8534 4A
601OOkO O
0SR60NJA KNJIŽNICA
PPlmunSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVII. Št. 85 (10.907)
TRST, petek, 10. aprila 1981
-Z-aČei fohaiat! v urstU0l3' ,ma’a 1915, nle£°v predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* unvcu pri uorenji i rebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SINOČNJEZASEDANJE TAJNIŠTVA ZVEZE CGIL-CISL-UIL ŠE BREZ SPORAZUMA
Vneta razprava v sindikalnem vodstvu o spornem vprašanju draginjske doklade
Lama in Benvenuto poudarjata, da bo sindikat sprejel pogajanja o delni zamrznitvi premične lestvice, šele ko bo vlada izvedla preokret svoje gospodarske politike
RIM — Trem sindikatom, ki sestavljajo enotno zvezo CGIL - CISL -UIL, še ni uspelo zgladiti nesoglasja glede nekaterih poglavij platforme alternativnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Sinočnje srečanje enotnega tajništva se je končalo brez sporazuma in se bo nadaljevalo v ponedeljek. Sporna točka je še vedno vprašanje delne okrnitve draginjske doklade v okviru
Marini (CISL), Benvenuto (UIL) in Marianetti (CGIL) na zasedanju tajništva enotne sindikalne zveze (AP)
širšega sklopa ukrepov, ki naj zajezijo inflacijo in spodbudijo razvoj proizvajalnih dejavnosti.
Odložitev razprave po vsej verjetnosti premika vsaj za nekaj dni celoten koledar nadaljnjih že predvidenih srečanj, ki naj bi pripeljala do sklepnega soočanja z vlado za izdelavo globalnega načrta u-sklajenih ukrepov, ki naj bi pravično porazdelili bremena na vse sloje prebivalstva in ne le na podrejeno delovno silo ter odprli pot k izhodu iz krize. Pred srečanjem z vlado, ki je bilo že napovedano ravno za ponedeljek, a ga bodo morali bržkone odložiti, je namreč potrebno najprej soglasje tajništva, nato potrditev sindikalnega vsedržavnega vodstva, široko (pa čeprav hitro) posvetovanje z bazo, čemur bi sledili razgovori z vodstvi demokratičnih strank.
Vzroke za zamude pa bržkone ni mogoče v celoti pripisati nesogla-
Vlada dvakrat v manjšini
RIM — Dvakrat je «manjši-na» včeraj v poslanski zbornici preglasovala vlado in zavrnila vladne sklepe. Prvič je bilo kaj takega še opravičljivo, saj je med klopmi večine zijala praznina, drugič pa so se poigrali prostostrelci vladnih strank, da je bila razlika v glasovanju še večja. Zaman je neki demokri-stjanski poslanec volil tudi za svojega odsotnega strankarskega tovariša.
Poslanska zbornica je torej zavrnila 5. člen vladnega o-dloka o izrednih ukrepih za zaščito in razvoj zaposlenosti, na območjih Juga. ki jih je prizadel potres, prav tako je zavrnila tudi 6. člen. Ob takem izidu je bila opozicija navdušena, najbolj zagrenjeni pa so bili socialisti, ki ne morejo preboleti pojava prostih strelcev. Glasovanji sta bili tajni.
sjem med tremi sindikati, saj so bila različna gledanja na določene rešitve znana in so jih ponavadi Znali zbliževati v duhu enotnosti z demokratično razpravo. K zapletanju položaja so po vsej verjetnosti v dobršni meri prispevala v tem primeru tudi določena sredstva javnega obveščanja, ki so objavila vsebino nekega delovnega dokumenta, ki je med drugim predvideval možnost delne zamrznitve premične lestvice (toda le v okviru vrste ukrepov, ki bi preokrenili dosedanjo vladno gospodarsko politiko) kot že izdelano in enotno stališče sindikalne zveze, medtem ko je bila razprava v sindikalnem vodstvu še v polnem teku.
Sindikati se zato upravičene pritožujejo nad instrumentalizacijo določenega tiska, z namenom, da cšibi njihovo pogajalno moč v odnosu z vlado. ''Glasovi, ki so krožili v teh dneh so popačili pomen sindikalnega predloga, ki je ofenziven, se zavzema za boj proti inflaciji z zajezitvijo vseh činiteljev (cene, tarife), ki jo pospešujejo. Šele po konkretnih ukrepih vlade v tej smeri bi sindikat sprejel pogajanja o ohladitvi draginjske doklade*, je dejal včeraj Benvenuto (UIL). Tajnik CGIL Lama .je nrav tako poudaril, da je predlog sindikatov alternativen recesijski politiki vlade. «Ko bo dala zadostna jamstva za tak preokret, s stvarnimi ukrepi za ozdravitev proizvajalnega ustroja, za razvoj Juga, za
je izrekla levičarska večine, demokristjani pa so prepustili svojim svetovalcem svobodo odločitve po vesti zadevilJ0 stroske 2a delovno silo>
CAGLIARI — Sardinski deželni peticiji, ki so io predložili številni tem okviru so poslanci PSI in KPI
zahtevali tudi nujno ustanovitev
.................................................................im.................................................. um.......................
OB POUDARJANJU ENAKOPRAVNOSTI SARDINSKEGA JEZIKA
SARDINSKI DEŽELNI SVET ODOBRIL ZAKON 0 UVEDBI DVOJEZIČNOSTI
Za zakon se
PO ODLOČUJOČEM POSREDOVANJU FRANCIJE
I
V Libanonu spoštujejo premirje
Sirija pa že kopiči nove enote ob Zahlu
Sardinski deželni svet je včeraj odobril zakon, ki vzpostavlja dvojezičnost na Sardiniji in priznava enakopravnost sardinskega in italijanskega jezika. Na tajnem glasovanju se je za ta zakon izreklo 36 svetovalcev, proti pa 27. Dva svetovalca, predsednik skupščine Ghi-nami in socialist Cossu sta se vzdržala.
Do glasovanja je prišlo potem ko je bivši predsednik skupščine, republikanec Armando Corona predložil spreminjevalni predlog k ljudski
•HiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiFiiiiiiiiiiuiiiiMiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiMiiiiiifiniiiiiiiiiiiii
V PARLAMENTU PRIZADEVANJA ZA PREPREČITEV REFERENDUMA 0 REFORMI VOJAŠKIH SODIŠČ
RIM — Možno je, da referenduma o vojaških sodiščih ne bo. Včeraj sta namreč komisiji za obrambo in pravosodje v poslanski zbornici na skupni seji sklenili, da nadaljujeta z razpravo o reformi u-reditve vojaškega sodstva. Zakon bi morah odobriti prihodnji teden, nakar naj bi o njem razpravljal senat, kjer so se baje že obvezali, da bodo z razpravo končali pred 17. majem, to je pred referendumom.
Sklep o nadaljevanju razprave v poslanski komisiji so sprejeli včeraj, potem ko so radikalci umaknili svoje ugovore. Do umika je prišlo, ker sta poročevalca, komunist Martorelli za komisijo za pravosodje in demokristjan Stegagnini za obrambno komisijo zagotovila, da bodo v komisiji popravili vladni o-snutek zakona in sicer, da ne bodo zvišali števila vojaških sodnikov od 80 na 101. kot je predlagala vlada in da bodo ukinili posebno sekcijo kasacijskega sodišča, ki jo sestavljajo civilni in vojaški sodniki; vrhovno sodišče bo torej ostalo eno samo za vse državljane, tudi za vojake, ki se bodo v prvi in drugi stopnji zagovarjali pred vojaškim sodiščem.
Govorili smo o prvi in drugi stopnji: tudi to je velika novost, saj bo ustanovljeno prizivno vojaško sodišče, ki ga doslej ni bilo, ampak so se obsojeni lahko obrnili le na vrhovno vojaško sodišče, ki so ga sestavljali samo vojaški častniki. To sodišče bodo po sedanjem predlogu odpravili.
Radikalci so nad možnostjo, da pride v tako kratkem času do reforme vojaških sodišč naravnost navdušeni. Njihov poslanec Ciccio-messere je dejal, da je to vsekakor zmaga »mizic*, za katerimi so zbirali podpise, torej zmaga tistih, ki so podpisali za referendum o vojaških sodiščih in s tem prisilili Parlament, da se je resno lotil tega vprašanja. Zadovoljstvo nad nadaljevanjem razprave je izrazil tudi socialistični poslanec Acrame.
Možno je tudi. da bodo preprečili referendum o dosmrtni ječi. V pri-
hodnjih dneh se bodo namreč sestali načelniki poslanskih skupin, da sestavijo dnevni red prihodnjih zasedanj, na katerem bo tudi razprava o odpravi dosmrtne ječe. Več strank je o tem vprašanju že predložilo svoje zakonske osnutke. V tem primeru bomo 17. maja glasovali samo o štirih referendumih.
MILAN — Včeraj se je pred porotnim sodiščem zaključila obravnava, ki je znana pod imenom »Gap -Feltrinelli - rdeče brigade* Porotniki so znižali Renatu Curciu kazen od šestih na 5 iet in 10 mesecev. Več sreče je imel Giovan-battista Lazagna (prej obsojen na 4 leta in 6 mesecev zapora), katerega so oprostili obtožbe posesti o-rožja, za druge obtožbe pa je bil deležen amnestije.
peticiji, ki so jo predložili številni voUvci. Gre v bistvu za zakon, ki ga sestavljata dva člena. Prvi določa, da je na ozemlju Sardinije priznana enakopravnost sardinskega jezika z italijanskim jezikom in da se na istem ozemlju uvaja sistem dvojezičnosti, drugi člen pa obvezuje deželo, naj v teku šestih mesecev s posebnimi določili poskrbi /a izvedbo prejšnjega člena in pri tem dopušča postopnost.
Po dolgem posvetovanju so s tem besedilom soglašali predstavniki večine, ki jo v sardinskem deželnem svetu sestavljajo KPI, PSI, PSDI in sardinska akcijska stranka, s tem besedilom pa so soglašali tudi republikanci. Demokristjani so prepustili svojim svetovalcem prost roke, češ da naj glasujejo po vesti.
Istočasno jt deželni svet odobril tudi enotno resolucijo, h kateri so prestopili tudi demokristjani, ter z njo obvezal deželni odbor, naj pripravi ustrezna določila za dejansko uvedbo enakopravnosti sardinskega jezika z italijanskim, poleg tega pa je z resolucijo poudaril, da sodi u-vajanje dvojezičnosti na Sardiniji v pristojnost avtonomne dežele.
javne družbe za upravljanje ladjedelnice Alto Adriatico v Miljah.
Poslanci KPI in PSI za miljsko ladjedelnico
RIM — Zastopniki poslanskih skupin KPI in PSI so se včeraj skupaj sestali s predstavniki enotne zveze kovinarjev in tovarniških svetov vseh italijanskih ladjedelnic. Nato so naslovili predsedniku komisije za transporte zahtevo, ki sta jo podpisala Cuffaro (KPI) in Poti (PSI), da pozove vlado, naj poroča o ukrepih, ki jih je ali jih namerava sprejeti za izvajanje sek-torialnega načrta o ladjedelstvu. V
BRUSELJ — Generalni tajnik NA TO Joseph Luns bo obiskal Wa-shington na povabilo ameriške vlade od 14. do 16. aprila. V ZDA se bo pogovarjal o vprašanjih obrambe zahodne poloble s predsednikom Reaganom (oziroma s podpredsednikom Bushem) ter z raznimi drugimi vladnimi prvaki.
Tudi Carniti, tajnik organizacije iz katere, je -izšel obiavljeni osnutek, .je že' predšfnočnjim demantiral preuranjene vesti o popuščanju sindikata pri draginjski dokladi.
Prav vako preuranjene se zato zdijo tudi zadovoljne izjave voditeljev KD. PRI, PSDI in PLI (medtem ko PSI previdno molči, KPi pa je izrazila odločno nasprotovanje), saj je prav malo ver.jetno, da 'bodo sindikati odstopili od načelnih stališč, ki so jih soglasno izdelali v Montecatiniju in potrdili v enotnem vsedržavnem vodstvu. (Iv)
TEDEN DNI PO NEREDIH V PRIŠTINI
Na Kosovu položaj povsem normaliziran
Tiranski tisk podpira iredentistične elemente, ki so povzročili nemire - Oster odgovor «Rilindije»
PRIŠTINA — življenje v Prištini .je povsem normalizirano. Družbene in javne službe ter proizvodni procesi normalno delujejo že od preteklega ponedeljka. V nekaterih delovnih kolektivih je delovni učinek v zadnjih dneh precej večji kot prej. Tudi trgovina se je dobro organizirala, tako da ni čutiti pomanjkanja proizvodov. Prihodnji ponedeljek pa bodo začele delati tudi vse osnovne šole. Takšna je v najkrajših obrisih slika o življenju in delu v Prištini, takšno oceno pa sc izrekli tudi na
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiimniiimiifiiiHia
Weinberger in hladna vojna
RIM — Obrambni minister ZDA ] Caspar Weinberger je včeraj o-poldne prispel iz Bonna v Rim. Na letališču Ciampino so ga sprejeli podtajnik obrambnega ministrstva Amerigo Petrucci, načelnik generalštaba obrambe adm. Torrisi in drugi visoki funkcionarji.
Weinberger se je že včeraj popoldne sestal z ministrom za obrambo Lagoriom in nekoliko pozneje s predsednikom vlade Forlanijem. Danes ob 10. uri se bo pogovarjal z zunanjim ministrom Colom bom.
Na dnevnem redu VVeinbergerje-vih rimskih pogovorov so prav gotovo vprašanja, ki zadevajo Poljsko, odnose med Vzhodom m Zahodom glede tako imenovanih evro-izstrelkov ter vse, kar je povezano z morebitnimi pogajanji na tem področju. V svojem nagovoru na letališču je Weinberger ostro napadel SZ in države vzhodnega bloka.
Na sliki AP: VVeinberger in La-goiio.
oitiifiiaiftiiiaiiiiiiiaiiiioiiiiaitiiiaiiitiiiaiifiiiitfiiiiiiatBBiiiiitBiiiiiiiaiBBiaisitiiiaiiiiiiiiaiiiiiiitiaitiiiaivrniiitiiiiiiiBviioiiiiiiiiiiiiaiiaiiaiiiiaiiiiiiotiiooiivaiiasiaiiiiitiiMatitititiiuiiitiiiviiMiiaiiiiittiiiKaaiiiRtitiii.iiiiiiiaiiiiitiMiiiiaMiiitiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMintNunaMfuttoaoiiMMMM
ČLANEK ČLANA PREDSEDSTVA ZKJ MILOŠA MINICA ZA «SOCIALIZEM»
0 vojaških spopadih med socialističnimi državami
BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ Miloš Minič v najnovejši številki časopisa ZKJ ^Socializem* v obširnem članku piše o vzrokih in posledicah vojaških spopa-.dov med socialističnimi državami in na samem začetku poudarja, da je marksizem na temelju preučevanja nasprotij socializma opozoril na možnost oboroženih spopadov tudi med socialističnimi državami.
Miloš Minič med drugim poudarja, da se pod pojmom toboroženih spopadov med socialističnimi državami» mora jo razumeti vojne, vojaška posredovanja neke države za radi vmešavanja v notranje zadeve druge, uporaba «po sebne vojne» kot enega od sredstev destabilizacije notra njega sistema in psihološki pritisk.
Minič tudi meni, da spopadov med posameznimi socia lističnimi državami ne bi smeli preveč ločevati od spo padov med neuvrščenimi državami glede na vrsto podob nosti v vzrokih in posledicah teh spopadov. Poudarja, da vsak od teh spopadov sčasoma postane tudi medna rodni problem ter opozarja na dogmatični pristop tei gledanje na odnose med bloki.
' S tem v zvezi piše, da ni mogoče izenačevati socializma z vzhodnim vojaško-političnim blokom, ■ oziroma
varšavskim sporazumom, ki ga sestavlja nekaj socialističnih držav. Celo, če bi vse socialistične države sestavljale en vojaško politični blok, se interesi socializma nikakor ne bi mogli izenačiti z interesi tega vojaško-političnega bloga. Socializem je namreč že zdavnaj postal svetovni proces in današnja slika sveta je povsem drugačna, kot je bila v času, ko je bila SZ edina socialistična država na svetu.
Če že moramo omeniti nekaj «posebnega» v odnosu med socialističnimi državami, potem je to lahko le odgovornost socialističnih sil teh držav, da se najstrožje držijo načel spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, oze meljske celovitosti, enako/pravnosti, nevmešavanja, ne posredovanja in vseh drugih načel, ki so sicer zapisane v listini OZN.
Ni mogoče opravičiti agresije, invazije, vojaškega po sredovanja, začasne ali trajne zasedbe, kot tudi ni mogo če opravičiti niti izvoza revolucije, niti izvoza kontrare volucije. Miloš Minič v nadaljevanju opozarja, da se po gosto sproža tudi vprašanje ^razrednega pristopa*, ka dar se poskuša opravičiti vojaško posredovanje. Minič poudarja, da gre pri tem dejansko za poskus opravičevanja ozkih interesov z ideološkimi razlogi.
Nadaljuje, da se včasih tudi na račun Jugoslavije slišijo neutemeljene kritike zaradi odsotnosti «razrednega pristopa» vojaškim intervencijam. Minič poudarja, da SFRJ nima dveh politik, Jugoslavija ima eno zunanjo politiko — politiko neuvrščenosti. Jugoslavija tudi nima posebnih načel za odnose s socialističnimi in posebnih načel za odnose s kapitalističnimi ter ne za odnose z neuvrščenimi državami, ki niso socialistične.
Po Miničevem mnenju so vojaška posredovanja ne le zaostrila odnose med supersilami ter SZ in Kitajsko v A-ziji, marveč so povzročila tudi globljo delitev med neuvrščenimi državami. Prav tako najnovejše vojaške intervencije niso ostale v «družinskem krogu», tako imenovane socialistične skupnosti, marveč so bile takoj internacionalizirane, ker so bila kršena temeljna načela OZN in politike neuvrščenosti.
Ob koncu svojega daljšega sestavka je Miloš Minic še zapisal, da so jugoslovanska stališča in zunanja politika zapisani v programskih stališčih ZKJ ter v načelih neuvrščene politike Jugoslavije. Stališča so korenine dosledne in načelne politike ter življenjskega interesa, da ohranijo neodvisnost in neuvrščenost ter samostojno pot razvoja na temeljih socialističnega samoupravljanja, (dd)
včerajšnji seji prištinskega občinskega komiteja ZK. Ugotovili so, da so na številnih in zelo dobro obiskanih srečanjih delovnih ljudi, občanov in mladine, vsi soglasno in o-stro obsodili sovražne demonstracije in njihov protirevolucionarni značaj. 1 Na seji občinskega komiteja ZK Prištine so tudi poudarili, da se je treba še bolj prizadevati za popolno normalizacijo proizvodnje, v skladu z zahtevami ekonomske stabilizacije, kot tudi za nadaljevanje dela srednjih šol, fakultet in študentskega centra.
Teden dni po znanih dogodkih na Kosovu in v času, ko se položaj v pokrajini normalizira, je glasilo albanske delavske partije «Zeri i populit* objavilo daljši članek, v katerem napada SFRJ in direktno zagovarja sovražne in iredentistične e-lemente, ki so povzročili nemire.
Na ta članek je reagirala «Rilin-dija», ki je politično okvalificirala vmešavanje vodilnega tiranskega časnika v jugoslovanske notranje zadeve.
O čem pravzaprav piše «Zeri i populit*? Albanski časnik katerega besedilo je posredoval tudi radio Tirana, piše, da sta jugoslovanski tisk in RTV dvignila «neverjetno kampanjo dezinformiranja* o dogodkih na Kosovu, pri čemer so v ospredju, kot trdi časnik, zlasti beograjski dnevniki, ki jih obtožujejo tudi za «povišane šovinistične tone*.
«Oživeli so stari duhovi Ka-radjordjeviča in senca Rankoviča*. vzklika «Zeri i populit* in dodaja, da hočejo tokrat «s tanki utišati glas albanskega prebivalstva v Jugoslaviji, da bi ga pokorili*, potem ko trdi, da gre za (lažno in hrupno* frazeologijo, tiranski dnevnik piše, da bi «vsak objektivni in nevtralni opazovalec lahko ugotovil, da so demonstracije izraz zatemnjenih perspektiv, da bi se orišlo iz neznosnega položaja*.
«Zeri i populit* nato navaja vrsto polresnic o ekonomskem položaju na Kosovu in se celo spušča v o-bravnavo ustavne ureditve Jugoslavije ter komentira položaj avtonomnih socialističnih pokrajin v Jugoslaviji kot »neodvisnost in enakopravnost pod srbskim skrbništvom*. Albanski časnik dodaja da je (albansko prebivalstvo tako po nacionalnosti kot po ozemlju razdeljeno med tri republike jugoslovanske federacije*. Ugotavlja tudi, da je prav, da je albansko prebivalstvo zahtevalo tudi na ulicah, naj se pokrajini prizna status republike in da se osvobodi srbskega skrbstva*. Glasilo tudi odkrito podpira vsa sovražna gesla, (dd)
NEW YORK — Zdravstveno stanje predsednika Reagana se boljša iz dneva v dan ter bo morda zapustil bolnišnico že prihodnji ponedeljek in nadaljeval zdravljenje v Beli hiši. Lahko se bo ukvarjal z državnimi posli, toda ne s svojimi konjički, kot cepljenjem drv in jahanjem.
BEJRUT — Včeraj so v Libanonu še vedno odmevali streli, a v primerjavi s strahovitimi bombardiranji v zadnjih dneh, je bil včerajšnji dan miren, kar je zgovoren dokaz o načelnem spoštovanju premirja. Posredovanje Francije, ki je postavila na tehtnico ves svoj vpliv, je prepričalo Sirce in falan-giste. da so pustili nadzorstvo nad ulicami v Zahlu pripadnikom libanonske redne vojske.
V	Bejrutu in Zahlu se kljub ostrostrelcem odvija »normalno* življenje. Občasni streli so navsezadnje libanonska vsakdanjost, da se je prebivalstvo z njimi že sprijaznilo. V maronitsko mestece v dolini Beka je včeraj prispel prvi konvoj mednarodnega Rdečega križa, ki j# obkoljenemu prebivalstvu pripeljal najnujnejše življenjske potrebščine. Po pritisku Sircev so iz Zalila pričeli z evakuacijo ranjencev. Rdečemu križu pa ni uspelo odpeljati na varno 9 tujcev, med njimi je 6 Italijanov, ki so obtičali v Zahlu.
Libanonska vlada skuša sedaj u-trditi premirje in vztraja pri zahtevi, da bi bila krizna območja pod nadzorstvom libanonske redne vojske in policijskih enot. Kaže. da Sirci niso nad tem preveč navdušeni in trdijo, da Zahle ne sme ostati v rokah maronitskih falan-gistov Beshira Gemavela. Ob mestu Sirija že kopiči nove enote, predvsem tanke, da bi lahko ob obnovi sovražnosti strla odpor Ge-mavelevcev.
V	takem položaju so povsem ra» zumljivi pozivi svetovne javnosti, da je treba premirje spoštovati in poiskati trdnejšo obliko reševanja libanonske krize. Ob tem .je najbolj zavzeta Francija, ki je pripravljena nuditi vso podporo redni libanonski vojski, ki bi morala zamenjati sirske «zelene čelade*. V Parizu se celo širijo govorice, da bi Francija poslala predsedniku Sar-kisu poleg orožja in vojaške opreme tudi svoje svetovalce in celo vojaške enote. Vsekakor pa je Pariz pripravljen povečati svoj kontingent v sklopu mirovnih sil OZN v Južnem Libanonu.
Po mnerrjn—bližn.ievzhodnih opazovalcev bosta prihodnja dneva odločujoča. Če ne bodo našli zadovoljive rešitve, bo vse ostalo ori starem. z vsemi tragičnimi posledicami za Libanon, (voc)
MIJATOVIČ V ZAMBIJI
LUSAKA — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič se je včeraj popoldpe v Lusaki sešel z zambijskim predsednikom dr. Kennethom Kaundo. V prisrčnem in prijateljskem ozračju sta predsednika
Odlikovanja SFRJ 235 partizanom iz videmske pokrajine
VIDEM — Jutri dopoldne bo v veliki dvorani zavoda Mali-gnani v Vidmu pomembna slovesnost, na kateri bosta ambasador SFRJ v Italiji Marko Kosin m generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Stefan Cigoj izročila 235 odlikovanj, ki jih je predsedstvo SFR Jugoslavije podelilo slovenskim, italijanskim in furlanskim borcem iz videmske pokrajine za zasluge v narodnoosvobodilni borbi Za sklep o podelitvi odlikovanj je italijanski obrambni mini ster z zadovoljstvom izrazil pri stanek. Jutrišnji slovesnosti bo do prisostvovali najvidnejši predstavniki krajevnih vojaških in civilnih oblasti Med vojno, točneje od septembra 1943 do konca vojne je na jugoslovanskem ozemlju delovalo 42.000 italijanskih borcev, ki so bili delno vključeni v jugoslovanske divizije, sestavljali pa so tudi dve italijanski partizanski diviziji, (Garibaldi - Montenegro*, ki so jo sestavljali alpinci razpuščene italijanske divizije Taurinese in pehota divizije Venezia ter «1-talia*. ki so jo sestavljali vojaki divizije Bergamo in enote karabinjerjev, ki so bile ob kapitulaciji Italije v Splitu.
izrazila željo po poglobitvi tradicionalno prijateljskih odnosov med državama ter o nadaljnjem izboljšanju jugoslovansko-zambijskega sodelovanja na vseh področjih.
Predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mijatoviču, ki se je zahvalil za spoštovanje, izkazano predsedniku Titu, je Kaunda še enkrat zaželel dobrodošlico in mu dejal, da ima v Zambiji drugi neuvrščeni dom.
Sicer pa je glavno mesto Lusaka pripravilo včeraj predsedniku predsedstva SFR.) izredno prisrčen sprejem. .Na letališču je Mijatoviča pričakal dr. Kenneth Kaunda z najviš-jimi voditelji države. S predsednikom predsedstva SFRJ so na štiridnevni uradni obisk v to neuvrščeno afriško državo dopotovali še Josip Vrhovec, Vajo Skendžič, Janko Suš-njar, Milivoj Maksič in drugi, (dd)
OB POJAVU, KI SE ČEDALJE BOU ZAOSTRUJE
ZAČEL SE BO OB 18. URI

Javnoupravni dejavniki so poklicani, da zavzetneje ukrepajo • Pobuda Kmečke zveze
Navali nedeljskih izletnikov na kraške gmajne in travnike so že stara zgodba, toda vedno zelo aktualna. Zlasti spomladi, ko plaže še niso privlačne, a toplo sonce že podi ljudi iz mesta. In prav spomla-ui so polja in travniki najbolj občutljivi in njih lastniki najbolj raz-srdljivi. Pojav se iz leta v leto širi in postaja prava nadloga, pred katero so kraški kmetovalci že skoraj brez moči. Nič čudnega tedaj, če se pred uradi Kmečke zveze odvijajo že prave procesije o-gorčenih ljudi, ki terjajo ukrepe. Marsikdo se obrne tudi na naš dnevnik in nam nejevoljno očita, da tisk premalo opozarja odgovor-i z činitelje na to nadlogo. Nezadovoljstvo lahko v kakšnem primeru prekipi do takšne mere, da se posameznik enostavno odloči, da si bo pravico pač poiskal sam, kot bo vedel in znal.
Pravi ključ za rešitev tega, kakor tudi številnih drugih problemov, je kot običajno v rokah tistih, ki si delijo oblast. V tržaški občini imamo upravo, ki se rada ponaša s svojimi naravovarstvenimi načeli. Vprašanje je, koliko se lahko ponaša s stvarnimi ukrepi, vsaj kar zadeva zaščito kraškega naravnega okolja. Bila Je sicer silno vneta, ko je bilo treba kraško naravo zavarovati pred industrijskimi o-bjekti. Se je mar z isto vnemo kdaj zavzela še za kaj drugega, kar bi tudi sodilo v okvir varstva okolja?
In vendar se na vseh koncih in krajih opozarja na problem tega varstva. Ekologija je postala že modni izraz. Nedavni simpozij o Glinščici je to obravnaval na dolgo in široko. Pred letom dni je bila na univerzi pokrajinska konferenca o kmetijstvu, na kateri tudi niso štedili z besedami in s spodbudnimi obljubami. Znana izvedenka prof. Pagninijeva je sila poglobljeno obravnavala vprašanje odnosa med mestom in podeželjem. Naj navedemo nekaj misli. »Če se podeželje daje na razpolago mestu, je med drugim dejala, je pravično, da dobi v zameno ustrezne koristi, ki ne bi smele biti zajete le v ceni kmečkih pridelkov, ampak bi bilo treba najti določeno obliko aktiviranja ali nadomestila za drugačne namene od kmetijstva. Počasi prehaja v kolektivno zavesti, da so zelenje in svež zrak dobrine, ki imajo zelo visoko ceno, tembolj, če ležijo v bližini gosto urbaniziranega območja*. Nekoliko dlje pa se vprašuje: »Kdo je danes gospodar na Krasu? Novi prišleki, meščani, ki bolestno ljubijo zelenje in ki so si tu zgradili hiše ter tako brez vsake mere in kaotično razširili meje starih vasi? Kraški prebivalci, ki se postransko ukvarjajo s kmetijstvom in tako ponovno odkrivajo vezi z zemljo? Ali pa. prebivalci Trsta, nedeljski izletniki, uporabniki stez, zidov in travnikov?*
Dejstvo je, da odnos med mestnim prebivalstvom in okoličani še zdaleč ni razčiščen, zato bo treba prej ali slej načeti temeljito razpravo. Predvsem pa bo treba u-krepati. Kraška zemljišča, ki se ob nedeljah in praznikih spreminjajo v nogometna igrišča, parkirišča, tekmovalne steze za motokros, odlagališča vsemogočih odpadkov itd., je treba zaščititi. »Vendar ne gre za to, da bomo metali ljudi z zemljišč, kolikor za to, da sploh ne bodo mogli vanje*, nam je včeraj dejal eden od štirih openskih poljskih čuvajev, kolikor jih ob nedeljah na neokretnih vespah pošiljajo okrog po Krasu, z nehvaležno nalogo, da si izpisujejo avtomobilske evidenčne tablice lahkomiselnih in čestokrat predrznih in nesramnih izletnikov. Zato mora biti tudi naloga izletnikov, da primerno ogradijo svoja zemljišča in ra-
zobesijo table z napisi o prepovedi dostopa. Na ta način bo tudi delo redarjev in lastnikov, ki se sami podajo nad izletnike, veliko lažje.
S tem pa vprašanje ne bo še rešeno. Predvsem je treba razširiti nadzorno službo in jo raztegniti tudi na druge občine, ter istočasno sprožiti kampanjo osveščanja, sen-zibiliziranja ljudi. V tem pogledu je bilo v preteklosti že precej obvez, a tudi veliko pozabljivosti. Morda bi zato veljalo odgovornim činiteljem osvežiti spomin. Kmečka zveza se je že lotila dela. Županom, predsednikoma pokrajine in gorske skupnosti ter tržaškemu prefektu bo te dni poslala pismo z jasno obrazložitvijo in prav tako jasnimi zahtevami. Prav bi bilo, da bi se še kdo koreniteje lotil dela.
(dk)
mijskih družb in varnostnih združenj, prirejata 13. in 14. aprila mednarodno zasedanje na temo: Nesreče v pristanišču (akcije za preprečevanje in novi načrti). Vse gostejši promet v tržaškem pristanišču zaostruje problem varnosti v samem pristanišču, hkrati pa tudi v širšem okolju. Povečanje možnosti za nesreče narekujejo potrebo po dodatnih varnostnih ukrepih. Na srečanju bo sodelovala vrsta strokovnjakov s tega področja s poročili, katerim bo sledila razprava.
• Na pobudo Združenja italijanskih žena (UDI) od Sv. Ivana in iz Podton jer ja bo danes ob 17. uri v Ljudskem domu v Masaccio 24 srečanje na temo »Zakon 194 (splav) in družinske posvetovalnice*.
• V glavni dvorani liceja Petrar-
ca v Ul. Rossetti 74 bo drevi ob 17.30 konferenca na temo «Preosno-va izvoljenih organov*. Na konferenci, ki jo organizira Koordinacijski center za demokratično vodenje šole, bo govorila prof. B. Ac-cetta.
Po poroiilih letos tudi volitve novega upravnega odbora
V Babni hiši v Ricmanjih bo jutri ob 18. uri. redni občni zbor Kmetijske zadruge (zasedanje se bo sicer začeto z izrednim občnim zborom, na katerem bodo spremenili en člen statuta), ki šteje skoraj petsto članov in katerih število se iz leta v leto veča. Običajnim poročilom predsednika, nadzornega odbora in odobritvi delovanja bo sledila izvolitev novega 9-članskega upravnega odbora.
Kmetijska zadruga je v minulem letu zabeležila vrsto uspehov: kot doslej skoraj vsako leto se je njena dejavnost tudi tokrat zaključila z aktivo. Pestijo pa jo tudi nekatere težave, ki spremljajo delovanje skoraj vsake ustanove, predvsem pa onih, ki delujejo na kmetijskem področju. Med težavami gre predvsem omeniti vprašanje oljarne v Boljuncu. ki je letos zaradi slabe letine oljk le malo obratovala, za katero pa so nabavili nekatere nove stroje. Med težave je treba tudi uvrstiti problem novih prostorov v Miljah.
Med važnejšimi dogodki v delovanju zadruge gre omeniti tudi to, da je organizacija letos stopila v konzorcij Grmada, ki združuje še živinorejske zadruge, zadruž-
Mednarodni posvet o varnosti v pristaniščih
Tržaška pokrajina in miljska občina, ob sodelovanju nekaterih ke-
PROBLEM ODLAGANJA SMETI ŠE VEDNO AKTUALEN
Prebivalstvo mestnega predela «GiarizzoIe» protestiralo zaradi novega odlagališča
Ustavilo je tovornjake s pepelom ■ Delegacija na prefekturi - Do ponedeljka umestitev komisije, ki bo proučila, kje naj bi dokončno uredili novo odlagališče
občinsko upravo nastale nove težave. Predlog, po katerem naj bi začasno odlagališče uredili v industrijskem pristanišču v bližini obrata Esso, kjer naj bi v daljši perspektivi uredili premogovno luko, je namreč naletel na odločno nasprotovanje prebivalcev Giarizzol ki .je včeraj pred upepeljevalnikom u-prizorilo protestno manifestacijo.
Le ta pa se je na pobudo nekaterih Sicer maloštevilnih posameznikov spremenila v začasno zasedbo ceste, ki pelje do novega odlagališča: tovornjakom je bito tako o-nemogočeno odlaganje pepela: pp enourni zasedbi ceste in potem ko so na prizorišče protestne manifestacije prispeli tudi policijski organi, se je zasedba končala. Delegacija neposredno prizadetega prebivalstva se je nato podala na prefekturo, kjer je obrazložila razloge. iz katerih nasprotujejo predlagani rešitvi. Obrazloženo ji je bito, da gre zgolj za začasno rešitev, v pričakovanju na dokončni sklep o novem odlagališču, ki ga morajo pristojni organi sprejeti v najkrajšem času. Zagotovljeno ji je tudi bito. da bodo do ponedeljka umestili komisijo, ki jo bodo sestavljali tehniki, ki .jih bodo predlagale občinske uprave iz pokrajine. Komisija bo skupaj s pokrajinskim zdravnikom in z zdravstvenim nad zornikom proučila, kje naj bi do končno uredili novo odlagališče; v roku dveh mesecev pa bo morala tudi preveriti, v kolikšni meri so odpadki iz upepeljevalnika strupeni in škodljivi.
Za prireditev manifestacije se je neposredno prizadeto prebivalstvo sporazumelo na skupščini, ki je bi la v sredo zvečer v študentskem domu na Giarizzolah; poleg pristoj-
■UllimillMHtlilllHMHIIIIMHMHMMIIIIIIIIIIMIIMIIttHIIIIIIIIHIMIIIHMIimillllUlMIIIIMIUMIIIIItlMIMHMIIHII
PO PODATKIH OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA
Cene jestvin skokovito narastle v primerjavi z lanskim marcem
Cena kruha je narastla za 39 od sto, cikorije pa za 257,7 od sto
Potem ko .je vse kazalo, da jel nega občinskega odbornika De Ro-problem odlaganja strupenega pe te svetovalca Molfancona, dveh pela iz upepeljevalnika na Panta- predstavnikov radikalne stranke, lejmunu vsaj začasno rešen, so za I predsednika rajonskega sveta za
Sv. Ano in Naselje sv. Sergija Hlacie in drugih rajonskih svetovalcev tega mestnega predela, so se skupščine udeležili številni občani. V napetem vzdušju in v razgibani razpravi so ponovno iznesli svoj protest zaradi onesnaževanja, ki ga v ozračju povzroča u-pepeljevalnik; predvsem oa je bit govor o predlogu za novo začasno odlagališče, ki je od upepeljeval-nika oddaljeno le tristo metrov. PTotest prebivalstva bi lahko strnili v enem samem stavku: «lmamo že upepeljevalnik, nočemo še odlagališča za smeti*, pravijo neposredno prizadeti, zaradi česar so tudi sklenili uprizoriti protestno manifestacijo O novem problemu in o vsem tem, kar je povezano z novim od lagališčem za smeti bo govor tudi na drevišnji seji tržaškega občinskega sveta, kjer bosta pristojni odbornik ali župan poročala o vprašanju, ki v tem trenutku povzroča nemalo preglavic občinski u-pravi. Sicer pa je v veliki meri prav sama kriva, da je vprašanje še brez rešitve: potem ko je Ustanova za industrijsko cono ¥7. IT že pred leti napovedala, da javnega odlagališča pri Orehu ne bo mogoče več uporabljati, ker se je tekom let že napolnilo si občinska uprava ni dala nobene sile, da bi našla alternativno rešitev. Tudi izbira odlagališča v Barkovljah je bila le začasnega značaja: zaradi tega bi pričakovali, da bi občinska uprava med tem časom vsaj skušala poiskati kakšno alternativo; kljub številnim protestom, ki jih je odlagališče v Barkovljah povzročalo že od samega začetka, pa se občinska uprava ni zganila. Razvoj dogodkov v zadnjih tednih je dobro znan: iz njih se da sklepati le to, da bi lahko mnogo prej ukrepala, saj je imela dovolj časa na razpolago, (as)
Med življenjskimi stroški, ki se stalno in nezadržno višajo so prav gotovo tudi jestvine. Gospodinje dobro znajo, kako globoko morajo seči v žep za na pr. kilogram špinače. ali telečjega mesa, ali pa za kg katerekoli vrste rib: gotovo pa so sp zavedale, da so se cene v primerjavi z lanskim letom kar precej dvignile.
Če na pr. pogledamo cene žele njave bomo videli, da se je cena cikorije v primerjavi z lanskim marcem povečala za 257,7 od sto (504 marca lani, 1803 pa istega meseca letos), cvetač za 159,8 od sto (530-1377), solate »indivie* za 169,6 od sto, špinače za 91,5 od sto, korenja za 61,8 od sto itd. Z edino izjemo krompirja, cena ka terega je v primerjavi z lanskim marcem padla za 7.9 od sto (394-363), so narasle cene vse ostale zelenjave. Nekoliko nižji pa je po-rastek cen — vedno v primerjavi z lanskim marcem - sadja- najbolj so se podražila jabolka »kana-da* in sicer za 64,5 od sto (784-1290), pomaranče za 18,6 od sto, limone za 22,7 od sto, hruške pa za 12,8 od sto.
Cena suhega fižola je v prime rjavi z lanskim marcem narasla za 61,6 od sto (1198 1936), rižola v konzervah za 31,1 od sto (848-1112), mesa v konzervah za 15.3 od sto (5758-6640). paradižnikov v konzervah za 12,3 od sto 1829931), graha v konzervah za 17,6 od sto
(1101-1295), mešanice pražene kave za 3,5 od sto (7834-8112), pasteriziranega mleka za 16,7 od sto (480-560), svežih kokošjih jajc za 12,9 od sto (124-140), masla za 13,8 od sto (4934-5617), oljčnega olja za 13,3 od sto (2546-2885), tune v konzervah za 16 od sto (8103-9399), pršuta za 11,9 od sto (16193-18125), mortadele za 14,8 od sto (4742-5442), piščancev za 19,9 od sto (2239-2684), zajčjega mesa za 14,9 od sto (4878-5807), konjskega mesa za 28,3 od sto (7076-9067), svinjskega mesa za 17,2 od sto (5644-6613), fileta za 17,9 od sto (10804-12742). telečjega mesa za 11,4 od sto (10285-11458), pšenične moke za 20,9 od sto (493-596) itd. Med najvišje poviške sodi predvsem cena kruha, ki je na rasla kar za 39 od sto (1050-1460), med ostalimi jestvinami pa je padla — za 0,5 od sto — edinole cena parmezana, za kilogram katerega je kljub temu treba odšteti nekaj več kot 12.000 lir.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
vabi na izredni in redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 11. aprila 1981, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma v Ricmanjih .* Babna hiša.
nekem tržaškem hotelu zaradi prekomerne doze heroina. Sodišče je obsodilo 34-let.nega Renata Filippi.ia na 5 let in 1 mesec zapora ter na plačilo 2 milijonov in 200 tisoč lir globe (zaradi pomanjkanja dokazov so ga oprostih obtožbe nenamernega umora). 26-!etnega Franca Malusa.ia na leto in 5 mesecev zapora pogojno ter 24-letnega Ce-sare.ia Tureeeka na plačilo milijona in 300 tisoč lir globe. Slednja, sta bila obtožena posesti manjše količine mamila, medtem ko je bil prvi kriv posesti in razpečevanja mamil. štiri druge obtožence, katere je preiskovalni sodnik obtoževal posesti hašiša, pa je sodišče oprostilo,
• V okviru »Festivala festivalov*
danasn.io kodo drevi ob 21.30 zavrteli film «La morte in diretta*, ki ga je režiral B. Tavmier in ki je na zadnjem tržaškem festivalu znanstvenofantastičnega filma prejel nagrado »zlati asteroid*. Film bo predstavil dr. B. Orlando.
Avtobus zavrl:
7 potnikov padlo
Voznik linijskega avtobusa št. 29, ki je vozil proti Skednju, se je moral v Ul. Bemini včeraj zjutraj nenadoma izogniti avtu in je zato močno zavrl. Zaradi nepričakovanega sunka pa je večje število potnikov padlo na tla. V tržaško bolnico so nato za prvo pomoč prepeljali kar sedem oseb: 64-letno So-fio Cociani por. Apallonio, 53-letne-ga Luciana Mezzapesa, 53-letno E-leonoro Ceschio vd. Vascotto, 55-let-no Giuseppino Colbasso vd. Cemaz, 38-letno Alfrido Sain por. Moro ter 66-letno Stefanio Blasco. Ženske in moški so se potolkli po rokah in nogah ter se bodo morali zdraviti največ osem dni.
Problemi ladjedelstva in železarstva na srečanju s predsednikom Collijem
Predsednik deželnega sveta Col-li je včeraj sprejel predstavništvo deželnega sindikata kovinarjev F LM, ki ga je seznanilo z vedno bolj zaskrbljujočim položajem na področjih ladjedelstva in železarstva, Vodja delegacije Maschio je Colliju predočil pomanjkljivosti vladne gospodarske politike v teh življenjsko važnih industrijskih sektorjih in izrazil željo, da bi se dežela aktivneje zavzela za premostitev nevzdržnega položaja, ki se iz dneva v dan zaostruje. V odgovoru je predsednik Colli omenil dosedanje pobude deželnega sveta v podporo teh dveh industrijskih sektorjev, ki sta za našo deželo še zlasti pomembna, ter izrazil soglasje glede potrebe, da se s stvarnimi akcijami prispeva k premostitvi vseh težav. Obvezal se je nadalje, da bo s tem seznanil načelnike svetovalskih skupin, nakar je poslal ministrskemu predsedniku brzojavko s pozivom, naj vlada čimprej odobri ustrezna področna načrta.
Trije mladeniči obsojeni zaradi posesti in razpečevanja mamil
Tržaški sodniki so obsodili na skupno 8 let in 8 mesecev zapora tri mlade Tržačane, ki so bili vple teni v razpečevanje mamil in posredno tudi v smrt 34-letnega Lui-gija Moscatija, ki je lani umrl v
ni hlev, mlekarno, cvetličarsko zadrugo, itd.
Ni naključje, da bo letošnji občni zbor v Ricmanjih; tam se namreč nahaja neko srenjsko zemljišče, ki bi bito primerno za vzoren oljčni nasad; precej domačinov podpira to pobudo, vsekakor pa bo o njej. kakor tudi o vseh ostalih zadružnih problemih, mnogo govora na občnem zboru, na katerega so vabljeni vsi člani, da bi s svojo prisotnostjo in doprinosi prispevali k razvoju Kmetijske zadruge. (as)
Končane volitve v prenovljene Delavske zadruge
Na tržaškem poštnem uradu bodo sprejemali še do 10. ure glasovnice, ki so jih po pošti odposlali člani Delavskih zadrug, da bi odobrili nov statut in obnovili upravni svet ustanove. Ob 10. uri se bo začeto preštevanje glasovnic: najprej bodo na vrsti one, ki se nanašajo na odobritev statuta, nato pa še glasovnice za obnovitev upravnega sveta. Predsednik volilnega odbora, ki ga je imenoval upravni svet ustanove, je dr. Glauco Modugno iz tržaškega okrožja.
Še enkrat je treba podčrtati važnost teh volitev, s katerimi se dejansko začenja proces demokratizacije ustanove, ki so ji fašistične oblasti odvzele zadružni in ljudski značaj.
Predavanje o Puškina
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da bo drevi ob 18. uri v hotelu Jollg na Korzu Cavour 7 predavanje prof. Franke Chiricn - Coretti s sledečo temo: * Aleksander Puškin med romantiko in realizmom ali poezija svobode*. Vljudno vabljeni.
Drevi ob 20. uri se bo sestal rajonski svet za Valmauro - Naselje Sv. Sergija. Na dnevnem redu bo med drugim tudi razprava o pobudah v okviru mednarodnega leta handikaeiraneev.
Razstave
V Slovenskem klubu v Trstu, Ul.
sv. Frančiška 20/n, ši lahko v uradnih in večernih urah ogledate razstavo olj iz zapuščine škedenjske-gh slikarja SILVESTRA GODINE. Podatke o slikah nudita ZSKD in Dijaška matica
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod na Be-topeška jezera z osebnimi avtomobili v nedeljo, 12. aprila, ob 6.30 izpred sodnijske palače.
f Čestitke
Draga LORENA, ob tvojem rojstnem dnevu ti želita mnogo sreče in zdravja Fabjana in David.
V Dolini praznuje 9. rojstni dan naša draga GIADA. Da bi bila vedno tako pridna doma in v šoli, so želje mame, očeta, bratca ter nonota Stanka in none iz Mačkolj.
ZADNJA PREMIERA SEZONE GLEDALIŠČA VERDI
Po dveh letih spet «Mazepa»
Prodoren uspeh pred dvema letoma je vodstvo tržaškega opernega gledališča Verdi prepričal, da je opero Čajkovskega rMazepa» ponovno - vkl jučilo v letošnji repertoar in z njo tudi sklenilo sezono 1980/81, za katero bi lahko rekli, da je ob nekaterih umetniško pomembnih vzponih bila vendarle povprečna.
Libreto za *Mazepo» je povzet po Puškinovem poemu o zgodovinskem dogodku ob koncu 17. in začetku 18. stoletja, ko se je kozaški het man Mazepa. sprva carjev zaveznik, povezal s švedskim kraljem Karlom XII. proti Petru Velikemu in se z njim spopadel v sloviti bitki pri Poltavi leta 1709, v kateri je Peter Veliki premagal Švede in z njimi Mazepo. Oba sta se rešila v Turčijo, kjer je Mazepa dve leti kasneje tudi umrl. Seveda pa je Čajkovskemu zgodovinsko dogajanje služilo samo za okvir, v katerem je svojo pozornost prefinjenega glasbenega oblikovalca osredotočil na osebne čustvene m psihološke stiske junakov, predvsem na ljubezen že priletnega Mazepe do mlade hčerke ponosnega Kočubeja in na konflikt med Mazepo in Ko-čubejem s tragičnim koncem za vse:	Kočubeja. Marijo, mladega,
v Marijo zaljubljenega kozaka Andreja, in Mazepo samega.
V svojem sovraštvu do Mazepe
Kočubej obtoži Mazepo pri carju, da snuje proti njemu zaroto. Car Kočubeju ne verjame in ga celo preda Mazepi, ki se nad njim maščuje tako, da ga da obglaviti. Sceni prisostvuje hčerka Marija, ki ob pogledu na mrtvega očeta znori. Ob povratku iz bitke pri Poltavi se Mazepa sreča z Andrejem in ga v dvoboju smrtno rani. S poslednjim snidenjem med umirajočim Andrejem m blazno Marijo se spusti zastor nad mrtvega Andrejo in Marijo, ki v svoji blodi odtava v mrak
Torej dovolj in preveč vsebine za romantično melodramsko muziko po vzoru italijanskega in francoskega ottocenta, kar so drugi takratni mojstri ruske nacionalne opere Čajkovskemu tudi očitali in zaradi česar tMazepa» tudi ni tako zaslovela kot na primer <Evgenij Onje-gin* ali «Pikova dama*, da omenimo samo ti dve operi. Toda to še nikakor ne pomeril, da ne bi tudi v «Mazepi» Čajkovski mojstrsko izpričal svojo simfonično muzikalno razsežnost in napisal nekatera prekrasna mesta polna pristnega romantičnega navdiha, pa tudi poglobljene psihe, s katero je okarakteriziral svoje junake.
V isti, domiselni režiserski postavitvi kot pred dvema letoma (Giu-Ho Chazalettes), je bilo glasbeno vodstvo tokratne izvedbe zaupano

Pismo uredništvu
ŠE 0 SEMINARJU 0 GLINŠČICI
Ob praznovanju 80 let
JOSIPINE ŽENKO vd. J UNO
ji želijo vse najboljše in mnogo zdravja
nečakinja Erika ter 'si sorodniki.
Spoštovano uredništvo!
Čeprav s precejšnjo zamudo, sem se vendar odločil podati nekaj misli. katere so se mi rodile ob priliki prireditve seminarja o dolini Glinščice, ki se je vršil v dneh 21. in 22. marca v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Seminar je priredila dolinska občina pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Na žalost nisem imel priložnosti slediti v celoti seminarju, in upam, da ne bom podal v tem pismu kake misli, ki ne bi ustrezala realnim dejstvom.
V teku seminarja je bil govor o raznolikih aspektih doline Glinščice in sicer o geologiji, rastlinstvu, živalstvu, zgodovini in o možnosti zaščit: in ovrednotenja te edinstvene naše prirodne lepote.
Zelo zanimiva in strokovno izčrpna je bila študija o Muhovskem gradu, katero je predstavil neki italijanski tGruppo ricerche stori-che», ki je prikazal tudi lastnoročno izdelane tlorise ostankov zidovja omenjenega gradu in reprodukcije srednjeveških dokumentov, ki govorijo o tem objektpyjfaferega skromne ruševine še dandanes lahko o-pazimo na vzpetini nad Zabrežcem.
Edino pomanjkanje v teku seminarja, ki sem ga kot tržaški Slovenec občutil, je bila skoraj popolna neprisotnost (odsotnost) slovenskega strokovnjaka - domačina pri proučevanju naravnih znamenitosti in človeške dejavnosti v dolini Glinščice. Kolonizacija in uporaba doline s strani Slovencev, domačinov, pa je izčrpno dokumentirana v to-ponomastiki doline, v ostankih poljedelskih objektov (kamniti zidovi, paštni itd.), v razvalinah številnih mlinov v katerih so slovenski mlinarji skozi stoletja mleli žito iz vseh okoliških vasi. In prav ta odsotnost in nezanimanje tržaških slovenskih strokovnih in kulturnih organizacij in posameznih strokovnjakov me zaskrbljuje. Saj o zgodovini naših kulturnih in športnih društev, ki sega do dobe pred največ 150 let, vemo skoraj vse. O starejši prisotnosti slovenskega človeka, domačina, o njegovi dejavnosti, pa vemo sorazmerno zelo malo. A kar vemo, poznamo na žalost samo iz raznih člankov in publikacij italijanskih raziskovalcev.
rtiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiutniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SOBOTO NA POBUDO DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE
Izredno zanimivo srečanje o mladinski problematiki
Dobra priložnost za ugotavljanje položaja mladine v občini
Devinsko - nabrežinska občina v zadnjih letih konkretno dokazuje, da hoče od blizu spremljati številne težave svojih občanov in jim po svoji moči nuditi storitve (kot je med drugim družinska posvetovalnica) in priložnosti za razmislek, ki bistveno pripomorejo k izboljšanju življenjskih pogojev.
V ta okvir se uvršča tudi sobotno debatno srečanje, ki ga z ozirom na mladinsko problematiko v občini prireja uprava na sedežu Avtonomne letoviščarske ustanove ob 15. uri. Kot nam je povedal odbornik za zdravstvo Pavel Fonda, ima srečanje namen, da se s pomočjo strokovnih in družbenih delavcev, ki delajo na specifični! področjih, podrobneje proučijo pogoji, v katerih dorašča, se vzgaja in izoblikuje mladina v tisti občini.
Tema je zanimiva in privlačna, še posebnega pomena pa je pobuda kot taka, saj že več let ugotavljamo na najrazličnejših forumih, da je treba mladinski problematiki v njenem najširšem pomenu posvetiti naše najboljše energije, saj bo od nje odvisno, kako se bo naša skupnost razvijala. Ob raznih priložnostih smo tudi poudarjali, da zadeva to vprašanje našo celotno skupnost in ne samo dotičnih staršev ali šolnikov, oziroma družbeno strukturo, ki v primeru prestopništva ali mladinske deviacije — post
festum — nastopijo. Preventiva je brez dvoma najboljše zdravilo, o tem smo najbrž prepričani vsi, čeprav se to načeto pri nas bolj malo uveljavlja.
Poglejmo, kdo bo govoril o svojih izkušnjah na sobotnem srečanju. Po uvodnem poročilu Pa zla Fonde, ki bo v splošnih obrisih podal psihološki prerez pisanega mozaika, ki ga vprašanje osebnostnega izoblikovanja mladih predstavlja, bosta slovenska ravnateljica Antonini - Milič ter italijanska ravnateljica Gruberjeva nakazali nekatere probleme na srednji šoli »I. Gruden* in na srednji šoli »Marchesetti*. Medtem ko bo Antoninijeva poda la statistični pregled učencev, ki so opravili nižji tečajni izpit v zad njih treh letih na srednji šoli »I. Gruden*, bo Norina Bogateč analizirala rezultate ankete, ki jo je SLORI izvedel med malimi maturanti slovenskih šol na Tržaškem. O strukturah in organizaciji prostega časa za italijansko mladino bo spregovoril odbornik za šport in kulturo Vocci, medtem ko bo prof Marinka Terčon obravnavala kulturne in športne dejavnosti sloven ske mladine. To pa ni še vse, kajti s temi temami se ne kriie vseh problemov, ki zadevajo mladino. Tu je še pereče vprašanje handikapi-ranih otrok, o čemer bo govorila psihologinja De Beden in urbani-
stičnih značilnosti nabrežinskega področja (torej vprašanje okolja, ustreznih šolskih in rekreacijskih struktur itd.), kar bo v pristojnosti arhitektinje Valenčičeve. Svojo udeležbo na sobotnem srečanju je napovedal tudi kapetan karabinjerjev Perrone, ki bo posredoval informacije o prestopništvu na področju. (nf)
• Na sedežu združenja »La Spira
lc» (Ul. Venezian 7) bo drevi ob 17.30 konferenca na temo »Samo-diagnoza in naravno zdravljenje s hrano*. Govorila ho a R. Peter lelli
Škoda, saj prisotnost slovenskega življa v naših krajih je dokazana v raznih dokumentih od začetka 13. stoletja naprej. In sicer da o-menim na primer dokument, ki o-menja Slovenca v Križu, dokument, ki govori o slovenskih vinogradnikih v Lonjerju, o slovenskih mlinarjih v dolini Glinščice itd. In čudno, vendar nobena slovenska zamejska organizacija in le redkeje posamezni slovenski lokalni zgodovinar ali amater se je do sedaj lotil proučevanja teh najstarejših dokumentov in podatkov o naši prisotnosti na tržaškem teritoriju.
Za konec in v duhu seminarja o Glinščici bi lahko še dodal, da bi bilo za nas Slovence zelo žalostno in poniževalno, da bi na primer mlinarsko dejavnost v dolini Glinščice, saj poznamo v toku te reke obstoj celo 17 mlinov, obdelal tujec, ki ne bi nikakor mogel kritično proučiti problematike, razvoja in nehanja te edinstvene dejavnosti naših pradedov.
S spoštovanjem.
STANKO FLEGO
it kV -.	ffi HJČ t. rin	u t, ,
O TV oddaji Strarione
Slučajno sem pred dnevi prižgal televizijo prav v trenutku, ko je zasebna televizijska postaja Tele-antenna prenašala oddajo »Strarione*. Z zanimanjem sem sledil predstavljanju ekip, saj so jih sestavljali ljudje iz mesta v katerem živim in čeprav jih večinoma ne poznam. so to vendarle moji someščani in kot taki manj anonimni, kot nekdo, ki mi je tudi zemljepisno bolj oddaljen. Mojo radovednost je še posebno pritegnila openska ekipa, kjer sem zasledil tudi nekaj svojih znancev in prepričan sem bil, da jih bo predstavljavec obeležil tudi z njihovo narodnostno pripadnostjo, zlasti ker so bili oblečeni v (bolj ali manj) značilne okoličanske narodne noše.
Predstavljavec se je sicer pohvalno izrazil o njihovih sposobnostih, jih uvrstil med »ospiti dtonore*. povedal, da so gostovali v ZDA in Kanadi, da so pa to njegovi sodr zavija ni slovenske narodnosti, s katerimi živi družno že poldrugoti-sočletje na tej zemlji, o tem niti besede. Žaljivo, da ne rečem ignorantsko, se mu je tudi zataknilo, ko je izgovoril ime ustvarjalca te sku pine (katero je imenoval «i Gab-biani), fantje pa so morali nato sami prevesti svoj naziv v slover-ščino, ker se predstavljavcu ni zdelo vredno se ga predhodno paučiti) Poaiacce (Pohajač) in šele nato je le mimogrede dodal še, da igrajo fantje v sklopu slovenskega krožka.
Zadovoljni smo, da na takih oddajah nastopajo tudi pripadniki na šega naroda, toda od večinskega naroda le pričakujemo, da nri tem pokaže nekaj več spoštovanja do nas in pripravljenosti, da nas sprej me take, kot smo. s tako narod nost.jo, kot nam .je dana in s takim imenom, kot ga imamo. Razna prikrojevanja in izgovore s težavnostjo izgovarjave ne sprejema mo, saj nas preveč spominjajo na preteklost, ko so nam prav tako spreminjali narodnost in imena, sicer z drugačnimi postopki, vendar pa s precej podobnimi učinki.
Niso nam bili všeč tisti in nam niso današnji postopki.
Niti na oddaji Teleantenne.
Bojan Pavletič
dirigentu Brunu Bartolettiju. Imeli smo občutek, da je Bartoletti polagal premalo pozornosti na romantični značaj partiture in da je pretiraval v forsiranju notranjih muzikalnih napetosti, zaradi česar je bil orkester na mnogih mestih nekontrolirano hrupen in je povsem preglasil vokalno sicer močne soliste in tudi zbor. Le v molitvi v drugem dejanju je ujel pravo sorazmerje z zborom (tudi tokrat izjemno tenkočutnemu izvajalcu) in m koncu tretjega dejanja, ko je ustrezno prilagodil svoje muziciranje Marijini uspavanki ob umirajočem Andreju.
V vlogi Marije je tudi tokrat nastopila Radmila Bakočevič, pevka izjemne kulture in odrskega interpretiranja. Prepričljiva v romantičnem ljubezenskem navdihu je bila preprosto čudovita v prizorih blaznosti, tako glasovno kot igralsko. V drugi ženski vlogi Ljubov je tokrat nastopila naša mezzosopranistka Nora Jankovič in še enkrat prepričala z lepoto in kultiviranostjo svojega glasu. Mazepo je pel baritonist Lari Nurmela, Kočubeja pa basist Paolo Washing-ton. Oba sta pevca velikih vokalnih razsežnosti in odrske suverenosti, vendar se barva njunega glasu ne podaja najlepše slovanski vokalni sonornosti, kar velja predvsem za Nurmelo. Andreja je pel tenorist Ruggero Bondino, vokalno in into-nančno zanesljivo, v fortissimih pa vendar nekoliko preostro. Manjše vloge so dobro zasedli Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi
Delež baleta gledališča Verdi v koreografiji Flavia Bennatija je bil razmeroma skromen, (jk)
Ponovitve igre Portir a remija
Z uspehom se v tržaškem Kulturnem domu nadaljujejo ponovitve predstave igre Daniela L. Coburna Partija remija. V delu, ki ga je režiral Dušan Mlakar, nastopala Zlata Rodošek in Jožko Lukeš, ki letos praznujeta 35’ let dela na o-dru slovenskega tržaškega gledališča.
Predstavo je naše občinstvo sprejelo zelo ugodno, prav tako ugodne so bile ocene kritikov. Predstava se tako uvršča med najuspešnejše v letošnji sezoni SSG in je zato vredna, da si jo čimveč naših ljubiteljev ogleda. Danes bo ponovitev igre namenjena mladim abonentom, jutri pridejo na vrsto abonenti reda F prve sobote po premieri, v nedeljo pa bo na vrsti abonma reda G. Predstavo si seveda lahko ogledajo tudi vsi tisti, ki nimajo abonmajev, a jih oplenjena predstava zanima.
Razna obvestila
Občina Dolina vabi domače vinogradnike, ki bi želeli razstavljati na 25. občinski razstavi domačih vin, naj prinesejo svoje vzorce na občinski sedež — soba 41 — v uradnih urah do jutri, 11. aprila.
Prispevki
V počastitev spomina Angela Žerjala darujeta Vida in Marčela 10.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Angela Žerjala darujeta Franko in Marta Volk 20.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Cvetke Komar - Benčič daruje sošolka Ciril - Metodove šole Milka Hreščak vd. Racman 30.000 lir za šoto Bazoviški junaki v Rojanu.
Namesto cvetja na grob Cvetke Benčič daruje Pina Rojac vd. Novak 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
PD Slovenec izreka iskreno sožalje družini Marčela Zaharja ob izgubi dragega očeta.
Ob smrti tov. Angela Žerjala izreka globoko sožalje svojcem pokrajinska slovenska komisija PSI.
Zapustil nas je naš odbornik
Angel Žerjal
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje.
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Šolske vesti
uri bo Rojanu
Jutri, 11. aprila, ob 18 srednja šola F. Erjavec i priredila proslavo 150-letnice Levsti kovega rojstva. Proslava bo v Marijinem domu, Ul. Cordaroli 29. Na programu je nastop šolskega pevskega zbora, Levstikov Martin Krpan ter vesele melodije v izvedbi ansambla Modri slap. Vabljeni.
Odbor za bralno značko vabi predstavnike vseh osnovnih in srednjih šol na sestanek, ki bo v ponedeljek, 13. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Na dnevnem redu je razgovor o zaključnem delu gibanja za bralno značko.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, brat, nono in pranono
LOVRENC ZAHAR
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 11. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Borštu.
Žalujoči sin Edi, hči Zofka z možem Francem, sin Marčelo z ženo Lidijo, sestra Marija, vnuk Edi i. ženo Eleo-noro, vnuk Giorgio in pravnuk Damijan ter drugo sorodstvo
Jezero, Bazovica, Boršt, 10. aprila 1981
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
Zveza vojnih invalidov NOV Odbor
VABITA
ob 40-letmci ustanovitve OF, na slavnostno prireditev, ki bo v torek, 14. apr:Ia 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
SPORED: priložnostni govor — Branko Babič bo predstavil svojo knjigo «Ljudje in boji na Kozari» in govoril o novi knjigi, v kateri bo opisal svoje bivanje na Primorskem in svoja ilegalna potovanja za vzpostavitev stikov s KPI — nastop moškega pevskega zbora «Frari Venturini* od Domja pod vodstvom I. Tavčarja.
Vljudno vabljeni!
OBČINA DEVIN - NABREŽINA PRIREJA
srečanje - debato o pogojih, v katerih dorašča, se vzgaja in izoblikuje mladina v naši občini
Srečanje bo jutri, 11. aprila, ob 15. uri na sedežu Avtonomne letoviščarske ustanove v Sesljanu.
Vabljeni starši, vzgojitelji in vsi, ki jim je mladina pri srcu.
Koncerti
V prostorih Goethejevega inštituta
v Ul. Coroneo 15 bo drevi ob 20.30 koncert skupine «Ensemble 13» iz Baden - Badna. Izvajala bo Hart-mannove, Rihmove, Mendelssohn -Bartholdyjeve in Stravinskega skladbe. Vstop prost.
Kino
SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
35-letnica gledališkega dela Zlate Rodošek in Jožka Lukeša
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR
danes, 10. aprila, ob 17. uri ABONMA RED I - mladinski;
jutri, 11. aprila, ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri: v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
TAROR oHm
■ / m I M X. v v>?x:::: x:: x x xvx-x-: x : xv
Mladinski oder SKD Tabor FRANCE BEVK ČRNI BRATJE
Dramatizacija JOŽE RODE Režija JOŽE VOZNY
v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 10. aprila, ob 20.30. V nedeljo, 12. aprila, ob 17. uri.
Gledališča
Prodajna galerija kraške umetne obrti «BOR»
Nabrežina
vabi na
odprtje razstave akvarelov Mira Kranjca
ki bo danes, 10. aprila, ob 19.30. Ob odprtju bo svoje pesmi bral ALEKSANDER PERŠOUA Razstava bo odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
VERDI
Danes, 10. t.m., ob 20.00 red B/A II. predstava opere «Mazepa» Čajkovskega, zadnje opere v sezoni 1980/81. Naslovno vlogo bo pela ju goslovanska sopranistka Radmila Bakočevič, v ostalih vlogah pa bodo nastopili Eleonora Jankovič, Kari Nurmela, Ruggero Bondino, Paolo VVashington ter še Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi. Dirigent Bruno Bartoletti, režiser Giulio Chazalettes, zborovodja An-drea Giorgi.
Ostale predstave: v nedeljo, 12. t.m., (D); v torek, 14., (C/B); v četrtek, 16., (E/C)‘; v soboto, 18., (S); v torek, 21., (F/E); v petek, 24., (H) in v torek, 26., (G).
Danes ob 12.00 bo v časnikarskem krožku (Korzo Italia 12) že napovedana tiskovna konferenca, na kateri bo prikazana skorajšnja spomladanska simfonična sezona 1981.
AVDITORIJ
Danes, 10. t.m., ob 20.30 komedija «Un sial per Carlotta». Glasba Nini Pemo, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Red: prva predstava. Jutri ob 20.30 (red 2, prva predstava), v nedeljo ob 16. uri (red I nedeljski).
Jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 18.30 bosta v gledališki dvorani v Istrski ulici 53 (pri Salezijancih) dve predstavi Fabbrijevega dela «Pro-cesso a Gesu*. Pri izvajanju odr- [ skega dela bo sodelovalo tudi občinstvo. Vstop prost.
•iitiiitiitiiimiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiit
La Cappella Underground 18.00 — 20.00-22.00 «E1 Pisito* Marca Ferrerija. Maria Carrillo, Jose Luis Lopez Vazquez.
Ariston 17.30—22.00 «La morte in diretta». Režija Bertrand Taver-nier. Romy Schneider, Max Von Sydow.
Eden 17.00 »Gente comune». Režija Robert Redford. Donald Suther-iand. Marv Tyler Moore.
Ritz 17.00 «Camera d’albergo». V. Gassman, M. Vitti in E. M on tesano.
ExceIsior 17.00 «Incontri ravvicinati del terzo tipo».
Grattacielo 16.30 «Uno contro l’al-tro, praticamente amici». R. Poz-zetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 «Sesso perverso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Libidine». Barvni filmi Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Toro scatenato*. R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Vittorio Vcneto 16.00 «Jack del cac-tus». Barvni film.
Capitol 16.30 «Sbirri bastardi*. Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.30 «Fantozzi contro tut-ti». Paolo Villaggio.
Lumiere 15.30 «Gli Aristogatti*. Walt Disney.
Mignon 16.30 «Questa e TAmerica, parte seconda*.
Nazinnale 14.30 «Una ninfomane delTAfrica porno». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14,30 — 22.00 «Sen-sual eruction». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16 00 «Sexy a go-go». Prepovedan mladini pod 18 letom.
Volta 17.00 «Porno nude loock». Prepovedan mladini pod 18. letom.
SEJI TO SKGZ V SOVODNJAH IN V DOBERDOBU
Ob 40-letnici ustanovitve osvetliti svežino idej Osvobodilne fronte
Osrednja proslava na Goriškem bo v Števeijanu na dan 1. maja ■ Priprave na občni zbor SKGl v Gorki in nabirko za slovenski kulturni dom
Danes ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah predaval dr. FRANCE HABE na temo
lepote
slovenskega Krasa
Vabi KD Primorec
Priprave na proslavo 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na občni zbor SKGZ v Gorici 24. maja in pričetek nabirke prostovoljnih prispevkov za likovno opremo slovenskega kulturnega doma v Gorici so bile predmet razprave na dveh sejah, ki jih je teritorialni odbor SKGZ sklical s prosvetnimi, družbenimi in športnimi društvi sovodenjske ir. doberdobske občine. Oba sestanka sta bila na sedežih prosvetnih društev, prvega je vodil tajnik prof. Aldo Rupel, drugega pa predsednik dr. Mirko Primožič.
Pred številnim zborom v Sovod-njah in v Doberdobu sta prof. Rupel in dr. Primožič opisala akcijo SKGZ, da v skladu z izvirnimi idejami pritegne k proslavi 40-ob-letnice OF vse slovenske in tudi odprte italijanske sile, ki se sklicujejo na protifašizem. SKGZ bo priredila dve večji manifestaciji v Trstu in v Gorici. Na Goriškem bo i proslava te obletnice združena s prvomajskim praznikom in jo bodo priredili na Trgu pred spomenikom padlih. Na predvečer oodo mladinci prižgali kresove. ŽIO bo 9. maja v Domu Andreja Budala v Štandrežu priredil prvo srečanje aktivistov in borcev.
V	počastitev obletnice OF bo 3. maja množični pohod od spomenika do spomenika, pri šolskih oblasteh se bo skušalo z enotnim nastopom doseči, da bodo šole posvetile eno uro proslavi te, za o-svoboditev in za nadaljnji razvoj slovenskega naroda tako pomembne odločitve. V sodelovanju z Novo Gorici, kjer bodo proslavo priredili 24. aprila, pa bodo v prostorih ZSKD v Ul. Croce priredili razstavo knjig.
Kot priprava na občni zbor SKGZ, ki bo 24. maja v avditoriju v Gorici sta omenjena sestanka s predstavniki članic omogočila glob lji vpogled v delovanje zveze.
V	nadaljevanju seje sta prof.
Rupel in dr. Primožič odprla nabirko za nakup likovne opreme v Slovenskem kulturnem domu. Akcija bo izvedena po društvih in ne bi smelo biti Slovenca, ki v skladu s svojimi možnostmi ne bi prispeval za opremo objekta, ki naj bi ga odprli letošnjo jesen.
Na sestanku v Sovodnjah so osvetlili nekatera njihova domača vprašanja, predvsem težave, ki zavirajo odprtje že dograjene gledališke dvorane.
V Doberdobu pa so opisali nji hov prispevek k proslavi 40-letnice OF. Doberdobci se bodo kot vsi goriški Slovenci, udeležili osrednje
proslave v Števerjanu, ker hočejo izpričati tisto enotnost, ki smo jo leta 1941 pokazali v boju proti okupatorjem, hkrati pa bodo v tistih dneh tudi doma počastili to obletnico. Tako bodo zaradi idejne sorodnosti združili proslavo s 25. aprilom, dneva italijanskega odporništva, s 27. aprilom, obletnico u-stanovitve OF. Doberdobske manifestacije bodo trajale od 25. aprila do 1. maja in bodo vsebovale štafeto, taborne ognje, nočni pohod, srečanje z mladinci v Prvačini in polaganje vencev pred partizan skim spomeniki z osrednjo proslavo v Doberdobu.
V Novi Gorici gledališče amaterjev «Nova čitalnica>
V četrtek, 2. 4. 1931, je bila v novogoriškem kulturnem domu prva gledališka premiera amaterske skupine «NoVa čitalnica», ki so jo ustanovili amaterji konec lanskega leta z aluzijo na predhodnico v tem prostoru — Solkansko čitalnico (1867). Uprizorili so igro Pavla Kohouta, češkoslovanskega pisatelja — disidenta, z naslovom VOJNA V TRETJEM NADSTROPJU ali Stara bo sama legla. Prevod iz srbohrvaščine je oskrbel Darko Komac, režiral pa je Emil Aberšek, sicer poklicni režiser zaposlen pri Primorskem dramskem gledališču. Vodil je skupino 14 gledališčih ljubiteljev. Predstava je vnesla v novogoriški kulturni prostor veliko svežine, saj je to prvi primer «odraslega» gledališkega amaterizma v tem mestu. Doslej smo med amaterji v Novi Gorici poznali le fotografe, filmarje, slikarje, literate in glasbenike. K uspehu predstave je pripomogel že izbor teksta. Kohoutova igra je lahkotna komedija absurda s huma-
imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniimitiiiimmiiitiiiiiitHtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiitiiiiiiiiiiiiH
VČERAJ ZBOROVANJE NA TRAVNIKU
Mogočna manifestacija v obrambo propadajoče goriške industrije
Gorica najšibkejši člen v deželnem gospodarstvu • Krizne industrije sanirati v okviru triletnega deželnega načrta
Z mogočno manifestacijo delavcev kriznih tovarn na Goriškem je delavski razred včeraj opozoril tako javno oblast kot delodajalce, da ne dopušča več nadaljnjega propadanja industrij in vsega goriškega gospodarstva. Skrajni čas je, da se s temeljitimi posegi sanirajo industrije, ki so v krizi, in v okviru dežele goriški pokrajini prisodili pravičen delež iz vsote 200 milijard, ki jih dežela v okviru svojega triletnega načrta namerava potrošiti, da se premagajo sedanje težave. To je poglavitni smisel govora predstavnika po-
Včeraj-danes
aprila
Vabimo te na
OBCi l ZBOR
novoustanovljene sekcije VZPI-ANPI Sv. Ivan Podlonjer
ki bo jutri, 11. aprila, ob 16.
uri v Ljudskem domu v Pod-
lonjerju.
Dnevni red:
1.	pozdrav in poročilo predstavnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI (vsedržavni kongres VZPI-ANP1, včlanjenje, jugoslovanska odlikovanja in drugo);
2.	splošno poročilo;
3.	izvolitev novega odbora sekcije;
4.	izvolitev delegatov za pokrajinski kongres;
5.	razno.
Vljudno prosimo prisotnost
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega in štituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 7. redni občni zbor ki bo danes. 10. aprila 1981, ob 18.00 v prvem in ob 18 30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvo rani v Trstu. Ul sv Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Razno
Danes, PETEK, 10 MARKO
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 18.44. — Dolžina dneva 13.16. — Luna vzide ob 9.49 in zatone ob 0.26.
Jutri, SOBOTA, 11. aprila FILIP
Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,7 stopinje, najnižja 13,3, ob 13. uri 18,5 stopinje, zračni tlak 1021 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, tempera tura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Coglievi-na, Jenny Oretti, Martina Lazzari, Mauro Iandolo.
UMRLI SO: 52-letni Remigio Fon tanot, 79-letna Regina Zannier vd. Giordani, 82-letna Crunoslava Iva cevich, 87-letni Carlo Squarci, 71 letni Bruno Skarlovaj, 78-letna Fran cesca Čehovin vd. Flego, 60-letni Narciso Duce, 80-letni Luigi Numel-ter, 66-letna Maria Marsich, 82 letni Giuseppe Zancolich, 74-letna Ne-rina Malenšek vd. Zavuta, 82-letna Luciana Castellani, 71 letni Rosario Russo, 73 letni Donato Turconi, 66 letni Mario Quagliatini, 68:letni Silvio Candotti, 83-letna Marceila Svi-halek vd. Bussani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul Bernini 4, Ul. Commerciale 26. Trg XXV aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitč 4
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ZDRAVSTVEN/* DEŽURNA SI.UZBA
Nočna služba od 20 (Ki do 8 ure let. 732 627, predpraznična (id 14 do 21 ure In praznična od 8 do 20 ure. tel 68 441
UEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124: Bazovica: tel '226 165: Opčine: tel 211001. Prosek:	tel 225 141 Božje polje
Zgonik: tel 225 506; Nabrežina' tel 200121; Sčsljan: tel 209 107; žavlje-'el 213 137 M:lie- tel 271124
OSMICO je odprl Dušan Milič, Zagradec 2. Toči belo in črno vino.
HITRA strojepiska sprejertia na dom prepisovanje- tekstov v slovenščini ali italijanščini. Naslov na oglasnem Oddelku Primorskega dnevnika.
PRODAM gumijast čoln kondor dolg približno 3 m - nosilnost 12 KS — Telefon 229 190.
LASER — odlično ohranjeno jadrnico ugodno prodam. Teje fon 212 267.
OSMIUO je odprl Angel Veljak — Krmenka 234. Toči belo in črno domačo kapljico.
GOSTILNA na Krasu išče pomočnico za kuhinjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Gostilna*.
IŠČEMO resnega vajenca za pekarno in slaščičarno. Jerman, Ron ke, Ul. Garibaldi, tei. 77106.
KUPIM gradbeni les (ponte). Telefonirati v večernih urah na št. 231-040.
PRODAM dober hlevski gnoj. Telefon 227-341.
OSMICO je odprl Lado Kocjan Dolina 147. Toči belo in črno domačo kapljico.
KAROSERIJA išče vajenca z eno letno prakso. Telefon 824 381.
OSMICO je odprl Edoardo Tul, Mač kolje - Križpot 121. Toči črno in belo vino.
UVOZNO IZVOZNO podjetje išče starejšo moč za delo v uradu, po možnosti z znanjem jezikov in knji govodstva Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6. pod šifro »Starejši*
UGODNO prodam športni moped Be nelli 125, letnik 1972 Rajko Deve tak, Ul. G. Cesare 10 — Ločnik. telefon 0481	391 082.
PRODAM aparat Fnureile, ki preprečuje nočno močenje postelje otrok starih od 5 let dalje. Te lefon 209-782.
PRODAM dnevno sobo In spalnico v zelo dobrem stanju Telefon 55711 ali 55804.
PRODAM dnevno sobo v stilu »sta ra Amerika*, moderno spalnico in razne kose pohištva po zelo ugodni ceni. Telefon 543 90.
PRODAM ehostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 - Boljimska cesta 280. Lakotišče
niiiiHiimiiiiiiiiHitiuiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiitiimiinfiiimiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiMiitiiiiiiiiiii
NAŠLI SO GA FINANCAM V RONKAH
MLAD MAR0KANEC JE IMEL V AVTU STOTINE VTIHOTAPLJENIH KASET
Tffciški fitiaherii "stražniki so zelo | triBSkem pristanišču, -večkrat pa ti-vestni izpolnjevalci svoje poklicne rstavijo avtomobile tudi na drugih dolžnosti in skoro ne mine dneva, cestah.	• —
ne bi zalotili kakega tihotapca moža, ki ne spoštuje; davčnih
da ali
predpisw, ter; ga prijavijo in s tem pridobijo državni blagajni kari precej denarjev. Skoro vedno ko pridemo z avtoceste vidimo finančne stražnike kako opravljajo svojo službo ob izvozu avtoceste. Pregledujejo tako tovornjake naložene z blagom in ugotavljajo ali so spremni papirji pravilno sestavljeni. Večkrat pa ustavijo avtomobiliste, ki so iz sosedne Jugoslavije pritihotapili divjačino, večkrat ustavijo avtomobile, ki se jim zd sumljivi in glej, v njih najdejo utihotapljeno valuto, pa še drugo blago.
Seveda pa ni kontrolno mesto tr-žiških financarjev samo izvoz z avtoceste. Precej nadzorstva imajo v
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
danes, 10. aprila, ob 20.30 v cerkvi v Števerjanu jutri, 11. aprila, ob 20.30 v cerkvi na Plešivem pri Sv. Subidi
PD «BRIŠKI GR1Č» in ZSKD
vabita na otvoritev
razstave lesenih skulptur domačega umetnika MIRKA MARAŽA
I
ki bo jutri, v soboto, 11. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih na Bukovju v števerjanu. Ob odprtju bo spregovoril umetnostni kritik Milko Rener.
Sledil bo koncert
OKTETA »JELOVICA*
iz Škofje Loke.
Tako je bilo tudi včeraj ko so v Ronkah ustavili fiat, čisto navadni fiat s trevižansko registracijo. Vozil ga je 29-letni marokanski državljan Šalah Msgtfi. V avtu so našli več sto glasbenih kaset, vžigalnikov, pa še nekaj drugega blaga tihotapskega izvora. Vse skupaj v trgovski vrednosti osmih milijonov lir. Blago so seveda zaplenili, Maročana pa pripeljali v Gorico, kjer bo čakal na sodno razpravo v Ulici Barzellini.
Danes vaški posvet v Rupi
V okviru rednih posvetovanj med občinsko upravo in občani bo drevi, ob 20.30, v gostilni Ožbot v Rupi vaški posvet. Govor bo o nekaterih javnih delih na področju vasi ter o nekaterih splošnih zadevah.
^Slovenska plemiška pisma* predstavijo v Novi Gorici
Knjigo «Slovenska plemiška pisma», bodo predstavili tudi v Novi Gorici. Predstavitev bo v čitalnici Ijudskopionirskega oddelka Bevkove knjižnice danes, 10. a-prila, ob 20. uri.
Knjigo je izdalo ZTT. O knjigi bo spregovoril Pavle Merku, ki je pismna pripravil za tisk in jih komentiral. Dejavnost zamejske založbe pa bo predstavil Marko Kravos, njčn urednik in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada.
• Shod komunističnih sindikalnih aktivistov bo danes zvečer ob 18. uri v Tržiču, na sedežu KPI. Uvodoma bo spregovoril Arrigo Pascolat, zaključni govor bo imel deželni tajnik Giorgio Rossetti.
• Pokrajinski kongres UILM, ki bi
moral biti danes v Tržiču, so odlo žili na nedoločen čas, ker so vsedržavni sindikalni funkcionarji nujno zaposleni v Rimu.
krajinskega vodstva enotne sindikalne federacije Giovannija Padovana na zborovanju na Travniku, kateremu je poleg večjega števila županov prisostvovala velika množica delavcev na čelu s transparenti.
Padovan je uvodoma opisal vse bolj dramatično stanje, v katerem se zaradi izgube osebnih dohodkov ali zaradi zniževanja kupne moči lire nahaja vedno večje število delavskih družin.
Sindikalno gibanje na to stanje že dolga leta opozarja z zborovanji, okroglimi mizami, sestanki, stališči. Ta trend je tako vztrajen, da ga javnost sprejema kot nekaj povsem normalnega. Padovan je pri opisu stanja v posameznih obratih dejal, da je v podgorski tekstilni tovarni v dopolnilni blagajni vpisanih 1.200 oseb, v AAA 200, v Detroitu 150, v Tee Friuliju 360, Intecu 200, manjše število so v dopolnilno blagajno vpisala številna druga podjetja. Te o-blike zmanjšanja zaposlovanja se namerava v kratkem poslužiti SA FOG, Italcantieri p»’ ne zapolnjuje mest, ki so se odprla z upokojevanjem. Padovan je dodal, da se propad goriške pokrajine' opaža tudi s padcem števila rojstev, z naraščanjem števila upokojencev, po drugi strani pa se mladina nima kje zaposlovati in si išče delo v drugih pokrajinah. Na Goriškem so najvišji življenjski stroški v naši deželi, skokovito naraščanje inflacije pa žre osebne dohodke.
Padovan je odgovornost za to stanje pripisal gospodarjem, ker so pokazali, da nimajo podjetniške sposobnosti in hočejo poslovati samo bb javni finančni pomoči. «Povedati moramo,* je dejal Padovan, »da nimamo protagonistov ne med gospodarji in ne med javnimi upravitelji.*
Javne ustanove nimajo nobene teže ne na deželni in ne na vsedržavni ravni. Ali je res, da naše nadrejene oblasti niso sposobne, da bi bile kos položaju,* se je z odločnim glasom vprašal Padovan.
Za razliko od Goriške imajo vse ostale pokrajine v deželi svojo vlogo, Pordenon zaradi podjetnosti. Trst zaradi politične teže, Videm pa zaradi podjetnosti pri obnovi. Tudi Gorica si mora v tem okviru izbrati svoj položaj na osnovi trdno izdelanega programa, ki bo upošteval tudi naš obmejni položaj. Padovan je s prstom pokazal tudi na podjetja z državnimi udeležbami, kjer se v ministrstvu menjajo ministri, uspeha pa ni.
Govoreč o nekaterih anomalijah v naših obratih je Padovan dejal, kako je mogoče, da je krminska tovarna Tee Friuli 1979. leta izkazovala uravnovešen obračun, leto kasneje pa velik proračunski primanjkljaj. Vprašal se je, kakšne špekulacije zavirajo obnovo proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni, kamor je goriška hranilnica kot delničar vstopila s smešno nizkim deležem 20 milijonov fir.‘
Deželni odbor mora po Padovano-vih besedah ugotoviti, katera so perspektivna podjetja, izvesti mora njihovo preosnovo in v ta namen v triletnem načrtu potrošiti 200 milijard lir.
nim idejnim ozadjem. Humor u-stvarja močno komunikacijo med interpreti in gledalci, tako da tudi neprofesionalna izvedba še vedno dobro učinkuje na nivoju besednih iger in domiselnega komično absurdnega zapleta.
Kohout prikazuje dobro situiranega, samozadovoljnega, lojalnega državljana, ki se naenkrat znajde v mašineriji tajnih državnih služb in mednarodnih dogodkov, ki so Sicer skriti očem navadnega smrtnika. V realizaciji novogoriških amaterjev je vstop tega nevidnega ozadja lepo gledališko prikazan, ko se stene varnega meščanskega stanovanja dobesedno umaknejo in postane spalnica bojišče nadzorovanega spopada dveh zmanipuliranih človeških figur. To je seveda globlji pomenski nivo teksta, ki je pravzaprav obsodba manipulacije posameznika s strani vseh vrst totalitarizmov, če so še tako skrbno skriti za videzom varnega malomeščanskega ugodja. Prej bi lahko rekli, da skozi Kohou-tove oči vidimo varno ugodje kot past v katero totalitarizmi tem laže ujamejo žrtev, čim zapeljivejša je vaba v pasti. Varnost civiliziranega življenja je iluzija, ki ji vsak trenutek preti zlom v vrtincu stopnjevanih kafkajanskih zapletov. Posamezniku v tej situaciji ne pomaga nobeno sklicevanje na lastništvo, na zakon, na policijo, na človečnost. To je Kohoutova filozofija, gotovo zgrajena na osebnih izkušnjah, ki močno deluje prav zato. ker je sporočena lahkotno, po komunikacijskem kanalu komedije absurda.
Ritem tega dramaturško-svetovno-nazorskega kontrapunkta so ujeli tudi člani Nove čitalnice. Predstava poteka v razponu njihovih igralskih zmogljivosti. Njihove interpretacije žarijo v pristnem ljubiteljskem navdušenju tudi v slabših trenutkih so polne iskrenega glumaštva, ki ga poudarjajo kostumi in scenski rekviziti. Med nastopajočimi je bil s strani gledalcev najbolj opažen in hvaljen zakonski par Blaha (Ingrid Orel in Darko Komac), ki je na odru ves čas predstave. Sicer pa je po izjavi sodeluiočih predstava nastajala v skupinskem soustvarjanju in v tem dejstvu vidijo člani Nove čitalnice tudi zagotovilo za uspehe v prihodnje. Na vsak način je vzdušje v Novi Gorici naklonjeno ljubiteljskemu gledališkemu ustvarjanju. K temu so veliko pripomogli uspehi Primorskega dramskega gledališča in vsakoletni Mali oder.
Čeprav je premiera potrdila smiselnost ustanovitve Nove čitalnice, sam režiser svari pred preveliko evforijo, ki rada nastopi ob premierah, potem pa se navdušenje hitro poleže. Slej ko prej je bodočnost Nove čitalnice v vztrajnem ustvarjanju . kreativnega ljubiteljskega vzdušja okoli skupjne in v nadaljnjih novih predstavah'., s čimer se gledališka „ skupina lahko spremeni v gledališko DRUŽINO.
Nova čitalnica je po 4 predstavah v Novi Gorici že prejela vabilo za gostovanje v Sežani, nameravajo pa obiskati tudi Slovence v Italiji.
NAŠKO KRIŽNAR
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega smučarskega izleta na Nevejsko sedlo, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 s Koma v Gorici, ob 6.50 iz štandreža in ob 7. uri iz Sovodenj. Prosimo točnost.
liiIllilliilimiiiiMililiiiiiiiiiiiiitiiiiMfiilliiliiliiMliunMUililiMiiiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KO STE ZAROČENI
NIKAR NE POSOJAJTE ZLATIH ZAPESTNIC!
Dokler nista zaročenca gotova, da še bosta vzela, je bolje ne da rovati zlatih predmetov, niti jih da jati v shrambo. Lahko prideta bivši zaročenec in bivša zaročenka pred sodnika. To je bil orimer 41-letnega Itala Di Lena iz Moša in njegove nekdanje zaročenke Marije Rascina iz Gorice, Ulica Or-zoni. Nekaj časa sta bila /aroče na, takrat je Rascinova daia zaročencu tri zlate zapestnice, da bi jih on hranil. Prišel je usodni trenutek ločitve in takrat ie ženska zahtevala nazaj tri izposojene zapestnice. Sporekla sta se. Rascinova je povedala, da ji je fant grozil po telefonu. Na ulici, pred go-riškim zelenjadnim, trgom, pa jo je baje oklofutal.
Rascinova je vso stvar prijavila policiji, Di Lena je prišel nred sodnika. Zaradi telefonskih groženj in klofut je dobil 80.000 lir globe, čeprav niso kazni vpisali v njegov osebni list. Bil pa je oproščen obtožbe, da si je prilastil tri zapestnice, bodisi ker je Rascinova prejDOzno vložila ovadbo na tudi,
zaradi tega, ker je povedal, da ji je zapestnice vrnil, kar pa je ženska zanikala.
Omenimo še eno oprostilno razsodbo. 45-letnega Franca Rožiča iz Ločnika, Ulica Tasso 13, so ob tožili, da je povzročil prometno nesrečo v Štandrežu in poškodoval Dušana Pelicona, ki je bil v bol nišnici 40 dni. Ker se ni poškodovani Pelicon pritožil na sodnka, so Rožiča oprostili.
Razna obvestila
Goriška državna biblioteka v Ma-melijevi ulici bo zaradi spomladanskega čiščenja prostorov zaprta v dneh od 13. do 18. marca tl. V teh dneh bo knjižnica odprta le od 10. do 11.30 za tiste, ki morajo vrniti izposojene knjige.
V zavodu za ljudske hiše (IACP) v Gorici bodo vzeli v službo funkcionarja z diplomo ekonomske fakultete. Podrobne informacije dobijo zainteresirani v pisarni IACP v Ul. Pitteri v Gorici
Jutri, v soboto, 11. aprila, ob 21. uri bo v predavalnici ZSKD v Ul. della Croce 3 v Gorici
KONCERT slovenske kantavtorice MATEJE KOLEŽNIK
Vabljeni!
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 11. uri, D. Hare: Molči in bodi lepa. Predstava za red BP v dvorani v Solkanu. Ob 20. uri ponovitev predstave z« red S - petek.
Kino
Cortcu
VERDI 17.30-22.00 «L’assassinio al-lo specchio*. E. Taylor in R. Hudson. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 »H cacciatore dl taglie*. S. McQueen. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Le signore del quarto piano* Prepovedan mladini pod 18. letom.
I riič
PRINCIPE 18.00-22.00 »La moglie in bianco... 1’amante al pepe*.
EXCELS10R ib.30-22.00 »Mano le-sta».
Nuni ilnrica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Javna hiša 122». Francoski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Dva super-bandita*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Obračun pri OK Corralu*. Ameriški film.
n
!
Trgovina obutve Galzature al Risparmio
nr* v- • v
Trzic
Ulica Duca d'Aosta 10 Otvoritev
v soboto, 11. aprila

OB ŠTIRIDESETLETNICI NACIFAŠISTIČNEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO (9)
Puč je sprevrgel Hitlerjeve načrte za začetek napada na SZ dne 15. maja
General Jodl je zapisal, da je po beograjskem «udaru» vso noč delal za pregrupiranje vojske
Kulturni dogodki v slikuh
Hitler je isti dan podpisal «Di-rektivo štev. 25»:
Nameravam vpasti v Jugoslavijo z močnimi prodori s področij Gradca in Spfije s splošno smerjo k Beogradu in naprej k jugu s ciljem, da se jugoslovanski vojaki povzroči odločilen poraz kakor tudi, da se južni del Jugoslavije odreže od ostalega dela države in spremeni v bazo za nadaljnje operacije nemško - italijanskih sil proti Grčiji. Posebej ukazujem:
a)	Takoj po koncentraciji zadostnih si! in ko '’odo dopuščali meteorološki pogoji, morajo biti uničene vse jugoslovanske površinske naprave in Beograd z nenehnimi dnevnimi in nočnimi letalskimi napadi.
b)	Če je mogoče, se mora operacija «Marita» začeti istočasno, toda nikakor ne prej, s prvim o-mejenim ciljem zavzetja solunskega pristanišča in gore Dios.
8.	Njegov telegram Mussoliniju. »Tedaj je brzojavil Mussoliniju:
«Duce, dogodki me silijo, da vam na ta najhitrejši način obrazložim svojo presojo situacije in posledic, ki utegnejo iz nje nastati.
1.	Od začetka sem imel Jugoslavijo za nevaren dejavnik v spopadu z Grčijo. Gledano s čisto vojaškega stališča, nemška intervencija v Trakiji sploh ne bi bila upravičena, dokler ostane zadržanje Jugoslavije dvoumno in dokler lahko ogroža levi bok nastopajočih kolon na naši ogromni fronti.
2.	Zato sem storil vse in sem s: pošteno trudil, da pripeljem Jugoslavijo k naši skupnosti, povezani z vzajemnimi interesi. Za nesrečo so ostali ti poskusi brez u-s|>eha ali pa so bili začeti prepozno, da bi dali kakršen koli določen rezultat. Današnja poročila ne dopuščajo nobenega dvoma v to, da gre za preobrat v zunanji politiki Jugoslavije.
3.	Ne mislim, da je to stanje katastrofalno, vendarle pa je težavno, a mi se moramo s svoje strani izogibati vsem napakam, če nočemo na koncu svojega celotnega položaja pripeljati v nevarnost.
4.	Sedaj bi vas, duce, prisrčno prosil, da v prihodnjih nekaj dneh ne podvzemate nikakršnih nadaljnjih operacij v Albaniji. — Mislim, da je potrebno, da z vsemi razpoložljivimi silami zavzamete in zavarujete najbolj važne prehode iz Jugoslavije v Albanijo. Ni potrebno smatrati, da se ti ukrepi pod-vzemajo za dolgo časa, temveč da so to pomožni ukrepi, ki naj vsaj ža štirinajst dni do tri tedne preprečijo pojav krize.
Prav tako smatram, duce, da je potrebno, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi in čim hitreje o-krepite svoje sile na italijansko -jugoslovanski fronti».
9.	Pokvarjeni nemški načrti. «Jcdl je izpričal sledeče: «Vso noč sem delal v kancleriji rajha, kar tudi dokazuje, da je dogodek delo-
val kot presenečenje. Osemindvajsetega, ob 4. zjutraj sem izročil aide - memoire generalu von Rin-telenu, našemu oficirju za zveze z italijanskim generalštabom». Kei-tel izjavlja: «Odločitev, da se napade Jugoslavija, je pomenila pokvariti vse vojaške premike in priprave, opravljene do tistega trenutka. «Marita» se je morala popolnoma spremeniti. S severa so se morale pripeljati nove sile skozi Madžarsko. Vse se je moralo improvizirati*.
10.	Balkanskega bloka — ni.
«. . . Niti Hitler, niti Mussolini nista želela razprtij med balkanskimi državami . . . Dramatični dogodki 27. marca v Beogradu so zrušili vse nade v zedinjeno balkansko skupino, ki podpira os».
11.	Hitlerjeva grožnja Madžarski. «. . . Prva reakcija nemške vlade na do»odke v Beogradu je bila v tem, da se pošlje madžarski poslanik v Berlinu z letalom v Budim-
PIŠE:
STANISLAV RENKO
pesto z nujnim sporočilom madžarskemu regentu, admiralu Hortyju:
((Jugoslavija bo uničena, ker se je javno odrekla politiki sporazuma z Osjo. Večji del nemških vojaških sil mora preiti skozi Madžarsko. Toda glavni napad ne bo izvršen na madžarskem sektorju. Tukaj mora intervenirati madžarska vojska, a za odškodnino za svoje sodelovanje bo Madžarska lahko ponovno zavzela vsa prejšnja ozemlja, ki jih je bila prisiljena odstopiti Jugoslaviji. Zadeva je nujne narave. Potreben je takojšen in pritrdilen odgovor*.
12.	Izdajstvo načelnika madžarskega generalštaba. »Madžarsko je z Jugoslavijo vezal pakt o prijateljstvu. podpisan komaj v decembru 1940. Toda odkrito nasprotovanje nemškim zahtevam bi lahko imelo za posledico samo okupacijo Madžarske s strani Nemčije v teku predstoječih vojnih operacij. Bila pa je tudi skušnjava, da se vnovič zasedejo predeli na južnih mejah. ki jih je morala Madžarska odstopiti Jugoslaviji s trianonsko mirovno pogodbo. Predsednik madžarske vlade, grof Teleky se je vžtrajno trudil, da bi ohranil določeno svobodo akcije za svojo državo. Niti najmanj ni bil prepričan, da bo Nemčija v vojni zmagala. V trenutku podpisovanja trojnega pakta ni preveč verjel v samostojnost Jtalije kot partnerja Osi. Hitlerjev' ultimatom je zahteval, da prekrši svoj lastni sporazum med Madžarsko Jugoslavijo. Toda pobudo mu je prevzel madžarski generalštab, katerega načelnik je bil general Wert„ nemškega porekla, in se je za hrbtom madžarske vlade na svojo pest sporazumel z nemško vrhovno komando. Na tej podlagi so bile določene podrobnosti o prehodu čet*.
13.	Opomin g. Edena. «Teleky je Wertov postopek takoj proglasil > za izdajstvo. Zvečer dne 2. aprila je prejel telegram madžarskega poslanika v Londonu, da, mu . je britansko ministrstvo za zunanje zadeve uradno izjavilo, da bo morala Madžarska pričakovati napoved vojne s strani Velike Britanije, če se bo udeležila kakršnega koli nemškega podviga proti Jugoslaviji*.
14.	Samomor grofa Telekvja 2. aprila. «Tako je morala Madžarska izbirati, ali da se zaman upre prehodu nemških čet, ali da se odkrito postavi proti zaveznikom in izda Jugoslavijo. Grof Teleky je v tem strašnem položaju videl samo en način, kako rešiti svojo osebno čast. Nekaj po deveti uri je odšel iz madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in odšel v svoje stanovanje v palači šan-dor. Tukaj ga je nekdo poklical po telefonu. Verjetno se je novica glasila, da so nemške armade že prekoračile madžarsko mejo. Takoj nato je streljal nase. Njegov samomor je bil žrtev, s katero 'je hotel popraviti svojo krivdo in
. krivdo svojega naroda pri nemškem napadu na Jugoslavijo. 0-pralo jo je njegovo ime pred zgodovino. Ni pa moglo ustaviti pohoda nemških armad, niti posledic*.
15.	Moje nade glede Jugoslavije. «Seveda nam je bila novica o prevratu v Jugoslaviji v veliko zado-vo'jstvo . . . Lahko gojimo upanje .. . da bo formirana jugoslovanska vlada, ki bo dostojno branila svobodo, integriteto države,..*
16.	Tudi glede Turčije. »Predsedniku Turčije sem brzojavil 27. marca: «. . . Dramatični dogodki v Beogradu . . . lahko nudijo prilož-
nost, da se prepreči nemška invazija na Balkan . » . da-se'formira skupna fronta, ki je Nemčija ne bo smela na lahko napasti. ..».
17.	Moje sporočilo g. Edenu 28. marca. »...Jugoslavija, Grčija, Turčija in mi imamo vsega skupaj na balkanskem bojišču mobiliziranih sedemdeset divizij, Nemci pa jih nimajo več kot trideset... Če bo Nemčija kljub protestu napadla na Balkanu, moramo tukaj odigrati svojo vlogo z vsemi razpoložljivimi silami. .. Sprjčo dejstva, da smo prejeli mnogo poročil o velikih koncentracijah na Poljskem in iptrigah na švedskem in Finskem, mar ni mogoče, da bo Nemčija kolikor se na Balkanu formira nova fronta enotna, pomisliti, da bi bilo dobro, da se iztrese na Kusi ji?*'
18.	Moj telegram Avstraliji 30. marca. «. . . Dogodki, ki so se v četrtek odigrali v Beogradu, dokazujejo daljnosežni učinek* ekspedicije laser v Grčijo . . .
19.	Priložnost v Albaniji za Jugoslovane. «Vsakdo je lahko ugotovil, da je položaj Jugoslavije izgubljen, kolikor vse zadevne sile ne vzpostavijo takoj,skupne fronte. Toda Jugoslaviji se je še vedno nudila priložnost, da zada smrtni udarec odkritemu zaledju dezor-ganiziranih italijanskih armad v Albaniji, če bi Jugoslovani takoj začeli z akcijo, bi lahko izvršili pomemben vojaški podvig in med tem ko njihovo državo zajema puščava s severa, bi lahko prišli do mnogo orožja in opreme, ki bi omogočila, da bi vodili gverilsko - oj-no v svojih gorah, čemur so se sedaj lahko edino nadejali. ..».
(Nadaljevanje sledi)
Na pevski manifestaciji. «Printorska poje* v Sežani sta nastopila tudi mešani zbor iz Barnasa (gornja slika) in zbor «F. Venturini* od Dom-
ja (spodnja)
Nocoj bodo na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma člani domačega PD uprizorili Bevkove »Črne brate*
........................................................
NAČRT, KI PREDSTAVLJA REVOLUCIJO V ASTRONAVTIKI
Orbiter je res vesoljski avtobus
Raketa za vsak poskus je bila tudi za ZDA predraga - Space Shuttle stane kar milijardo dolarjev - Šele ko prebiramo dimenzije objekta, spoznamo njegovo veSicmo
V trenutku, ko to pišemo, je možno prav vse. Namreč da po-Skttš"rTpov,sem uspe, kar bi bilo najbolj naravno, da gre kaj narobe, saj so med pripravami morali' zaradi' varčevanja marsikaj »krčiti* in so tudi vzvratno štetje parkrat prekinili, končno pa lahko poskus tudi odložijo zaradi neprimernih vremenskih razmer, saj potrebujejo vsaj 50-odstotno jasno nebo, da poskusu lahko »fotografsko sledijo.*. Možnosti pa je še več, vendar jih ne bomo niti na-

Ženska in njena stvarnost
Dokument «Sodišča 8. marec»
Zajetna knjiga dokazov, ki obsojajo stališča zdravstva do ženske-padenta
Lahko bi jo imenovali kar osmo-marčevska deklaracija: gre za dokument, ki so ga sprejele udeleženke letošnjega zasedanja posebnega »Sodišča 8. marec*, sodišča, ki nima nikakršne pravne moči in ki razsoja o raznih oblikah nasilja nad ženskami in o bolj ali manj očitnih prekrških proti posamezni ženski ah vsem ženskam.
Ker je «Sodišče 8. marec* — nastalo je v Rimu pred dobrim letom na pobudo skupine politično angažiranih pravnic in žensk — prejelo neverjetno veliko število najrazličnejših pritožb z vseh področij, je sklenilo, da -jih bo obravnavalo tematsko. Združile so pismene pritožbe po skupinah glede na temo in posameznemu vprašanju posvetile celotno zasedanje.
Letošnje zasedanje — bilo jč v Rimu zadnjega februarja in prvega marca — je bilo tako v celoti posvečeno odnosu ženska -medicina, oziroma odnosu, ki ga i-majo zdravstvene strukture in o-sebje do ženske in njenega zdravja.
Veliko pričevanj je bilo namreč izredno presunljivih še najbolj tista. ki so zadevala porode in na splošno ginekološko nego. V teh pismenih obtožnicah pa ne gre samo za proteste zaradi očitnega nerazumevanja «planeta ženska*, ki ga do ženske kažejo zdravniki -strokovnjaki za ženske bolezni in sploh zdravje, nerazumevanje, ki se često sprevrže v podcenjevanje in nehuman odnos-do oseb, ki jih v vsakodnevni praksi še ne priznavajo za enakovrednega sočloveka; kajti pisma pretežnega števila žehsk navajajo strašne primere malomarnosti, ki je povzročila že tudi smrt nosečnic ali dojenčkov, ki je zakrivila nepopravljive telesne poškodbe, ki .je ravnodušno gjedala na nepotrebno trpljenje in bolečine.
1 Vsi ti pogumni «j'accuse», nabralo se jih je za zajetno knjigo, so -objavljeni v knjigi, ki nosi isti naslov kakor zasedanje — »Ženske in medicina* — (založnik Bulzo-nil, «Sodišče 8. marec* sicer še v teh dneh prejema številna obtožil-na pisma, ki se lahko nanašajo kar na posamezno bolnišnico, med zadnjimi na primer veliko žensk
priča o položaju v glavni bolnišnici v Viterbu, kjer na porodniškem oddelku sistematično uporabljajo zloglasne porodne klešče (forceps), ki lahko močno poškodujejo novorojenčka.
Glede na zbrano gradivo, predvsem pa zaradi presunljivih obtožb, ki so iz njega vele, je »porota* — naziv obsega vse prisotne na razpravah — »Sodišča 8. marec* najprej obsodila posamezne zdravstvene delavce, nato pa izdelala še poseben dokument.
Dokument »Sodišča 8. marec* je obenem strnjena obtožnica in povzetek glavnih žalitev. Razdeljen je v sedem poglavij, glede na temo, v vsakem pa ženske najprej obtožujejo in nato zahtevajo.
Najprej je prišlo v pretres obnašanje zdravnikov: prav s strani tistih, ki bi se morali zavzemati za življenje in dobro počutje državljanov, se je glasila enoglasna ugotovitev — tožba, pride do kršitve pravice vsakogar do življenja in osebnega zdravja. Nadalje zdravniki ne spoštujejo ženske kot polnopravnega državljana (ker je ng informirajo, se z njo oe po-" svetujejo . . .), 'takemu zadržanju se ob hujših primerih pridružijo še sodniki/ ki največkrat priznajo zdravniku pravico do »spodrsljajev*.
Zato pozivajo vse ženske, naj prijavijo vse primere in predlagajo, da bi »Sodišče 8. marec* o-pravljalo tudi nekakšno pravno a-sistenco ženskam, ki so tožile posameznega zdravnika ali pa zdravstveno ustanovo.
Zaničljiv odnos do ženske pride še najbolj do izraza na ginekoloških ocldelkih, zato porota »Sodišča 8 marec* predlaga, da bi izdelali posebno »Listino pravic nosečni-ce», ki bi njo in otroka zaščitila pred zlorabo zdravniške oblasti nad pacientom, za osebje, ki je zaposleno na teh oddelkih, pa zahteva specifično pripravo in globljo osveščenost.
Najbolj, in ne samo v Italiji, so zapostavljene kmečke ženske, katerim prazaprav posveča malo pozornosti katerakoli struktura. Zato je nezadovoljivo tudi splošno poznanje specifičnih problemov
žensk, ki živijo na deželi: »Sodišče 8. marec* si je zadalo nalogo, da sproži in nato preuči vrsto raziskav o kmečki ženski, o-benem pa podčrtuje, da bi morali osnovni teritorialni zdravstveni centri v večji meri upoštevati zahteve žensk, ki živijo v manjših zaselkih in ki so neposredno zaposlene v kmetijstvu.
Zelo pereče je seveda vprašanje kontracepcijskih sredstev: ministrstvo za zdravstvo se je zanašalo in upoštevalo v glavnem predloge in študije posameznih farmacevtskih industrij, predvsem kar zadeva njiliovo zaščitno učinkovitost in opevano neškodljivost. Zato ženske zahtevajo objavo zbranih podatkov, ne samo tistih, ki jih dajejo na voljo razna podjetja, temveč tudi znanstvene študije o vseh možnih sredstvih za preprečevanje nezaželenih nosečnosti; iz prodaje, vsaj pod takšno oznako, pa morajo tista sredstva, ki ne dajejo zagotovil.
Pravico do boljšega informiranja in osveščanja o učinkih zdravil zahtevajo ženske tudi. v zvezi z meno in sploh z ženskim zdravstvom. Podrobneje pa bi morali biti j obveščeni tudi zdravniki in zdravstveno osebje, ki velikokrat niso do podrobnosti seznanjeni s pravdno uporabo zdravil.
Ob koncu se »osmomarčevska porota* sprašuje, kje je obtičal »projekt ženska* ministrstva za zdravstvo, s pomočjo katerega bi ženske lahko soodločale ali vsaj vplivale na izbor, publicizacijo in uporabo določenih zdravil. Že pred tem pobudnik bi seveda moralo biti ministrstvo za zdravstvo, pa se lahko v manjših krajevnih zdravstvenih centrih, še najprimernejše so družinske posvetovalnice. začne kapilarna akcija osveščanja in obveščanja o raznih zdravilih, preti vsem pa o vseh možnostih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. To bo veliko učinkovitejše sredstvo proti odpravi pojava splava kot takega, je še odločno pribila porota »Sodišča 8. marca* kakor pa razni križarski pohodi proti zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, (bp)
števali, ker računamo, da bo poskus uspel in se bomo zato ustavili le pri samem objektu, pri vesoljski ladji, ki jo nameravajo danes 47, minut po sončnem vzhodu iž^refiff vesoljŠUJJfa1 oporišča Kennedy. Gre za poskus vesoljske ladje, ki so ji nadeli že več imen, a jo najpogosteje imenujejo Space Shuttle. Gre za izredno zahteven in dalinotežni poskus, saj ga nekateri imenujejo tudi revolucijo v, človekovem o svajanju vesolja.
Vsa dosedanja astronavtika je temeljila na tem, da so za vsak poskus porabili po eno raketo. Tudi bogate dežele, kakršne so ZDA, pa so čutile to težo in zato so se pri NASA lotili načrta, da bi ustvarili raketo — letalo ali če hočemo letalo — raketo,'ki bi ne služila le za en poskus, pač pa bi rabila za več poskusov. In ko so se pred leti lotili tega načrta, se je v gradnjo sedanjega objekta tako imenovanega Space Shuttla vključila vsa mogočna ameriška tehnologija, saj so prav te dni objavili nekaj podatkov, ki. pravijo, da je Space Shtittle stal okroglo in strašno vsoto ene milijarde dolarjev. Raketa — letalo bo odletelo, v vesolje opravilo svojo nalogo in se vrnilo na zemljo, pa čeprav ne «celo». Vrhu toga Space Shuttle ne bo služil le potrebam astronavtike, oziroma potrebam NASA, pač pa tudi drugim ustanovam, celo zasebni industriji. Sicer pa se lotimo kratkega opisa velikega objekta, o katerem je govor.
»Space Shuttle* je sestavljen iz treh delov. Osrednji del, to se pravi »koristni in vodilni* del nosi ime Orbiter. V tem delu «ložira» posadka in tako imenovani znanstveni ali koristni tovor. Pod tem delom, pod «trebuhom» vesoljske ladje Orbiter je veli-
kanski tank za gorivo, tako imenovani external tank ali zunanji tank. Ob straneh pa sta nameščena tako imenovana boosterja, to se pravi dve pomožni raketi, ki sta pritrjeni ob 'rezČrVriem tanku za gorivo. Na prvi pogled je vse to zelo preprosto, manj preprosto pa je. ko zvemo za dimenzije in za težo posameznih delov velikega Space Shuttla.
Pravkar omenjena boosterja sta pravzaprav dve raketi, ki sta dolgi 45,5 m, v premeru pa merita 3,7 m in ju poganja tako imenovano trdno gorivo. Ti dve raketi sta. pomožni raketi'pri vzletu celotnega Space Shuttlea, ki odleti s tal kot raketa, a se nato »Orbiter* sam vrača na zemVio kot letalo. Obe pomožni raketi, oba boosterja služita le dve minuti it) pomagata glavnim motorjem pri vzponu ali vzletu, do višine kakih 50 km. pomagata pa tudi pri usmeritvi in se nato' avtomatično ločita od glavnega tankerja in padeta po vsej verjetnosti v morje. Tu' ju bodo mogli tudi »rešiti* in ponovno uporabiti.
Drugi del celotnega objekta je že omenjeni external tank, to se pravi zunanji tank in služi kot zaloga goriva za glavne raketne motorje pri. vzletu letala — rakete. Tudi ta zunanji tank je strahotno velik, saj meri 47 metrov v dolžino in 8,4 metrov v premeru. V njem je 700 ton tekočega goriva, ki bo napajalo tri glavne motorje, s katerimi je o-premljen Orbiter. Vsak izmed teh motorjev ima potisno sild 240 ton, to se pravi, da imajo samo ti trije motorji potisno silo 720 ton, k čemur je treba dodati še potisno silo dveh boosterjev. Toda če boosterja '■'elujeta le dve mi-nuti, tudi trije glavni motorji o-srednjega Orbitra naglo »posrkajo* vgo strahotno količino goriva
»Space Shuttle* v vsej svoji vehclul -
iz glavnega »zunanjega tanka*. To gorivo namreč služi tem motorjem le za osčtn 'minut, dokler se Orbiter ne povzpe na višino od 250 do 370 km, pač v zvezi s koristnim toverota in z načrti, ki jih ima posamezni poskus. Ko se »zunanji tank* izprazne, se loči od Orbitra. Ker je že razmeroma visoko, bo krožil okoli Zemlje in povsem možno je, da bi ga uporabili za kaj drugega, n.pr. za sestavni del bedečih vesoljskih postaj, ki jih bodo lahko postavljali v vesolju v bodočnosti.
Tako smo prišli do osredtoega dela celotnega objekta, do resničnega letala — rakete, ki pa je v tem primeru že bolj letalo kot raketa, pa čeprav ima raketne motorje. Orbiter je prav tako zelo velik objekt, še več, če so trije «dodatki» bili veliki in zaradi svoje strukture dragi, je Orbiter dragocen, kajti v njem je jedro vsega velikanskega objekta. Orbiter povsem prazen, tudi brez goriva, tehta 68 ton. Do'g je nekaj nad 37 metrov, v trupu meri
17.4	metra v višino, krila deltaste oblike pa merijo le malo manj kot 24 m. Orbiter lahko razdelimo na tri dele: v prvem delu je kabina za moštvo in je kar udobna, nato je osrednji prostor, ki je dolg 18 metrov in širok 4.5 metra. V tem prostoru ,so nameščene znanstvene naprave, ki so lghk ( različne od poskusa do poskusa, pač v smislu programov, ki si jih ob vsaki priložnosti postavijo, končno je tu še zadnji del, v katerem so gorivo in trije raketni motorji.
Za prvi del, za kabino za moštvo smo rekli, da je udobna. O tem govori dejstvo, da meri nad 60 kub. metrov. Razdeljena je v tri »nadstropja*, na vrhu je prava pravcata kabina, torej predel s «komandno ploščo* in ostalimi napravami, sledi tako imenovana «letalska sekcija* in na dnu je «pilotski oddelek*, to se pravi oddelek za razne pripomočke, ki so na dolgem poletu potrebni. V kabini si bodo lahko sami ustvarjali temperaturo, električno energino pa jim bodo posredovale «avtonomne» .naprave, ki bodo' napajale tudi vse inštru-• mente.
Nekdo je novo letalo — raketo imenoval tudi »Vesoljski avtobus* in zares bi mogpl ta naziv biti še najbolj prikladen, saj smo že rekli, da je zelo prostoren. Vrhu tega pa ima še dve specifični lastnosti: lahko bo šel večkrat »na progo*, hkrati pa bo lahko vsakokrat vozil druge ljudi, druge potnike, saj smo že nekje v začetku rekli, da bo lahko služil tudi v druge namene in ne samo za potrebe astronavtike.
So Američani dobro investirali, ko so potrošili milijardo dolarjev za gradnjo tega objekta? Prav gotovo, pa čeprav je vsota strahotno vplika in čeprav trenutno nima človeštvo od toge nič. Sicer pa je vsa astronavtika stala Ameriko doslej več kbt 10 milijard dolarjev, človeštvo pa že dolgo uživa rezultate, ki so jih te naložbe dale. V mislih imamo na primer nešteto novih inštrumentov. katerih miniaturizacija sloni m uspehih astronavtike.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.25	Vzgojna oddaja
13.00	Hišna agenda
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	D’Artagnan, TV nadalj. po romanu A. Dumasa
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Posebna oddaja Dnevnika 1
15.30	Dokumentarna oddaja
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2. 1 . . . Stik!
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Italijanske kronike
19.05	Programi pristopanja
19.20	Eischied, TV film
19.45	Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam — aktualnosti Dnevnika 1
21.30	Vedno te bom ljubil — film
22.00	Srečanje z umetnostjo
Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Varujmo zdravje
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
14.00	Popoldan — 1. del
14.10 Zgodovina družine Strauss TV nadalievanka
15.30	DNEVNIK 2 - Rpplay
16.15 Srečanje % glasbo
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan — 2. del
17.05	Mnenje Giulia Nascimbenija
17.30	Čarovnica Bia — risani film
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta '
in DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Dober večer s ... Supergulpom!
19.45	DNEVNIK
20.40	Grancanal, vodi Corrado
21.55 «Paparazzo»
Nocoj bo druga mreža italijanske TV posredovala gledalcem drugo nadaljevanje oddaje, ki je posvečena fotoreporterju. V. Italiji, predvsem v Rimu, so vzdeli fotoreporterju drugo ime in mu rečejo «paparazzo», pač v smislu legendarnega lika, ki ga je Fellini vključil v svoj film »La dolce vita* — «S!adko življenje*. Gigi De Santis in Italo Moscati sta skušala z raznimi intervjuji in podobnimi srečanji z vrsto ljudi, ki so se s tem ukvariali ali to življenje doživljali v značilnih krogih rimske Via Veneto, čim bolj neposredno prikazati figuro fotoreporterja, točneje povedano tistih požrtvovalnih ljudi. ki ne poznajo delovnega urnika, ki ne poznajo ne -dneva i« moči., pač,^»a kajo na ugoden trenutek. da4 bi megli posneti kak izreden dogodek, ki bi jifflr prinesel ali velik zaslužek ali slavo, ati vsaj kos kruha.
?2.55 «11 brivido deH’imnrevisto» Ob koncu DNEVNIK 1 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Poročila
'9.35 Obredi velikega tedna
20.05	Vzgojna oddaja
20.40	«Tuttogovi»
Življen e od leta 1931 do leta 1934
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.45	- 11.00 in 15.55 TV v šoli
18.20	Poročila
18.25	Družina smola, risana serija
18.50 19.20 19.30
19.50
20.00
20.15
20.30
21.00

22.00
23.00
23.15
17.30
19.00 19.20
20.00 20.15
20.30
22.00
22.10
23.05
Jugo rock
Obzornik	v
Velike šahovske osebnosti Varčevanje z električno e nergijo: Hlajenje in zmrzo vanje živil Ne prezrite Risanka TV DNEVNIK Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija Četrta epizoda jugoslovanske dokumentarne TV serije »Ustvarjanje Titove Jugoslavije* z naslovom »Pcdjarm ljeni. a ne pokorjeni* — pri pravili so jo sodelavci slo venske televizije — obravnava obdobje od zaključka aprilske vojne leta 1941 in torej kapitulacije jugoslovanske vojske in njene razoro žitve, do napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo in začetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju.
Epizoda daje pregled razko sanja Jugoslavije med nemške, italijanske, madžarske in bolgarske okupatorje. Pri kazuje značilnosti okupacijskih sistemov, nastajanje kvizlinških tvorb ter teror, ki so ga okupatorji in njiho ve sluge že od vsega začetka izvajali nad prebivalstvom.
Epizoda prikazuje istočasno akcije in ukrepe, ki jih je KPJ pod vodstvom Tita prevzemala ob zbiranju svobo doljubnih sil za boj proti okupatorju in izdajalski re akciji. Med najpomembnejše dogodke tega časa sodi majsko posvetovanje v Zagrebu, formiranje vojnih komitejev in zbiranje demokratičnih in svobodoljubnih sil okrog delavskega razreda kot jed?a protifašističnega in protiim perialističnega gibanja. Naj navedemo dal e sejo politbiroja KPJ 22. junija 1941 v Beogradu in sklepe o o boroženi vstaji 4. julija. Dokumentarna oddaja, ki je grajena na izvirnih dokumentih, prikazuje »zmagoslavje* napadalcev in domačih izdajalcev nad zasuž n enim prebivalstvom Jugo slavije, hkrati pa izpričuje odločenost jugoslovanskih na redev in narodnosti, ki kljub izdaji domače reakcije ne le niso klonili, pač pa so pokazali, da so pripravljeni upreti se okupatorju in nje ‘govim, pomagačem. Tako so že od vsega začetka nasta le prve akcije samozaščite prebivalstvi pred. množičnim preganjanjem in izšel jeva njem. V tem obdobju je osvobodilno gibanje obliko valo svojo politično in voj a škfh strategijo kot tudi or gane. ki so bili potrebni za začetek oborožene vstaje. T. Mann: Buddenbrookovi V znamenju
Nočni kino: Človek v ste kleni celici — film
Koper
Film — ponovitev
Aktualna tema
Otroški kotiček
27 kanal — programi tedna
TV D - Stičišče
Dve minuti
Jubal — film
Igra Glenn Ford
TV D —' Danes
Sonce vzhaja na vzhodu —
TV nadaljevanka
Baletna oddaja
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.OJ, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mednarodno leto invalidov; 9.0J Glasbena matineja; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe;
11.00	Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Na geriškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba;
13.40	Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?;
14.30	Roman v nadaljevanjih: Ful-vio Tomizza: »Boljše življenje*;
15.00	Postni govor; 15.15 Doba kantavtorjev; 16.00 «220 Volt — ali ne ’ vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 13.30, 19.30,
20.30	Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . ..; 10.15 Edig Gal-letti; 10.32 Odmor; 10.35 Horoskop;
10.45	Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po-željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Za haju dva; 15.33 Glasbeni trenutek;
15.45	Ghinassi; 16.00 Samouprav-nik; 16.10 Italijanski zbori; 16.45 La Vera Romagna; 17.00 Kultura in družba; 17.10 Glasbena oddaja;
17.32	Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Glasovi in zvoki;
19.32	Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda; 14.05 To smo mi; 14.40 Sviric svira, kolo igra;
15.00	S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba im željah: 17.00 Kulturni relief: 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00.	8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po-
ročila; 6.08 - 8.48 Glasbena kombinacija; 9.32 Radio anch'io, glasbeno - govorni program; 11.10 Pesmi Luigia Tenca; 11.30 Golda Meir: iz Kieva v Jeruzalem; 12.03 Ta krat, ko ...; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.33 Master, glasba iz vsega sveta;
14.30	Vzgojna oddaja; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally;
16.30	Misli King Konga; 17.03 Pat chvvork; 18.30 Kratka zgodba; 18.50 Glasbeni odmor; 19.30 Zgodovina jazz glasbe; 20.00 Vrtiljak; 20.30 Radijska drama; 20.47 Glasbeni odmor; 21.03 Simfonični koncert.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13,30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska nadaljevanka; 9.32 in 10.12 Radio 2; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade; 13.41 Soun Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disko klub; 17.32 Nadaljevanka; 18.32 Petito Story - radijska priredba; 19.03 Planet Kanada; 20.05 Prostor X, glasba za vse okuse.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Otroške igre; 9.45 Iz otroškega glasbenega sveta; 10.05 Z ra diom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 I/ glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne god be; 14.00 Danes ob 13.00; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam ..14.50 človek in zdravje; 15.05 Ottorino Respighi: »Ptice*; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Za bavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Po slov. glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Fantje treh dolin; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo ..22.05 Oddaja o mor ju; 23.25 Iz naših sporedov; 24.30 Zvoki iz logov domačih; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Petkov mozaik.
KOŠARKA
POLFINALE «PLAY OFF»
Squibb v Milanu premagal moštvo Billyja
Billy — Squibb 77:79 (36:37)
BILLY MILAN: D. Boselli 10, F. Boselli 20, Biaggi, D’Antoni 26, Fer-radni 4, Cerioni, Mossali, Gallinari 4, Battisti, Gianelli 13.
SQUIBB CANTU’: Innocentin 17, Cattini 6, Flowers 17, Tombolato 2, Rjva 11, Marzorati 7, Boswel 14, Bariviera 3, Cappelletti.
SODNIKA: Duranti in Vitolo
MILAN — Squibb je v sinočnjem polfinalu «play-off» za državni naslov nepričakovano premagal milanski Billy in je tako velik favorit za finale. V nedeljo bo namreč Squibb v drugem srečanju igral doma.
KOLESARSTVO
Contini vodi
VERA DE BIDASOA — Italijan Silvano Contini je včeraj osvojil četrto etapo kolesarske dirke po baskovskih deželah in je seveda obdržal prvo mesto na skupni lestvtei.
AVTOMOBILIZEM
I Neuradne poskusne vožnje
Prost in Arnoux včeraj najboljša
Alan Jones tretji - Danes uradne poskusne vožnje Veliko zanimanje za nedeljsko VN Argentine Potrese včeraj sedmi
BUENOS AIRES — Na včerajšnjih neuradnih poskusnih vožnjah za nedeljsko VN Argentine formule 1, za katero vlada veliko zanimanje, sta se izkazala pilota na avtomobilu znamke renault. Včeraj je bil namreč najhitrejši Alain Prost, ki je prevozil 5,968 km v 1’43”, kar je tudi neuradni rekord te proge. Drugi je bil Rene Amoux, prav tako na renaultu, tretji najboljši čas pa je dosegel Avstralec Alan Jones na williamsu.
Dobro sedmo mesto je osvojil Ric-cardo Patrese na arrow.su. Naj o-menimo. da sta s proge včeraj zavozila Elio De Angelis na lotusu in Nelson Piquet na brabhamu, na sre-
Madridski napadalec Santillana je tudi v srečanju proti lnterju potrdil, da odlično igra z glavo	(Telefoto AP)
1’46”465
1'46”942
1’47’!399
1-47-477
čo pa oba pilota nista utrpela nobene poškodbe.
Vrstni red včerajšnjih neuradnih poskusnih voženj
1.	Alain Prost, renaujt	1’43”895
2.	Rene Amouoc, renault	1’45’’021
3.	Alan Jones, \villiams	1’45”541
4.	John Watson, mclaren	1’45”794
5.	Nelson Piquet, brabham	1’46”195
6.	Carlos Reutemann, williams
7.	Riccardo Patrese,-arrows
8.	Bruno Giacomelli, alfa romeo
9.	Mario Andretti, alfa romeo
10.,	Gilles Villeneuve,
ferrari	1’47”521
TENIS
MEDNARODNI TURNIR V ZDA
Jaušovceva premagala Američanko Richardsovo
HILTON HEAD ISLAND - Na mednarodnem teniškem turnirju je v drugem kolu Jugoslovanka Mirna Jaušovec premagala Američanko Richardsovo s 6:3. 6:0.
OSTALI IZIDI Evert Lk>yd (ZDA) -Hee Lee (Kareja)
Shriver (ZDA) -Hofvath (ZDA)
Ružiči (Rom.) -Strachanova (ČSSR)
6:0, 6:0 6:3, 6:3
6:2, 6:2
Vilas zmagal
HOUSTON — Pomembnejši izidi osmine finala mednarodnega teniškega turnirja v Houstonu:
Vilas (Arg.) -
J. Fillol (Čile)	7:5, 6:1
Solomon (ZDA) -
McKovvn (ZDA)	6:1, 6:2
Dibbs (ZDA)
Jadranovci so v prejšnjem kolu zanesljivo premagali moštvo Gabriellija iz Cittadeile. Naše fante pa Ča-
ka jutri v Spilimbergu dokaj težka naloga
niiiimiiniiriiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiia
NOGOMET
NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
TOKRAT DVA SLOVENSKA DERBIJA
V nedeljo bodo igrali naraščajniki Krasa in Primorca ter začetniki Gaje in Primorja - Poslednji nastop Bregove kadetske enajsterice
Fagel (ZDA) Higueras (Šp.) -Meyer (ZDA)
6:3, 3:6, 6:4 3:6. 7:6. 6:4
Karpov vodi
MOSKVA — Na mednarodnem velemojstrskem turnirju v Moskvi je svetovni prvak Karpov v 4. kolu premagal Beljavskega in se tako povzpel na,.prvo mesto.
Po četrtem kolu je stanje na lestvici tako :
1. Karpov 3,5: 2. Kasparov 3; 3. Smislov 2,5 (-1); 4. Portisch 2,5, nato pa sledijo Polugajevski, Georgiu, Petrossjan, Andersson, itd.
: Jutri bo v kategoriji kadetov na sporedu zadnje kolo prvenstva, ki ga je že predčasno osvojila ekipa Costalunge. Breg, ki je v zadnjih nastopih sicer zadovoljil, bo odigral to zadnje srečanje v gosteh proti enajsterici Opicine.
Čeprav se je prvenstvo naraščajnikov že predčasno končalo (končno zmago je osvojila ekipa CGS), v nedeljo bosta igrali ekipi Krasa in Primorca še zaostalo srečanje. Kljub, temu da rezultat nima nikakršne važnosti, se obeta zanimiv boj.
V prvenstvu najmlajših pa se bo v nedeljo normalno nadaljevalo 11. povratno kolo. Med začetniki bo v nedeljo drugi derbi, in sicer zaostalo srečanje 11. kola prvenstva med Gajo in Primorjem. Enajsterici sta se namreč že srečali tudi prejšnjo nedeljo, ko sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1. Tudi v prvenstvu cicibanov in mlajših cicibanov so na sporedu le zaostale tekme. KADETI
13. POVRATNO KOLO (11. 4.)
Opicina - Breg; Portuale - Roia-nese; San Marca - Fortitudo: Zaule - Liber,tas: Stock - Supercaffe: Rosandra - Costalunga; Edile A-driatica prosta.
NARAŠČAJNIKI
ZAOSTALO SREČANJE (12. 4.)
Kras - Primorec (Repen ob 10.30)
NAJMLAJŠI
- 11. POVRATNO KOLO (i2. 4.)
Skupina A
Fortitudo - Blue Star; Breg - Cd-stalunga (Dolina ob 10.30); Zaule -Libertas; San Vito - Montebello; Ponziana - Portuale.
Skupina B
6limpia - Chiarbola; Roianese -CGS; San Andrea - Inter TS; Zarja - Supercaffe (Bazovica ob 12.00); Es. San Giovanni - Primorje (Sv. Ivan ob 8.45).
ZAACTNIKI
ZAOSTALA SREČANJA (12. 4.) San Sergio - Costalunga; Domio -Breg (Domjo ob 9.00); Gaja - Primorje (Padriče ob 10.30).
CICIBANI
ZAOSTALI SREČANJI (11. 4.)
Skupina A
Rosandra - Domio:	Zaule A -
Breg (Žavlje ob 17.30).
MLAJŠI CICIBANI
ZAOSTALO SREČANJE (11. 4.) Cave - Giarizzole.
H. V.
'*fq	, )--p i-trr ' ctf »i« •
NAJMLAJŠI
Pro Farra — Juventioa 1:1 (0:0)
JUVENTINA:	Bedin. Salinas,
Brajnik. Zanin, D. Brajnik. Bastja-
••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiiHHiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiituii.iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliffniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
TROFEJA ALFA ROMEO ■ FISCHER
Avto za Planka
Dobil ga je za zmago v veleslalomu na tekmovanja lastnikov avtov tovarne Alfa Romeo
V	Madonni di Campiglio so v preteklih dneh že šesto leto zaporedoma priredili mednarodno tekmovanje v veleslalomu in smučarskem teku za »Trofejo Alfa Romeo - Fischer Ski*. To je največje tovrstno mednarodno amatersko - rekreativno tekmovanje, ki ga je pripravila avtomobilska hiša Alfa Romeo za kupce svojih vozil.
Letošnja prireditev je privabila (v raznih selekcijah in kategorijah) skupno kar deset tisoč smučarjev, ki so opravili kvalifikacije v raznih italijanskih in tujih zimskošportnih središčih. Prireditev je o-biskal (in nagradil najboljše) tudi predsednik FISI odv. Gattai.
Finalno tekmovanje v obeh disciplinah je v Madonni di Campiglio trajalo kar ves teden, med najboljše pa so razdelili pravo množico nagrad (med drugim tudi dva avtomobila alfasud) v skupni vred nosti več kot pol milijarde lir, ki so jih darovali razni domači in tuji sponsorji.
V	smučarskem teku je zmagal toed šestdesetimi finalisti italijanski reprezentant Maurilio De Zolt.
V	veleslalomu si je prvo mesto zagotovil odlični italijanski smukač Herbert Plank, ki je tesnb prehitel presenetljivega Furlija.
Tudi med dekleti je nastopila cela vrsta reprezentantk, med katerimi je odnesla prvo mesto 'Zinije-va. pred Giordanijevo in drugimi.
Za svoji zmagi sta dobila avtomobila Plank (med registriranimi tekmovalci) in Piantanida (med ne-klasificiranimi), med ženskami pa sta dva dragocena kožuhovinasta Plašča pripadla Zinijevi in (nekla-sificirani) Sartorijevi.
Zaključne slovesnosti so se ude-J^šili številni predstavniki avtomobilske hiše Alfa Romeo, tovarne smuči Fischer, zastopniki FISI in druge osebnosti.
LODOVICO TONINI
ODBOJKA -
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po zmagi v Gradežu Jameljci prvi na lestvici
Fides Grado — Jamlje 0:3 (10:15, 13:15 13:15)
Jameljski odbojkarji so v nedeljo v ključni tekmi prvenstva 1. moške divizije odpravili še solidno ekipo
iz Gradeža. S to zmago Jameljci delijo prvo mesto na lestvici skupaj z ekipama Mobilcase iz Fol.ana in Italcantierija iz Tržiča. Tudi v tem srečanju so odbojkarji iz Jamelj pokazali dobro uigranost in spretno so izkoriščali najmanjše nasprotnikove napake.
V prvem setu je slovenska ekipa dobro začela in je brez težav strla nasprotnikovo odpornost. Tudi v drugem setu so Jameljci pokazali dobro igro, vendar so nasprotnika le s težavo ukrotili. V zadnjem setu pa so slovenski fantje nekoliko popustili, tako da so domačini brez teža-' povedli na 13:4. Jameljci pa se niso vdali, nasprotno, s hitro in z borbeno igro so osvojili še naslednji niz.	P. I.
V nedeljo dirka na Krasu
Kolesarsko društvo Cremcaffe Primo Rovis bo v nedeljo organiziralo dirko za «1. trofejo gostilne Pri pošti — Bazovica*.
Tekmovanje bo veljavno za:
—	prvo vožnjo za deželno prvenstvo
—	prve vožnjo pokrajinskega prvenstva
—	prvo vožnjo »Trofeje Cividin & CO» (za ekipe) .
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM
Po zmagi v mestnem derbiju Dom peti na razpredelnici
Naše košarkarje čaka v nedeljo težko gostovanje v Gradežu
•ni, Kovic, Trevisan, Čaudek, Nanut, Fajt (Krpan).
STRELEC: Čaudek v 80. minuti.
Po dveh sobotah premora je štan-dreška Juventina v Fari izbojevala dragoceno točko.
Posebno zanimivo je bilo srečanje v prvem polčasu, ko so tako na eni kot na drugi strani dobro igrali. Domačini so igrali precej napadalno, juventinci pa so se organizirano in mirno branili ter občasno izkoristili protinapad.
V drugem polčasu je Farra igrala odločneje. Gostje so gol dosegli 10 miuut pred koncem, ko je Čaudek po podaji Fajta ukanil domačega vratarja. Nekaj minut kasneje, pa so domačini prišli do i izenačenja, ki je v bistvu potrdil resnično moč obeh ekip na igrišču.
J. Č.
Tudi v nedeljo so domovci slavili v nrnstnem derbiju proti Časa del Carrczziere. Igrali so na tujem in v okrnjeni postavi, kljub temu pa so nasprotnika nadigrali že od vsega začetka. Ta je bila že peta zmaga domovcev v povratnem delu prvenstva. Trenutno so «belondeči» v dobri formi, v obrambi se borijo za vsako odbito žogo, kljub nizki postavi (edini visoki center Podberšič trenutno odslužuje vojaški rok), v napadu pa kar zadovoljivo zadevajo nasprotnikov koš. 7 nedeljsko zmago so si naši utrdili peto mesto na skupni lestvici i” so tako dosegli skupno dvajset točk. V tem kolu je bilo na sporedu tudi eno najvažnejših sre čanj letošnjega prvenstva. Med seboj sta se namreč spoprijeli ekipi Arteja A in Itale iz Gradišča, ki se potegujeta skupno z Edero za prestop v D ligo. Po dramatičnem srečanju so na tujem zmagali igralci Itale, ki so tako dosegli nasprotnike na samem vrhu lestvice.
IZIDI 7. POVRATNEGA KOLA
Erbasol - Edera 63:79, Arte A -Itala 84:91, Ronchi - Begliano 98:73.
Pom - Gradr 64:73, Časa del Car-rozziiere - Dom 70:77, Arte B - Mo-bili Sant’Andrea 79:64.
LESTVICA
Arte A, Itala in Edera 32, Grado 22, Dom 20, Ronchi 18, Pom 14, Časa del Carrozziere in Mcbili Sant’Andrea 12, Arte B 8, Begliano in Erbasol 6 (Arte B in Grado imata srečanje manj).
PRIHODNJE KOLO
Edera - Arte A, Begliano - Erbasol, Itala - Arte B, Grado - Dom, Časa del Carrozziere - Ronchi, Mo-bili Sant’Andrea - Pom.
Domovci bodo v nedeljo igrali na tujem, in sicer proti četrtouvrščene-mu Gradežu. Naši fantje bodo gotovo dali vse od rebe, toda zmagati bo skoraj nemogoče. V povratnem delu prvenstva sta na tem igrišču bili poraženi dve ekipi oc’ trojke vodečih, in sicer Edera in Itala, Arte A pa bo moral v Gradež čez dober teden dni. Poleg tega lahko omenimo, da bodri domače fante želo nešportna publika, ki je v prejšnjih letih redno zmerjala domovce, Proti vsemu temu pa bi bila najboljše o-
NlimillllllllUlllllltlllllllllllllllllllflMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIUIIIIIIIIIIMMimillllltlllllllllllllllllMIIMItHIIHlillIHmillllllllllllflllllllllllllllllllllllHlIllllM
OBVESTILA
ŠD Mladina smučarski odsek
organizira v nedeljo, 12. t.m., društveno tekmovanje, ki bo na Ne-vejskem sedlu (Prevala). Vabljeni so vsi člani našega društva, ob priliki pa bo tudi avtobusni izlet. Prijave pri Stojanu na tel. številko 220423.
# # *
Teniška sekcija Gaje
vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob
20.30	v baru pri teniških igriščih na Padričah.
Dnevni red: prihodnje delovanje,
nova teniška igrišča in razno.
* * #
ŠZ Jadran
vabj svoje zveste navijače na prvenstveno tekmo (in na »štokviš«) v Spilimbergo, in sicer jutri, 11. t.m., z odhodom s Opčin ob
15.30	oziroma s Proseka ob 15.45. Cena avtobusa je 7.000 lir, za člane kluba prijateljev Jadrana pa 5.500 lil.
« • «
ŠD Breg
obvešča, da bo otroška telovadba danes, po običajnem urniku.
* * *
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 10. t.m., ob
20.	uri v dvorani Alberta Sirka v Križu skupščina športnih društev.
ZSŠDI
obvešča, da bo zaradi legalne u-re urnik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: 1. skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17.00 in 3. skupina ob 18. uri.
• • «
SPDT
vabi jutri, 11., in v nedeljo, 12. t.m., vse ljubitelje smučanja
na izlet TURNEGA SMUČANJA, ki bo potekal v okolici Komne in Krna. Vse informacije in vpisovanje pri odborniku Pavlu Fachinu vsak dan ob Večernih urah (tel. 742488). Vabljeni!
* • •
YC čupa iz Sesljana
sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu 13. aprila. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Lisjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.-uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praktični del tečaja pa na Jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju in sicer ob sobotah popoldne in ob ne-' deljah zjutraj.
Vpisnina je 70.000 lir, za člane
40.000,	mladina do 18 let in dijaki brezplačno.
Vpisovanje (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDI.
rožje prav zmaga, kar pa ne bo prav lahko doseči. Igrale se bo na odprtem igrišču otoka Schiuse š pričetkom ob 10.30.
DOMOVI STRELCI M. Dornik 349. Kogoj 314, Ziani 170, Semolič 164, Podberšič 146, U. Dornik 119, Terčič 102, Devetak 101, Čubej 24, Fajt 12, Sancin 11, Nanut 7.	M č.
NOGOMET
TURNIR PORFIRIO Kras - Olimpia A 3:3 (0:2)
KRAS: Robert Purič, Tavčar, Lucijan Škabar, Andrej Purič (Križman), Šuc, Škrk in Alan Škabar.
STRELCA za Kras: Alan Škabar 2 in Škrk.
Remi s solidno ekipo Olimpie je precej velik uspeh, če pomislimo, da so Kraševci pred kratkim proti istemu nasprotniku dvakrat precej visoko izgubili. Vsi Kraševci so i-grali dobro in zelo borbeno. Bili so celo boljši od Tržačanov in bi po prikazani igri zaslužili tudi zmago.
Po tekmi so bili gostje precej razburjeni zaradi delnega neuspeha in so se poslovili z žaljivkami proti Slovencem.	R. B.
ZAČETNIKI ZAOSTALA TEKMA '
Breg — Fortitudo 1:2 (1:0)
STRELEC za Breg: I. Sancin.
BREG: Maver, Ota, Koren, Bevk, N Sančin,' Olenik, Kajzer (M. Raf-faele), Boneta (Ražem), Prašelj, I. Sancin in Švara.
V	zaostali tekmi s Fortitudom so začetniki Brega tesno izgubili. Brežani so se požrtvovalno borili predvsem v prvem polčasu, v drugem 'polčasu pa so nekoliko popustili. Vseeno je treba pohvaliti vse igralce, najboljši pa je bil Olenik.
MLAJŠI CICIBANI
ZAOSTALA TEKMA Breg —t Domio 1:2 (0:1)
STRELEC za Breg: A. Raffaele
BREG: Alberti, Glavina, Starec (Slavec), Kozina, Ota, Vodopivec, A Raffaele.
V	zaostali tekmi z Domiom so Bre-
žani izgubili.' Tekma je bila borbena in če bi Brežani imeli več sreče, bi. gotovo-izenačili. Vsi Brežani so dobro igrali, najboljši pa je bil Vodopivec.	Franko Korošec
Trener Comanecijeve sklenil os!a!i v ZDA
WASHINGTON r- V mednarodnih gimnastičnih krogih je glasno odjeknila vest o tem, da je trener romunske ženske gimnastične reprezentance. Bela Karoly, k j, je treniral tudi slovito Nadio Comaneci, prosil ameriške oblasti za politično zatočišče in se torej ne namerava več vrniti v domovino.
Karoly in njegova žena sta pustila v Romuniji dve hčerki, od katerih ima ena 7 let, druga pa nekaj mesecev, Poszar pa svojo ženo. Vsi trije so prosili ameriške oblasti, naj' posredujejo v Bukarešti, da bi dovolili obema otrokoma in Poszartevi ženi. naj odpotujejo v ZDA. kjer bi se pridružili svojcem.
Karoly je bil v teh dneh na daljši turneji z romunsko žensko gimnastično reprezentanco v ZDA, skupno z njim pa sta prosila za zatočišče tudi Ka rolyjeva žena Martha in koreograf romunske reprezentance Geza Poszar.
Znano je, da so med Karo-lyjem in Comaneci.ievo, ki je zdaj stara 19 let in študira biologijo na bukareštanski univerzi, vladali precej napeti odnosi, posebno odkar se je odlična telovadka sentimentalno navezala na člana romunske moške gimnastične reprezentance. 23-letnega Kurta Szil-larda. Karoly je namreč svoje izredne uspehe dosegel z železno disciplino, katero je u-veljavljal med svojimi gojenkami, prav tu pa je prišlo do spora med njim in Comaneci-jevo.
Bistvo njegove odločitve pa je gotovo drugje: v ZDA so mu namreč ponujali velike vsote denarja, če bi bil pripravljen sprejeti vadbo ameriških telovadk. In kot r e kaže, ga je premamil denar.
F ORGANIZACIJI SPDT V LETOŠNJI SEZONI
VELIKO ŠTEVILO RAZNIH IZLETOV
Bogata izbira izletov bo lahko zadovoljila vse planinske okuse
S prihodom pomladi je počasi zaživela planinskega sezona SPDT, medtem ko se logično zaključuje smučarska. Na tem mestu objavljamo okvirni program izletov za spomladansko in poletno sezono, ki ga bo letos izvedlo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, na hitro pa omenimo izlete, ki so jih planinci tega društva že opravili. Sredi februarja se je, kot že vsako leto, manjša skupina zamejskih planincev udeležila tradicionalnega jubilejnega zimskega pohoda na Stol. 22 februarja .je bil izveden izlet po Krasu, z ogledom jame pri Bri-ščikih. Točno mesec dni kasneje, torej konec marca, so se člani SPDT udeležili pohoda preko doline Glinščice do Beke, ob priliki seminarja o tej znameniti dolini. Istega dne je bil tudi jubilejni zim ski pohod na Porezen, zamejski planinci pa so se ob tej priložnosti pridružili avtobusnemu izletu PD Sežana. Le teden dni prej so se planinci SPDT udeležili zimskega j
teri bolj zahtevni izleti samo za izkušene planince, o Katerih bomo pozneje govorili, bo konec avgusta, tedenski planinski pohod po Vzhod nih Julijcih na vrhove Jalovca, Prisojnika, Razorja, Stenarja. Škrlatice, Bovškega Grintavca in Triglava. Tradicija poletnih dolgih pohodov pri SPDT se bo torej tudi letos ohranila. Le ti so se začeli leta 1974 ob priliki 70-letnice tega društva in sicer z «odpravo» na Durmitor, višek pa je verjetno dosegla leta 1978, ko so se planinci SPDT podali peš iz Glinščice do Bohinja, ob priliki 200-letnice prvega pristopa na vrh Triglava.
Kot že lansko leto, se bodo planinci razdelili v dve skupini, in sicer v bolj in manj izkušene. Če planinec želi iz kateregakoli razloga zaključiti prej pohod, lahko zapusti skupino ter se v katerikoli dan pohoda spusti v dolino, od koder, se lahko s pogostimi linijskimi avtobusi pripelje domov. Okvirni pro-_____ __ ________•)•>
Športne šole Trst izlet za osnovnošolsko mladino ter za otroke otroškega vrtca z njihovimi .starši. Potekal je v okolici Zgonika in Repnica. Izlet je vodil Franko Volpi.
Sedaj pa preidimo k velikemu številu izletov, ki jih je treba to sezono še izvesti. 12. aprila bo na vrsti prvi spomladanski avto bušni izlet, ki je primeren za vse. Cilj izleta so Belopeška jezera pri Fužinah, nato vrh Peči, kjer se začenja zamejska vertikala SPDT, popoldne pa si bodo udeleženci izleta ogledali manifestacijo »Primorska poje* v Trbižu. Hoje bo v jutranjih urah malo, zato ta izlet posebno priporočamo družinam. Izlet vodi Pino Rudež.
Dne 20. aprila, torej na velikonočni ponedeljek, bo, kot že dolgo vrsto let, na sporedu izlet, tokrat z linijskim avtobusom. Izlet prireja planinski odsek ŠD Sloga, vodi pa ga Viktor Stopar. Pohod 14.30 hoje) bo potekal po delu slovenske transverzale po Brkinih (pot bo potekala iz Materije preko Mrš, Artviž, Vremske doline do Mo-tovuna). Zbirališče bo v Bazovici ob 8. uri, od koder bo odhod linijskega . Slavnikovega avtobusa pre ko Peska dQ Materije. 10. maja bo izlet za osnovnošolsko mladino z _vdakc-m ,v. Kanalsko dolino. Izlet bo tudi tokrat v okviru šporl ne šole Trst, vcdil pa ga bo Franko Volpi. Dva tedna kasneje, torej v nedeljo. 24. maja,, bo dan mladih planincev na Vremščici v priredbi PD Sežana. P.aninci bodo šli od Opčin do Kozane z vlakom; tu se bo pričel vzpen na Vremščico, povratek z vlakom bo spet na Opčine. 31. maja bo srečanje s planinci pobratenega društva SAP - Viator. Ob tej priliki, prireja SPDT avtobusni izlet v dolino Zajzere in vzpon mimo koče- Grego na Poldašnjo špico (2087 m), ki spada pod vrhove prijateljstva.
Preidimo na juniji. V nedeljo, 14 junija, bo v Čedadu tradicionalno srečanje zamejskih planincev s planinci obmejnih planinskih društev Slovenije. Teden dni Kasneje, torej
21.,	bo na sporedu izlet na Platak in Snježnik na Hrvaškem. Izlet vodita Ugo Margon in dr. Sonja Mašera. In že smo pri tradicionalnemu tridnevnemu izletu za srednje šolsko mladino. Potekal bo v dneh
26.,	27 in 28. junija, pot pa bo vo
dila po slovenski transverzali od Poddvora do Tržiča po Karavankah Prvi dan: Preddvor — Dom Ko krškega odreda na Kališču (1540 m), vrh Storžiča (2132 m) i- dom pod Storžičem, kjer bo prenočišče. Drugi dan:	Mala Poljana (1333
m) Tolsti vrh (1714 m) ter Koča na Kriški gori (1582 m). Tretji dan Tržič ali Golnik ter povratek domov. Vsaj ena vožnja bo z naro cenim avtobusom, izlet pa vodi Rudi Jugovič skupno s petimi od borniki SPDT.
Poletni mesec julij bo seveda tudi poln planinske dejavnosti. Petega julija bo avtobusni izlet v črni vrh, z vzponom na Javornik in na to po slovenski transverzali do Podkraja. Izlet vodi Ervin Gombač Po kratki pavzi, saj si zaslužijo tudi odborniki SPDT malo oddiha, če že delajo za društvo celo leto, med katero bodo na sporedu neka-
iiiutiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiini, nuli,, n, iMmHiiiimmnmuinmiimmHMiitMHmHiHiHmminnniHHH)
,	,	„	. ..	imsKega, ?ram pa je naslednji: nedelja, 23.
pohoda na Snežnik. Bili so sicer let £ Odhod iz Trsta ob 6.00 ter majhna skupinica med množico vec fhod z avlobusom ^ Soški do tisoc planincev vendar je bila nji- ni na Vršjč Prva skupina se lx> hova prisotnost vseeno vazna. V nedeljo, 5. aprila, je bil na sporedu v organizaciji SPDT in v okviru
Delovanje ZSŠDI
Seja odbora ZSŠDI v Gorici
V Gorici se je v torek sestal ves odbor ZSŠDI ter razpravljal o vrsti operativnih zadev, katere so na programu v bližnji prihodnosti. Najprej je bila na dnevnem redu predmet razprave reorganizacija ZSŠDI (predlog . novega statuta, skupščina društev) ter druge naloge v zvezi z njeno izvedbo. Nato se je odbor dotaknil 10-letnice ZSŠDI, oziroma posameznih akcij, ki se bodo vrstile y tej sezoni v tem okviru, saj so se posamezna društva v precejšnji meri odzvala vabilu odbora za primerno proslavljanje te obletnice.
Odbor je tudi analiziral stike z obmejnimi športnimi organizacijami onkraj meje (Nova Gorica, Sežana in Koper) ter je bil mnenja,
da je nujno v prihodnje to sodelovanje še v večji meri okrepiti ter zainteresirati pri tem posamezna zamejska športna društva. V tej zvezi se je odbor dotaknil tudi 5. srečanja športnih delavcev sosednjih dežel (Koroška, Primorska, Madžarska), ki bo letos v Novi Gorici, in sicer 21. in 22. junija.
Ob koncu sestanka je še stekla beseda o športnem seminarju, ki ga ZSŠDI organizira skupno z ZT KOS in s Slovensko športno zvezo s Koroške v Planici 17. in 18. a-prila 1981, ter o obisku delegacije ZSŠDI na Ravnah na Koroškem.
Serrano prvka
WAKAYAMA (Japonska) — Por-torikanec Sammy Serrano je osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v super peresni kategoriji, s tem da je po točkah premagal Japonca Jasutsuneja Ueharo.
pedala na Jalovec mimo koče na Špički, druga skupina pa bo šla na planinski »sprehod* na Sleme ali pa se bo povzpela na Mojstrovko ali pa se sprehajala po Vršiču Prenočišče v Erjavčevi koči in Tičarje vem domu.
Drugi dan: prva skupina — podala se bo po jeseniški poti skozi Prisojnikovo okno, nato po grebenu na vrh Prisojnika in nato še po jubilejni poti skozi zadnje Prisojnikovo okno na Mlinarico in čez Razor na Kriške pode. Prenočišče bo v Pogačnikovem domu. Tretji dan: prva skupina se bo pedala na Škrlatico ter se vrnila v Pogačnikov dom, druga pa se bo sprehajala po Kriških podih in se povzpela na Stenar. Četrti dan: prva skupina bo nadaljevala pet po transverzali čez Bovški Grintavec na sedlo Luknjo in po zavarovani Bam-bergovi poti na Plamenice ter se nato spustila v Tržaško kočo na Doliču. Druga skupina pa se bo podala po Sovatni v Luknjo in nato po »mulatieri* v Tržaško kočo, kjer bo za vse prenočišče. Peti dan: prva skupina se bo povzpela na vrh Triglava in nato preko koče Planike do Vodnikove koče, druga skupina pa se bo podala do Planike, nato do Kredarice in se spustila k Vodnikovi koči, kjer bo za vse prenočišče. Šesti dan: prva in druga skupina se bosta skupno podali iz Vodnikove koče na Velem polju čez Lakovški preval na planino Laz in naprej do planine Jezero, kjer bo prenočevanje. Iz Lakov-škega prevala se bodo lahko izkušeni planinci povzpeli na Debeli vrh. Iz Tržaške koče na Doliču ie možen za eno skupino planincev tudi pohod preko Triglavskih jezer in planino Ovčarijo na planino Jezero.
Naslednji, sedmi dan bo rezervni, za primer slabega vremena, za počitek ali pa za kak priložnostni izlet. Osmi in zadnji dan pa predvideva spust v Staro Fužino in k Bohinjskemu jezeru, kjer bo udeležence pohoda čakal avtobus. Izlet bo vodilo več odbornikov SPDT. Značilnost zadnjih takih pohodov SPDT je množičnost in menimo, da se bo obdržala tudi tokrat.
Sedaj pa preidimo na september. 20. septembra bo na sporedu tradicionalni jesenski izlet v Karnijske Alpe. Vzpon bo na Peralbo (2694 m), nato pa bo ogled krajevnih značilnosti. Izlet vodi Marinka Per-tot. Teden dni kasneje bo tradicionalni dan planincev SPDT, tudi tokrat nekje na tržaškem Krasu, četrtega oktobra pa se bo visokogorska sezona SPDT zaključila z avtobusnim izletom na Koroško. U-deleženci se bedo podali v kočo SPD Celovec na Bleščeči planini ter se nato povzpah na Kepo.
To je torej okvirni program izletov SPDT. Po želji članov se bo lahko dodalo morda še kak izlet, navedeni program pa se bo vsekakor izvedel. Poleg teh izletov, ki so primerni za vse, pa bo SPDT priredilo še vrsto izletov, ki so primerni le za izkušene planince. Tl so: 11. in 12. aprila bo dvodnevni izlet turnega smučanja v okolico Komne, 3. maja bo prav tako izlet turnega Smučanja v Kami jo (vrdi Pavel Faclrn). 18. in 19. julija bo izlet na Tamar in vzpon na Jalovec po ozjebniku (vodi Peter Suhadolc). 25. in 26. julija bo izlet z osebnimi avtomobili v Dolomite. Na sporedu bosta vzpona na Tofano in Rosez (zavarovana pot Lipella) ter vzpon na Fanis Sud (pot Tomaselli). Ob tej priliki omenimo, da pomeni p> polna oprema cepin, dereze in seveda tudi popolno obvladanje nujne uporabe. Izlet v Dolomite vodi Angel Kermec.
Preidimo na september 5. in 6. bo izlet na Coglians po ozebniku (vodita De Reggi in Pavel Fachin). Ista dneva pa bo izlet skupno s planinci SAP-Viator na Grossvene-dig.
Tu se program zaključuje. Omenimo še, da ima samostojno delovanje tudi mladinski odsek SPDT, ki prireja svoje izlete in druge pobude.
TENIS
R. Sašak in C. Jexell uspešni
CATANIA — V osmini finala med narodnega teniškega turnirja v Ca tanii sta Jugoslovanka Renata ša šak in švedinja Catrin Jexell pre magali švedski par Floding - Lund gvist z 2:6, 6:2, 6:3.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	StrOTI 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
DZS 61000 Ljubljen«
2iro račun 50101-603 45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mrn) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalj« 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske Tj zveze časopisnih | založnikov FIEG '
10. Oprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
tzdijij
in tiska I
iZTT \ Trst
MINISTRSKO SREČANJE MID EGS IN ARABSKO LIGO ODLOŽILI NAJBRŽ NA OKTOBER
Priznanje Organizacije za osvoboditev Palestine otežkoča odnose med zahodno Evropo in Arabci
Pogovori se bodo nadaljevali po britanskem prevzemu predsedniške vloge
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Politična razhajanja med arabskimi državami in zahodnoevropsko deseterico ob deklaraciji o Bližnjem vzhodu bodo najverjetneje za nekaj mesecev preložila napovedano ministrsko srečanje med EGS in arabsko lige, ugotavljajo te dni «obveščeni lu-o-gi» v belgijski prestolnici. Četudi na pripravljalnih sestankih dveh skupnosti še doslej niso omenjali nobenega natančnega datuma, je bilo slišati, da bo sestanek šefov diplomacij junija ali julija, po zad njih vesteh pa kot možni datum sedaj omenjajo oktober.
«Evro-arabski* dialog je po večletnem tavanju začasno ugasnil a-prila 1979, ko je arabska liga iz svojih vrst izgujiičila Egipt zaradi podpisa campdavidskih sporazumov. Stiki med EGS in arabskimi
MiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiHiiimiHiiiniiMiiutmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiiniiiiiiiiimiiiiiitiiiititmiiMitmiii
Dvojčka v vreči
državami so se nadaljevali bolj neformalno in po dveh tirih: v Bruslju so se pogovarjali z »okrnjeno* arabsko ligo, ter o tem med dvostranskimi srečanji obveščali egiptovske predstavnike. Aele novembra lani je na relaciji skupni trg - arabska liga prišlo do odločnega premika, kajti na srečanju v Luksemburgu so sklenili pripraviti sestanek zunanjih ministrov, ki bi prvič poleg gospodarskih in finančnih vprašanj razpravljali tudi o oo-litičnih temah. Predvsem o Buž-njem vzhodu.
Govorice o odlaganju »evropske-ga dialoga* na ministrski ravni so logična posledica vrste premikov v zadnjih mesecih:
— Že nekaj tednov po lanskem novembrskem pripravljalnem srečanju je lord Carrington v intervjuju za «New York Times* da! na znanje arabskim državam, da je
L vet je oddaljen milijon kilometrov od teh dveh dvojčkov, ki mirno spi-11 v vrečah, ki ju neseta starša	(Telefoto AP)
V. Britanija proti urehitremu tempu zbližanja s palestinsko osvobodilno organizacijo in da je polno priznavanje PLO, kar je ena temeljnih zahtev arabske lige, še «stvar časa*. V beneški deklaraciji je deveterica priznala PLO !e kot enega od palestinskih predstavnikov na bodočih mirovnih pogajanjih, pri tiski nekaterih članic, sklicujoč se na resolucije OZN. ki govorijo o PLO kot zakonitem predstavniku palestinskega ljudstva, pa so ostale brez učinka.
— Decembra lani so na «vrnu» v Luksemburgu sicer sklenili poslati na bližnjevzhodno turnejo nizozemskega zunanjega ministra Van Der Laauvva, a v ozadju dogovorov šefov EGS je bilo jasno čutiti, da gre zgolj za zagotavljanje kontinuitete ter da bodo posredniška prizadevanja evropsko skupnosti morala počakati boljših časov, predvsem novo ameriško politiko, ki jo je obetala sprememba v Beli hiši. EGS se .je pričela čedalje bolj premikati h campdavidskim sporazumom in namera, da dobi samostojno vlogo pri mirovnem procesu, je končno padla v vodo.
— Zunanje znamenje teh premikov v politični strategiji deseterice je bil predvsem obisk egiptovskega predsednika Anvarja El Sadata v evropskem parlamentu, ko so camp-davidske ideje znova obudili. Sadat pa je z govorniškega odra v LuKsemburgu sprožil glasen apel zahodni Evropi, naj se pridruži mirovnemu procesu, temelječemu na trojnem sporazumu med Egiptom. Izraelom in Ameriko. V a rabski ligi so na to gledali vse prej kot z navdušenjem, predlog PLO, da v evropski parlament povabijo še Jaseria Arafata, pa je obtičal brez uradnega odmeva
— Konec februarja je z britanskega otoka zavel mrzel piš: drugi mož Foreign officea sir lan Gil-mour je na poslansko vprašanje zavrnil možnost priznanja PLO. češ da V. Britanija »priznava samo države in ne organizacij*. Dan kasneje je predsednik bruseljske komisije Gaston Thom, nekdanji motivator bližnje vzhodne iniciative v Haagu izjavil, da »priznavanje PLO po mnenju EGS ni nujna zadeva*, in še: iz Bruslja so pritisnili na novo članico Grčijo, naj naveže diplomatske stike z Izraelom.
Vse te etape postopnega odmikanja evropske skupnosti od beneške ideje o samostojni posredniški vlogi na najbolj žgočem kriznem žarišču v svetu so dobile uradno potrdi tev na »vrhu* v Maastrichtu, ko so
bližnjevzhodni dosje preložili na konec junija, tik pred britanskim prevzemom predsedniške vloge. Lord Carrington, ki je že decembra lani najavil kandidaturo za bližnjevzhodnega pogajalca, je tako dobil zadoščenje, da se je «ini-ciativa* že močno odmaknila od beneških dogovorov.
BOŽO MAŠANOVIČ
VSE PRIPRAVLJENO ZA POLET COLUMBIE*
BEOGRAD —.Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca bo kanadski državni sekretar za zunanje zadeve dr. MacGuigan na uradnem obisku v Jugoslaviji 20. in 21. aprila. Pogovori dveh ministrov bodo priložnost za obravnavo možnosti za nadaljnje izboljšanje medsebojnih prijateljskih odnosov, kot tudi za izmenjavo mnenj o mednarodnih odnosih in aktualnih problemih.
Grafični prikaz poleta vesoljskega trajekta «CoIumbia». Po vzletu z oporišča Kennedy na Rtu Canaveral se nad Indijskim oceanom ločita od štiridelnega sistema potisni raketi na trda goriva. Malo kasneje se loči še glavni rezervoar, ki zgori v ozračju. Pred vstopom v tirnico okoli Zemlje vesoljca preverita naprave Columbie in brezhibno delovanje skladiščnih vrat. V sami tirnici vesoljca opravita še zahtevnejše naloge, predvsem pa preverita smer poleta. Pred izstopom iz tirnice obrneta Columbio, da lahko prižgana raketa zmanjša hitrost in se Columbia začne spuščati proti Zemlji. V zadnjem delu poleta se vesoljski trajekt »spremeni« v jadralno letalo in pristane na pristajalni stezi oporišča Edwards v Kaliforniji.	(Telefoto AP)
Smotrnost novega vesoljskega sistema potrjuje tudi ugotovitev, da bodo dvignili obe potisni raketi na trda goriva, uničil se bo le ogromni nosilni rezervoar, a še tega bodo v prihodnjih poletih obdržali v tirnici. Dvig obeh potisnih raket je le navidezno zapleten, saj so si Američani priskrbeli precej izkušenj, ko so dvigali svoje vojaške raketne izstrelke. Najprej bodo skušali z radarjem ugotoviti, kam bosta padli raketi, ki ju zavirajo padala. Ob padcu v morje se bo komora za trdo gorivo napolnilo z vodo. S posebno napravo bodo odprtino pri raketni šobi zmanjšali, iz rakete izpraznili vodo s stisnjenim zrakom, da ju bosta vlačilca privlekla do pomožne ladje, kjer bodo raketi dvignili na krov	(Telefoto AP)

OBE DRŽA VI NAJ BI DOBILI IZ TUJINE 6.000 MILIJARD
Hude polemike v Franciji o skupnem posojilu z ZRN
Tekmeci dolžijo Ciscarda volilne instrumentaliza-cije in oporekajo koristnosti finančne operacije
•MiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiHiiitiiHtHiimiitiiuiiiififtfttitiiiHiiMiimitiiiifiifiitMiiimiiiiMitiiiiiiiiitnMmiiimiMiiiiiiiiiitiiiiiiiMMHiiiiiimititfiMiiitiiiimtmHiia
PRIMORSKE VESTI
Kljub lanski hudi ledeni ujmi se Brkinom obetajo boljši časi
Edinstvena priložnost za razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje
MATERIJA - Skupno škodo, ki jo je prizadejala ledena ujma -žleb novembra lani Brkinom so že pred nekaj meseci ocenjevali na o-koli 1 milijardo dinarjev. Ta škoda jo nastala v gozdovih, kmetijskih površinah, na daljnovodih za elektriko, telefonskih zvezah in drugi infrastrukturi. Gozdarji, kmetovalci. elektrikarji, poštarji in drugi počasi a vztrajno odstranjujejo vse kar je podivjana narava uničila. Elektrikarji so že v slabem mesecu po nesreči popravili daljnovode pa tudi telefonske zveze so v večji meri spet vzpostavljene.
Nekoliko počasneje gre v gozdovih. sadovnjakih in na poljih, sicer pa smo v Sloveniji za Brkine namenili več kot 100 milijonov dinarjev republiških solidarnostnih sredstev, da bi si to socialno že tako ogroženo območje čimprej pomagalo m. noge. Brkine je novembra lani precej stiskalo srce, ko so vide li kako led neusmiljeno uničuje njihovo največje bogastvo — gozd, ki ga je čuval kot punčko svojega očesa. Po ujmi so krajani Brkinov zato sprva precej postrani o-pazovali gozdarje iz 11 slovenskih gozdnih gospodarstev, manjkali so 1j iz Brežic, Celja in Murske Sobi) te saj je le malokdo verjel, da so prišli sredi najhujše zime res na pomoč.
Med ljudmi so se slišale tudi take govorice, da so se v resnici prišli samo okoristit na račun brkinske nesreče. Vendar so prvotni nesporazumi že skorajda pozabljeni in sedaj v celoti zglajeni. Led je v Brkinih polomi) za okoli milijon kubičnih metrov lesa. če bi ta les pustili, da bi strohnel v goščah bi bila škoda dvojna, zato ni bilo za odlašati. Gozdarji so se takoj za rib v brkinske lese. Letos naj bi počistili 120 tisoč kubičnih metrov lesa in ga prodab pridelovalcem, ki to surovino tako nujno potrebujejo. Lotili so se predvsem bukovega in drugega lesa mehkih listavcev. ki najhitreje propada. V naslednjih dveh ali treh letih pa naj bi počistili skupaj vsaj 300 kubičnih metrov lesa.
Za to pa je potrebno vebko dela. Pripraviti je potrebno vsaj 65 km gozdnih poti in vsaj 800 km gozdnih vlak. Doslej so napravili že 20 km poti in 80 km vlak, do konca marca so počistili 27 tisoč kubičnih metrov lesa. «Očitki*, da se slovenska gozdna gospodarstva okoriščajo s tem čiščenjem brkinskih gozdov so iz trte izviti in zlonamerni, saj imajo gozdarji pri tem čiščenju celo nekaj več stroškov kot prihodka.
Les je na težko dostopnih krajih, velikokrat pa gre za manj kvaliteten les — majhna debla, polomljena. Za kubični meter lesa porabijo 1850 dinarjev, zanj pa dobijo le 1650 dinarjev, je povedal Boris Bemetič, predsednik sežanske občinske skupščine. To razliko bodo gozdarjem že kako pokrili, vendar sedaj to ni toliko pomembno kot je pomembna vloga, ki jo i-majo gozdarji pri odstranjevanju posledic škode.
Predsednik sežanskega izvršnega sveta Albin Debevec je na včerajšnjem razširjenem sestanku predsedstva občinske konference SZDL iz Sežane povedal, da je sedaj trenutek, ko mora Brkin dobro premisliti o svoji bodočnosti. Napočil je namreč čas, ko lahko dobi ve-Uko možnosti za trden razvoj in boljše življenje na svoji zemlji. Menil je, da imajo v Brkinih enkratne možnosti za razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje, ki naj bi v prihodnjih letih razvilo v vzorno slovensko kmetijsko območje. Vodja pospeševalne službe pri TO ZD Timav Vincenc Rupnik je ob tem menil, da so za Brkine priskrbeli že 8 tisoč sadik sadnega drevja iz sredstev občinskega proračuna. Posejali sc že 50 hektarov njiv s 15 tonami semena ovsa in ječmena. Iz republiških solidarnostnih sredstev in sredstev hranilne kreditne službe pa bodo namenili kredite za postavitev 10 novih hlevov za po 40 do 60 glav živine. Priskrbeli so tudi 70 ton gnojil predvsem travniških. Za vrsto pridelkov so v temeljnih organizacijah kooperantov že zagotovili minimal-
ne odkupne cene in minimalne odkupne količine. To območje naj bi imelo pri oskrbi s kmetijskim re-promateriaiom, semenom, sadikami, gnojili in kmetijsko mehanizacijo prednost. Čez slaba dva meseca bodo Brkinom priskočili z delovnimi akcijami na pomoč mladinci, verjetno pa tudi vojaki. Zavod za pogozdovanje Krasa pa ima v svojih načrtih zastavljeno, da bi v nekaj letih pogozdili 800 hektarov prizadete površine.
BORIS ŠULIGOJ
PARIZ — Vest o enotnem najetju posojila od mednarodnih bank z izdajo skupnih državnih obveznic za okrog 6.000 milijard lir Francije in Zahodne Nemčije, je odjeknila v Franciji, ki živi v ozračju predsedniške volilne kampanje, in še bolj cgrela polemične tone med kandidati. Tekmeci predsednika Valeryja Giscarda d’Estainga ga dolžijo nečedne »volilne instrumentalizacije«, obenem pa postavljajo tudi v dvom upravičenost in koristnos* take finančne operacije, ki je v resnici neobičajna tako glede količinsk : razsežnosti, Kol Se zlasti zato, ker jo vodita dve državi skupaj.
Predsednikovi pobomiki pa ne skrivajo zadovoljstva in naglašajo, kot gospodarski dnevnik «Les Echos*. da bo s tem prišla iz tujine «mana, ki bo spodbujala naložbe in ustvarjala nova delovna mesta* brez nevarnosti za državni proračun in tečaj franka, hkrati pa bo pritok denarja iz tujine okrepil francosko plačilno bilanco. Časopis, ki podpira Giscardovo volilno kampanjo, škodoželjno zaključuje, da je najetje posojila »eden izmed načinov* za spodkopavanje socialista Mitterranda in golista Chiraca, ki obljubljata volivcem povečanje investicij
Jacques Chirac, ki se je prelevil iz zaveznika v odločnega nasprotnika sedanjega predsednika, ni odlašal z reakcijo. Na volilnem shodu v Toulousu je označil sklep o skupnem naiptju posojila za neustrezen, češ da'je Francija že dovolj zadolžena. Giscardš je tudi obtožil nepremišljenosti, ko se druži z Nemci, ker po Chiracovem mnenju »plava sedaj ZRN v slabših vodah kot Francija*. Socialistični kandidat Mitterrand je prepustil ožjemu sodelovcu, uglednemu ekonomistu in predsedniku gospodarske komisije evropskega parlamenta Jacquesu Delorsu, nalogo, da komentira francosko-nemško finančno operacijo.
Delors postavlja zadevo v širše okvire in ugotavlja, da predstavlja finančna operacija »hud udarec za Evropsko gospodarsko skupnost*, saj dokazuje po eni strani nesposobnost Evrope za skupne nastope, po drugi pa poglablja razdor med dvojico Pariz - Bonn in ostalimi 8 partnerji
EGS. Iz Giscardovega tabora pa zanikujejo, da bi bila Francija ppeveč zadolžena, negativne reakcije njegovih tekmecev pa označujejo za nevoščljivost. (Iv)
VIDEM — Pojutrišnjem, v nedeljo, 12. aprila, bodo na pobudo AN Pl - VZPI in APO počastili v Ul. Spalato spomin 29 žrtev nacističnega in fašističnega terorja. Pred spominskim obeležjem v tej ulici bo spregovoril videmski župan odv. Angelo Condolini, slovesni govor pa bo imel prof. Luigi Raimondi. podpredsednik furlanske ANPI. Spominska svečanost bo ob 11. uri.
PO OBISKU AMERIŠKEGA MINISTRA NA BLIŽNJEM VZHODU
ŽIDOVSKA LOBBY PRIPRA VUA NAPAD NA HAIGOVO POLITIKO
Ameriška teza o prvorazrednem pomenu »sovjetske grožnje» ni dokončno prepričala arabskih in izraelskih partnerjev
NEW YORK - Od dveh letal tipa «boeing 707». ki pripadata Beli hiši in ki sta pred tednom dni ponesli v svet dva ameriška ministra. je šef Pentagona (minister VVeinberger) prejel tistega, ki je urejen za predsednika ZDA, šef diplomacije Haig pa se je moral zadovoljiti z bolj skromnim.
Dogodek je seveda povzročil u-gibanja v ameriškem glavnem mestu: ali ni morda Haig na tem, da zapusti svoje odgovorno mesto?
Povod za ta ugibanja pa je v vrsti nasprotstev, ki tarejo ameriško zunanjo politiko in ki prihajajo na dan posebno v zadnjih dneh. Odlo-
čilno je vplivalo na vsa ta dogajanja dejstvo, da je bil Reagan ranjen v atentatu ter se v prvih trenutkih ni vedelo, koliko je resno njegovo zdravstveno stanje. Haigo-va izjava, da »nadzoruje vsa dogajanja*. je razkačila Weinbergerja, kateremu tajna predsednikova poslanica zaupa nadzor nad ameriško vojsko v primeru predsednikove onesposobljenosti, če je podpredsednik odsoten. Po oceni obveščenih krogov se spor med kalifornijsko in teksaško bližnjo okolico Reagana ni razplamtel samo zato. ker je bil v načrtu Haigov obisk na Bližnjem vzhodu. Toda s tem je
...............
Prihod afganistanskih beguncev
Kateri so politični aspekti referendumov? Ali: kako bo izid referendumov vplival na politična dogajanja v Italiji? Vprašanje, zastavljeno na prvi ali na drugi način, je vsekakor umestno. O tem priča tudi kratek pogled nazaj, v leto 1974, ko je referendum o razporoki nedvomno vplival na razvoj političnih dogodkov v Italiji.
Kiju temu, da so številne stranke zagotovile, da ob referendumih ne bodo vodile tkrižarske vojne*, bo seveda prišlo do konfrontacije. Ta bo temeljila predvsem na kresanju stališč ob tistih referendumih, kjer se odstotek glasov, s katerimi razpolagajo stranke, ki so se izrekle za «da», na osnovi zadnjih političnih volitev bliža polovici.
Ta pogoj ne velja za tri referendume: za predlog radikalcev
Politični pomen referendumov
o splavu, za odpravo orožnega lista in za odpravo vzakona. Cossi-ga» odstotek komaj doseže številko 10, kar pomeni, da je zelo malo verjetno, da bi kateri od teh treh zahtev prejela večino glasov.
Drugače je z ostalimi tremi predlogi. Za referendum o vojaških sodiščih se je izrekla vsa levica, vključno z radikalci (KPI, PSI, PDUP, PR), kar na osnovi zadnjih političnih volitev znaša 45,1 odstotka glasov. Že izid tega referenduma bo zanimiv pokazatelj o usmerjenosti italijanskih volivcev. Podoben pokazatelj bo tudi izid referenduma o dosmrtni ječi, pri katerem se je za »da* izrekla, poleg levice, tudi liberalna stranka, pa čeprav z nekaterimi različicami; liberalci so namreč predložili osnutek zakona za odpravo dosmrtne ječe z željo, da bi ta zakon odobril parlament in s tem preprečil referendum. Vse pa bo ostalo pri želji, kajti v parlamentu ne kažejo nobenega posebnega zanimanja za to vprašanje.
Do prave konfrontacije pa bo prišlo pri referendumu o splavu na pobudo Gibanja za življenje. Prav ob tem referendumu je že dalj časa opaziti veliko mobilizacijo na obeh straneh. Po eni strani zagovorniki sedanjega Zalama, z ženskimi organizacijami in kompaktno levico (KPI, PSI in PDUP) pa tudi z laičnimi strankami, ki se morda nekoliko manj angažirano, a vendarle odločno zavzemajo za ohranitev zakona o splavu; na drugi strani pa je predvsem Cerkev s svojimi inštitucijami, od škofovske konference pa do manjših organizacij,
ki delujejo na krajevni ravni; skupno s Cerkvijo pa se za predlog Gibanja za življenje zavzemajo demokristjani in misovci. Ista druščina, kot ob referendumu o razporoki. Tu bo prava primerjava in od izida tega referenduma bo marsikaj odvisno: prevladuje mnenje, da bi zmaga Gibanja za življenje predstavljala za Italijo velik korak nazaj; ne samo zato, ker bi bil dejansko odpravljen zakon o splavu, ampak tudi zato, ker bi se uveljavile tiste sile, ki so bile leta 1974 poražene. Zato je politično najpomembnejši prav ta referendum.
V pregled objavljamo razpredelnico s stališči posameznih strank. Stališča se bodo sicer ponekod lahko spremenila, predvsem kar zadeva mladinske organizacije nekaterih strank, do večjih sprememb pa verjetno ne bo prišlo.
Prihodnjič:	Referendum kot
sredstvo gospodarskega pritiska.
STALIŠČA STRANK O REFERENDUMIH
Referendum	KD	KPI	PSI	PSDI PRI		PLI	PR PDUP MSI		
Zakon Cossiga	NE	NE	NE	NE	NE	NE	DA	DA	DA
Dosmrtna ječa	NE	DA	DA	NE	NE	DA	DA	DA	NE
Orožni list	NE	NE	NE	NE	NE	NE	DA	DA	NE
Vojaška sodišča	NE	DA	DA	NE	NE	NE	DA	DA	NE
Splav (radikalci)	NE	NE	NE	NE	NE	NE	DA	NE	NE
Splav (Gibanje									
za življenje)	DA	NE	NE	NE	NE	NE	NE	NE	DA
NEW DELHI — Vesti o afgani stanskih dogajanjih pronicajo v tujino po kapljicah in z večtedensko zamudo. V večini primerov so protislovne, saj je težko ločiti resnico od propagande. Vseeno pa se v zadnjem obdobju nekaj dogaja. Z odjugo namerava sovjetska vojska dokončno streti odpor islamske gverile, da bi dokončno »pomirila* državo in omogočila obstoj prosovjetske-ga kabulskega režima.
S tega vidika so precej verjetne vesti, ki so jih zahodni krogi sporočili v Nevv Delhiju, saj so v indijskem glavnem mestu vesti najzanimivejše, da je Sovjetska zveza povečala svoj »omejehi kontingent* v Afganistanu. V zadnjih dveh tednih so na kabulsko letališče ponovno pristajala sovjetska tovorna letala »antonov 12» in »iljušin - 76», ki so izkrcala 20 tisoč sovjetskih vojakov in njihovo opremo. Zahodne ocene trdijo, da je v Afganistanu od 85 do 88 tisoč sovjetskih vojakov. S sedanjim ojačenjem se je število povzpelo preko 100 tisoč vojakov.
Tak kontingent, ki je vse prej kot »omejen*, je navsezadnje minimalno število, ki lahko zagotovi Sovjetski zvezi prednost v gverilskem vojskovanju proti islamskim upornikom.
Na sliki (telefoto AP); karavana afganistanskih beguncev je izkoristila odjugo, da se je prebila na pakistansko ozemlje.
bil spopad baje samo odložen.
Haig je sedaj izjavil, da je zadovoljen «nad pričakovanjem* s svojim obiskom na Bližnjem vzhodu. Tehnično morda to drži, toda v resnici je Haig pozabil na vse tisto, kar so mu arabski sogovorniki dajali v zvezi s Palestinci.
Na Bližnjem vzhodu je Haig razvijal osnovno tezo novega režima v NVashingtonu: tezo o prvorazredni «sovjetski grožnji*. Arabsko - izraelski spopad pa je zanj le drugorazrednega pomena. Od svojih sogovornikov v Riadu, Amanu in Kairu je zvedel, da je rešitev palestinskega vprašanja bistvena za ves Bližnji vzhod, toda zanj je važno le, kar arabski partnerji obljubljajo, da bodo storili in ne to, kaj govore.
Zdi se, da se je Haigu posrečilo, da zagotovi ZDA uspeh pri dveh bistvenih vprašanjih. Prvo je zadevalo zapolnitev vrzeli, ki bo nastala letos, ko se bedo s Sinaja umaknile zadnje izraelske čete. E-giptovski predsednik Sadat je privolil, da bodo te »mednarodne sile* sestavljali v glavnem Amerikan-ci, ki naj bi skrbeli za nadzor nad egiptovsko - izraelskim mirom.
Drugo važno vrrašanje pa je zadevalo dobavo, oziroma prodajo petih radarskih letal Saudovi Arabiji. Gre za najdražja letala na svetu (vsako stane 400 milijonov dolarjev). ki pa so zelo uspešna, saj lahko nadzorujejo zračno področje s polmerom od 4C0 km. Ta letala bodo izročili Saudovi Arabiji do 1. 1986. Amerikanci so potolažili I-zraelce, naj se ne bojijo, saj bodo letala pod ameriškim nadzorom.
Tako se je ameriški diplomaciji posrečilo, da se «usidra» nekje na kopnem ter zapre jeklen zid okoli največjega svetovnega rezervoarja nafte.
Vse to bo imelo daljnosežne posledice v Izraelu in potem še v Washingtonu. Računajo, da bo »proizraelska lobby» v ZDA ostro napadla te politične poteze državnega tajnika, ker so nevarne za Izrael.
BEOGRAD — V Gospodarski zbornici Jugoslavije je bil včeraj sestanek izvršnega odbora sekcije za Albanijo, na katerem so razpravljali o rezultatih blagovne menjave s to državo. Za letos je predvidena blagovna menjava v skupni vrednosti 135 milijonov dolarjev, kar je za 15 milijonov več kot lani.
BENEŠKI DNEVNIK
SINOČI V ČEDADU
Srečanje s sodobno slovensko poezijo
ČEDAD — Na pobudo Zavoda za slovensko izobraževanje in kulturnega društva »Ivan Trinko* je bilo sinoči v Čedadu srečanje s pesniki Miroslavom Košuto, Markom Kravosom, Marijem Čukom in Ace-tom Mermoljo. Sinočnje srečanje je bilo toliko bolj pomembno, saj je prvič, da so se širši javnosti iz Beneške Slovenije predstavili ustvarjalci poezije v kolikor toliko popolni zasedbi. Sinočnji kulturni dogodek pa je važen predvsem zato, ker se je ob njem razpletel pogovor o možnostih ustvarjanja v zamenjstvu, tako da je občinstvo, med katerim so bili predvsem udeleženci tečaja slovenščine, spoznalo marsikaj takega, kar lahko brez večjih težav naveže tudi na svoj življenjski položaj in prostor.
Tako je prišel v pogovoru do izraza boj, ki ga književni ustvarjalci iz Trsta in Gorice bijejo vsak dan za uveljavljanje slovenske besede ter seveda odnos, ki ga ima večinski narod do teh prizadevanj.