavljivo. Perutnino lahko nasolimo več ur prej, vendar samo na notranji strani., Zunanjo stran nasolimo šele četrt ure pred peko, če hočemo imeti mehko in okusno pečenko.
Fižol, grah, lečo in drugo zelenjavo solimo, ko je napol kuhana, ker sol zadržuje mehčanje. Ribe osolimo z dobro soljo potem, ko so pečene in smo jih že vzeli iz ponve. Zelene solate solimo zmerno.
Za kolače razmešamo sol v mleku ali smetani. Na pol kilograma ali približno 3 četrt litra moke vzamemo majhno žličko soli.
Jedi, ki se dolgo kuhajo, je treba nekaj manj soliti, kakor tiste, ki so hitro mehke. Teletina, jagnjetina, svinjina in ribe so bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več soli, kakor pa govedina in divjačina. Tudi mastno meso rabi več soli, kakor rodo, staro več kot mlado in ribe več kot perutnina.
Na 2 do 3 litre juhe damo pičlo žhčko soli, na pol kilograma telečje pečenke posujemo pol žličke soli. Na en kilogram svinjske pečenke posujemo dobre pol žlice soli, za dva piščanca pa zadostuje pičla žlica soli.
Kadar kuhamo štruklje, cmoke ali dru-
ga živila v vodi, damo na vsak liter vode kavino žlico soli. Sicer pa naj vedno velja pravilo: Ne solite preveč! Sol škoduje zdravju, povzroča žejo in pospešuje rame bolezni.
Koliko blaga gre za perilo?
Za movke srajce z dolgimi rokavi potrebujemo 3 metre blaga, z rezervnim ovratnikom in z dvojnimi zapestn ki pa 3,25 m, medtem ko ga je za srajco s kratkimi rokavi dovolj že 2,5 m. Za moške spodnje hlače, dolge, 2 m do 2,25 m, za kratke pa 1,5 m. Za moške pidžame ga potrebujemo 5 do 6 metrov.
Za. ženske kombirteže potrebujemo dve dolžini blaga. Za hlačke 80 cm do 1 m. Za letne spalne srajce 4 m, za zimske 5 m, pidžame pa 5,5 m.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Dolgotrajni nahodi so nevarni
Zdravnik je predpisal za stalni nahod neko rumenkasto mazilo za mazanje notranje strani nosnic. Vendar se po enomesečnem uporabljanju tega mazila stanje ni izboljšalo. Nahod je neusmiljeno trajal še naprej. Taka bolezen muči bolnika in njegovo okolica. Ob item nastane resno vprašanje, ali je proti nahodu, ki noče ponehati, kako učinkovito sredstvo.
Pri kroničnem nahodu je treba predvsem pregledali, če niso vnete čelne ali obnosne votline, ali če ni vzrok stalnemu nahodu povečana žrelnica. Če so vnete čelne oz. obnosne ali čeljustne votline, je treba pozdraviti predvsem vnetje, če pa gre za povečanje žrelnice, je jo treba odstraniti z operacijo.
Pri kroničn'h nahodih je priporočljivo, da se gnojni izcedek bakteriološko preišče in na ta način ugotovi, če vnetja niso krive prav majhne drobnoživke, ki jih imenujemo streptokoke. Če so povzročitelji vnetja strepfokoki, dosežemo hitro in uspešno zdravljenje z injekcijami penicilina.
V takih primerih priporočamo staro ljudsko zdravilo: uživati med v čim več-
jih količinah. Za dobo od enega do dveh tednov je treba nadomestiti uporabo sladkorja povsem z uporabo medu. Zdravilni učinek medu ne moremo pripisovati kakemu sugestivnemu učinku ali kaki čudodelnosti, marveč dejstvu, da se strepto-koki v hranilnem soku, kjer je običajni, to je grozdni sladkor, prav dobro počutijo in razvijajo1. Če pa je v hranilnih sokovih, ki se izločajo v lobanji, sadni sladkor (po uživanju medu), io ti sokovi kaj slabo hranivo za streptokoke. Torej če streptokokom ugodno gojišče zamenjamo s slabim, njim neugodnim gojiščem, vplivamo neposredno na izboljšanje vnetih sprememb v nosni sluznici. Za boln'ka s kroničnim nahodom je tudi zelo važno okolje, da se namreč ne nahaja na vlažnih mestih, da niso temperaturne spremembe prevelike. Poudariti pa je treba, da je zdravljenje nahoda zelo važna stvar, ker nahod kaj kmalu postane kroničen in je potem veliko težje ozdravljiv, poleg tega pa človeškemu organizmu povzroča velikansko škodo, ker ga iz dneva v dan bolj slaibi. Zatorej pozor, zdraviti takoj, ko se nahod pojavi!
del, da bo prišla... In ko je prišla, sem jo povprašal — počasi, vsako misel sem zase izgovoril; od domačije se nisem mogel posloviti kar tako, kakor se je na priliko njej zdelo.
»Dobro, Marica se bo na dom omožila, ali, Hana, domačijo, Hedlovo, bi moral dobiti jaz.«
Najprvo je molčala, ko da bi hotela do kraja premisliti, od kod zdaj tak veter, zatem pa se je obregnila.
»Bi se me rad znebil?«
Zdaj sem lahko obmolknil jaz, lahko da je bilo nekaj resnice na tem; vendar nisem hotel priznati, preveč sem se že vdal.
»Znebil?« sem povprašal enako obreg-ljivo. »Lahko si misliš, kakšno bo Zefa zganjala. Ne gre mi v glavo, da bi sama od sebe predala grunt. Je nisi slišala?«
Ali prav o tem ni hotela Hana besedice slišati; govorila je, kakor da matere, Toplečke, sploh ne bi bilo več na svetu, kar se grunta tiče. Niti šepetala ni več z mano, domala naglas se je zadirala. Skraja mi ni bilo vseeno, Toplečka je bila vsega zmožna, na lepem bi se lahko prikazala v kamri; a sčasoma mi je bilo vseeno, tudi če bi kaj slišala ... — eh, še malo nisem vedel, kako bi se mi takšna brezskrbnost lahko že takrat strašno poveznila na glavo.
Največ se je Hana zanašala na stričeve, na Rudla in na materino sestrano.
»Kaj pa misli,« — menila je mater, se jezila in suvala z nogami pod odeio, »da jo bo kdo na kolenih prosil? Rudi je že govoril z Mihoričem in Mihorič mu je povedal, da se ta reč zavoljo grunta lahko kar spelje.«
»Spelje. ..« sem dejal čez čas, ko je nehala s pobrcavanjem, in sem se zagledal v trame nad sabo. Mislil sem na Zefo, na deklinco, ki ju zavoljo grunta, če bi ga hotel prevzeti, ne bi smelo več biti, in sem se odmaknil.
Obrnila se je in se potegnila k meni.
»Kaj, ali misliš,« je začela, »da bo svet to gledal? Nazadnje. .. nazadnje« — se je nasmehnila — »se boš še na Tuniko spravil, tak bikič!«
Zahihitnila se je v odejo, da se ne bi preveč slišalo, ko da bi bil tole zdaj kak prepovedan razgovor, stegnila je roko čez mene ter me hotela objeti. Prijel sem jo za roko, jo položil na odejo in se odmaknil še enkrat na stranico, kolikor sem se največ mogel.
»Eh, nobene ti ne bi smela reči...« In Čez čas, ko se ni več smejala, sem še enkrat zvedel: »Resnica pa je le. Reci, če ni?«
Nič nisem rekel, tudi besede ne. Nič več ni opravila z mano.
Zjezila se je, se na pol oblekla in šla.
»Teslo južasto!«
Znova sem lahko samo z-.tisnil oči na vso silo, da so me kar zabolele, lahko sem si samo zat’snil ušesa z rokami — da... da ne bi nič več slišal, da ne bi nič več videl. Ali vse to ni nič pomagalo. To s Hano, kar je govoričila, ni in ni bilo prav; to sem dobro vedel. In še eno je bilo, kar me tako noč ni zapustilo, tudi v spanju ne: okrogle dekličine oči, ki so me gledale, kadar koli jo je Tunika prinesla v kuhinjo; deklinca je imela takšne napete oči, in samo te so strmele in gledale iz bledikaste okrogle glavice.
Ne, nikakšno zatiskanje ni več pomagalo, v hiši je bilo narobe; bila je polomija, preden sem mogel preboleti domačijo in preden sem se mogel malo pripraviti na to, kako bom zagospodaril na To-plekovini. A tega, da bom tam gospodaril, nisem nikoli do kraja verjel. In — ali je bila Toplečka zares slepa, ali pa se je samo delala slepo? — Še prehitro se je to razkrilo.
Bilo je v nedeljo po svetih treh kraljih. Najprvo sem videl priti sem med njivami Rudla in sestrano, nekolika za njima pa so pritekli po vratnikih mati, ko da bi se bali, da bodo zamudili. Bil sem v kolarnici, in ko sem jih zagledal, sem se potegnil v gumno — prav nič me ni mikalo, da bi se srečal z njimi. Vedel sem, zakaj prihajajo; bilo je Han1 no delo, da bi se domenili za svatovščino, za v
dvoje, za mojo in za Maričino hkrati. Marica, tako1 so se nekaj domenili, bi se omožila po svečnici. Tak, in zdaj so začeli tudi zavoljo mene prihajati kakor v snoboke. Strahotno se mi je zazdelo vse narobe; nekaj časa sem tičal v gumni in čakal, kaj se bo zgodilo, nato sem se spravil nad krmo in jo začel mešati.
Kmalu sem zaslišal Hano, da me je klicala — a se nisem oglasil. A dalje ko sem bil v gumni sam s svojimi mislimi, bolj živo sem videl, da je vse to s svatovščino, kar se je tikalo mene in Hane,, pravzaprav samo Hanina ihta. Čas se ie vlekel in vse, kar sem ujel, je bil glas Rudlove-ga govorjenja. In na Zefo sem mislil, na Zefo, ki je venomer tekala s svojim.pis-krčkom v klet, in pa na deklinco. Nisem mogel, da ne bi mislil na ti dve. To še dobro vem, da se mi je zdelo: iz vsega tega Haninega naklepanja ne bo nič, razen... razen če ne bi kar napravili, kakor je Hana rekla. Moram tudi povedati, da mi je bilo pri vsem tem vseeno tesno zavoljo Toplečke, tudi zavoljo tega, da bi ji spe>-ljali grunt.
Toda ogenj je bil v strehi prej, kakor sem prišel kam s pametjo; znenada je na^ stal v hramu en sam ženski vrišč. Morali sta biti, po glasu sem presodil, samo Toplečka in Hana; zazdelo se mi je tudi, da je začela deklinca vekati.
(Se nadaljuješ
16. december 1955	NAPREDNIH GOSPODARJEV	Štev. 50 (712) — 7
	urejuje sekretariat slovenske kmečke zveze	
Program visokošolskega tedna SKZ
Svoj letošnji Kmetijski visokošolski teden bo Slovenska kmečka zveza, priredila spet na kmetijski šoli Podravlje, in sicer v času od 27. do 30. decembra 1955.
V okviru letošnjega Kmetijskega visokošolskega tedna bodo naslednja predavanja:
torek, dne 27. decembra:
Blaž Singer:
Ocena gospodarskega položaja na naši vasi
prof. ing. Vinko Sadar:
Ključna proizvodna vprašanja v poljedelstvu in 'travništvu ing. Michael Miinzel-Miinzthal: Sodobno zatiranje plevela in rastlinskih škodljivcev
sreda, dne 28. decembra: prof. ing. Jože Levstik:
Kako rešujejo kmečko vprašanje v svetu prof. ing. Ivojelačin:
Problemi rentabilnosti proizvodnje mleka
Tržni razvoj v novembru
Tržni razvoj pri klavni živini in pitancih je bil v novembru močno pod vplivom nadaljnjega naraščanja ponudbe po vsej državi. Posledica tega je občuten padec cen pitancev, volov in krav.
V St. Marxu na Dunaju je ponudba klavne živine presegla letošnja doslej naj-
7. 11.	ponudba 1727	voli 9.	12.10	10,—
14. 11.	1859	8.60 — 11.80	10,—
21. 11.	1932	8.40 — 11.90	9.80
28. 11.	1699	8.	11.50	10,—
povprečje oktober	1695	9.12 — 11.96	10.06
september	1745	9.05 — 11.98	9.80
avgust	1592	9.20 — 12.05	10.—
april	1450	8.25 — 11.50	9.10
Ta primerjava kaže, da sta mlad pitan bikec in telica, na trgu vedno bolj zahtevani živali, da pa za voli in kravami povpraševanje popušča. Klobasarice so tudi manj zahtevane živali, saj so jih plačevali le še po 6 do 8.80 šil. nasproti 6.28 do 9.80 šil. v oktobru.
ponudba	I
8. 11.	9471	13.40	—	14,—
15. 11.	7138	13.40	—	14,—
22. 11.	8436	13.10	—	13.80
29. 11.	8407	12.80	—	13.60
povprečje
oktober	8318	(17.38	—	18.12)
september	8116	(17.28	—	18.35)
avgust	7015	(17.83	—	18.47)
april	6232	12.38	—	13.04
Na Koroškem je ponudba prav tako pričela močno naraščati in je proti koncu meseca prišlo že do itežav pri vnovče-nju. Začetkom meseca so plačevali vole, bike in telice še po 10.— Šil., krave po 8.— šil., pitance pa po 12.— do 13.— šil. V drugi polovici meseca pa je cena klavne živine padla na 9.— do 9.50 šil., krav na 6.— šil., pitancev pa na 11.50 do 12.50 šil. Proti koncu meseca so pri zastoju
višjo ponudbo v septembru. Ponudba izvira iz domačega kmetijstva, saj je delež uvoženih živali padel od 13.6 °/o v oktobru na 3.6 % v novembru. Že v začetku meseca je ostalo na sejmih neprodanih 20 živali, njihovo število je 21. novembra naraslo na 164 in padlo na zadnjem sejmu na 52 živali. Razvoj cen je bil naslednji:
biki — 11.80	telice 9.50 — 11.60	krave 8.	10,—	
— 11.60	9.80 — 11.80	7.50 —	9.80
— 11.40	9.50 — 11.50	7.10 —	9.40
— 11.50	9.50 — 11.50	7.		9.40
— 11.80	9.90 — 11.75	8.		10.24
— 11.85	10.15 — 11.92	8.17 —	10.20
— 12.10	10.15 — 11.92	8.17 —	10.20
— 11.18	8.90 — 11.14	7.38 —	9.54
Izredno kritično so se razvijali sejmi s pitanci. Domača ponudba je že presegla aprilsko ponudbo, še vedno pa je bilo na trgu 31.8 % uvoženih prašičev. Ta prekomerna ponudba je močno zbila ceno vseh kategorij pitancev, kakor vidimo iz spodnje primerjave:
II		III	
13.		13.40	11.80 —	12.80
13.		13.40	11.80 —	12.90
12.70 —	13.—	11.50 —	12.60
12.30 —	12.70	11.		12.20
13.72 —	14,—	12.26 —	13.68
13.85 —	14.—	12.68 —	13.53
13.77 —	14,—	13.40 —	13.80
11.78 —	12.34	10.98 —	11.74
povpraševanja s strani koroških mesarjev prodali 20 goved in 265 pitancev na Dunaj in tam dosegli za goveda 8.70 do
9.50	šil., za pitance pa 11.— do 13.50 šil.
Vsa ta znamenja kažejo, da moramo v prihodnjih mesecih računati s težavami pri prodaji goved in pitancev ter z nadaljnjim padcem cen. Neobhodno je zato potrebno, da se v smislu zakona o prometu z živino položaj stabilizira, da se
doc. ing. Oton Muck:
Problemi rentabilnosti pitanja prašičev
četrtek, dne 29. decembra:
prof. ing. Jože Levstik:
Sodobno kmečko zadružništvo v svetu asistent ing. Franc Ločniškar: Nove oblike perutninarstva v kmečkih obratih
dvorni svetnik dr. Wolfram H a 11 e r : Izbrana agrarnopravna vprašanja na naši vasi
petek, dne 30. decembra:
dipl. ing. Josef Samide:
Kaj lahko napravimo za boljšo donosnost kmečkega gozdia državni poslanec Josef Steiner: Aktualna agrarna vprašanja Zaključna beseda.
Osnovo za vsa predavanja bodo dale sedanje cene in proizvodni stroški kmetijskih pridelkov. Po svoji vsebini bo letošnji kmetijski visokošolski teden izredno pester in bo poleg praktičnih navodil za kmetovanje v letu 1956 dal obširen pregled položaja, skrbi in poti kmetijstva v svetu.
Vljudno Vas vabimo, da se tega visokošolskega tedna udeležite in za udeležbo pridobite tudi svoje sovaščane.
Pričetek predavanj:
Predavanja se pričnejo vsak dan ob 9. uri zjutraj in končajo okoli pete ure popoldne. Zvečer so prosti diskusijski večeri s predavatelji.
Vstopnina, prehrana in prenočišča:
Udeležba pri predavanjih je brezplačna. Udeleženci pa lahko dobijo v internatu kmetijske šole Podravlje hrano in prenočišče. Hrana stane na dan in osebo 12.— šil., prenočišče pa 3.— šil. Polna oskrba za štiri dni stane 60.— šil.
sleherni uvoz prepove ter se poiščejo možnosti izvoza; predvsem pa je treh a intervencijske nakupe s strani kmetijskega ministrstva razširiti tudi na deželo.
Cena ostale goveje živine (Einstellvieh) se je na Koroškem v novembru držala na oktobrski višini in jo tu in tam še prekoračila. Voli so šli po 9.— do 9.80 šil., krave po 3.900 do 6.000 šil., telice pa po 2.800 do 5.800 šil. Za teleta so dosegli 12.— do 13.— šil., za pujske pa 11.— do 15.— šil. Konji gredo v Welsu po 3.000 do 7v000 šil., klavni konji pa po 2.50 do 4.— šil.
Blaž Singer
Ing. Jože Španring:
Povečajmo pridelke na njivah z boljšim razmerjem
kmetijskih rastlin!
(Predavanje na kmetijskem visokošolskem tednu SKZ v Podravljah)
(II. nadaljevanje)
Ko ugotavljamo vrednost gnoja, ne imemo računati s količino, ki jo nameravamo dati mi, temveč s količino, ki jo pri določeni višini pridelka odnese posevek z njive. Dodati moramo določen faktor za humus in izgube vsled izpiranja, ki pa je v različnih legah različen.
Zaščitna sredstva in ostali potrošni material moramo prav tako vračunati kakor obrabo strojev za vsak posevek. To izračunamo tako, da seštejemo vrednost vseh strojev, ki jih pri pridelovanju posamezne rastline nujno potrebujemo, izračunamo obrestni faktor in delimo s številom lat, ki je tak stroj lahko v uporabi s popravili vred.
Vrednost za vzdrževanje zgradb in embalaže upoštevamo pri stroških skladiščenja in prodaje.
Najvažnejše pa je v razpredelnici pregled1 potrebne delovne sile. Vpisati jo moramo ločeno po kritičnih časih za posamezna dela. Vsako delo namreč zahteva izvršitev v čisto določenem razdobju. Izven tega razdobja nima delo nobenega pomena.
Prvo obdobje pade v nekem izbranem področju n. pr. od 1. do 27. maja in predstavlja čas od pomladne setve in sajenja dlo spravila strniščnih ozimin. V prvih
42 dneh (koledarskih) je za delo na polju primernih v tem področju samo 26 in v teh 26 dneh moramo posejati in posaditi vse pomladne posevke, v preostalih 10 dneh pa pospraviti strniščne azimine. Začetek tega obdobja lahko zelo koleba (od 17. 3. do 22. 4.), kar je odvisno od snežne odeje, padavin in toplote.
Drugo obdobje oskrbovanja okopavin in spravljanja sena traja tu nekako od 28. 5. do 16. 6. (začetek lahko koleba od 17. 5. db 27. 6.).
V tem času moramo oskrbovati okopa-vine in pospraviti seno. Od skupnih 46 koledarskih dni jih je tu povprečno samo 22 primernih za sušenje sena, 33 pa primernih za delo na polju. Vse to moramo upoštevati, ko predvidevamo količino posameznih pridelkov.
Tretje obdobje je obdobje žetve ozimin z mlačvijo. To traja nekako od 17. 7. do 31. 7., sam začetek pa koleba med 7. 7. in 27. 7. kar je odvisno od dozorevanja ozimin. Za delo na polju je od 14 koledarskih dni primernih samo 10.
Četrti termin traja od 1. 8. do 15. 9. in zajame žetev jarin in drugo košnjo sena na prirodinih in umetnih travnikih. Od 40 dni je primernih za sušenje sedaj samo še 12 dni, za delo na polju pa 33.
Od 15. 9. dio 31. 10. traja obdobje
spravljanja okopavin in začetek ozimne setve, ki se lahko zavleče v zadnje obdobje od 1. 11. db 15. 11.
Ko računamo torej zmogljivost obstoječe delovne sile, ne smemo kar pavšalno računati vseh dni v letu razen praznikov in % deževnih dni, temveč moramo vedeti, kolika lahko stvarno opravimo v posameznih obdobjih.
Najprej ugotovimo potrebo delovne sile za. one površine, ki jih ne moremo dosti spremeniti v pogledu rabe, to so pašniki in travniki, trajni nasadi sadovnjakov in sam gozd ter za delo v hlevih in v gospodinjstvu. Kolikor nam ostane prostih ur, ko simo zadovoljili tem potrebam, razdelimo po obdobjih in začnemo s pridelki, ki imajo prednost. Upoštevati moramo, da v času poljskih del večkrat kar 25 °/o dni ni primernih za delo na polju.
Šele ko smo na ta način izpolnili razpredelnico, začnemo lahko zniževati ene posevke in povečavati druge toliko časa, da pri enakomerni zaposlitvi in čim manjših materialnih stroških dosežemo najvišji končni dohodek, bodisi neposredno s prodajo pridelka, ali pa z nadaljnjim žlahtnenjem v živinoreji ali kletarstvu. V dobrih živinorejskih obratih bo krma, prodana v obliki mleka, mnogo bolje plačana, kot pa neposredno na trg. Količino krmnih posevkov torej lahko večamo do one meje, ki jo z obstoječo delovno silo pod vladajočimi vremenskimi prilikami še lahko pravočasno in dbbro pospravimo.
(Se nadaljuje)
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Kaj je treba vedeti iz novega zakona o socialnem zavarovanju VI.
Kakor srno navedli že v zadnji številki, so prispevki za socialno zavarovanje različni in je pri določevanju njih višine v mnogih primerih tudi merodajno, kateremu poklicu pripada posamezni zavarovanec. Da navedemo tukaj še nekaj primerov: Pri bolniškem zavarovanju znaša najvišji prispevek delavca 7 odstotkov odmerilne podlage, pri nameščencu, ki je raznim nevarnostim morda manj izpostavljen, pa le 4 in pol odstotka, kar velja tudi za tiste delavce, ki po svoji posebni strokovni izobrazbi po pokojninskem zakonu spadajo že v kategorijo nameščencev. Za mladoletne vajence plača v prvih dveh letih celotni prispevek delodajalec.
Eden izmed najbolj z nevarnostmi povezanih poklicev je poklic rudarjev, zato so pri teh tudi prispevki za socialno zavarovanje bistveno višji, koc v drugih poklicih. Tako odpade pri rudarjih na delavce 6 odstotkov in na delodajalce 11.5 °/o odmerilne podlage, kar se pri rudarskih nameščencih zviša celo na 6.5 odnosno 12 odstotkov.
Prispevke za socialno zavarovanje morajo plačevati tudi prejemniki rent. Prejemniki pokojninske rente bodo plačali za bolniško zavarovanje najmanj 1 %> svoje renite (najmanj 4.40 šil.), največ pa 2.6 °/o rente mesečno. Prejemniki starostne rente plačajo tudi po novem zakonu mesečno 4.40 šil.
Odmerilna podlaga, ki je merodajna tudi za višino prispevkov, je različna pri posameznih zavarovanjih in znaša pri bolniškem zavarovanju mesečno 2.400 šil., pri nezgodnem in pokojninskem zavarovanju pa 3.600 šil. mesečno.
Svoječasno smo že poudarili, da se tudi v socialnem zavarovanju dogajajo krivice in da je za take primere predvidena možnost pritožbe. Po novem zakonu bo imel zavarovanec, ki z morebitno odločbo v rentnem postopku ni zadovoljen, možnost, da se najprej pritoži na razsodišče, kateremu je kot druga instanca nadrejeno višje sodišče.
Če kdo v socialnem zavarovanju ne doseže tega, kar mu pristoja po zakonu, mora najprej zahtevati pismeno odločitev, proti kateri se potem lahko pritoži. Take pismene zahteve mora v bolniškem zavarovanju vložiti pri svoji bolniški blagajni, v pokojninskem ali nezgodnem zavarovanju pa pri tozadevnih zavodih ali pri katerem koli socialnem zavodu. S svojo zahtevo je zavarovanec povedal, kaj misli, da mu pripada, socialni zavod pa mu nato cb. potrebno pismeno rešitev, proti kateri bo lahko vložil pritožbo.
Rešitev pritožbe traja v bolniškem zavarovanju kakih 14 dni, v pokojninskem ali nezgodnem zavarovanju pa lahko tudi do 6 mesecev, ker so tozadevne poizvedbe včasih precej dolgotrajne. Vendar se pritožnik lahko tolaži s tem, da mu bo moral zavarovalni zavod v slučaju pozitivne rešitve plačati priznano zvišano vsoto tudi za vso čakalno dobo nazaj.
Pritožbo je treba vložiti v obliki tožbe na razsodišče (Schiedsgericht) bodisi bolniškega, pokojninskega ali nezgodnega zavoda. Pri razpravi pred razsodiščem je mogoče navesti vse, kar je potrebno za podporo trditev, torej tudi priče, kakor pri sodišču. Po novem zakonu ima zavarovanec v slučaju, da tudi pri razsodišču ni našel pravice, še pravico, da se pritoži na višje deželno sodišče na Dunaju. Druga pritožba je seveda možna le v gotovih primerih: pri slučajih nezgod samo, če je nezgoda v zvezi s kakšno boleznijo, ali nezgodo pri delu (po trditvi zavarovalnice), ali če gre za vprašanje višine zmanjšanja pridobitvene možnosti. Pri pokojninskem zavarovanju je takih pritožbenih možnosti mnogo več. Tako pritožbo mora sestaviti advokat, ki mora stranko zastopati tudi pred višjim deželnim sodiščem na Dunaju, medtem ko pred razsodiščem lahko vsak sam zastopa svoje koristi, ali pa ga zastopa kdo drugi, ki je bil od njega posebej za <to pooblaščen.
Z razsodbo višjega deželnega sodišča na Dunaju so izčrpane možnosti za pritožbo.
mm*

1.000-i plaščev
10.000-i metrov blaga
100.000-kratna izbira

[Zato Vaš božični nakup v trgovini Korošcev
£1. (lAjmixJmj(hii

K LiŠAR N A
ROMAN RITTER
CELOVEC — KLAGENFURT, BURGGASSE 8 — TEL. 21-0 8
Zaščitna sredstva proti zmrznjenju steklena volna, etemit, mizne in stenske obloge gradbeni material vseh vrst
T. KOFFLER
Celovec-Klagenfurt, Viktringer Str. 3 tel. 22-65
Previdnost - poledenela cesta!
Cestna prilagojenost Vašega vozila odločal
- Fiat -1100 N
s svojimi prislovičnimi voznimi lastnostmi ter s svojo znano gorsko zmogljivostjo, 36 PS, 5 sedežev, 4 vrata, 4 prestave, naprava za sveži zrak in kurjavo.
Najcenejši voz svojega razreda kompleten
S 38.600.-
Pojasnila, poskusne vožnje, naročila pri
deželnem zastopstvu
Thomas Bohrer
CELOVEC-KLAGENFURT Vlllaeherstraase 29
Obiščite ob Vaših božičnih nakupih
BUFFETSPITRA
CELOVEC-KLAGENFURT, 8.-Mai-Strasse 11
Najcenejši vir nakupa
Blagovna naplavina
BATELITSCH & KASSIG Celovec-Klagenfurt Benediktinerplatz 5
Za praznike najnovejše modele v bogati izbiri
P r i
tlr)
CELOVEC — KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 13
Linolej in vse obloge za pode
Orasch’s Erben
Celovec-Klagenfurt 8.-Maistr. 5, teL 56-38
Zimske noše (dečve) za šolarke, praktična in mična obleka, od šil. 191.—. Kamtner Heimat-werk, Herrengasse.
Franz
Sagaischek
veletrgovina s premogom
CELOVEC - KLAGENFURT
Stauderhaus, telefon 21 - 71
Vaš
oglas
Sodo b n a
tiskarska dela
vseh vrst
TISKARNA
DRAVA’
BOROVLJE
za vsako priložnost
Slovenski
vestnik
Kammer der gewerblichen Wirtschaft fiir Karnten Sektion Handel
KOROŠKI TRGOVCI
prosijo občinstvo, naj že sedaj oskrbi svoje
Im-zlim, mi Jkiupi
Vse trgovine bodo v sredo 21. decembra 1955 ( v mestu Velikovec-Volkermarkt 22. decembra )
tudi popoldne
odprte. - Poleg tega bo odprto tudi na
zlato nedeljo
(18. decembra) od 9. do 12. in od 14. do 18. ure Kdor pravočasno nakupi, ima največjo izbiro! Kupcu, ki ne pride šele v zadnjem trenutku, se 'more trgovec s posebno pažnjo posvetiti.


P R AV L JIC N I TOTO v Wiener Gasse ^5-’^


hodedi
O PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 20.00, 22.00, 24.00.
Sobota, 17. december:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Športne vesti — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Prima izbor — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Oddaja za prijatelje zborne glasbe — 20.00 Idealna zaročenca (vesel tečaj za zakonske kandidate z Jaques Konig-steinom).
Nedelja, 18. december:
6.20	Ko veselo se citre oglasijo — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) —
8.20	Kmečka oddaja — 9.10 Godba na pihala — 11.05 Veselje in zabava za vsakogar —
14.30	Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder —
17.00	Glasba k čajanki — 19.00 Športna poročila — 20.00 Igra vaška glasba — 21.00 Pokal, slušna igra.
Ponedeljek, 19. dlecember:
5.50	Kmečka oddaja — 6.23 Staro, toda dobro — 9'.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Za našo vas (slov.) — 14.30 Knjižni kotiček — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.10 Glasba za milijone.
Torek, 20. december:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Medicinsko predavanje — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Narodne pesmi in glasba (slov.) — 16.20
* - ■'■n^-
Znanje za vse — 16.50 Kulturne vesti — 18.15 Iz parlamenta — 18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Za vas, gospa — 20.10 ,,Loui-se“, glasbeni roman.
Sreda, 21. december:
5.50	Kmečka oddaja — 6.23 Staro, toda dobro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zborovske pesmi (slov.) —
15.30	Otroška ura — 18.00 Šlagerji — 18.45 Veseli godci (slov.) — 19.30 Pisana modna abeceda — 20.10 Peljemo se z vlakom in pošto.
Četrtek, 22. december:
5.50	Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Od-
daja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Koncertna ura (slov.) — 16.35 Priljubljeni zvoki valčkov — 18.00 Šlagerji — 18.15 Iz parlamenta —	18.30 Govori UNESCO —
18.45	Kmečka oddaja — 10.30 Philips-revija
—	20.10 Slušna igra.
Petek, 23. december:
5.50	Kmečka oddaja — 6.23 Staro, toda dobro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Adventne pesmi (slov.) — 15.30 Otroška ura — 15.45 Glasba iz operete in filma — 18.15 Iz parlamenta — 18.45 Božič na Koroškem (slov.)
—	20.40 ..Dragoceno življenje", slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 17. december:
6.20	Naš predlog za vaš jedilnik — 7.10 20 minut zabavnih melodij — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske pesmi —
11.45	Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmetijska univerza: Kako zboljšati in povečati pridelek krme — 14.20 Pionirski kotiček —
14.35	Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Nove knjige — 18.00 Okno v svet — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 18. december:
6.10	Vedre in poskočne za nedeljsko jutro
—	8.00 O športu in športnikih — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori
—	11.15 Oddaja za Beneške Slovence —
13.30	Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste
—	poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi —
18.30	Melodije, ki jih radi poslušate — 20.00 Jugoslovanski operni solisti pojo arije iz znanih oper.
Ponedeljek, 19. december:
6.35	Lahek spored izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni orkester — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Radijska šola — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Slovenske in narodne pesmi — 14.35 Želeli ste — poslušajte!
—	15.45 Partizanske in delovne pesmi —
16.00	Zdravstveni nasveti — 18.00 Smrt in pogreb v običajih narodov — 20.00 Kulturni pregled.
Torek, 20. december:
7.10	Klavir in hammond-orgle — 11.05 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmečka univerza: Sodobno izkoriščanje travišč — 13.30 Tisoč pisanih zvokov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
18.00	Zunanje-politični feljton — 18.30 Šport-
Sreda, 21. december:
7.10	Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod" — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Ljudske pesmi jugoslovanskih narodov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
15.45	Pojo mladinski zbori — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Mozart: Don Juan, opera.
Četrtek, 22. december:
6.35	Priljubljene popevke — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Med mladimi pevci
—	12.30 Kmečka univerza: Obdelava in gnojenje sadovnjakov — 13.30 Pozdravi ob Dnevu JLA — 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik
—	14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.10 Glasbene uganke — 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 »Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov.
Petek, 23. december:
6.35	Melodije Emericha Kalmanna in Johanna Straussa — 11.05 Gospodinjski nasveti
—	11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmetijski nasveti
—	14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.00
Modni kotiček — 18.15 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled —	20.15 Prireditelji
slovenskih narodnih pesmi pred mikrofonom: Pavle Kernjalt In koroška narodna pesem.