IZ VSEBINE Valerija škerbec: Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja na pot Zdravko Mlinar: Lokacijska politika in dejavniki prostorske organizacije naselij Katja Vadnal: Kmetijstvo 2000 Miroslav Glas: Notranji dejavniki poslovne uspešnosti OZD v slovenskem gospodarstvu Bogdan Kavčič: Problemi poslovodne funkcije v samoupravni organizaciji Aktualni intervju z Zoranom Kržišnikom ob 30-letnici grafičnega bienala Jože šter: Zveza komunistov in morala Polemika Giuiio Girardi: Alessandro Natta o odnosu italijanske komunistične partije do kristjanov na levici TEORIJA IN PRAKSA 11 revija za družbena vprašanja, let. XXII, št. 11, str. 1297—1456, Ljubljana, november 1985, UDK 3, YU ISSN 0040-3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Igor Bavčar, Anton Bebler, Vlado Benko, Adolf Bibič, Marjeta Cepič, France Cerne, Alfred Golavšek, Primož Južnič, Stane Južnič, Marko Kerševan, Andrej Kirn, Peter Klinar, Stane Kranjc, Ivan Lapajne, Sonja Lokar, Boris Majer, Boštjan Markič, Ciril Ribičič, Vlado Sruk, Ivan Svetlik, Franc šali, Niko Toš, Marijan Tršar, Mirjana Ule, France Vreg PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Boris Majer UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Dušan Dolinar, Ivan Hvala, Maca Jogan, Bogdan Kavčič, Andrej Kirn, Bogomir Kovač, Albin Mahkovec, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Ciril Ribičič, Slavko Splichal GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič NAMESTNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC: Drago Hrvacld LEKTORJA: Alenka Božič, Mojca Mihelič UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 341-589 in 341-461 int. 32 NAROČNINA: Letna naročnina za študente 600 din, za druge individualne naročnike 900 din, za delovne organizacije 1500 din, za tujino 2500 din; cena enojne številke v prosti prodaji 150 din in dvojne številke 250 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, za revijo Teorija in praksa; devizni račun: Ljubljanska banka — Gospodraska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg nvodnlških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. vsebina UVODNIK VALERIJA ŠKERBEC: Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja na pot 1299 ČLANKI. RAZPRAVE ZDRAVKO MLINAR: Lokacijska politika in dejavniki prostorske organizacije naselij 1305 KATJA VADNAL: Kmetijstvo 2000 1322 ZDENKO ROTER: Vera in nevera v Sloveniji 1968-1983 (2) 1334 RAZISKAVE V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU MIROSLAV GLAS: Notranji dejavniki poslovne uspešnosti OZD v slovenskem gospodarstvu 1346 JANEZ ŠKERJANEC: Osebni dohodki in akumulacija 1356 BOGDAN KAVČIČ: Problemi poslovodne funkcije v samoupravni organizaciji 1359 TATJANA PIRC: Protestne ustavitve dela 1373 AKTUALNI INTERVJU Razgledi in pogledi (pogovor z Zoranom Kržišnikom ob 30-letnici grafičnega biena-la) " 1378 ZVEZA KOMUNISTOV DANES JOŽE ŠTER: Zveza komunistov in morala 1388 STANE VLAJ: Zveza komunistov in usposabljanje članstva 1400 VPRAŠANJA POLITIČNEGA SISTEMA MIHA RIBARIČ: Vloga ustavnih sodišč v skupščinskem'sistemu 1403 ZA IN PROTI FRANC PEDIČEK: H grobarstvu (naše) socialistične morale 1408 FRAGMENTI O KULTURI JANEZ STREHOVEC: Ustvarjalna kon- fliktnost v literarnih pričevanjih 1413 FRANCI ŠALI: Podarjeno veselje 1416 NAŠ PREVOD GIULIO GIRARDI: Vera in politika: kristjani na levici 1420 ALESSANDRO NATTA: Glejmo na katoliški svet v vsej njegovi kompleksnosti 1425 STROKOVNA IN ZNANSTVENA SREČANJA BOGOMIL FERFILA: Vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela 1431 PRIKAZI, RECENZIJE MIODRAG ZEČEVIČ: Skupni interesi v federaciji (Marjan Brezovšek) 1434 VELJKO MIČUNOVIČ: Moskovske godi-ne 1969-1971 (Iztok Simoniti) 1437 Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD (Cveto Uršič) 1439 GOJKO STANIČ: Razvoj Marxove in En-gelsove teorije partije (Leo Šešerko) 1441 Punk pod Slovenci (Janez Kolenc) 1444 MALVERN LUMSDEN: Od dum-dum naboja do napalma (Danilo Pešič) 1447 IZ DOMAČIH REVIJ 1450 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV 1451 AVTORSKI SINOPSISI 1455 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. XXII, št. 11, str. 1297-1456, Ljubljana, november 1985 CONTENTS EDÍTORIAL VALERIJA ŠKERBEC: To the Critical Analysis of the Working of the Political System Based on Selfmanage-ment 1299 ARTICLES, DISCUSSIONS ZDRAVKO MLINAR: Location Policy and Determinants of Spatial Organization of Settlements 1305 KATJA VADNAL: Agriculture 2000 1322 ZDENKO ROTER: Religiousity and Irreligiousity in Slovenia in 1968-1983 (2) 1334 RESEARCH IN SLOVENE ECONOMY MIROSLAV GLAS: Internal Factors of Business Efficiency in Slovene Basic Organizations of Associated Labour 1346 JANEZ ŠKERJANEC: Personal Income and Accumulation 1356 BOGDAN KAVČIČ: Problems Concerning the Function of Management in Organizations Based on Selfmanage-ment 1359 TATJANA PIRC: Protesting Work Break-Offs 1373 THE INTERVIEW Views and Opinions (Zoran Kržišnik on the occasion of the 30th Anniversary of the Graphic Arts Biennale) 1378 THE LEAGUE OF COMMUNISTS TO-DAY JOŽE ŠTER: The League of Communists and the Code of Ethics ■ 1388 STANE VLAJ: The League of Communists and Supplemental Instruction of Its Memebers 1400 POLITICAL SYSTEM MIHA RIBARIČ: The Role of Constitutional Courts in the Assembly System 1403 PRO AND CON FRANC PEDIČEK: To the Grave-Digging of (Our) Socialist Code of Ethics 1408 FRAGMENTS ON CULTURE JANEZ STREHOVEC: Creative Conflictiveness in Literary Testimonies 1413 FRANCI ŠALI: Joyfulness Granted 1416 THE TRANSLATION GIULIO GIRARDI: Religion and Politics: Christians on the Left 1420 ALESSANDRO NATTA: The Catholic World Shoul be Considered in Its Complexity 1425 SCIENTIFIC AND PROFESSIONAL MEETINGS BOGOMIL FERFILA: Yugoslavia's Participation in International Division of Labour 1431 REVIEWS, NOTES MIODRAG ZEČEVIČ: Mutual Interests in Federation (Marjan Brezovšek) 1434 VELJKO MIČUNOVIČ: The Moskow Years 1969-1971 (Iztok Simoniti) 1437 Rehabilitation and Employing of the Disabled in Organizations of Associated Labour (Cveto Uršič) 1439 GOJKO STANIČ: Development of Marx' and Engels' Party Theory (Leo Šešerko) 1441 Punk under Slovenes (Janez Kolenc) 1444 MALVERN LUMSDEN: From the Dum-dum to Napalm (Danilo Pešič) 1447 FROM DOMESTIC REVIEWS 1450 BIBLIOGRAPHY OF BOOKS AND ARTICLES 1451 AUTHOR'S SYNOPSES 1455 COflEP>KAHHE IIEPEJJOBAH CTATbfl BAJ1EPHH 11IKEPEEU: K KpHTHHecnoMy attaínny ite- HTeJlbHOCTH nOJIHTHHeCKOH CHCTeMbI COUHaJlHHCTHieCKO- ro caMoynpaBjteHHfl 1299 CTATbH, OECY>KJIEHHH 3HPABKO MJIHHAP: nojtHTHKa Ha3Ha4eHHH Mecr «nst nocrpoHKH h aeaTejiH npocTpaHCTBeHHOH opramnatnoi HacejteHHH 1305 KAT3 BAJJHAJI: Cejtbcicoe x03h«ctbo 2000 1322 3.UEHKO POTEP: PejiHrHo3HOCTb h HepejtHrH03H0crb b OtoBeHHH 1968-1983 (2) 1334 HCCJIEflOBAHHS 3KOHOMHH CJIOBEHHM MMPOCJIAB TiJAC: BHyrpeHHbte neHTejiH flejtoBoit ycneutHOCTH opraronanHít ofi-beneHCHHoro rpy:ta b 3koho-mhh OtOBeHHH 1346 ÍIHE3 1IIKEP5IHELI: JlHtHbie floxoflbi h aKKyMyjntuHH 1356 BOrjIAH KAB'ÍM'I: IIpoOjieMbi othocsuihxcsi k ynpa-BjieHHto rjiyHKUHñ b opraHmauKW ocHOBaHOH Ha caMOy-npaBjieHHto 1359 TATHHA nHPLl: IlpeKpauteHHe pa6oTbt-3aítBjieHHe npoTecra 1373 AKTYAJItHOE HHTEPBbK) 0630pbt h B3rnabt (pa3roBop c 30paH0M KpxatujHHKOM no noBony 30-jteTHa rpatJjHtecKoro 6HeHajia) 1378 COK)3 KOMMYHHCTOB CErOflHH MO)KE IIITEP: C0103 KOMMyHOCTOB h Mopajib 1388 CTAHE BJlAíí: C0103 KoMMyHHCTOB h cnocoScTBOBa-HHe pa3BHTHK) ero HJteHCTBa 1400 BOnPOCbl nOJlHTHHECKOH CHCTEMbI MHXA PHEAPHH: Pojtb KOHCTHryttHOHHbix cynos b CKyninHHCKOH CHCTeMe 1403 3A H riPOTHB PAHLI nEJJHHEK: K MorHjtbutHKy (Hameñ) cottHajtH-CTHHeCKOH HpaBCTBeHOCTH 1408 ■tPArMEHTbl KyjIbTYPbl HHE3 CTPEXOBELI: I tiop'iecKue cTOjtKHOBeHHS b :ih-TepaTypHbtx CBHneTejtb - CTBOBaHHSx 1413 4>PAHUH IIIAJ1H: flapeHaa paaocTb 1416 HAUI nEPEBOIl HXy/IHO HXMPAPflH: Pejinraa h nojiitTitka: xpttcTHa-Hbi Ha jteBOM xpbuie 1420 AJIECCAHUPO HATTA: Ha Ka-rojtHHecKHH M«p HyíKHO rjiflfleTb bo Bceif ero cjiouíhocth 1425 HAYHHblEBH nPOECCHOHAJIbHbIE BCTPEHH BOrOMMJl 4>EP4>HJ1A: Bk-iiomchhc K)roc;iaBHH b Me-amyHaponHoe pa3jtejieHHe xpyna 1431 0E30PbI, PEUEH3HH MHOflPAr 3EHEBHH: CoBMecrabie hh-repecbt b c))ene-pattHH (Mapjnt Epe30BuieK) 1434 BEJIbKO MHHYHOBMH: MoCKOBCHe rofla 1969-1971 (h3tok Chmohhth) 1437 PeaSHjiHTHpoBaHHe h npHHHMaHHe Ha cjtym6y HHRa.ihflob b OOT (UBero ypnntM) 1439 TOMKO CTAHHH: Pa3BHT«e TeopHH napTHH MapKca h 3Hrejtca (Jleo IIIeniepKo) 1441 naHK B OtOBeHHH (Í1HC3 KojIchu) 1444 Ma.iBepH JlyMcaen: Ot nyM-flyM 3ap«fla no HanajiMa (£Ia-hhjio Tlcmmi 1447 nO CTPAHHUAM OTEHECTBEHHblX ¡KYPHAJIOB 1450 EHBJJHOrPAHÍI CTATEH H KHHT 1451 ABTOPCKHE CHHOnCHCbl 1455 uvodnik VALERIJA ŠKERBEC Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja na pot Po dobrih dveh letih dela v zveznem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve smo dobili celovit dokument, ki kritično osvetljuje delovanje našega sistema socialistične samoupravne demokracije ter ponuja vrsto predlogov za spreminjanje prakse njegovega delovanja in tudi vrsto normativnih - tudi ustavnih - sprememb. Vse to s ciljem, da bi se naš politični sistem dosledneje razvijal na samoupravnih osnovah, zagotavljal prevladujočo vlogo samoupravno organiziranih delavcev v celotnem sistemu odločanja in politične oblasti ter enakopravnost narodov in narodnosti. Visoka stopnja poenotenja glede ocene stanja in smeri izhoda pri premagovanju slabosti v delovanju političnega sistema, izkrivljanj mehanizmov odločanja ter položaja in vloge posameznih institucij v njem, dosežena med udeleženci v delu zveznega družbenega sveta, seveda sama po sebi ne zagotavlja, da bo v jugoslovanski javnosti presežena delitev med tiste, ki so za radikalne spremembe sistema - pogosto tudi njegovih osnov - in tistimi, ki so za radikalno spreminjanje prakse in le tistih normativnih rešitev, ki lahko pospešujejo poseganje ciljev, ki jih ima naš politični sistem. Na tako delitev v SR Sloveniji nismo nikoli pristajali. Poudarjali smo predvsem, da predmet kritične analize ne more biti ustavna ureditev sama po sebi, temveč njeno uresničevanje v praksi. Tak pristop lahko zagotovi tudi objektivno oceno, katere normativne rešitve ne pospešujejo in ne zagotavljajo samoupravno integracijo združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu, pravico dela z družbenimi sredstvi, varstvo družbene lastnine kot temelja vseh odnosov v družbi in na tej podlagi odločilen položaj delavca pri ustvarjanju in razporejanju dohodka in usmerjanju družbene reprodukcije ter v celotnem delegatskem skupščinskem sistemu; dosledno uresničevanje ustavne zasnove jugoslovanske federacije, ki mora upoštevati enotnost razrednega in nacionalnega ter na tem temelječ položaj republik in pokrajin v federaciji ter njihovo odgovornost za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti kot celote. Poudarjali smo, da je nedeljiv del preverjanja delovanja politič- nega sistema vloga in položaj organiziranih subjektivnih sil družbe, njihov način dela, ki bi se moral vedno bolj prilagajati pluralizmu samoupravnih interesov kot tudi njihova ustavna odgovornost - še posebej odgovornost zveze komunistov - za razvoj in varstvo socialističnega samoupravljanja. V nasprotju s tem so nekateri nesporno obstoječe slabosti in deformacije pri uveljavljanju političnega sistema enačili z ustavno ureditvijo, na tej podlagi terjali normativne spremembe ter ob tem še pozabljali, da celovitega projekta družbenih sprememb, ki jih ima vgrajene ustava, ni mogoče uveljaviti v borih desetih letih. Prav gotovo je za našo družbo velik problem preveliko neskladje med deklariranim in stvarnim, zato je tudi nesporno, daje potrebno ta razkorak zmanjševati, vendar ne na način, da se prilagajamo obstoječi stopnji razvoja družbenih odnosov, saj bi s tem zagotavljali le reproduciranje sedanjega stanja, nosilci družbenih sprememb - to pa je delavski razred - pa bi izgubili eno temeljnih orožij revolucionarja družbenih odnosov. To orožje pa je prav gotovo ustavna zasnova kot celota, kjer temeljev družbene ureditve ni kar tako ločevati od t.i. normativnega dela ustave, kar nekateri prav radi počno. Prava pot je spreminjanje prakse, njeno približevanje ciljem družbenih sprerhemb in odstranjevanje tistega, kar v obstoječi normativni ureditvi to onemogoča. Tako pot pa predlaga tudi kritična analiza, in če bomo uspeli številne predloge tudi uveljaviti, bo naš politični sistem tudi bolje deloval. Druga, nič manj pomembna delitev v jugoslovanski javnosti še vedno poteka ob vprašanju, ali uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije zahteva spremembe političnega sistema. Od predstavitve osnutka kritične analize pa se vrstijo tudi očitki, da se želi z nekaterimi predlogi iz nje spreminjati usmeritve iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Že v opredelitvah temeljnih izhodišč za pripravo kritične analize je bilo pomembno mesto namenjeno odnosu do dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki bi ga lahko kratko opredelili kot zahtevo, da mora kritična analiza pomembno dopolniti dolgoročni program ekonomske stabilizacije v tem smislu, da mora kritično osvetliti vse tiste slabosti v delovanju političnega sistema, ki ne zagotavljajo uresničevanja smeri in ciljev iz stabilizacijskega programa. To kritična analiza tudi poskuša, saj pri opredeljevanju problemov izhaja iz dolgoročnega programa in z vidika sprejemanja odločitev predlaga vrsto sprememb v praksi in v normativnih rešitvah, ki naj bi zagotovile večjo odgovornost pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, večjo integracijo združenega dela na temelju družbenoekonomskih odnosov, opredeljenih v zakonu o združenem delu; delovanje ekonomskih, še posebej tržnih zakonitosti ter na tej podlagi tudi učinkovitejše sprejemanje odločitev s predlogi, ki naj bi omogočali tudi ugotavljanje odgovornosti za sprejete odločitve. Sestavni del tega je tudi ostra kritika etatizmov vseh vrst, skupinsko-lastninskega obnašanja in nelegalnih poti odločanja in na tej podlagi vrsta predlogov, ki terjajo dosledno uresničevanje odločilne vloge združenega dela pri sprejemanju odločitev, ki opredeljujejo pogoje gospodarjenja in pri vodenju ekonomske politike, ki mora pospeševati samoupravno koncentracijo družbenih sredstev za doseganje večjih učinkov pri gospodarjenju, zlasti pri naložbah ipd. Bolj pomemben vidik tega vpraševanja pa je, da nekateri razumejo dolgoročni program ekonomske stabilizacije tako, da je ta več kot ustava in temeljne osnove zakona o združenem delu. Ob tem pozabljajo, da je stabilizacijski program zgrajen na ustavi in zakonu o združenem delu in da to ni pot, po kateri bi lahko prišli do sklepa, da že dolgoročni program ekonomske stabilizacije terja spremembe političnega sistema. Prav gotovo pa terja spreminjanje njegovega delovanja. Tak pristop k razpravljanju o tem problemu pa je še posebej aktualen ob dejstvu, da se ob dograjevanju družbenoekonomskega sistema dnevno vrstijo argumentacije, ki želijo vsako spremembo utemeljiti z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije tudi na račun nekaterih osnov sistema. Zato ni neupravičena bojazen, da lahko z nekaterimi nepremišljenimi dograjevanji družbenoekonomskega sistema dosežemo ravno nasprotno od tistega, kar je zahteva dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in kritične analize delovanja političnega sistema. Če ne bomo pravočasno razčiščevali teh vprašanj se nam lahko zgodi, da z nekaterimi rešitvami v gospodarskem sistemu uveljavimo odnose in mehanizme, ki ne upoštevajo temeljnih nosilcev odločanja v družbeni reprodukciji in položaj republik in pokrajin. Te rešitve torej morajo zagotavljati nadaljnji materialni in družbeni razvoj. Posebej tudi razvoj proizvodnih odnosov na temelju družbene lastnine in položaja delavca v TOZD in enakopravnost narodov in narodnosti pri razpolaganju z viškom dela in dohodkom in načela sporazumevanja in dogovarjanja pri sprejemanju ključnih materialnih odločitev v federaciji. In to je tisti kriterij, ki bi ga morali upoštevati prav vsi, ne glede na svoje trenutne materialne ali drugačne interese, če želimo ustvariti osnove za uspešno premagovanje gospodarskih in družbenih problemov na temelju socialističnih samoupravnih odnosov, ki so temelj tudi skupnega življenja narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Znana je ocena, da je kritična analiza protietatistično usmerjena, da želi s svojimi predlogi odstranjevati z družbene prakse vse elemente odtujevanja odločanja delavcem, delovnim ljudem in občanom, da upošteva dialektično enotnost razrednega in nacionalnega ter da je velik del kritike usmerjen v delovanje družbenopolitičnih organizacij, še posebej tudi v delovanje zveze komunistov. Prav tako je znano, da morda vsi predlogi v njej - glede na ostro kritiko prakse - niso zadostni ali dosledno izvedeni iz temeljne ocene. To je pogosto tudi rezultat različnosti pogledov, saj ob zelo poenoteni oceni stanja ni bilo vedno polnega soglasja o poteh preseganja teh slabosti, še posebej tudi zato, ker so nekateri predlagali rešitve, ki so bistveno odstopale od temeljev ustavne ureditve. Med te predloge lahko prištejemo tiste, ki bi omogočali sprejemanje odločitev v delovnih organizacijah mimo temeljnih organizacij ali na načelih večinskega odločanja vseh delavcev vseh temeljnih organizacij, predloge, ki so terjali konstituiranje delegatskega sistema za skupščine družbenopolitičnih skupnosti mimo temeljnih organizacij, čeprav so le-te osnova celotnega političnega sistema. Ločevanje volitev od delegatskega sistema ter uvajanje neposrednih volitev delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in s tem zanikanje vloge delegacije v procesu odločanja in tudi osnove za delegiranje na vse višji ravni odločanja je bila ena tistih karakteristik celotne razprave, ki jo nikakor ne velja kar tako zaobiti, saj kaže na dokaj nizko stopnjo zavesti o ciljih in smislu uvajanja delegatskega sistema kot oblike, prek katere postaja delavec in občan nosilec političnih in najpomembnejših ekonomskih odločitev. V ta okvir sodi tudi izključno poudarjanje delovno-funkcionalnega načela povezovanja delegacij, ki zanemarja vlogo združenega dela v občini. Ob ostri kritiki etatizma ni bilo tako malo predlogov, ki so terjali krepitev vloge države in normativnega urejanja številnih družbenih odnosov, kar bi bistveno posegalo v intence ustavne ureditve. In ne nazadnje, in sploh ne tako ob robu, so bili številni predlogi, ki so terjali drugačno ureditev odnosov v federaciji z utemeljitvijo, da je Zbor republik in pokrajin etatistični zbor, Zvezni zbor pa zbor samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov. Ti predlogi niso upoštevali, da načelo sporazumevanja in dogovarjanja ter odločanje s soglasjem v Zboru republik in pokrajin predvsem zagotavlja enakopravnost narodov in narodnosti v federaciji in izhaja iz temeljnih ustavnih načel, po katerih so republike odgovorne za svoj razvoj in za skupen razvoj jugoslovanske skupnosti in iz pravice narodov, da razpolagajo s svojim dohodkom, kar je temelj ekonomske enakopravnosti narodov. Ob tem so bili precej glasni predlogi tudi za prenos materialnih odločitev v Zvezni zbor, ki deluje na načelu večinskega odločanja. S tem pa so povezani tudi še vedno prisotni predlogi za oblikovanja zbora združenega dela v zvezni skupščini, ki naj bi bil avtentičen nosilec interesov delavskega razreda. Ni potrebno posebej govoriti o tem, da taki predlogi zanemarjajo dejstvo, da se vsa stališča za sporazumevanje v Zboru republik in pokrajin oblikujejo v republiških skupščinah, kjer je zastopana celotna samoupravna struktura republike, prek zbora združenega dela pa prihaja do prevladujočega vpliva združenega dela na oblikovanje materialnih odločitev. Naša usmeritev ne more biti ponovno razpravljanje o vseh teh različnih pogledih, ki pravzaprav niso bistveno novi, saj so bili prisotni tudi ob oblikovanju veljavne ustave in argumentirano zavrnjeni, kar je bilo storjeno tudi ob kritični analizi. Naša usmeritev mora biti, kako uveljaviti predloge iz tega družbenega dokumenta. Kritična analiza je potrdila ocene in stališča iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, da mora biti temeljna smer sprememb v delovanju političnega sistema ustvarjanje pogojev za uresničevanje socialističnih samoupravnnih produkcijskih odnosov in na tej osnovi prevladujoče vloge delavskega razreda v družbeni reprodukciji. Da je to temeljna smer spreminjanja odnosov v družbi, ne more biti sporno, saj je ravno neuresni-čevanje ali pa oviranje uresničevanja vsega tistega, kar razumemo pod temeljnim produkcijskim odnosom, ključni vzrok prepočasnega vzpostavljanja oblasti delavskega razreda tudi nad vzvodi politične oblasti. Ocene kritične analize usmerjajo svojo ost prav na odtujeno odločanje o družbeni reprodukciji, državnolastninske ali skupinskolastninske odnose pri uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi, v avtarkijo, ki so jo taki odnosi pospeševali, ekstenzivni gospodarski razvoj, ki ni bil nič manj značilen za organizacije združenega dela in posamezne družbenopolitične skupnosti kot za državo kot celoto. Ostra kritika vseh vrst etatizmov potrjuje ugotovitev, da se družbenopolitične skupnosti niso razvijale dovolj kot samoupravne skupnosti, obenem pa niso izhajale iz temeljne ustavne ureditve, po kateri temelj, mejo in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju oblasti predstavljajo samoupravni položaj in pravice delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, kot so opredeljene v ustavi. Preseganje pooblastil družbenopolitičnih skupnosti je pomembno deformiralo odnose zlasti pri razporejanju dohodka in njegovem usmerjanju ter postavljalo samoupravno združeno delo v odvisnost od politično-izvršilnih struktur v njih. Obenem pa oblastni in državni organi pogosto niso opravljali tistih nujnih funkcij, ki jih imajo pri zaščiti in razvoju samoupravnega produkcijskega odnosa in ki bi morali s svojimi ukrepi zagotavljati razredni karakter države kot instrumenta oblasti delavskega razreda. Upoštevajoč te ocene lažje in v celoti razumemo, zakaj je v kritični analizi temeljna pozornost namenjena prav doslednemu izgrajevanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu na temelju ustave in zakona o združenem delu ter tistim mehanizmom, ki naj delavcu zagotavljajo celovito in učinkovito gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi ter urejanju trajnejših materialnih odnosov s planskimi aktivnostmi. Razdrobljenost in pogosti formalizem pri odločanju ter fetišiziranje nekaterih oblik odločanja niso omogočali celovitosti pri odločanu, še zlasti pa niso vedno zagotavljali ekonomske odgovornosti upravljalcev družbenih sredstev, kar terja ustrezne dograditve zakona o združenem delu. Tudi pri izgrajevanju delegatskega sistema, volilnega sistema ter institucij političnega sistema mora biti zagotovljena prevladujoča vloga združenega dela. Dosledno izgrajevanje odnosov v federaciji terja predvsem celovito uresničevanje ustavne zasnove federacije, ki ni le v pojmovanju federacije kot skupka zveznih organov, temveč predvsem in prvenstveno kot izgrajevanje samoupravne skupnosti narodov in narodnosti, v katerih ima vodilno vlogo delavski razred, povezan s skupnimi delavsko-razrednimi interesi. Zato je temelj uresničevanja odnosov v federaciji predvsem graditev socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, ki morajo biti tudi osnova za integracijo združenega dela na podlagi skupnih ekonomskih interesov in za razvoj delegatskega sistema, ki bo zagotavljal učinkovito sprejemanje odločitev v federaciji in tudi izvrševanje teh. Nič manj pomembna zahteva - lahko bi rekli ena ključnih - je nujnost ustreznega delovanja organiziranih socialističnih sil ter njihova odgovornost za razvoj in varstvo socialističnega samoupravljanja. Kardeljeve »Smeri razvoja . . .« ostajajo še kako aktualne. Pomanjkanje teoretičnih in praktičnih razprav za njihovo uveljavljanje v družbenopolitičnih organizacijah ima odmev tudi v kritični analizi. Ob ostri kritiki delovanja družbenopolitičnih organizacij, zlasti njihove premajhne odgovornosti za ustvarjanje pogojev, ki bi omogočali prevzemanje pravic, obveznosti in odgovornosti samoupravno združenim delavcem, je bilo vloženega premalo napora - kljub odpravljanju te slabosti v zadnji fazi dela - za celovito razčlenitev ustavne odgovornosti posameznih družbenopolitičnih organizacij. Ravno pristop, ki ni v celoti upošteval tudi delovanja subjektivnih sil kot dela sistema socialistične samoupravne demokracije je tudi pogosto porajal predloge, ki vidijo rešitev za uveljavitev številnih mehanizmov in institucij političnega sistema v njihovem nadaljnjem normativnem izpopolnjevanju, kar je bilo tudi zavrnjeno kot možna pot preseganja slabosti v delovanju političnega sistema. Morda bodo razočarani tisti, ki so čakali na velike spremembe političnega sistema. Zlasti pa tisti, ki so pričakovali spreminjanje položaja in vloge temeljne organizacije združenega dela, krepitev delovne organizacije na njen račun, spreminjanje delegatskega sistema kot načina odločanja, uvajanje elementov predstavniškega sistema s spremembami volilnega sistema, spreminjanje odnosov v federaciji bodisi s širitvijo njenih pristojnosti ali pa z uvajanjem drugačne strukture zvezne skupščine. Prav gotovo pa ne morejo biti razočarani tisti, ki so na slabosti delovanja političnega sistema že dolgo opozarjali, saj dobivajo v kritični analizi potrditev svojih stališč in na podlagi ocene in predlogov v analizi tudi argumente za to, da začnejo v praksi odstranjevati te slabosti bolj smelo. Kritična analiza naj bo torej predvsem napotek za spreminjanje razmer ter okvir normativnih sprememb, obenem pa je odprta za vse tiste pobude, ki so skladne s temeljno usmeritvijo analize. Analiza odpira seveda še vrsto vprašanj, ki jih bo potrebno strokovno operacionalizirati ter tudi teoretično osvetljevati. članki, razprave ZDRAVKO MLINAR UDK 316.334.54 : 711.4 Lokacijska politika in dejavniki prostorske organizacije naselij 1. Problemi lokacijskega odločanja Lokacijsko odločanje, ki zadeva razmeščanje ljudi in posameznih vrst njihovih dejavnosti, grajenih objektov, koristnih in škodljivih predmetov inštitucij ipd., predstavlja enega najpogostejših razlogov za ostre spopade v ožjem in širšem prostoru. Pri tem se spopadajo interesi posameznikov, različnih skupin prebivalcev, delovnih organizacij in stanovalcev, krajevnih skupnosti, mest, občin idr. Znani so številni primeri konfliktov in izpodbijanja primernosti lokacije industrijskih con, posameznih tovarn, stanovanjskih zgradb, trgovinskih objektov, hotelov, prometnih poti, hidrocentral, toplarn, samskih delavskih domov, domov za ostarele, mladinskih klubov, odpadnih materialov itn. V Češnj ici-Zeleznikih je prišlo do spopada glede pozidave kmetijskih zemljišč za stanovanja delavcev Alplesa. V Gorenji vasi je šlo - podobno -za gradnjo stanovanjskih blokov za delavce rudnika Žirovski vrh. Na Bledu je prišlo do značilnega spopada med gospodarskimi interesi in zagovorniki varstva okolja v zvezi z gradnjo novega hotela Park. Vrsto sporov se je pojavilo med občinama Celje in Žalec (trgovina, pitna voda . . .) Ljubljana in Skofja Loka sta imeli povsem nasprotne interese glede predloga za ureditev trgovsko-rekreacijskega območja ob Jeprci (zaščita talne vode in gospodarsko komercialni interesi). Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšna merila in interesi se uveljavljajo v lokacijskih odločitvah? Kdo ima pri tem prevladujoči vpliv? Zakaj se je npr. tako počasi »reševalo« ekološko ogroženo staro delavsko naselje ob Cinkarni Celje? Ali je odločanje od primera do primera povsem različno? Ali pri tem prevladuje naključnost ali gre za določena »pravila igre«? Čigavi interesi pri tem prevladujejo? Koliko se v odločanju o lokacijah uveljavljajo socialistične vrednote in merila? Kakšna je pri tem vloga državnega poseganja, tržišča in samoupravljanja? Koliko v odločanju prevladujejo ozko-ekonomski interesi in drobna funkcionalno-tehnična vprašanja, koliko pa se upošteva tudi dolgoročni program človekove emancipacije v skupnosti? Koliko lahko sociološka in politološka analiza samega procesa odločanja o lokacijah prispeva k preseganju partikularizmov, ki zavlačujejo ali onemogočajo optimalne rešitve? Ali ne bi določnejša opredelitev temeljnih meril močno poenostavila proces odločanja in zmanjšala naključna nihanja pod vsakokratnimi pritiski partikularnih interesov? Ali se na podlagi številnih - uspešno ali neuspešno »rešenih« primerov sploh kaj naučimo in izpopolnjujemo prostorsko-družbene regulacije? Ali se pri tem opiramo na mednarodne izkušnje in spoznanja t. i. »policy sciences«, ali prevladuje zdravo-razumsko in kazuistično reševanje - od primera do primera? 2. Nekatere teme in spoznanja iz dosedanjega empiričnega sociološkega raziskovanja Da bi vsaj z nekaj primeri nakazali, kako se sociološko raziskovanje vključuje v pojasnjevanje in reševanje lokacijskih vprašanj, bomo navedli tematske sklope, ki se - posredno ali neposredno - navezujejo na predmet naše obravnave. Iz dosedanjega empiričnega raziskovanja s področja urbane sociologije in drugih Sorodnih področij naj opozorimo na naslednje: - Bivalne preference prebivalcev SR Slovenije; že 1969. leta smo opravili prvo analizo podatkov iz ankete »Slovensko javno mnenje« na osnovi reprezentativnega vzorca (2400) vprašancev o nagnjenjih prebivalcev SR Slovenije glede načina bivanja in naselitve. Ob številnejših demografskih in drugih analizah objektivnih sprememb v strukturi naselitve smo tako dobili tudi vpogled v spontane, subjektivne težnje glede (najbolj) želenih lokacij, tako glede tipa naselij kot tudi glede na gostoto in načine bivanja znotraj mesta (tip zgradbe, nadstropje itd.). Preseneča predvsem izredno močna težnja k nižjim gostotam naselitve (družinska hiša blizu mesta). Obravnavana je~bila tudi različna stopnja privlačnosti (odbojnosti) posameznih predelov mesta. - Prostorska mobilnost in imobilnost prebivalcev je bila obravnavana tako v smislu objektivnih tokov kot z vidika subjektivnega odnosa prebivalcev do alternativnih možnosti bivanja (lokacije). Presenetila je razmeroma visoka imobilnost in navezanost na dano lokacijo, pa najsi gre za kraj bivanja ali za konkretno stanovanje. Tudi relativno visoke razlike v dohodkih niso zadosten razlog, da bi se posamezniki odločili za spremembo kraja bivanja. Zamenjava stanovanj je - ker pač nimamo »ekonomskih najemnin« - izredno omejena. - Prostorska organizacija sfere dela in bivanja. Številna vprašanja so načenjala subjektivni odnos vprašancev do prostorske razmestitve različnih dejavnosti v mestu. Izstopa zahteva, da je treba industrijo locirati v industrijske cone, na večji oddaljenosti od stanovanjskih predelov, četudi to za zaposlene pomeni daljšo pot do delovnega mesta. Vprašanci rajši prebivajo v stanovanjskem okolju z »mešano strukturo«, kot pa skupaj z delavci iz iste delovne organizacije. Med OZD in krajevnimi skupnostmi prihaja do konfliktov zaradi neusklajenih interesov, ko gre za lokacijo (in dostopnost) rekreacijskih objektov, obratov družbene prehrane ipd. - Lokacijska vprašanja v okviru krajevnih skupnosti; ugotovljeno je bilo neskladje med urbanističnimi koncepcijami (prakso) prostorske organizacije in političnimi koncepcijami o neposrednem samoupravljanju in humanizaciji življenja v krajevni skupnosti; urbanistična praksa je še preveč pod vplivom sektorske delitve dejavnosti in prostora, tako da tudi lokacije posameznih institucij presoja preveč parcialno in monofunkci-onalno; gre za neenotno obravnavo in odprta vprašanja glede prostorske strnitve najpomembnejših funkcij v »družbeni center« KS - in drugih funkcij, ki naj bi tvorile jedro sosedstva (npr. nejasnosti glede večnamenske vloge in lokacije zaklonišč). Ugotovljeno je, da ni razvojne koncepcije o spreminjanju vloge, velikosti in odprtosti šole v odnosu do KS. - Lokacija samskih delavskih domov, dijaških in študentskih domov, domov za ostarele, invalide idr. Sociološke raziskave so se sicer bolj osredotočale na vprašanja, ki zadevajo način življenja ter kategorij prebivalcev v institucionalnih oblikah kolektivnega bivanja in nasploh, vendar so pri tem vsaj načenjale tudi lokacijska vprašanja. Opozorile so na protislovne tendence: - po eni strani zagotoviti (tudi prostorsko) upoštevanje njihovih specifičnih potreb, po drugi strani pa preprečiti (neželeno) segregacijo. Mladi so jasno povedali, da si želijo posebne prostore za shajanje - sami zase. Vsaka koncentracija homogene kategorije prebivalcev na enem mestu pa potencira razlike v odnosu do drugih kategorij v okolici in sproža konflikte. Ugotovljeno je bilo, da krajevne skupnosti skoraj redno ugovarjajo (ali celo odločno nasprotujejo in dostikrat preprečijo) lokacijo samskih domov na njihovem območju; odklonilni odnos kažejo tudi do domov za ostarele, invalide in drugih. - Reagiranje občanov na ekološke motnje v njihovi bližini. Ugotovljeno je bilo, da (objektivno) zelo različne stopnje onesnaženosti izzovejo tudi subjektivni odziv občanov in pristojnih institucij. V delavskih naseljih (primer raziskava J. Makaroviča v Zalogu), katerih stanovalci imajo na splošno manjši vpliv na odločanje, se najtežje uprejo lokaciji ekološko neugodnih dejavnosti ali objektov; ali pa se tu najdalj časa odlaša s potrebnimi izboljšavami. Potrjena je bila razredna neenakost tudi v reševanju lokacijskih vprašanj v mestnem prostoru. - Družbene vrednote kot kriteriji in vodila v določanju in izbiri lokacij. Tako, kot je opozoril že O. Čaldarovič za urbanistično in prostorsko planiranje nasploh, velja tudi za lokacijsko politiko in konkretno izbiro lokacij: upoštevajo se predvsem tisti kriteriji, ki so nasploh najlažje dojemljivi, najbolj opazni in merljivi (kvantifikabilni). V tem smislu nenehoma dobivajo prednost materialna, fizična merila pred socialnimi in duhovnimi, ki ne zagotavljajo tako vidnih učinkov. Ekonomski kriteriji praviloma prevladajo nad ekološkimi, socialnimi in estetskimi. Le redko se upošteva celovitost in protislovnost relevantnih kriterijev. - Možnost izbire alternativnih lokacij stanovanja in lokacij za individualno graditev družinske hiše. Ugotovljeno je bilo, da so te možnosti zelo omejene, ali pa jih sploh ni. Vendar si tisti, ki imajo bojši dostop do relevantnih virov informacij v mestu in občini, zagotovijo tudi večje možnosti dostopa in izbire najprivlačnejših lokacij. To velja tudi za (neformalne) skupine, ki se konstituirajo v stanovanjske zadruge. - Proces odločanja o lokacijah. Pri tem prihaja do spopadov (bolj ali manj) močnih partikularnih interesov, ki se vsiljujejo kot skupni ali splošni interesi. Nedoločena in neeksplicirana temeljna vodila lokacijske politike povečujejo prostor za arbitrarno odločanje, spremembe in odstopanja (nihanja) v raznih smereh ter število konfliktnih situacij. Restriktivno-represivno reagiranje dejansko prevladuje in ima prednost pred afirmativ-nim programom in spodbudami, ki naj bi usmerjale ravnanje prebivalcev v prostoru mesta. Sedanje usmerjanje razmeščanja v prostoru je postalo kontraproduktivno, saj ne vodi do uresničevanja zastavljenih ciljev, temveč dostikrat samo povzroča povsem nasprotne učinke. Premalo pozornosti se posveča procesu implementacije planov in razvojnih odločitev. Zelo omejeno je še vključevanje dejansko in potencialno prizadetih subjektov v proces lokacijskega odločanja. Pogrešamo pa tudi temeljitejših raziskav procesa odločanja, ki bi jih lahko prispevali sociologi in politologi. Natančnejši pregled dosedanjega raziskovalnega dela bi moral vključevati še vrsto tem in spoznanj. Na tem mestu pa bomo za podrobnejšo predstavitev izbrali le nekatera med njimi. Že na podlagi navedenega pa je razvidno, kako obsežno in pomembno je to področje raziskovanja. 3. Lokacija, dostopnost in preference prebivalcev V reševanju lokacijskih vprašanj je treba računati s protislovno situacijo, ki smo jo že na drugem mestu označili z »dvema zakonoma dostopnosti« oz. prostorske organizacije mesta: 1. da vsakdo želi imeti dostop do vseh drugih brez vsakršnih stroškov, 2. vsakdo želi določati »ceno« dostopnosti drugih do sebe (gl. H. Teune, Z. Mlinar, 1972). Dostop do drugih se po eni strani povečuje ravno v procesu urbanizacije (z zmanjševanjem prostorske oddaljenosti in z izboljševanjem prometne in komunikacijske mreže). V tem smislu si človek želi takšne lokacije (v mestu), ki mu omogoča najlažji dostop do bogastva raznovrstnosti, ki ga nudi mesto. Po drugi strani pa se vzporedno s tehničnimi možnostmi dostopnosti zaostruje tudi osebnostna in družbena selektivnost stikov, ki je prav tako prostorsko in lokacijsko pogojena. Uveljavljanje posameznika kot samostojne osebnosti nujno pomeni tudi določeno selektivnost; ne le vključevanje, temveč tudi izključevanje drugih ljudi (dobrin, storitev, idej). Po eni strani se torej povečujejo možnosti dostopa do širšega kroga ljudi, po drugi strani pa gre za možnosti izključevanja in selektivnosti. S tem se nam nakazuje eden od najsplošnejših kriterijev prostorske organizacije mesta, ki nam daje pomembne usmeritve tudi glede lokacijskih odločitev. Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo prebivalcev z določeno lokacijo bo konec koncev odvisno od tega, koliko jim le-ta omogoča (olajšuje, ne pa vsiljuje) dostopnost do raznovrsnosti in obenem zagotavlja možnost izključitve naključnih ali neželenih vplivov iz okolice. Ravno na ta način se človek uveljavlja kot subjekt in ni več le objekt danega okolja. Ob nerazviti tehnologiji prometa in komunikacij je bilo težje zagotoviti dostop do raznovrstnosti na večje razdalje. Danes pa bolj stopa v ospredje problematika, kako se zavarovati pred »poplavo« najrazličnejših naključnih vplivov iz okolja. Fizična izolacija sama po sebi zmeraj manj kaže tudi na socialno izolacijo. Umik iz ožjega mestnega območja torej danes lahko predstavlja tudi umik pred veliko »vsiljivostjo« najrazličnejših motečih impulzov iz okolja. Glede na to se zdi razumljivo, da je prišlo do naslednje spremembe: medtem, ko so v preteklosti veljale za najboljše, najugodnejše stanovanjske lokacije v središču mesta in so bile lokacije v smeri proti periferiji vse manj cenjene, je danes prišlo že do nasprotne situacije. Ivan Szelenyi je npr. prikazoval razlike med evropskimi in ameriškimi mesti v tem smislu, da v Evropi centralna lokacija v mestu simbolizira najvišji družbeni položaj, ki pa upada v smeri proti periferiji mesta; v ZDA naj bi bilo obratno. Pri te gre za grobo poenostavitev, ki v marsičem odstopa od dejanskega stanja. Predvsem pa se kaže, da se tudi v evropskih mestih vse bolj uveljavlja beg iz ožjega mestnega jedra in krepijo tendence suburbani-zacije. Predmestna lokacija omogoča (poleg neposrednejšega stika z naravo) popolnejše obvladovanje (izključevanje) neželenih vplivov iz okolice. To možnost izkoriščajo na Zahodu t. i. »srednji razredi«, ki se distancirajo od pripadnikov delavskega razreda in rasnih skupin ne-belcev. Pri nas pa je v ospredju možnost izogniti se neželenim ekološkim posledicam, ki so najbolj moteče v osrednjem delu velikega mesta (hrup, onesnažen zrak idr.). Ob vrsti drugih vplivov tako pridemo do tega, da velika večina prebivalcev SR Slovenije (približno tri četrtine) želi prebivati na podeželju; med njimi pa je najmočnejša kategorija tistih, ki dajejo prednost majhnemu kraju v bližini mesta. (Zdravko Mlinar, 1974, »Slovensko javno mnenje« 1983). Lokacijske preference prebivalcev v Sloveniji, kot je razvidno iz nekaterih raziskav, nakazujejo predvsem težnjo k večji disperziji naseljevanja. Te težnje se - v legalni ali nelegalni obliki - spopadajo s temeljnimi usmeritvami prostorskega planiranja k bolj koncentrirani naselitvi (vsaj v smislu decentralizirane koncentracije). Ob tem pa tudi (anketirani) občani prihajajo v nasprotja sami s seboj: ko izražajo svoje preference, kje bi najrajši postavili svojo hišo, bi npr. izbrali najlepše gozdne obronke in slemena, skratka lokacije v zeleni okolici v bližini mesta; ko pa odgovarjajo na vprašanje, kaj bi storili kot urbanisti, se izkaže, da bi prav na takšnih površinah prepovedali ali celo porušili obstoječo gradnjo (glej več o tem v: Andrej Pogačnik, 1979, str. 2, 34). Gre torej za eno temeljnih protislovij naše lokacijske politike, ki ne dopušča nikakršne ignorance ene ali druge strani in nikakršnega apri-orizma. Spontanost sama po sebi - pa četudi preko demokratičnih mehanizmov izražanja volje občanov - ne vodi do optimalnih rešitev. »Demokratičnost« dostikrat ne vključuje zares vseh - tudi posredno (prostorsko in časovno) prizadetih subjektov - tako da prevladajo partikularni interesi, ki so v danem trenutku in v danem prostoru najmočnejši. Idealizacija vloge občanov lahko vodi do nekakšne atomizacije, v kateri prevladajo najrazličnejši partikularizmi in kratkoročni interesi. Le-ti praviloma najdejo močnejše zagovornike kot pa so zagovorniki bolj celostnega upoštevanja skupnih in dolgoročnih potreb in interesov. 4. Lokacijska politika in regulacijski mehanizmi razmeščanja v prostoru 4.1 Nekatera protislovja V današnji jugoslovanski situaciji razkrivamo naslednje protislovje: po eni strani imamo relativno velike pretenzije in pričakovanja glede načrtnega izgrajevanja prostorske organizacije naselij in širših območij; po drugi strani pa razkrivamo številne naključnosti in odstopanja od želenega prostorskega reda, ki kažejo, da ne obvladujemo dogajanja v prostoru. Najbolj paradoksalno je ravno to, da imamo hkrati veliko »planiranja« (vsaj normativno in institucionalno zelo razčlenjen sistem), zamotane postopke in kontrolne mehanizme, obenem pa relativno visoko stopnjo anarhičnosti v prostoru. To je pravzaprav najbolj neugodna situacija: veliko (energije, časa, sredstev) vlagamo v delovanje subjektivnih sil kot načrtovalcev, obenem pa je dogajanje v prostoru v veliki meri stihijskega značaja. V posameznih okoljih stihija postane prevladujoči način razporejanja v prostoru, tako da je prostorska disciplina (vzemimo na primer -»črne gradnje«) povsem »izpodkopana«. V tem smislu gre torej za nemoč ali celo nekakšno kapitulacijo subjektivnega faktorja. Drugo protislovje je v tem, da se takšne razmere podaljšujejo skoz čas že kar cela desetletja, ne da bi poglobljeno proučili in razjasnili vzroke za takšno stanje. Ostajamo pri fragmentarnih opažanjih in kritikah, kar pa spet pomeni le obliko podaljševanja obstoječega stanja, saj parcialna intervencija in izboljšava na eni strani - ob takšnem pristopu - nujno poraja spet nove probleme drugod itd. Tu je še tretje protislovje, ki zadeva teorijo lokacije in razprave o lokacijskih faktorjih. Čeprav je očitno, da je najbolj zapleten (in obenem jugoslovansko specifičen) kompleks prav načrtno usmerjanje sprememb v prostoru, so do sedaj tudi jugoslovanski avtorji razpravljali predvsem o klasični tematiki, ki zadeva lokacijske faktorje (pri čemer je težko pričakovati, da bodo prispevali kaj bistveno novega), obenem pa so zanemarjali delovanje subjektivnega faktorja in družbenopolitične posebnosti, ki pogojujejo lokacijsko odločanje pri nas (kot izjeme gl. npr. D. Fatur 1980, F. Bučar in J. Šmidovnik 1975). Neuspešno reševanje lokacijskih vprašanj je v bistvu le »zunanji izraz« neuspešnega usklajevanja konfliktnih interesov. Najpogostejši primer predstavlja nasprotje med individualnim (partikularnim) interesom investitorja oz. graditelja in skupnim interesom mesta kot celote. Prvi je praviloma prisoten kot konkreten in dosti agresiven ali celo brezobziren akter, ki dostikrat - legalno ali ne - izsili lokacijo v škodo skupnih interesov. Skupni interes pa je v številnih situacijah pomanjkljivo opredeljen in tudi nima tako jasno opredeljenih zagovornikov, je pa tudi časovno odmaknjen ipd. Tako se dostikrat pojavlja le kot nekaj latentnega in potencialnega, vendar pa vseeno kot legitimacija restriktivnih ukrepov, ki se opirajo na državno prisilo. Težavnost doslednega uresničevanja prostorske discipline tedaj, ko naj bi s konkretnimi lokacijami uresničevali plansko koncepcijo prostorske organizacije je med drugim v tem, da je težko razločevati različne dejanske vloge in interese, kot npr.: - kdaj in koliko gre za vsiljivost, ki temelji na ozkih individualnih, egoističnih interesih, kdaj in koliko pa za eksistenčne, socialne razmere in potrebe; - kdaj gre za upravičeno kontrolo in potrebno usmerjanje, kdaj in koliko pa le za birokratsko proceduro, ki zadržuje gradnjo in reševanje stanovanjskega vprašanja ipd.; - ali fleksibilnost v lokacijskem odločanju pomeni predvsem korektiv v odnosu do formalizma in neživljenjskih, statističnih določil, ali je to izraz nenačelnega kompromisarstva, ki tudi samo vodi v prostorsko dezorgani-zacijo? Ipd. Takšno prepletanje vlog in interesov nam v precejšnji meri pojasnjuje nekakšno paralizo v delovanju na tem področju, tako da problemi ostajajo nerešeni. 4.2 Regulacijski mehanizmi Neštevilna vprašanja o tem, kako nasploh (ne le v posameznih primerih) uveljavljati planirano razmeščanje v prostoru, lahko organiziramo s pomočjo sociološke konceptualizacije regulacijskih mehanizmov, kot so: tržišče, državna intervencija, samoupravljanje in - kot rezidualni še -inercija. Takšna pojmovna organizacija nam olajšuje pojasnjevanje lokacijske problematike, navzlic dejstvu, da imamo v praksi hkrati opravka z vsemi štirimi mehanizmi. Čeprav normativno - programatsko in institucionalno predpostavljamo, daje samoupravni model prevladujoč, dejansko ostaja odprto - empirično - vprašanje, kolikšna je vloga posameznih mehanizmov in kako eden pogojuje drugega. Tako je npr. - kot navaja tudi Živko Pregl (1983) - vloga državne prisile potrebna tudi pri sankcioniranju samoupravnih odločitev. Vseskozi pa lahko posežemo v še bolj temeljno vprašanje in skupni imenovalec vseh načinov prostorske regulacije, tj. v vprašanje o samostojnosti in povezanosti subjektov v prostoru. Samoupravni socialistični razvoj predstavljamo z modelom visoke stopnje samostojnosti in obenem visoke povezanosti; za tržišče je značilna samostojnost, ne pa (vsaj - ab ante) povezanost; državna prisila uvaja določeno povezanost brez samostojnosti, medtem ko inercija kaže na odsotnost enega in drugega. Samo tedaj, ko se v lokacijskem odločanju uveljavita tako samostojnost kot tudi povezanost prizadetih subjektov, lahko pričakujemo optimalne lokacijske rešitve. Nasprotno pa tedaj, ko se v procesu odločanja sicer uveljavijo samostojnost in specifične potrebe posameznih subjektov, ne pa tudi povezanost in upoštevanje vseh drugih prizadetih subjektov, ne moremo pričakovati, da bo dosežena optimalna odločitev o lokaciji. Analogno velja tudi za situacijo, ko je sicer dosežena povezanost oz. enotnost, vendar na račun samostojnosti prizadetih. 4.2.1 Tržišče V kapitalističnem mestu je temeljni regulacijski mehanizem, prek katerega se oblikuje njegova prostorska organizacija in razmeščanje v prostoru - tržišče. Le-to deluje po zakonu ponudbe in povpraševanja ter uveljavljanja »logike profita«. Glede na prisotnost blagovno-tržne proizvodnje ima ta mehanizem določeno vlogo tudi pri nas. Zaradi tržne stihije in socialne neenakosti, ki iz tega izhaja, pa je bila pri nas (1974) vloga tržišča omejena, s tem da naj bi toliko večjo vlogo dobila samoupravno opredeljeno usmerjanje, tako kot npr. v »družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji«. Osrednji problem pri tem pa je v tem, da v sedanji situaciji ne funkcionira niti tržišče niti samoupravno sporazumevanje. Tako se je še povečala arbitrarnost lokacijskih odločitev, obenem pa zožile možnosti izbora alternativnih lokacij. Namesto da bi pomanjkljivosti (razvitega) tržišča dialektično presegali z afirmativnim programom, je dejansko bolj prišlo do izraza njegovo omejevanje in ukinjanje. Pri tem pa ni bila zagotovljena niti potrebna strokovna podlaga niti politična kultura (demokratska infrastruktura) za to, da bi subjektivne sile lahko zagotovile načrtno in samoupravno urejanje prostora. Tako imamo danes opravka z dvojno kritiko lokacijskega odločanja: 1. Po eni strani gre za kritiko odločitev, ki izražajo ali uveljavljajo monopolno položaj gospodarskih organizacij in drugih subjektov; ko torej gre za odsotnost tekmovanja in tržišča. Značilni so primeri, ko posamezne gospodarske organizacije prav s pomočjo občinskih organov, ki odločajo o lokacijah, onemogočijo »prihod« konkurentov v njihovo mesto. 2. Po drugi strani pa gre za kritiko, ki zadeva komercializacijo in tržno ravnanje v škodo (potencialnih) uporabnikov, npr. kritika gradbenih podjetij, ki so v šestdesetih letih nakupila večje komplekse mestnih zemljišč in preko »profitne logike« uveljavljala svoje interese tudi s tem, da so vsiljevale namembnost le-teh, način gradnje ipd. Tudi ko gre za dejavnosti, ki neposredno posegajo v opredeljevanje in uresničevanje lokacijske politike, se srečujemo s problemi v obeh smislih. Po eni strani gre za kritiko projektantskega in urbanističnega delovanja, v kolikor se pojavlja kot monopolistična dejavnost znotraj posameznih mest in občin; namesto tega naj bi uvajali javne natečaje, odprte za udeležence iz širšega prostora, torej - večji izbor alternativnih rešitev (tekmovanje) ipd. Po drugi strani pa se pojavlja kritika, da je »tržna logika« že preveč posegla v dejavnosti, ki so namenjene urejanju prostora; zato da je treba bolje razločevati med projektantsko dejavnostjo (za tržišče) in planerskim delovanjem, ki naj bi imelo zagotovljeno večjo samostojnost in delovalo kot javna služba (gl.: Gradivo . . . 1982). Ker so bili zavodi za urbanizem preveč materialno odvisni od nalog »za tržišče«, to ni ostalo brez vpliva tudi na njihove širše prostorske rešitve. Materialne možnosti investitorjev so se prepletale z njihovimi partikularnimi interesi, le-ti pa so tako - bolj ali manj direktno - prišli do veljave v predlogi o tem, katera območja naj bi (najprej) »pokrili« novi zazidalni načrti in kakšni pogoji (namembnost, gostota idr.) pozidave naj bi veljali za ta območja. Z vplivom na opredelitev zazidalnih kompleksov, njihove velikosti, časovne prioritete, namembnosti idr., so torej »močni« investitorji (lahko) vsiljevali lokacijske rešitve, ki nasprotujejo interesom mesta kot celote. Doslej povedano nam kaže le nekatere od številnih poti, kako prisotnost ali odsotnost tržišča v širšem družbenem merilu pogojuje lokacijsko odločanje. Urbanistično in projektantsko delovanje - kot je to prikazal že Branislav Krstič, 1982 - pa je le člen v takšnem širšem sklopu, ki mu ne moremo pripisovati povsem avtonomne vloge. 4.2.2 Državna intervencija > Glede na ostra nasprotja in konfliktne interese, ki se spopadajo v lokacijskem odločanju, je razumljivo, da imamo - navzlic procesu deetati-zacije - na tem področju še vedno prisotno tudi državno prisilo. Avtoriteta pravnih norm, ki je podkrepljena z monopolom fizične prisile državne oblasti, kot tudi konkretne sankcije, ki so zagrožene zaradi kršitev določil o prostorskem redu, naj bi tudi s svoje strani pogojevale in pojasnjevale razporejanje v prostoru. V številnih situacijah se le državna prisila lahko spopade z agresivnostjo različnih partikularizmov v prostoru in jo obvlada. Vendar dejansko dostikrat še ta odpove. Ob doseženi stopnji demokratizacije postaja zmeraj bolj nesprejemljivo (nepopularno), da bi se posluževali kakršnekoli prisile, pa četudi gre za očitne kršitve že določenega prostorskega reda (spomnimo se protestnih demonstracij občanov v Škofji Loki zaradi rušenja hiše v Godešiču). Državno prisilo lahko »prepoznamo« v različnih pojavnih oblikah, kot npr.: v zakonskih aktih (vzemimo npr.: zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene - iz leta 1956, zakon o urbanističnih projektih - iz leta 1958, zakon o urbanistični inšpekciji - iz leta 1958, zakon o urbanistični inšpekciji - iz leta 1961, zakon o urbanističnem planiranju - iz leta 1967 itd.), v delovanju gradbene in urbanistične inšpekcije, v številu obsodb za kazniva dejanja zaradi kršitev prostorskega reda, v številu odločb o ustavitvi gradnje, v številu porušenih (črnih) gradenj. Sem sodi še razglasitev splošnega interesa, ki prevlada nad zasebnim interesom lastnika zemljišča, da niti ne posegamo nazaj, ko je šlo (še 13 let po vojni) za nacionalizacijo najemniških zgradb in gradbenih zemljišč. Vendar praksa na splošno zelo ohlapno upošteva restriktivno-repre-sivne ukrepe, ki naj bi zagotovili zakonitost in disciplino ter določen prostorski red - ki naj bi predstavljal obliko zagotavljanja (uresničevanja) splošnega interesa. F. Bučar inJ. Šmidovnik sta že podrobno prikazala, kako sprejeti zakoni niso zagotovili uresničevanja ciljev, zaradi katerih so bili sprejeti (zlasti koncentracija gradnje na ustreznih lokacijah). Zaradi številnih kršitev že sprejetih predpisov je bila (že leta 1961) z zakonom postavljena posebna upravna služba - urbanistična inšpekcija, ki naj bi zagotavljala spoštovanje družbene discipline in zakonitosti in preprečevala gradnje brez dovoljenja na nedovoljenih krajih (črne gradnje). Pritisk na disperzno gradnjo zunaj gradbenih okolišev je bil tolikšen, da ga tudi občinski upravni organi niso vzdržali. Tudi represivni ukrepi urbanistične inšpekcije niso zalegli. Čeprav graditelje nadzorujejo kar po dveh postopkih (poleg gradbenega dovoljenja je bil leta 1967 uveden še postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja), ki jih mora investitor opraviti pred začetkom gradnje, vendar pričakovane discipline v prostoru tudi s tem še niso dosegli. Če so razlogi »globoko v materialnih in družbenih razmerah« - kot pravilno ugotavljata F. Bučar in J. Šmidovnik - potem je razumljivo, da zgolj z državno prisilo, s sankcijskim ukrepanjem javne uprave, ni mogoče zagotoviti doslednega uresničevanja lokacijske politike. Toleriranje nezakonitosti v posameznih primerih odpira vrata za vse druge. Ko postanejo kršitve množične (»postanejo sistem«), postane uporaba sankcij - kot je npr. prepoved priključka na komunalne napeljave, še zlasti pa rušenje objekta - nesprejemjiva. Končno se izkaže, da stvari ni mogoče obvladovati (kar se kaže tudi v legalizaciji nedovoljenih gradenj); politika in uprava se sami prilagajata stihiji (gl. F. Bučar, J. Šmidovnik, 1975, str. 223-226). Ob tem pa je s sociološkega vidika treba ugotoviti, da ostrina sankcioniranja normativnega reda variira po posameznih občinah in republikah. Evidentne so npr. razlike med njimi v tem smislu, da v nekaterih okoljih dejansko tudi podirajo nedovoljeno postavljene objekte (npr. počitniške hiše v občinah Buje in Pulj, ali že omenjeni, bolj izjemni primer v občini Škofja Loka), v drugih pa so upravni organi bolj strpni do kršilcev. Na splošno torej tudi prisilna, državna intervencija ne daje pričakovanih rezultatov v uresničevanju lokacijske politike: po eni strani zato, ker se - v primerih, ko je predpisana - dejansko ne uveljavlja niti z minimalno doslednostjo; po drugi strani pa zato, ker je delovanje upravnih organov preveč omejeno na restriktivno-represivne ukrepe, ne da bi jih dopolnjevale tudi spodbude za uresničevanje afirmativnega programa urejanja prostora mesta. 4.2.3 Samoupravljanje Uveljavljanje samoupravljanja na ravni mesta (ter ožjih in širših enot) vsaj na dva načina pogojuje tudi lokacijska vprašanja: po eni strani se s tem spreminja proces in način njihovega reševanja (odločanja), po drugi strani pa upoštevanje samoupravne razvojne usmeritve prinaša tudi vsebinsko različne rešitve v prostorski organizaciji mesta. Samoupravljanje postavlja nove zahteve tako v smeri višje stopnje povezanosti (socializacije) kot tudi višje stopnje samostojnosti vseh subjektov (njihove individu-acije). Gre za razvojni proces spreminjanja vloge človeka v okolju: od objekta k subjektu. Vsakršno odstopanje od takšne globalne usmeritve pa se razkriva v problemih prebivalcev mesta. Na splošno lahko pričakujemo, da ima način odločanja pomembne implikacije tudi na vsebino, kriterije in rezultate odločanja; in obratno: določena vsebinska (idejna, ideološka) usmeritev se izraža tudi v načinu obravnave oz. odločanja. V tem smislu se tudi samoupravljanje ne more zadrževati v »podedovanih«, ozkih okvirih funkcionalizma in ekonomske racionalnosti, temveč vnaša bogatejšo vsebino, ki vodi k humanizaciji bivalnega okolja. Tržišče favorizira lokacije s takšno namembnostjo, ki dajejo največje rezultate le po ekonomskih merilih. Samoupravljanje sicer teh meril ne more negirati, jih pa lahko korigira, dopolnjuje in presega. Splošna programska usmeritev k vključevanju vseh prizadetih (izvajalcev, uporabnikov . . .) v proces samoupravnega odločanja se tudi v prostorskem urejanju mesta srečuje z vrsto problemov. V času po novi ustavni ureditvi (1974. leta) je stopilo v ospredje prizadevanje za širše vključevanje in povezovanje organizacij združenega dela (kot investitorjev in izvajalcev) ter potencialnih uporabnikov - preko samoupravnih interesnih skupnosti. Vendar se to prizadevanje sooča tako s premajhno motiviranostjo in/ali usposobljenostjo za sodelovanje, kot tudi z veliko kompleksnostjo odločanja in koordinacije med povečanim številom udeležencev, še zlasti v večjih mestih. Iz tega neposredno sledijo tudi posledice za lokacijsko odločanje in izbiro lokacijskih alternativ. Tako se investitorji poizkušajo izogniti dolgotrajnemu čakanju na lokacijsko dovoljenje (med drugim zaradi zamudnih postopkov koordinacije med številnimi samoupravnimi subjekti) v večjih mestih in se rajši odločijo za alternativne lokacije v manj urbaniziranih občinah, kjer jim potrebno lokacijo zagotovijo v krajšem času. Povečanje števila samostojnih subjektov, ki sodelujejo v lokacijskih odločitvah, torej praviloma podaljšuje trajanje procesa odločanja, kar posredno lahko upočasnjuje celoten razvoj. Šele tedaj, če večjo individu-acijo (povečevanje števila in samostojnosti subjektov) spremlja tudi višja stopnja socializacije (povezanosti, poenotenja, standardizacije . . .), je zagotovljen nadaljnji dinamičen razvoj. Ta pogoj pa se v praksi premalo upošteva in v tem je eden od razlogov, da upravni, strokovni in politični organi ne morejo (več) obvladati vse večje kompleksnosti. To pa konec koncev spet pomeni vračanje k naključnosti in stihiji tudi glede razmeščanja oz. lokacij v prostoru mesta (gl. tudi Ž. Pavič et. al., 1974, str. 50). Praksa si sama utira pota k različnim poenostavitvam, bodisi da so (povsem) legalne ali ne. Značilni sta zlasti dve: a) zoženje števila subjektov, ki dejansko sodelujejo v lokacijskem odločanju; b) zmanjšanje razpona (števila) upoštevanih alternativ, ko gre bodisi za določanje namembnosti na dani lokaciji bodisi za upoštevanje alternativno možnih lokacij za določeno namembnost. Namesto celovitega zajemanja situacije, v kateri se pojavlja določena lokacija ter upoštevanja obstoječih in potencialnih alternativ, se lokacije praviloma izbira le na parcialnih osnovah (Simon H., 1952). Če govorimo o poenostavjanju, je treba razločevati dve povsem različni situaciji: a) v nekaterih primerih poenostavljanje pomeni, da se odrekamo določenim alternativam ali subjektom (gl. tudi Lloyd R. E., Dicken P., 1972); b) povsem drugačen smisel pa ima poenostavljanje, kadar gre za posploševanje in sintezo, ki omogoča, da čim večji raznovrstnosti poiščemo njen skupni imenovalec; pri tem gre za izgrajevanje skupne infrastrukture odločanja, ki naj bi bila sestavina procesa podružbljanja. V naši praksi imamo dosti preveč poenostavljanja v prvem smislu in dosti premalo poenostavljanja v drugem pomenu. V prvem primeru gre za izločanje, v drugem pa za vključevanje. Planerjem niso znani vsi potencialni interesenti (uporabniki) za določeno lokacijo, interesenti pa nimajo vpogleda in nimajo na voljo (lahko dostopne) informacije o vseh alternativnih lokacijah. Kroženje relevantnih informacij je omejeno in večkrat prekinjeno. Tako kot omejena informacija izključuje, tako po drugi strani lažji dostop do lokacijskih informacij ustvarja tudi privilegije. Že časovna prednost v dostopnosti informacij o tem, kje so (ali bodo) zazidljive površine, omogoča privilegirani položaj nekaterim investitor- jem, pa naj gre za posameznike, skupine posameznikov (lahko se organizirajo v zadrugo) ali delovne organizacije. Ob sedanjih restrikcijah zazidljivih površin postane takšna informacija lahko celo pomembnejša kot pa so finančna sredstva za gradnjo. Pri tem spet lahko razločujemo dve vrsti omejitev: po eni strani gre za neenako stopnjo informiranosti posameznikov ali gospodarskih organizacij znotraj danega okolja (mesta, občine, KS). Tisti, ki so bliže centrom odločanja, ki imajo nasploh večji vpliv v občini ipd., imajo tudi boljši dostop do lokacijskih informacij. Do razlik med delovnimi organizacijami prihaja tudi glede na njihovo velikost: manjše so tudi slabše usposobljene, da bi spoznavale in preučevale relevantne informacijske vire, tako da njihovo odločanje o lokacijah v večji meri temelji na tveganju in različnih naključnostih (D. Fatur, 1980, str. 37, 86-87). Po drugi strani pa se kaže nekakšna zaplotniška ali lokalistična miselnost in zavest, zaradi katere se investitorji že kar a priori omejujejo le na svoje ožje okolje in niti ne pripoznavajo kot obstoječe tiste alternativne (čeprav objektivno vzeto celo ugodnejše) lokacije, ki presegajo te ozke okvire. Z oddaljenostjo variira tako percepcija (stopnja informiranosti o možnih lokacijah) kot tudi subjektiven odnos do okolja. Temeljni problem samoupravnega odločanja o lokacijah in urejanju prostora še nadalje ostaja v tem, da ne dosegamo potrebne (vedno širše) povezanosti ali samostojnosti prizadetih subjektov v prostoru (ali pa oboje) in zaradi tega prihaja do neprimernih lokacijskih odločitev. Akcija za večjo vključitev (potencialnih) uporabnikov in povečana koordinativna vloga samoupravnih interesnih skupnosti ni privedla do pričakovanih rezultatov. Lahko bi rekli, da smo prej ukinili prejšnji način delovanja (vloga tržišča) kot pa vzpostavili novega (samoupravljanje). Zato je nastal nekakšen prazen prostor, v katerem je paralizirano reševanje lokacijskih in urbanističnih vprašanj, saj ne gre več niti po starem niti (še) po novem. Rezultat pa je npr. stagnacija stanovanjske graditve in urbanega razvoja sploh. Samoupravne interesne skupnosti nimajo niti ustrezne strokovne vloge (npr., ko gre za naročanje izdelave zazidalnih načrtov, za vsebinsko usmerjanje ali nadzor ter uresničevanje urbanističnih dokumentov ipd.) niti niso uspele pritegniti širokega kroga občanov, tako da bi lahko pomembneje demokratizirali procese odločanja. Ob tem je logično, da se je povečalo administriranje in - v nekaterih pogledih - celo zmanjšala učinkovitost delovanja. Vse to kaže, da je treba za uveljavljanje samoupravljanja iskati še nove in boljše rešitve (gl. o tem tudi Dušica Sefaragič, 1981). Zaradi zaostajanja v temeljnih planskih usmeritvah (koncepcijah, dokumentih) se toliko večjo težo prenaša na parcialno, fragmentarno reševanje prostorske organizacije manjših, ožjih območij mesta (s pomočjo zazidalnih načrtov) ali posameznih lokacij. S tem pa stopajo toliko bolj v ospredje posebni, partikularni interesi, v imenu katerih se - odkrito ali prikrito - uveljavlja pobuda za plansko ureditev določenega območja; pa ne le pobuda, temveč tudi različne oblike pritiska na strokovne službe in organe odločanja v mestu ali občini. Investitor se »pogosto pojavi kot iniciator in "kot financer priprave lokacijske dokumentacije oz. zazidalnega načrta. To mu omogoča diktirati lastne pogoje, ki so lahko nasprotni sprejeti temeljni koncepciji. Legalizacija je potem rezultat večje ali manjše poslovne uspešnosti in iznajdljivosti investitorja« (D. Fatur, 1980, str. 61). Tako se - v procesu odločanja - neusklajeni interesi in partikularizmi končno odslikavajo tudi v fizičnem prostoru mesta. 4.2.4 Lokacijska inercija Številna opažanja nam kažejo, da nam - poleg že obravnavanih regulacijskih mehanizmov - razporejanje v prostoru v veliki meri pojasnjuje tudi težnja zadrževanja oz. podaljševanja posameznih lokacij iz preteklosti v sedanjost in prihodnost, čeprav to ni zavestno utemeljeno v današnjih razmerah. V zvezi s tem se zastavljajo vprašanja o racionalnosti takšne prakse; prihaja pa tudi do odkritih konfliktov, kadar takšna dediščina iz preteklosti moteče deluje na okolje. Najbolj značilen primer predstavljajo gospodarske organizacije, ki so v času svojega nastanka imele - bolj ali manj - racionalno utemeljeno lokacijo v mestu (glede na prometne zveze, pa tudi potrebne površine, ali celo odmik od stanovanjskih območij ipd.), vendar pa so zaradi vztrajanja na isti lokaciji z nadaljnjo rastjo mesta in tudi z lastno ekspanzijo prišle v prostorsko stisko in v nasprotja z okolico. Pri tem nastajajo problemi tako zaradi ekoloških in drugih motenj med različnimi funkcijami in rabami mestnega prostora. Kot primer iz Nove Gorice lahko navedemo delovno organizacijo »Gostol« (kovinarstvo), ki se je v začetku sicer nemoteno razvijala neposredno ob železnici in celo v manjši »industrijski coni«. Danes pa nima ustreznega prostora za lastno širitev in moteče deluje na bližnje stanovanjsko območje. Podobno je tudi s pohištveno industrijo Meblo, ki je bila svoječasno locirana zunaj ožjega mestnega območja, kasneje pa je postala tako moteča (onesnaženje zraka, transport skoz mestno območje ipd.), da sproža ostre konflikte s prizadetimi prebivalci. Inercija se torej navezuje na evolutivno, postopno rast in širjenje v prostoru, ki zanemarja vprašanje o »mejah rasti«. Takšna logika rasti upošteva le kontinuiteto, nima pa »vgrajenih« kriterijev diskontinuitete (gl. tudi Z. Mlinar, 1980, str. 163-165). Zato je zelo protislovna: tako kot po eni stran predstavlja najlažjo, na videz (tj. kratkoročno vzeto) najcenejšo in najprimernejšo rešitev, po drugi strani skoraj nujno vodi v kritično situacijo in konflikte. Pristajanje na inercijo je torej - v tem smislu - pojavna oblika kratkoročne miselnosti in odrekanja načrtnemu usmerjanju razvojnih sprememb v času in prostoru. Inercija kot eden od pojasnjevalnih modelov ravnanja v prostoru se kaže tako v delovanju gospodarskih organizacij kot tudi individualnih graditeljev družinskih hiš in v samem planerskem delovnaju D. Fatur je že v svoji raziskavi ugotavljal, da se npr. posamezne organizacije v Ljubljani »trdovratno drže svojih sedanjih lokacij, čeprav so že popolnoma zazidane. Industrijske organizacije morajo izpolnjevati vrsto dodatnih pogojev, če hočejo na teh lokacijah sploh preživeti, pa se kljub temu ne odločijo, da bi jih zapustile« (istotam, str. 29). Sprememba dosedanje lokacije pomeni (lahko) tako pomembno diskontinuiteto v delovanju posamezne organizacije in terja v krajšem času tako velika dodatna sredstva in angažmaje, da tega sama dostikrat ne zmore. Tu pa je reševanje lokacijskih vprašanj spet odvisno od stopnje povezanosti dane organizacije s širšo družbo. Obliko takšne povezanosti vidimo npr. v akciji, ki so jo izpeljali na Reki. V okviru interesnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij so se dogovorili, da je treba izločiti večje industrijske organizacije iz mestnega središča in organizirati samoprispevek, ki naj bi omogočil prestavitev teh organizacij v povsem novo industrijsko cono, ki je izločena iz stanovanjskih območij in se jim ta tudi v daljši perspektivi ne bodo mogla približati (istotam, str. 30). V kolikor pa organizacija ne more računati na širšo družbeno podporo, je toliko bolj verjetno, da bo vztrajala na danem mestu, ne glede na vse posledice, ki iz tega sledijo. Alternativni način ravnanja (inercija ali dislokacija) je odvisen od materialnih možnosti oziroma stroškov, od poznavanja alternativnih lokacij, pa tudi od stopnje habitualizacije in efektivne navezanosti na dano lokacijo. 5. K višji stopnji socializacije in individuacije v prostorskem urejanju V sklepnem delu tega našega prispevka naj povzamemo predvsem tiste ideje o prostorsko-lokacijski problematiki, za katere se zdi, da so najširša podlaga za njeno pojasnjevanje in reševanje. V bistvu gre za dva protislovna procesa, ki se medsebojno pogojujeta, tj. za proces socializacije in individuacije. Problemi nastajajo zato, ker: a) oba procesa obravnavamo bolj v smislu kompetitivnih alternativ, ne pa v smislu kooperacije in komplementarnosti. Sedanja togost koncepcije o »individualnem« (npr. o individualni stanovanjski gradnji, razumljeni v smislu - »sumnjiva rabota«, gl. Branko Bojovič, 1981) in ^družbenem«, ki se izenačuje z institucionalnim (in celo z monopolnimi vlogami posameznih institucij) pomeni enega glavnih razlogov nediscipline v prostoru. Individualni angažman prepuščamo stihiji, obenem pa ga zaradi tega še bolj »črnimo« in obsojamo. Kot družbeno pa upoštevamo alternativo, ki pasivizira in demobilizira posameznike, da čakajo na rešitev, ki jim jo bo dala »družba« (ali država)?! V tem smislu pojasnjujemo sedanjo zagato, ko ugotavljamo, da tisto, kar opredeljujemo kot prednostno, v praksi ne daje želenih učinkov, tisto pa, kar se prebija kot realnost, ostaja nezaželeno; b) v obeh pogledih zaostajamo in so torej potrebne spodbude, ki bodo tudi z vidika prostorskega urejanja omogočale hitrejšo krepitev povezovanja subjektov v prostoru (podružbljanje) in njihovo hitrejše samoosvaja-nje. Nizka stopnja socializacije se kaže v tem, da nismo uspeli poenotiti delovanja samoupravih subjektov v prostoru in času. Tako se pojavljajo zelo neenakomerne finančne obremenitve v posameznih delih mestnega prostora, obenem pa se večji del mestne rente steka (po naključnih osnovah) v roke posameznikov. Nasploh so v številnih pogledih odsotne kolektivne predpostavke prostorskega urejanja in razmeščanja v prostoru. Neizgrajena je infrastruktura lokacijskega odločanja: očitno je zaostajanje v pripravah urbanistične dokumentacije in organizirane strokovne pomoči oz. svetovalne službe graditeljem tako v ekonomskem, tehničnem, estetskem kot socialnem pogledu; včasih se z lokacijsko dokumentacijo rešuje odsotnost urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali zazidalnega načrta; večkrat šele investitor nastopa kot pobudnik in celo financer priprave ne le lokacijske dokumentacije, temveč tudi zazidalnega načrta in s tem vsiljuje svoje partikularne interese nasproti sprejeti temeljni koncepciji; zaradi kazuističnega reševanja posameznih lokacij se zavlačujejo postopki in rešitve; investitor mora opraviti vrsto preverb, čeprav to v bistvu ni njegova naloga; informacijske in druge strokovne osnove zaostajajo za dejanskim stanjem, zato je v odločanju več improvizacij itd. Visok komunalni prispevek se pojavlja kot izjemna, enkratna obremenitev, ki bodisi zavira stanovanjsko gradnjo bodisi vodi v nedovoljeno gradnjo in nedisciplino v prostoru (čeprav imajo lokalne oblasti celo v zahodnih državah posebne fonde, s katerimi bolj enakomerno porazdelijo to breme, kar torej lahko ocenimo kot višjo stopnjo socializacije). Tudi kriteriji urejanja prostora in lokacijskega odločanja niso celovito predstavljeni, eksplicirani in upoštevani kot vodilo, ki bi zavezovalo vse sodelujoče in - kot skupni imenovalec - olajševalo usklajevanje konflikt-nih interesov. Nimamo postopne in vnaprejšnje priprave potrebnih zemljišč. Parcialno določanje lokacij znotraj posameznih zazidalnih kompleksov ni usklajeno tudi z vidika mesta kot celote itd. Vse to nam kaže na zaostajanje v procesu podružbljanja, ko gre za lokacijska vprašanja v mestu. Pomembne naloge v tej smeri pa naj bi dopolnjevala tudi večja pozornost do številnih posebnosti, ki so bodisi prostorsko-fizično ali pa individualno in družbeno pogojene. Gre za usmeritev, ki bo spodbujala samostojnost človeka v njegovem okolju, tako da ne bo le številka, utopljena v raznih poprečjih, ali postavka na čakalnih listah. Zagotavljali naj bi spodbude in ukrepe, ki bodo širili prostor njegove lastne angažiranosti, ne le v hiperinstitucionaliziranih strukturah mesta, temveč tudi v bolj sproščenem okolju, upoštevajoč tudi njegovo neformalno sfero in spontano reagiranje v različnih življenjskih situacijah. Ob skrbi za preseganje socialne neenakosti naj bi - z lokacijsko politiko in odločitvami - upoštevali tudi medosebno različnost. Tako naj bi tudi v prostoru nenehoma izgrajevali enotnost raznolikosti kot enotnost nasprotij - socializacije in individuacije. LITERATURA. VIRI: Bibič Adolf, urednik: Delegatski sistem med normo in stvarnostjo. Komunist. Ljubljana 1983. Bučar France. Šmidovnik Janez: Javna uprava in občan, CLSDO, FSPN, Ljubljana 1975. Cerar Marijan: Nedovoljene gradnje, mag. nal., FAGG, Ljubljana. Dnevi arhitekture, Maribor 1979: Individualna stanovanjska gradnja v Jugoslaviji, Zveza arhitektov Jugoslavije. Maribor 1979. Dover Marilyn: Technological Change and Spatial Organization: Some Potential Impact in Britain. 10th World Congress of Sociology. Mexico City. 1982. Fatur Dušan: Lokacija v investicijski izgradnji proizvodnih objektov. Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana 1980. Gradivo za razpravo Sveta za kulturo pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije o aktualnih vprašanjih arhitekture na Slovenskem. RK SZDL. Ljubljana 1982. Isard Walter: Location and pace Economy. The M.I.T. Press. 1972. Janev-Hajdukovič Dušanka: Uloga gradova u rcgionalnom razvoju. Ekonomski institut. Beograd 1980. Janič Miodrag: Osnovi prostorne organizacije grada. Ekonomika 1979. Kasarda D. John. Technological Change and the Post-Industrial City, University of North Carolina at Chapel Hill 1982. Krešič Ivan: Prostorna ekonomija. Informator. Zagreb 1977. Lloyd E. Peter. Dicken Peter: Location in Space: A Theoretical Approach to Economic Geography. Harper and Row. London 1972. Lenin V. I.: Država in revolucija. Cankarjeva založba. Ljubljana. Mlinar Zdravko: Urbanizacija, urbanizem in sociologija. FSPN, Ljubljana 1978. Mlinar Zdravko: Sociologija lokalnih skupnosti. FSPN. Ljubljana 1974 (A). Mlinar Zdravko: Nagnjenja Slovencev glede načina naselitve, TiP 11. 1974 (B). Mlinar Zdravko: Humanizacija mesta. Založba »Obzorja«. Maribor 1983. Mlinar Zdravko: Sociološke razsežnosti regionalnega razvoja, referat na posvetovanju: Vloga regij v razvoju slovenske družbe. Slovensko sociološko društvo. Murska Sobota, 16.-17. 6. 1983. Mlinar Zdravko: Protislovja neenakomernega razvoja, v knjigi: Družba, znanost in tehnologija. Delavska enotnost. Ljubljana 1982. Morili L. Richard: The Spatial Organization of Society, Duxbury Press, 1974. Osnovi politike urbanizma i prostornog uredenja. Biblioteka Savezne skupštine. Beograd 1971. Pavič Zeljko. Ramljak Milan. Ivaniševič Stjepan, Samoupravljanje. DZS. Ljubljana 1974. Pjanič Ljubinka. Teorija lokacije. Arhitektonski fakultet. Beograd 1977. Pjanič Ljubinka, Prostorna ekonomija. Službeni list, Beograd 1972. Pogačnik Andrej: Javno mnenje Slovencev o oblikovanju urbanega in krajinskega okolja na temelju fotoanketiranja. FAGG. Ljubljana 1979. Pregl Živko: Mesto prostorskega vidika v srednjeročnem planiranju. Zavod SRS za družbeno planiranje. Ljubljana 1983. Seferagič Dušica: Društvena proizvodnja novih naselja. Naše teme 6. 1981. Simon A. H.: V Behavioral Model of Rational Choice. Quarterly Journal of Economic. 1952. 69. Srebrič Boris: Neki načelni problemi lokacije industrije. Ekonomist. 1-2. Beograd 1957. Teune Henry. Mlinar Zdravko: The Wealth of Cities and Social Values, La Ricerca Sociale. Bologna (Winter 1972). KATJA VADNAL Kmetijstvo 2000 Nekatera aktualna vprašanja dograjevanja kmetijske politike V štiridesetletnem povojnem obdobju je pretežni del kmetijstva spremenil svojo družbenogospodarsko podobo. Družbeni sektor se je utrdil v zasnovi tržnega pridelovalca temeljnih kmetijskih pridelkov za potrebe domače porabe. V samostojnem osebnem delu se je uveljavil blagovni način pridelovanja, kar ga je neločljivo vpelo v celovit proces družbene reprodukcije. S tem smo dejansko izpeljali notranjo integracijo kmetijstva in objektivno presegli njegovo sektorsko družbenogospodarsko zasnovo kljub formalno nespremenjenim lastniškim razmerjem. Taka razvojna gibanja s svojimi učinki povsem potrjujejo pravilnost zasnove politike socialistične preobrazbe jugoslovanskega kmetijstva: družbenolastninski produkcijski odnos lahko uveljavimo s pospeševanjem podružbljanja procesov kmetijske pridelave kot nujne podlage za spremembo lastniških razmerij, s tem da se v te procese njihovi subjekti vključujejo postopno, prostovoljno in v skladu s svojimi gmotnimi interesi. Hkrati pa z dosežene ravni preobrazbe izvira, da vsako neskladje med teorijo in prakso, opredeljenimi načeli in dejanskim ravnanjem povzroči veliko večje gospodarske in družbenopolitične pretrese kot npr. pred desetimi ali dvajsetimi leti. Drugi razlog za konfliktna stanja je prevladujoča narava agrarnopoli-tičnih ukrepov. Kmetijstvo smo ne glede na njegovo razvojno stopnjo pretežno urejali z ukrepi tradicionalne kmetijske politike, ki je bila naravnana bolj pridelovalno-tehnično-tehnološko in ki se je opirala predvsem na moč države. Čim bolj se je v kmetijstvu razvijala blagovna sestavina predelovanja in čim bolj se je država umikala iz urejanja gospodarstva, tem bolj sta se kazali omejenost in preseženost take zasnove kmetijske politike. Razvojni načrti slovenskega kmetijstva Dosedanje analize razvojnih možnosti slovenskega kmetijstva1 kažejo, da bi lahko v naslednjih 10-15 letih povečali ob 2,5% povprečni letni rasti kmetijske proizvodnje pridelavo hrane za več kot polovico. Le-to naj bi dosegli s tremi osnovnimi smermi delovanja: s povečanjem hektarskih pridelkov, intenziviranjem pridelovanja krme na travinju in zaustavljanjem zaraščanja pašnikov ter z aktiviranjem čim več njiv - ob tem, da ostaja govedoreja tudi v bodoče osrednja proizvodna panoga. S tako usmeritvijo bi lahko pokrili lastne potrebe po hrani. 1 Analiza razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Priloga Poročevalca Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate. 16, 3. 1984. Razpredelnica 1: Potencialna proizvodnja in poraba poglavitnih vrst živeža v Sloveniji (v tisoč tonah)2 Delež Proizvodnja končna domače pro- za prehrano poraba v Razlika izvodnje v ljudi v SRS SRS (+ -jporabi (v %) Pšenica in rž 246,0 246,0 -— 100 Koruza 40,0 40,0 — 100 Druga žita 7,0 7,0 - 100 Krompir 364,3 154,0 +210,3 237 Vrtnine 167,0* 197,0 -30,0 85 Hmelj 4,86 1,5 +3,36 324 Sadje 140,0* 208,0* +68,0 67 Goveje meso 73,9 70,0 +3,9 106 Svinjsko meso 83,5 83,5 - 100 Perutninsko meso 68,8 31,0 +37,8 222 Mleko (mio 1) 767,6 613,0 + 154,6 125 Jajca (mio kosov) 325,0 480,0 -155,0 68 Vino 82,6* 177,0* -35,0 70 Pivo 270,0 193,0 +77,0 140 Olje 4,6 42,0 -37,4 11 Sladkor 47,5 138,0 -90,5 34 Riž * 8,8* -8,8* 0 Ribe 11,8* 8,8* +3,0* 134 Skupaj - - - 103 * groba ocena Omejitveni dejavniki za tak razvoj izvirajo iz dosedanjih trendov v kmetijskem ustroju (pojmovanem v najširšem smislu), v njegovi tehnično-tehnološki, gospodarski in socialni sestavini. Razpredelnica 2: Spremembe v delovni storilnosti slovenskega kmetijstva v obdobju 1931-19813 Kmetijske delovne Volumen Delovna Obdobje moči kmetijske storilnost proizvodnje 1931-1948 -0,7 -0,4 +0,2 1948-1953 -1,1 -0,5 +0,6 2 S. Gliha, B. Leovardi, M. Rednak: Dolgoročne razvojne možnosti kmetijstva do leta 2000 in njihove omejitve, Sodobno kmetijstvo 5/1985, str. 195. 3 S. Gliha, K. Vadnal: Razvoj in raven storilnosti dela v slovenskem kmetijstvu, Sodobno kmetijstvo, 5/1984. Obdobje Kmetijske delovne moči Volumen kmetijske Delovna storilnost proizvodnje 1953-1961 1961-1971 1971-1981 1931-1981 -3,2 -3,5 -5,4 -2,63 +5,6 -0,5 +2,7 + 1,21 +9,1 +3,0 +8,6 +3,94 Delovna storilnost, ki je pomemben sintetičen kazalnik družbenogospodarskih razmer, se v slovenskem kmetijstvu povečuje bolj zaradi zmanjšanja kmetijskih delovnih moči kot pa zaradi rasti kmetijske proizvodnje. Naraščanje le-te pa v naših razmerah sovpada z obdobji pravilnej-šega določanja vloge kmetijstva v gospodarskem razvoju in take zasnove kmetijske politike, ki izhaja iz nujnosti sočasnega reševanja vprašanj socialnega in ekonomskega razvoja, družbenoekonomskih odnosov in materialnih možnosti. Povsem izčrpan model dosedanjega naraščanja delovne storilnosti v kmetijstvu vsekakor dovolj utemeljuje zahteve po novem modelu razvoja kmetijstva in po novih zasnovah kmetijske politike. Potrebne spremembe v kmetijski politiki Leto 2000 je glede na časovno razsežnost reprodukcije v kmetijstvu, predvsem v nekaterih temeljnih panogah, kaj blizu, zato ga ne moremo pojmovati kot nekak oddaljen, dolgoročno postavljen družbenoekonomski cilj, temveč bolj kot znak, da moramo korenito spremeniti filozofijo in ukrepe pri uravnavanju kmetijstva. Analiza dosedanjih družbenoekonomskih teženj kaže, da mora kmetijska politika obvladovati in uravnavati ekonomski prostor in svojo ost zaobrniti od sedanje prevladujoče skrbi za pridelek k skrbi za dohodek, od uporabne vrednost k vrednosti. Enako tudi velja, da mora oblikovanje kakovostno nove zasnove kmetijske politike in njenih ukrepov izhajati iz tega, da z uveljavljanjem delavcev in kmetov kot oblikovalcev in nosilcev kmetijske politike čimbolj odpravimo različne državne in paradržavne mehanizme urejanja razmer v kmetijstvu. Razvijati in utrjevati je treba temeljni produkcijski odnos socialističnega samoupravljanja in ustavni položaj samostojnega osebnega dela. Vse to pa postavlja v središče problema dohodkovne odnose tako z vidika razvoja kmetijske sestave kot tudi krepitve enotnega jugoslovanskega trga in ustrezne naravnanosti pridelovanja in prireje. Vse to zahteva načrtno obvladovanje in uravnavanje ekonomskega procesa pridelovanja in prirejo s sestavinami združenega dela. Neločljiva sestavina razvoja združenega dela v kmetijstvu je tudi tehnološko, ekonomsko in organizacijsko usposabljanje smostojnega osebnega dela za vključevanje v dohodkovne odnose oz. njegovo nadaljnje podružbljanje. Zato bi bilo treba ugotoviti, da v sedanjih razmerah, vse, kar prispeva k utrjevanju in razvoju združenega dela v celoti, hkrati prispeva tudi k razvoju kmetijstva. Ekonomski in socialni vzvodi za utrjevanje združenega dela so številni. Zato se je treba omejiti le na nekaj najpomembnejših, ki so predvsem ekonomske narave: 1. uveljavljanje ekonomske odgovornosti TOZD in TZO na podlagi njihove osamosvojitve kot blagovnih pridelovalcev in enakovrednih partnerjev na trgu; 2. razvijanje delovne storilnosti in zagotavljanje večje stabilnosti pri pridobivanju dohodka z najrazličnejšimi oblikami organiziranja in samoupravnega povezovnja po načelih in na podlagi reprodukcijskih zvez in odnosov; 3. odločanje o dohodku, njegovem pridobivanju in razporejanju mora izhajati iz presoje, s kakšnim angažiranjem dela in sredstev se ustvarja dohodek in kakšne možnosti daje le-ta za razširjeno reprodukcijo združenega dela ter izboljšanje življenjske ravni delavcev in kmetov; 4. družbeno merilo akumulacije mora tudi v kmetijskih TOZD in TZO - ob upoštevanju objektivno pogojene razlike v hitrosti kroženja angažiranih sredstev kot tudi nastajanja različnih izjemnih dohodkov -postati merilo ža lastne poslovne rezultate in za uporabo družbenih sredstev. V vsaki od posameznih faz ekonomskega procesa kmetijskega pridelka pa je v okviru globalnega sistema mehanizmov teba razvijati še številne druge specifične vzvode in ukrepe. V fazi pridelovanja gre za smotrno uravnavanje produkcijske funkcije, za odmero najbolj gospodarnega intenziviranja pridelave in prireje ter uvajanje gospodarno smotrno zasnovanega tehničnega napredka. Razlogi za to, da so pridelovalčeve cene zanj ponavadi prenizke, so tudi v tem, da tehnično-tehnološko pospeševanje pridelovanja in prireje ni dovolj usklajeno s poslovno-upravljalsko-organizacijskim pospeševanjem. V zadnjih desetih letih se je v kmetijstvu samostojnega osebnega dela delež materialnih stroškov v vrednosti proizvodnje povečal s 47% na 58%, medtem ko sta s deleža nove vrednosti in akumulacije zmanjšala s 51% na 33% oziroma s 14% na 10%. V kmetijstvu združenega dela je vrednostna sestava pridelovanja dokaj stabilna s 64% deležem materialnih stroškov, s 31% deležem nove vrednosti in 19% deležem akumulacije. Iz tega je razvidno, da imamo dejansko opraviti s spremembami v načinu produkcije in ne le s spremembami cenovnih razmerij. Gospodarno smotrn model pridelovanja pa bomo oblikovali le, če bomo pri presoji vlaganj in učinkov izhajali iz načela dohodka ter se primerjali ne le na podlagi hektarskega pridelka, temveč predvsem na podlagi dohodka na delavca in kmeta ter angažirana sredstva, akumulacije na angažirana sredstva ter bruto osebnega dohodka na delavca oz. celovi- tega povračila stroškov živega dela kmeta in pripadajoče rente. Politika dodatnih spodbud in omejitev ter socialna in poselitvena politika pa morajo upoštevati ustrezne korekture in specifične vidike. Uveljavljanje razvojne funkcije načela delitve po delu zahteva, da številna teoretična in praktična vprašanja razrešujemo z vidika splošnega načela ekonomije delovnega časa in delovne storilnosti kot njegove pojavne oblike. Zato je pri oblikovanju politike delitve po delu treba dosledno upoštevati dialektično enotnost proizvodnje in delitve, kar hkrati pomeni tudi večje osredotočenje na procese proizvodnje in njihove organizacije, izrabo obstoječih produkcijskih virov in biološke posebnosti pridelovanja. Uveljavljanje in operacionaliziranje načela delitve po delu naj bi torej zajemala oblikovanje tako organiziranih procesov proizvodnje, ki bi zagotavljali maksimiranje dohodka ob hkratni izrabi naravnih danosti in proizvodnih dejavnikov. Že ta prvi pristop implicira delovno storilnost kot pomembno sredstvo pri načrtovanju proizvodnje oziroma proizvodnega rezultata. Ob tem dobi tudi načrtovanje proizvodnje izrazite akcijske poudarke, saj izhaja iz maksimiranja proizvodnega rezultata - dohodka kot predmeta delitve - in s tem zagotavlja smiselnost uporabe delovne storilnosti kot merila pri razdelitvi proizvodnega rezultata, ki je na trgu družbeno priznan. In nasprotno: omogoča, da delitev proizvodnega rezultata dejansko spodbuja proizvajalce k aktivnemu odnosu do narave, ki v kmetijstvu na današnji stopnji razvoja še vedno odločilno vpliva na delovno storilnost. Pri uveljavljanju načela delitve po delu je treba upoštevati, da so kmetijski proizvodi bolj kot proizvodi drugih dejavnosti predpostavke in osnovni pogoji za lastno reproduciranje. Zato je smotrno načrtovati in organizirati proizvodne procese v celovitosti reprodukcijske verige in ne posamično po fazah. To pa je izredno pomembno tudi z vidika ohranitve celovitosti biološkega sistema kot naravne podlage kmetijske proizvodnje. Uveljavljanje načela delitve po delu na ravni celovite reprodukcijske verige kmetijskega proizvoda omogoča tudi družbena narava dohodka kot predmeta delitve, kar tudi z družbenoekonomskega vidika sankcionira biološko enotnost medsebojno odvisnih procesov kmetijske proizvodnje in posebnosti te proizvodnje, ki izvirajo iz nje. Upoštevanje celovitosti reprodukcijske verige kmetijske proizvodnje pa ne pomeni zanikanja proizvodnje in ekonomske samostojnosti posameznih faz in temeljnih osebkov gospodarjenja v tej verigi. Ima le namen, da se ob upoštevanju vseh posebnosti kmetijske proizvodnje, ki izvirajo iz njene organske narave in družbene narave dohodka, zagotovita uravnotežen razvoj delov in celote ter racionalna osnova za samoupravno urejanje delitvenih razmerij na podlagi razmerij v delovnih prispevkih k ustvarjenemu predmetu delitve. Razredno bistvo delitve po delu je v zahtevi, da se iz delitve proizvodnega rezultata izključijo vsi tisti, ki s svojim delom niso sodelovali pri njegovem ustvarjanju. Tako pomeni nagrajevanje po delu odpravljanje vseh vrst nedelovnih dohodkov, vseh vrst rent. Vendar ima v naših razmerah vprašanje kmetijske zemljiške rente, posebne družbenogospodarske razsežnosti, ki so bistveno določene s socialističnemu samoupravljanju lastnim načinom razreševanja agrarnega in kmečkega vprašanja. Zato vprašanja rente ni mpžno razreševati izven celovitosti politike dohodka ne le kmetijske zadruge, temveč tudi reprodukcije kmetijskega pridelka v celoti. Tako postane problem določanja kmetijske zemljiške rente le druga stran določanja delovnega prispevka kmeta h kmetijskemu dohodku ter tako neločljivi sestavni del politike dohodka v kmetijstvu. Vendar so ta vprašanja ostala nekje ob strani glavnih tokov naše kmetijsko ekonomske teoretične misli in njene uporabe pri preobrazbi našega kmetijstva. Ekstra dohodki v kmetijstvu se uvrščajo v čisto monopolne ali pa v omejeno monopolne ekstra dohodke in načini razpolaganja z njimi so nakazani z ustavo in zakonom o združenem delu. Iz tega izhaja zahteva po njihovem čim bolj konkretnem vrednotenju. Pri ugotavljanju ekstra dohodkov v kmetijstvu so nekatera odprta vprašanja: - katera kultura - pšenica ali koruza - ima regulativno naravo v odnosu na cene drugih pridelkov in s tem na vse druge ekstra dohodke te vrste; - oblikovanje sistema cen kmetijskih pridelkov na podlagi upoštevanja najslabših pridelovalnih razmer družbeno še potrebnega obsega pridelka; - ugotavljanje deleža zasebnih kmetov pri oblikovnju tržnih cen oziroma pri pridelovanju družbeno potrebnega obsega proizvodnje. Ker so ti ekstra dohodki v kmetijstvu razlika med višjo družbeno ceno proizvodnje in nižjimi individualnimi cenami proizvodnje (lažna družbena vrednost), sta sistem in politika kmetijskih cen v središču analize njihovih pojavnih oblik in obsega. Pri tem je treba pretehtati usklajenost meril za oblikovanje kmetijskih cen s teoretično postavljenimi, vendar nikoli docela uresničenimi merili (ekstra dohodki zaradi ugodnejših pridelovalnih razmer in ali ugodnejše razmestitve glede na trg). Enako velja tudi za naložbeno politiko (ob ekstra dohodkih na podlagi dodatnih vlaganj) oziroma za analizo njenih meril učinkovitosti naložb, njhove teritorialne razmestitve ipd. Pri menjavi so velike rezerve v izboljšanju samoupravnega načrtnega razvijanja in uravnavanja kmetijskega trga, predvsem pa v zamenjavi sedanje, ponavadi produktivno naravnane poslovne politike kmetijskih OZD v tržno naravnano, ki se bo odzivala na tržne pobude in ki se bo na ekonomski način soočala s problemi prilagajanja in jih z ekonomskimi sredstvi tudi razreševala. Pri tem npr. nizka cenovna elastičnost kmetijske ponudbe ne bi smela biti izgovor za netržno ravnanje, temveč mora skupaj z drugimi značilnostmi (počasno obračanje kapitala, sezonskost ponudbe, biološko pogojen časovni razmik med poslovno odločitvijo in njenim uresničevanjem itd.) postati neločljiva sestavina samoupravnega načrt- nega urejanja kmetijskega trga. Če bomo na makroekonomski ravni nadaljevali z zastavljanjem pretežno naturalnih pridelovalnih ciljev, na mikroekonomski pa zasledovali predvsem tehnološko funkcijo pod geslom, da je »najdražja hrana tista, ki je ni«, bomo le zamrznili negospodarno pridelovanje ter s tem odprli problem prerasporeditve družbene akumulacije za njegovo ohranjanje. Pri porabi kmetijskih pridelkov so predvsem pereči problemi reprodukcijske porabe. Živilska industrija, ki se predvsem opira na uvoz posameznih surovin, na restriktivne licence in podobno, ni spodbujala razvoja pridelovanja in prireje. Nizka izraba zmogljivosti v tej industriji s svojo negospodarnostjo bremeni pridelovalce surovin in jih ne spodbuja k večji, bolj raznovrstni in bolj storilni pridelavi. Poleg slabe izrabe zmogljivosti je za živilsko industrijo značilna tudi primerjalno večja razdrobljenost. Indeks koncentracije osnovnih sredstev je živilski industriji pomembno nižji (0,45) od gospodarskega povprečja (0,77). Zboljšanje stanja v živilski industriji je zato pomemben vzvod za spremembo razmer v pridelovanju in prireji. Nekatera vprašanja uravnavanja procesov koncentracije in centralizacije pridelovanja in pridelovalnih virov Samoupravno združevanje na podlagi ekonomskih interesov po načelu dohodka ter na podlagi reprodukcijskih zvez in odnosov ima za kmetijstvo še poseben ekonomsko-političen pomen. Z njim dograjujemo zasnovo posrednega osredotočenja, ki je bistvena sistemska sestavina politike socialistične preobrazbe kmetijstva po metodi socialistične kooperacije, po kateri je uravnavanje procesov koncentracije in centralizacije osrednje vprašanje uravnavanja ekonomskega in posledično tudi pravnega in fizičnega prostora. Določanje vloge neposrednega in/ali posrednega osredotočanja kmetijskega pridelovanja in predvsem pridelovalnih virov ima lahko - in pri nas dejansko tudi ima - razredno razsežnost uveljavljanja družbenolastni-škega produkcijskega odnosa. To pomeni, da ne gre le za vprašanje enostavnega prenosa in preporazdelitve virov med pridelovalci, ki bi jih bilo moč opraviti s kupo-prodajnimi odnosi in/ali z agrarnimi operacijami, temveč za globalna vprašanja reševanja agrarnega vprašanja v danih družbenogospodarskih razmerah. Zato tudi dileme, ki se pogosto postavljajo - ali nadalje posredno pospeševati koncentracijo in centralizacijo ali pa se odločneje lotiti pospeševanja neposrednega osredotočanja kmetijskih pridelovalnih virov, predvsem zemlje, - niso naravnane na pravo bistvo problema. Glede na to, da se je neposredna metoda koncentracije in centralizacije uveljavila predvsem vdružbenem sektorju, posredna pa v zasebnem, pomenijo predvsem nadaljevanje sektorskega pristopa, ki nas zaradi dosežene razvojne stopnje vodi v slepo ulico. Domače izkušnje prvih povojnih let in svetovne izkušnje »zelene revolucije« kažejo, da je treba vprašanji strniti v eno samo: kako sanirati kmetijsko sestavo v vseh njenih medsebojno povezanih sestavinah, torej posestno in lastniško sestavo ter načine kmetovanja v skladu z razvojno stopnjo kmetijstva in z usklajeno rabo ukrepov ekonomske, socialne in prostorske politike. V naših razmerah so rešitve za to, kot je že rečeno, predvsem v emancipira-nju dohodkovnega načela gospodarjenja ob sproščanju produktivne, dife-» rencirajoče in alokativne funkcije trga v odnosih do enotnega jugoslovanskega trga in do mednarodne menjave oz. izvoza. Tudi zato se moramo prenehati spogledovati s podobo samozadostnega, centralističnega in s subvencijami podprtega slovenskega kmetijstva. Čeprav še nimamo celovite sociološko-politološke analize, pa nekateri znaki kažejo, da družbeno videnje razvojnih problemov slovenskega kmetijstva, snovanje kmetijske politike, izbira njenih ukrepov in njihovo izvajanje niso čisto brez vpliva učinkov nekaterih sestavin posestne in socioekonomske sestave slovenskih kmetij. Razpredelnica 3: Razvoj posestne sestave slovenskih kmetij v obdobju 1960-1981 Število gospodarstev Povprečna velikost posestva Velikost posestva 1960 1981 indeks 1981/1960 1960 1981 indeks 1981/1960 do 3 ha 84.415 103.099 122 1,19 1,04 87 3-5 29.659 24.763 83 3,92 4,04 104 5-8 27.017 22.497 83 6,37 6,52 103 8-10 12.113 10.249 85 8,95 9,18 103 10 in več 41.651 31.482 76 19,69 19,33 98 vsa 194.855 192.090 98 6,76 5,50 81 Vir: Popis kmetijstva 1960, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1981 V sedemdesetih letih so se v slovenskem kmetijstvu samostojnega osebnega dela nadaljevale glavne razvojne težnje iz šestdesetih let. Elementi stihijskega gibanja produkcijskih tvorcev in njihova slaba gospodarna izraba so se iz šestdesetih - kljub številnim kmetijskopolitičnim posegom - nadaljevali tudi v sedemdeseta leta. Vobdobju 1969-1981 se je število kmetij povečalo za 12 tisoč ali za 7% in sicer predvsem na račun velikega povečanja števila kmetij velikosti do 1 ha (za 23 tisoč ali 57%). Ker seje skupna porabljena površina zmanjšala za 93 tisoč ha ali za 8%, se je povprečna velikost kmetije zmanjšala s 6,4 ha na 5,5 ha. Ob splošni razdrobljenosti zasebnega kmetijstva se vendar v tistem delu, ki se gospodarsko navezuje na kmetijstvo, kaže blaga težnja koncentracije. Kmetije se drobe predvsem pod pritiskom nekmetov na zemljo. Veliko število lastnikov kmetijskega zemljišča, ki s kmetijstvom kot gospodarsko dejavnostjo nimajo prav nič opraviti, pa vsekakor vpliva na družbeno zavest in jo želi vključiti v razprave o lastništvu zemlje in njegovi porazdelitvi ali preporazdelitvi, ne pa v dogovore, kako zemljo družbeno organizirano čim bolje uporabiti. 62 tisoč gospodarstev, velikosti do 1 ha, imajo v lasti 25 tisoč hektarov obdelovalnega zemljišča. Obdelujejo pa ga le 21 tisoč ha ali 84%. Ta skupina gospodarstev ima v lasti le 5% vsega obdelovalnega zemljišča v zasebni lasti. Teh 5% pa je hkrati polovica vsega obdelovalnega zemljišča, ki ga obdelujejo kmetijske organizacije združenega dela. Vsako tretje gospodarstvo v Sloveniji ima kmečko gospodarstvo. Vendar je kmečkega prebivalstva le 9%, aktivnega kmečkega pa 13%. Kajti 62% gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo, je brez kmetov. Brez kmetov pa niso le majhna gospodarstva. Tudi na gospodarstvih, večjih od 5 ha, jih je tretjina brez kmetov. Zasebno kmečko gospodarstvo je vse lepše stanovanje, delo na njem pa prijetno rekreacijsko-samoo-skrbno delovanje. Zato ne gre več toliko za depopulacijo zasebnega kmetijstva kot pred dvajsetimi leti, temveč za deprofesionalizacijo. V gospodarstvih s kmečkim gospodarstvom živi 721 tisoč ljudi. Od tega jih je 334 tisoč ali 40% aktivnih. Kmetov je le 108 tisoč, združenih kmetov pa 52 tisoč. Tudi v proizvodno sodelovanje je zajeta le tretjina zasebnih kmečkih gospodarstev: 5% gospodarstev, velikosti do 1 ha, 20% gospodarstev z 1 do 3 ha, 42% s 3 do 5 ha, 58% z 8 do 10 ha in 65% velikosti 10 in več ha. Čim večje je zasebno kmečko gospodarstvo, tem bolj se vključuje v družbeno organizirane procese kmetijske proizvodnje, ker tudi svoj obstoj povezuje s kmetijsvom kot gospodarsko dejavnostjo. Razpredelnica 4: Socioekonomska sestava kmečkih gospodarstev v Sloveniji Vrsta gospodarstva 1960 1969 1981 Število % Število % Število % Skupaj 194.855 100 180.020 100 192.090 100 Čista 95.918 49,2 80.302 44,6 35.312 18,4 Mešana 84.251 43,2 80.043 44,5 43.389 22,6 Nekmečka 11.306 5,8 14.386 8,0 111.563 58,1 Brez aktivnih članov 3.380 1,8 5.289 2,9 1.826 0,9 Vir: Popisa kmetijstva 1960, 1969, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1981 Svoj dohodek pridobiva samo od kmetijstva le 11 % vseh gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo. Iz kmetijstva in iz nekmetijskih dejavnosti pridobiva dohodek 27% teh gospodinjstev. 61% pa pridobiva dohodek le iz nekmetijskih dejavnosti. Teh, po viru dohodka nekmetijskih gospodarstev, je 92% v skupini najmanjših gospodarstev, velikosti do 1 ha, 66% v skupini s posestjo 1 do 3 ha, 46% v skupini s posestjo 3 do 5 ha, 39% in 33% v skupinah s posestjo 5 do 8 ha in 8 do 10 ha ter 28% med gospodarstvi, večjih od 10 ha. V presojo meril zasnovane kmetijske politike bi bilo treba tako vključiti tudi vprašanje, ali se ne soočamo s specifično obliko ekspropor-cije, ki ni ne v interesu države ne v interesu delavskega razreda in delovnega kmeta, temveč je enostavna, neobvladana stihija drobnolastni-škega in ozko podjetniškega ravnanja. Kmetijstvo za izvoz Če dejansko želimo kmetijstvo uveljaviti kot gospodarsko dejavnost, ga moramo kot gospodarstvo v celoti izvozno naravnati. Oblikovanje izvozne strategije je eno najbolj odprtih pa tudi izjemno zahtevnih vprašanj dolgoročnega razvoja slovenskega kmetijstva. Zaradi njenega velikega pomena kot razvojne spodbude je od njene naravnanosti, vsebine in sestavin močno odvisno oblikovanje učinkovite domače razvojne strategije, ki bo obvladovala celovitost družbenoekonomske reprodukcije kmetijskega pridelka. Snovanje take strateške kmetijske razvojne usmeritve pa zavirajo subjektivni in objektivni dejavniki. Pri prvih gre predvsem za to, da smo globalno strategijo gospodarskega razvoja oprli na lastne sile in se odprli v svet, za kmetijstvo pa vendarle še vedno velja podmena, naj bo predvsem namenjeno industriji in domačim potrebam (na čemer je temeljila dosedanja razvojna politika), ker da bi bila zaradi razmer na svetovnem trgu taka razvojna usmeritev za kmetijstvo nesmiselna. Razvojne smeri v svetovni pridelavi in trgovanju so dejansko take, da močno omejujejo izvozne možnosti in zahtevajo poleg globalnih posegov v mednarodno gospodarsko ureditev tudi kar največjo mero inovativnosti v izvoznem trženju. Svetovna trgovina s kmetijskimi pridelki se v primerjavi s pridelovanjem zelo hitro povečuje. V njem zlasti prevladujejo surovine in polizdelki, tudi pri državah, ki imajo, kot npr. ZDA, močno razvito predelovalno industrijo. V primerjavi s svetovno trgovino z nekmetijskimi dobrinami se svetovni izvoz osredotoča na vse manj izvoznikov in na najbolj razvite države. V izvozu se delež razvitih tržnih gospodarstev nenehno povečuje, držav v razvoju pa zmanjšuje, medtem ko v uvozu narašča delež držav v razvoju in centralnoplanskih gospodarstev. Izrazito je torej osredotočenje izvoznih in uvoznih aktivnosti. Vse večja je vloga vlad pri urejanju trgovinskih tokov in vse večji delež mednarodne menjave urejujejo dolgoročni kmetijski sporazumi. Vse večji delež svetovne trgovine s kmetijskimi pridelki je v rokah držav, ki imajo izrazito zaščitno nacionalno kmetijsko politiko, kar skupaj s sporazumi zavira emancipiranje nacionalnih gospodarstev držav v razvoju, ali pa je neposredno naravnano proti njemu in s tem slabi enega temeljnih pogojev za oblikovanje novega mednarodnega gospodarskega reda. Z druge strani pa s tem zelo deformira teoretično pričakovan trg in močno povečuje tveganje. Razpredelnica 5: Povprečne letne mere rasti načrtovanih kmetijskih izvoznih možnosti devetdesetih držav v razvoju Optimističen scenarij (A)* Scenarij povprečne rasti (B)* Neto Neto bilanca bilanca Izvoz Uvoz 2000-mrd. Izvoz Uvoz 2000-mrd. v% v% $ - ZDA - v % v% $ ZDA - 1980-2000 1980-2000 1975 1980-2000 1980-2000 1975 90 držav 3,4 3,0 22,6 2,8 3,4 10,5 Afrika 3,9 3,7 -0,3 2,9 4,0 -2,8 Daljni vzhod 3,6 3,1 8,6 3,1 3,8 4,5 Bližnji vzhod 3,2 3,2 -8,3 2,5 3,2 -8,8 Latinska Amerika 3,1 1,8 22,6 2,5 2,6 17,6 Države z nizkim doh. 3,9 2,6 3,0 3,2 3,4 -1,5 Države s povpr. doh. 3,2 3,1 19,6 2,6 3,4 12,0 * Scenarij A: gradi na predpostavki, da bodo države v razvoju dosegle vse ekonomske cilje, ki izhajajo iz mednarodne razvojne strategije OZN, in da bodo pomembno izboljšale kmetijski ustroj. * Scenarij B: gradi na predpostavki o bolj umerjeni rasti kmetijstva in celotnega gospodarstva. Vir: F AO, Agriculture: Toward 2000, Rim 1981, str. 47 Kljub vsem težavam v mednarodnem trženju je vendarle treba z agrarnopolitičnimi ukrepi v nacionalnih in mednarodnih okvirih utrjevati zaupanje v delovanje mednarodnih tržnih mehanizmov za zagotavljanje zadostne ponudbe in za nadaljnje odpiranje mednarodnega trga. Vendar pa to ne bo mogoče brez korenitih posegov v naravo nacionalnih kmetijskih politik in delovanja številnih mednarodnih organizacij, npr. G ATT, MMF itd. Samo spopravki v izpeljavi obstoječih politik, kot menijo v FAO, vsekakor ne bo moč prekiniti dosedanjih neugodnih gibanj v mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki. Sklep Druga seja konference ZKS o aktualnih in družbenoekonomskih vprašanjih razvoja kmetijstva 1970. leta je opredelila razvojne poti našega kmetijstva, da le-to ne bi več zaostajalo za splošnim družbenogospodarskim razvojem in ga tudi zaviralo. Kajti brez razvite industrije ni razvitega kmetijstva, brez razvitega kmetijstva pa ni razvitega gospodarstva. Na podlagi idejnopolitičnih izhodišč, izoblikovanih na tej konferenci, je pomembno inovirana zasnova kmetijske politike in izpeljani številni agrarnopolitični ukrepi4, ki naj bi pripomogli k radikalnejšim spremembam v kmetijski sestavi v prid družbenogospodarskemu položaju kmeta, k hitrejši rasti fizičnega obsega proizvodnje in delovne storilnosti v kmetijstvu. Uresničevanje tedaj zasnovanega je pripeljalo kmetijstvo v novo razvojno stopnjo - v obdobje združevanja - kar zahteva ponovno inoviranje vsebine kmetijske politike in njenega aparata. Pri tem se zastavljajo tri vprašanja: - kako oblikovati kmetijsko politiko združenega dela; - kako uravnavati procese koncentracije in centralizacije pridelovanja in pridelovalnih virov; - kako oblikovati izvozno strategijo kmetijstva. Vsa tri vprašanja so med seboj tesno povezana in družbenoekonomsko soodvisna, zato jih je treba hkrati tudi obravnavati. Poleg tega pa so takšna, da zahtevajo celovito obravnavo ob dograjevanju konsistentnega ekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja. Obravnavanje in poudarjanje zgolj nekaterih delnih vprašanj ne glede na njihovo pravo ali navidezno aktualnost (demografska gibanja, zemljiški lastniški maksimum, zaščitena kmetija, status kmeta itd.) ne bi dali dovolj kakovostnih rešitev za preobrazbo slovenske kmetijske sestave. 4 Zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zakon o združevanju kmetov, zakon o preživninskem varstvu kmetov, zakon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane ter številni drugi ukrepi o blagovnih rezervah, kreditiranju pridelovanja in odkupa ter cenovni politiki. ZDENKO ROTER Vera in nevera v Sloveniji 1968-1983 (II) Ko sem objavil strokovne članke z rezultati raziskave, katere glavne ugotovitve sem pravkar predstavil, (glej 1. del v št. 10/85), je prišlo do odmevov tako v strokovni kot v laični javnosti, tako na cerkveni strani kot na strani marksistov. Prvi reprezentativni primer takšnih odmevov je bila okrogla miza verskega lista »Družina«, ki sta se je poleg podpisanega z marksistične strani udeležila še dr. Marko Kerševan in dr. Tine Hribar in s cerkvene strani profesorji teološke fakultete v Ljubljani: dr. Franc Perko, dr. Franc Rode, dr. Tone Stres, dr. Rafko Valenčič, dr. Vinko Potočnik, kanonik Rafko Lešnik in urednika Družine dr. Drago Klemenčič ter Jože Zadravec.11 V dialogu in polemiki so se izostrila predvsem tale vprašanja: 1. je mogoče smatrati pridobljene in objavljene statistične podatke o cerkveni vernosti kot verodostojne? 2. Čemu ali komu pripisati odgovornost za upad cerkvene vernosti na Slovenskem? 3. Ali je mogoče vzdržati trditev, da ateizacija eksplicitno ali implictno sodi med cilje socialistične družbene graditve? So verujoči drugorazredni državljani? 1. Glede verodostojnosti pridobljenih in objavljenih podatkov je bilo večinsko mnenje, da »ankete oziroma raziskave te vrste vsaj delno zajamejo jedro resnice. Dokaz za to je tudi dejstvo, da se precej podatkov marksističnega centra in katoliške Cerkve med seboj potrjuje. Hkrati pa je dobro, da ne pozabimo, kako negotove^rezultate nam posredujejo anketne tehnike raziskav« (Potočnik), da »raziskave kažejo, da med ugotovitvami enih in drugih raziskovalcev ni bistvenih razlik« (Perko), da so »za vso Slovenijo rezultati približno isti« (Lešnik). Nekateri sodelujoči so močneje kot drugi izpostavili, da vernost težko zajamemo v tovrstne raziskave: »Religioznost je zadeva človekove intime. Mi verujemo v skrivnost, ki je ni mogoče enačiti z dogmatičnimi formulacijami« (Rode). Teologi so ostro izpostavili vprašanje, ali so ankete SJM potekale v svobodnem duhovnem ozračju: »V cerkveni statistiki je močna zareza v letu 1975 ali 1973, ko gre za pospešeno upadanje. Zakaj tako? Vzroki morajo biti nekje v ozadju ... V letu 1973 je zaznaven, gledano sociološko, pritisk v družbenem okolju, pa nočem reči, da je to bistveni razlog . . .« (Lešnik). »Drugo pa je: ste prpričani, daje v naši družbi tisto ozračje popolne svobode, v kateri predvsem mladi ljudje - ljudje, ki se iščejo, morejo odgovarjati predvsem svobodno?« (Rode). Vprašanje o bolj ali manj svobodnem družbenem ozračju v času izvajanja raziskav je ostalo odprto, osebno pa mislim naslednje: gotovo so bile v svobodnosti t. i. družbenega ozračja glede vernosti ves čas, ko smo raziskovali, bolj ali manj izrazite motnje v tem smislu da, gledano sociološko, prav v nobeni 11 Celoten pogovor je »Družina« objavila v številkah 43. 8. novembra 1981 in. 44. 15. novebra 1981. Žal ali simptomatično je. da noben medij - list. RTV - tega srečanja in njegove vsebine ni omenil niti z besedico. družbi ni ozračja absolutne svobodnosti, le omejevalne intervencije so z različnimi ideološkimi in političnimi predznaki; v tem smislu, vsaj kar se naše države tiče, ni bistvenih razlik med nami in zahodnimi družbami. Mislim nadalje, da je potrebno pristati na oceno sodelujočih pri okrogli mizi, kakor je bila izražena: »Sami ste priznali, da se je v letih 1973-1975 upad vernosti povečal. Vsi pa vemo, da se je prav v teh letih pri nas močno povečal ideološki pritisk, da je to obdobje obnove militantnega, bojevitega marksizma, da so v tem obdobju zavrnili načelo nevtralne šole . . .« (Stres). »To je verjetno tisto, kar vas moti, in to je tisto, zaradi česar je prišlo v letih 1973-1975 do zaostritve. Šlo je za utrjevanje, ustvarjanje monolitnosti. V tem okviru se je začel tudi boj proti tako imenovani nevtralni šoli; in kot neka postranska stvar, kot posledica tega, tudi znaki ateizacije« (Hribar). Pri morebitnih analizah versko-političnega dognanja bo to obdobje vsekakor treba upoštevati. Tudi zunaj tega obdobja so bile razmere, ki so vključevale zavestna ali podzavestna poseganja v svobodo duhovnega in družbenega ozračja. Pa vendar je treba reči, vsaj na ravni hipoteze, da te in druge motnje v svobodnosti ne vplivajo bistveno na veljavnost raziskav slovenskega javnega mnenja in s tem tudi na rezultate glede upada cerkvene vernosti. Pregled upada te vernosti v letih (1968-1978) pokaže, da vsaj na ravni naših raziskav ni v teh letih nobenih »zarez«, nič drugače kot v vseh letih od 1968 do 1978.12 2. In čemu in komu potem pripisati odgovornost za upad cerkvene vernosti na Slovenskem v opazovanem desetletju? Razlike v stališčih sodelujočih za okroglo mizo so bile pri iskanju odgovora na to vprašanje največje. Marksisti smo predvsem poudarjali družbenoekonomske in socialne spremembe. »Upadanje cerkvene vernosti je v logični povezanosti z velikimi socialnimi in kulturnimi spremembami v slovenski družbi vsaj zadnjih dvajset let« (Roter). »Skratka, v Sloveniji smo prav v zadnjih desetletjih šele doživeli proces pravega prestrukturiranja prebivalstva - z vsemi posledicami za cerkev -, s katerimi so se mnoga razvita evropska področja in Cerkev srečali že pred desetletji« . . . (Kerševan). Vsaj deloma se je temu mnenju pridružil tudi Lešnik: »Mene so zanimale generacije, njihov razvoj, konkretno: v letu 1968 so sklenili zakonsko zvezo ljudje, ki so rojeni konec vojne, v letu 1978 pa generacija, rojena okrog leta 1955 do leta 1960. Obe generaciji se razlikujeta po miselnem in sociokulturnem krogu. Sicer pa ne vidim, da bi to statistično ugotavljanje bilo tako zelo pomembno, saj ugotavljam, da se z letom 1960 začne strmo vzpenjati tako imenovana krivulja življenjske ravni (motorizacija, televizija, radio in drugi izsledki sodobne tehnike). Zanimalo meje naseljevanje ljudi s podeželja v večja mesta, v središča. Ta proces se še ni ustavil. Vzporedno upada cerkvenost (obisk nedeljske maše in drugih verskih obveznosti)«. Marksisti smo (Roter, Kerševan) poleg tega poudarjali, da odgovor- 12 Glej o tem tabele, op. cit. 1. str. 2 in naprej. nosti za pad cerkvene vernosti ne kaže valiti na načrtno državno in vzgojnoizobraževalno ateizacijo, ki je vsaj za to desetletno obdobje tudi ni mogoče ugotoviti v smislu načrtnosti. Teologi so bili drugačnega mnenja. Čeprav so zavrnili mnenje, da bi bili zavestna ateizacija »edini ali najbolj odločilni dejavnik, zaradi katerega cerkvena vernost upada. V deželah, kjer je ni, cerkvena vernost prav tako upada kot pri nas ali pa še bolj« . . . (Stres). Nasprotovali pa so tudi interpretacijam, ki skušajo s podatki o cerkveni vernosti dokazovati, da ateizacije sploh ni. »Ali lahko sedaj sociolog zvali odgovornost za upad cerkvene vernosti samo na ta drugi (novi rod, ki je globoko zaznamovan s kulturo sodobne industrijske, tehnološke in mestne družbe) dejavnik? Mislim, da ne. Sociologija nam je samo pokazala učinke ateizacije, ni nam pa odkrila narave dejavnikov, ni nam določno pokazala različnih dejavnikov in njihovega medsebojnega razmerja. Ali na primer pri nas sekularizirano, porabniško in mestno življenje res odvrača od cerkve ali pa samo ustvarja pogoje, da se ateistična propaganda, po domače rečeno, laže ,prime'? (Stres). Dokazovali so tudi, da je mogoče zlahka ugotoviti simptome načrtne ateizacije v naši družbi: »Nihče me ne bo prepričal, da se pri nas moralni ugled Cerkve in vere zavestno ne ruši. Drugače si ne znam razložiti veselja, s katerim se tako pogosto poudarjajo ali celo povečujejo napake in nerodnosti, krivice in zločini, ki so jih zagrešili verni in cerkveni ljudje, ko pa je jasno, da so jih v nezmanjšani meri zagrešili tudi predstavniki drugih ideologij, se pravi tudi marksizma ...« (Stres). Marksisti smo vztrajali pri tem, da ni mogoče ateizaciji pripisati vloge dejavnika pri upadu cerkvene vernosti in deloma tudi pri tem, da načrtne, zavestne ateizacije ni. Vprašanje je vsekakor še naprej ostalo odprto. Osebno mislim, da je mogoče še naprej utemeljevati stališče, da dolgoročna t. i. načrtna, državna, zavestna ateizacija (npr. v obliki ateistične propagande) ne vpliva na upad cerkvene vernosti, še posebej ne v opazovanem obdobju. »To je dvakrat vprašljivo, ne vzdrži kritike. Ustvarja iluzijo o možnostih takšne ateizacije pri tistih, ki jim ni do strpnejših odnosov, kar pomeni, da se v nekem smislu krepi dogmatizem tako v marksizmu, kot v teologiji, kar je s humanističnega stališča nazadovanje. To mnenje pa je tudi strokovno vprašljivo... Ali nam niso na voljo tudi zgodovinske izkušnje z učinki razsvetljenega ateizma, ali nam niso na voljo dežele realnega socializma, kjer dejansko izvajajo državno, šolskovz-gojno ateizacijo? Stvarnost izkazuje prav obratne učinke: ateizacija krepi vernost, oživlja vse manifestacije cerkvene vernosti«.13 To pa ne pomeni, da naj bi bil kot marksist indiferenten do zavestne ateizacije. V celoti soglašam s Stresom: »In verni bi se morali proti temu boriti, tudi če bi se izkazalo, da je ta zavestna ateizacija brez slehernega učinka. Kajti krivična je in neumestna sama v sebi«.14 To pomeni, da vprašanje zavestne 13 »Družina« št. 43, 8. novembra 1981, str. 4. 14 Prav ta. ateizacije v socialističnih državah in tudi pri nas obstaja neodvisno od vprašanja o njenem vplivu na (upad ali naraščanje) na cerkveno vernost. V tem smislu tudi soglašam z oceno stanja pri nas. »Mislim, da ne morete dokazati, da zavestne marksistični ateizacije ni. Njen obstoj bomo zaznali drugače, z vsakdanjim spremljanjem tega, kar se pri nas piše, govori in dela« (Stres). Tudi sam smatram, da različno, izraženo v različnih obdobjih našega povojnega razvoja, lahko ugotavljamo številne sestave in aktivnosti, ki upravičujejo domnevo o zavestni ateizaciji. Posebej to velja za prevladujoče interpretacije mesta ateizma v marksizmu in za implikacije, ki izhajajo iz dejstva, daje marksizem vodilna družbena ideologija in s tem tudi ateizem kot njegov sestavni del. Velja pa to tudi za naš vzgojnoizobra-ževalni sistem, če tako razumljen marksizem uveljavlja kot podlaga za uresničevanje osvajanja marksističnega svetovnega nazora kot učnovzgoj-nega smotra. Takoj pa moram dodati, da na ta vprašanja ne gre odgovarjati posplošeno. Mnogo več simptomov zavestne ateizacije bomo našli v obdobju 1945-1960, nato manj v obdobju 1960-1973, zopet več v obdobju 1973-1977 in zopet manj po letu 1977, ob tem, da je v našem razvoju v celoti mogoče zaznati od leta 1945 dalje padanje sestavov in aktivnosti te vrste. 3. Iskanje odgovorov na prejšnja vprašanja pa je močno povezano z naslednjo temo: Ali je mogoče vzdržati trditev, da ateizaeija eksplicitno ali implicitno sodi med cilje socialistične družbene graditve? »Marksizem velja pri nas za edino ustrezno socialistično ideologijo. Cilji naše samoupravne socialistične družbe se zavestno oblikujejo na marksističnih izhodiščih, ta pa so v sebi ateistična. Ateizaeija je v naravi samega marksizma«.15 S tem mednaslovom je cerkveni urednik besedila okrogle mize na kratko označil stališča in prepričanje sodelujočih teologov. Po njihovem mnenju je mogoče ateistične cilje in vrednote v naši družbi zaznati tako v interpretacijah marksizma (torej na čisto teoretični ravni, če si to iz metodoloških in analitičnih razlogov predstavljamo povsem ločeno od družbene prakse), pa tudi v programskih elaboracijah na ravni političnega in družbenega vodenja ter v neposredni družbeni praksi. »Marksisti pravite, da se odrekate administrativnemu odpravljanju vernosti, pričakujete pa takšne sadove od vključevanja vernih v socialistično prakso . . . Najboljši med vami se v tem pogledu vzdržujejo napovedovanja prihodnosti. Vprašanje, ali bo socializem ko.t način dela in življenja odstranil in ukinil vernost ter kakšno vernost, puščajo odprto. Jaz pa mislim, da je tudi to nezadostno . . . Mislim, da lahko socialistična praksa, se pravi socialistični način življenja in dela, medsebojnih razmerij in njihove orgnizacije, ukinja vernost samo takrat, če se to tudi ateistično interpretira, osmišlja in vrednoti . . .« (Stres). Mnenja navzočih marksistov so bila med seboj še nekoliko razlikujoča. Kerševan je izrecno zanikal zavestne ateizacijske cilje, čeprav je »drugo 15 »Družina«, št. 44. 15. novembra 1981. str. 5. vprašanje, ali so dejavnosti, ki imajo vzporedne ateizacijske učinke . . . Smatral je, da je marsikaj odvisno tudi od cerkve: »Nekdo meni -zgrešeno ali v nekaterih primerih upravičeno - da Cerkev nasprotuje socializmu; opredelitev za socialistično usmeritev pomeni potem seveda oddaljevanje od Cerkve. Če pa gre Cerkev po drugi poti, če skuša presegati obstoječe v smislu dopolnjevanja, potem do takega razhajanja ne prihaja«. Prav tako je pritrdil, da je težišče marksizma v njegovi viziji in analizi družbe, družbenih sprememb in človeka v tej družbi, vključuje pa tudi svetovnonazorsko razsežnost. Po njegovem mnenju bo »zato tu vedno določena napetost, ki pa ne more prerasti v bistven konflikt vse dotlej, dokler je marksizem marksizem (ne pa ateistična religija) in katoliška vera vera (na pa družbeni in politični program)«.16 Hribar je bil nekoliko drugačnega mnenja: »K tej (Kerševanovi op. Z. R.) interpretaciji teorije o marksizmu je treba dodati še o leninizmu, ki je v našem sistemu pač navzoč, čeprav drugačen v praksi kot v načelih. Ne bi omalovaževal tega, kar je posredni ali neposredni cilj naše družbe, se pravi, ustvariti družbo, kjer bo (v skladu z leninizmom) religija odveč. Mislim, da je ta cilj še zmerom ne povsem opuščen. Ateizacija nikakor ni cilj naše vodilne strukture. Cilj je drugačen: oblast delavskega razreda. Kako naj zdaj to razumemo? Samoupravljanje je sredstvo za dosego tega cilja; prav tako je tudi ateizacija le sredstvo ali stranski produkt. Osnovna težnja je krepiti in ohranjati oblast delavskega razreda«.17 Sam sem poudarjal, da bi moralo biti v okviru socialističnega samoupravnega družbenega projekta preseženo zanikanje odmiranja religije kot pogoja ali rezultata socialistične družbene prakse, da pa nihče ne ve, kakšna bo vernost v zreli socialistični samoupravni družbi. Teologi so vztrajali pri tem, in danes lahko rečem: ne neutemeljeno, da tako naša socialistična družbena praksa kot spremljajoče družbeno ozračje vsebuje mehanizme (politične, socialne in psihološke), ki potrjujejo prepričanje, da socialistični družbeni projekt vključuje ateističnost tako kot pogoj, kakor tudi kot posredni ali neposredni cilj. Do sprememb bi lahko prišlo le ob izpolnitvi nekaterih pogojev: »Toda, če socializma ne skrčimo na marksizem, ampak priznamo, da obstajajo nemarksistične oblike socializma, ki niso nič manj pristne in upoštevanja vredne, potem bi lahko ustvarili pogoje, da bi kristjani doživljali in si razlagali svojo zavzetost pri delu za socialistični svet kot zvestobo sebi, svoji veri, ne pa spogledovanje z neko tujo, včasih veri celo sovražno ideologijo. Zahteva naših krščanskih socialistov in obljuba, ki jim je bila dejansko dana, da bodo lahko obstali kot skupina s svojo lastno in kulturno podobo, je šla v isti smeri« (Stres).18 V vsem javnem in kulturnem življenju bi moralo 16 Vsi citati in parafraze Stresa ter Kerševana po navedenih člankih, op. cit. 15. 17 Prav tam. 18 Prav tam. Zadravec je misel o mehanizmih sistema izrazil plastično: »V tem našem sistemu mora biti nekaj, kar nosi v sebi neko nasilje, ki hromi svobodo (da je in je hkrati ni), zavira rast v osvobojeni osebnosti, da primora ljudi v to »sveto zasebništvo«. Skratka: naša socialistična samoupravna družba - kakor sicer to ponosno zveni - ne oblikuje v ljudeh demokratične zavesti.« (prav tam). obveljati, da je biti kristjan enako častno, potrebno, koristno in za družbo pomembno, kot biti kaj drugega, »za nas, kristjane, je to izrednega pomena. Nam ni težko biti socialisti, težko pa je biti marksisti, vsaj v tistem smislu, kot marksizem opredeljujejo - vsaj do nadaljnjega - komunistične partije. Gre torej za to, da bi socialistične vrednote utemeljevali na več možnih načinov, in ne samo na podlagi marksistične filozofije zgodovine in človeka. Če hočemo, da bodo vrednote, na katerih naj bi bila zgrajena naša družba, sprejeli za svoje vsi ali skoraj vsi naši občani, bi jih morali utemeljevati predvsem moralno in čimbolj neodvisno od določenega ozkega in posebnega svetovnega nazora« (Stres).19 4. Iz tega je logično izšlo vprašanje: So verujoči drugorazredni državljani? Teologi so to eksplicitno dokazovali: »Posledica trajne proticerkvene in protikrščanske propagande je zato tudi ta, da so verniki, predvsem v nekaterih okoljih, v naši »high society«, dejansko bele vrane, če jih je še sploh kaj, saj jih je pravzaprav največ med delavstvom in kmetstvom!! (Stres). Temu je pritrdil tudi Perko: »Ko govorimo o teoriji in praksi, morda dovolj ne upoštevamo ozračja strahu med ljudmi. Najbrž je res zelo malo primerov dejanskega zapostavljanja. Toda od kod ta strah? Iz preteklosti ali iz neke navzoče prakse? Moramo priznati, daje med vodilnimi strukturami razmeroma malo vernih, v vrhu celo nič. To ne ustreza načelu, da vernost ali nevernost ne vpliva na družbeno angažiranost. V tem pojavu je neko nesorazmerje. Zato. pa drži, da gre v resnici za neko drugorazrednost vernih na določenih področjih«.20 »Uradna doktrina je eno, praksa pa drugo: v ljudeh je neki strah in negotovost. Verniki nam duhovnikom pravijo: Vam nihče nič ne more, mi pa smo kar naprej pred konkretnimi vprašanji in odločitvami ali nadlegovanji« (Valenčič).21 Ta del razgovora je pokazal, da cerkvena stran ne oporeka korektnosti ustavnih in zakonitih določb v zvezi z družbenim položajem občanov glede na (ne)vero, pač pa opozarja na razliko med deklarativnim in stvarnim in opominja na družbeno ozračje, ki je pomembno za takšno ali drugačno aplikacijo deklarativnih rešitev. Glede teh vprašanj smo bili sodelujoči marksisti najmanj gotovi, prepričani in prepričljivi. Sam sem opozarjal, da iz primerov zapostavljanja verujočih ne kaže sklepati na splošno stanje ter da bi lahko navajali tudi zapostavljanje neverujočih z druge strani v konkretnih družbenih okoljih. Kerševan se je skliceval na empirične raziskave srednješolcev v Ljubljani (1980) in zatrjeval: »To se pravi, da se manjšinsko mnenje o zapostavljenosti zelo malo opira na konkretna dejstva«.22 Najbolj določen je bil Hribar: »Ne govorim kot pooblaščeni marksist, vendar lahko prav zato poudarim, da je kljub vsem opaziti določeno zapostavljenost vernikov. Polemiziral sem z Milanom Mede- 19 Prav tam. 20 Prav tam. 21 Prav tam. 22 Prav tam. nom, ko je ta napadel prof. dr. Franca Perka, ki je govoril o zapostavljenosti katoličanov oziroma vernih. Predložil sem, naj bi se lotili zadeve strogo znanstveno, z objektivno sociološko anketo. Sprejel je. Mislim, da se bo prej ali slej zgodilo.«23 In seveda se je zgodilo. V študiji »Družbena politika do vere, cerkve in (ne)verujočih kot dejavnik vplivanja na socialno politično obnašanje katoliške Cerkve v Sloveniji«,24 sem poizkušal verificirati hipotezi o (ne)zapostavljenosti verujočih s pomočjo podatkov iz različnih empiričnih raziskav v Sloveniji v obdobju 1980-1983. Podatki pričajo, da je po percepciji anketiranih družbeno zapostavljanje verujočih množična praksa; nakazana so tudi področja in okolja zapostavljanja. Dal sem v razmišljanje tudi razlagalne podmene o psiholoških, socialnih in političnih mehanizmih, ki naj bi to prakso reproducirali. Predložil sem prav tako (javno), naj bi o rezultatih teh raziskav začeli z dialogom v SZDL, pa žal, do sedaj na to ni odziva. Posredno in zasebno pa doživljam oporekanja tako ugotovljenim podatkom, kakor tudi njihovim razlagam. Ni politične volje tudi o tem vprašanju govoriti odkrito in javno. Med reakcijami na objavljene podatke o gibanju vere in nevere na Slovenskem 1968-1978 v strokovni javnosti marksistične provenience so vredni pozornosti ugovori Marka Kerševana, ki je edini svoje pomisleke tudi javno objavil, medtem ko so drugi ugovarjali le na zasebni ravni in nekateri v obliki »škandaliziranja«.25 Kerševan uveljavlja ugovore predvsem v obliki alternativnih in dopolnilnih interpretacij istega podatkovnega gradiva, kot sem ga uporabljal sam in ki zadeva vernost, nevernost in neopredeljenost različnih družbenih slojev v Sloveniji.26 Vprašljiva in dopolnilnih razlag potrebna naj bi bila predvsem naslednja moja stališča: 1. »Podatki so pritrdili tistim, ki sem jih že navedel za slovenske razmere 1968, 1969, 1970 in ki kažejo, da se hierarhija socio-profesional-nih in razrednih skupin, oblikovana glede na stopnjo celostne navezanosti na religijo in cerkev, pri nas pomembno razlikuje od tiste v meščanskih družbah v dveh dejstvih: najprej delavstvo na raziskovalnih področjih očitno ni tisti segment populacije, ki naj bi se relativno najbolj oddaljil od religije in cerkve, in drugi, relativno največja stopnja oddaljenosti od religije in cerkve se kaže pri tistih segmentih populacije, ki imajo visoke dohodke in višje družbene položaje«.27 Še bolj vprašljiva naj bi bila razlaga, ki sem jo v tem spisu že navedel in jo ponavljam: »Dobljeno podatkovno gradivo o trajnosti in spremembah odnosa posameznih družbenih slojev v Sloveniji do religije in cerkve v obdobjih 1968-1978 ni pritrdilo teoretičnim pričakovanjem in na njih 23 Prav lam. 24 Študija s tem naslovom. Ri FSPN. 1983. 25 Gre za sestavek M. Kerševana »Cerkvena religioznost«, op. cit., zlasti od str. 223-225. 26 O tem zbrane podatke sem najprej objavil v obliki članka »Vernost in nevernost družbenih slojev v Sloveniji« (rezultati opazovanj v desetletju 1968-1978). Teorija in praksa, št. 17.1096-1119. V članku op. cit. 25 Kerševan komentira ta članek. 27 Op. cit. 1. str. 86 utemeljenim utopično optimističnim nazorom o tem, da se bo v razmerah graditve socialistične družbe samoupravnega tipa in v razmerah intenzivne industrializacije, urbanizacije in racionalizacije delavstvo kot najbolj številni družbeni razred, kije hkrati tudi, vsaj deklarativno, nosilec politične oblasti in gospodarsko-družbenega razvoja, še bolj oddaljilo od Cerkve kot v razvitih meščanskih družbah«.28 Ta ocena naj bi bila sporna predvsem toliko, kolikor se v njej izražata presenečenje, nepričakovanost in kolikor se omejuje le na delavstvo. Kerševan ugotavlja s tem v zvezi, da so ugotovljene razlike ali istosti v meščanskih družbah in pri nas tako glede (ne)vernosti delavstva kot glede hierarhije socioprofesionalnih skupin glede na stopnjo navezanosti na religijo in cerkev logične, »naravne« in nikakor v ničemer presenetljive. Tako pravi: »Delavci so torej (pri nas, op. Z. R.) pomembno bolj nereligiozni in cerkvi odtujeni kot kmetje. Naši podatki v tem soglašajo s podatki drugih evropskih dežel, kjer je nereligioznost delavcev in njihova odtujenost cerkvi že dolgo predmet proučevanja tudi s cerkvene strani, še zlasti, ker so tam - zaradi drugačnega obnašanja in opredeljenosti višjih slojev uslužbencev in buržoazije - delavci med najbolj nereligoznimi sloji. Zaradi drugačnega stanja pri uslužbencih pri nas temu ni tako, čeprav so številke o religiozni opredelitvi med delavci še nižje, o obiskovanju verskih obredov pa približno enake ali rahlo nižje kot v zahodnoevropskih in sosednjih deželah«.2g In dalje: »Razširjenost cerkvene religioznosti med delavci pri nas je tako rezultat kompleksnih procesov, kjer so v igri obče ugotavljane značilnosti in za slovenske razmere specifične ugodne ali neugodne razmere. Vsekakor pa po vsem povedanem slika ni presenetljiva zaradi domnevno visokega deleža cerkveno religioznih v primerjavi z drugimi, meščanskimi družbami (saj so pri nas nekvalificirani delavci po stopnji religioznosti in deležu s cerkvijo [boljjpovczanih takoj za kmeti in gospodinjami in ne med najmanj religioznimi kategorijami), ali zaradi dejstva, »da se proticerkvena in protiverska nastrojenost slovenskega predvojnega delavstva ni obnavljala v množični obliki tudi v zavesti povojnih in sedanjih delavskih generacij« . . . »Razporeditev slojev glede na razširjenost cerkvene religioznosti je pri nas drugačna predvsem zaradi drugačne opredeljenosti »uslužbencev« v primerjavi z meščanskimi družbami, ne pa zaradi bistveno drugačnih situacij med delavci samimi. Drugo: ne gre le poudarjati, da so NKV in PKV dalavci po stopnji cerkvene religioznosti takoj za kmeti in gospodinjami - upoštevati je treba, da pri nas PKV in NKV v veliki meri izhajajo iz kmetov in gospodinj; ne gre le statično primerjati slojev med seboj, upoštevati je treba dinamiko premikov, medsebojne povezanosti in prehajanja z značilnostmi, na katere smo s podatki opozorili«.30 Takoj moram ugotoviti, da je Kerševan v svoji celotni študiji v Op. cil. 1. str. 103. 29 Op. rit. 25, str. 221. 30 Op. rit. 25, str. 223-224. marsičem dopolnil ali širše ekspliciral slovenske pretekle družbene razmere, v katerih, po njegovem mnenju, prihaja do nespornih ugotovljenih razlik v (ne)vernosti družbenih slojev, ki so »v igri« pri nas. Vsekakor ima prav, ko pravi, da je razširjenost cerkvene religioznosti med delavstvom pri nas »rezultat kompleksnih procesov«, med katere prav gotovo sodijo tudi specifične oblike deagrarizacije pri nas, ki pa sem jih tudi sam zelo podrobno opisoval kot značilnosti slovenske urbanizacije.3I Morda sem v svojih razlagah rahlo podcenil vplive tega dejstva na (ne)religiozno zavest slovenskega delavstva. Vsekakor sem dal prednost učinkom tehnično-racionalnega industrijskega ozračja, v katerem sicer vsak dan dela PKV in NKV delavec in ki deloma prebiva v malomestnem in (spremenjenem) podeželskem okolju, za katerega Kerševan smatra, da ima značilnost, »za katero lahko rečemo, da je za ohranjanje cerkvene religioznosti ugodna.. .«.32 Veljalo bi reči, da bi morali v empiričnem raziskovanju te vrste še naprej preizkušati obe razlagalni podmeni o vplivu bivalnega in delovnega okolja na to religioznost. Ne bi moglo biti sporno tudi Kerševa-novo vztrajanje pri tem, da je do ugotovljenih razlik v lestvici najbolj in najmanj (ne)verujočih družbenih slojev med meščanskimi in našo družbo prišlo predvsem »zaradi drugačnega obnašanja in opredeljenosti višjih slojev uslužbencev in buržoazije«. V tem soglašava. Mislim, da je ključna razlika med najinama razlagama istega podatkovnega gradiva posledica različnega upoštevanja širšega (in med meščansko in socialistično družbo razlikujočega se) socialnega okolja, ki ga v vsakem primeru bistveno določa globalni socialno-ekonomski, politični in kulturni (ideološki) sistem (kakršnega ugotavlja in vzdržuje vladajoča upravljalska elita) in iz njega izvirajoči in funkcionirajoči mehanizmi reguliranja družbenega statusa občanov in družbenih skupin. V tem smislu potemtakem pri opisanih razlikah med socialistično in meščansko družbo glede mesta delavstva na lestvici (ne)religiozne prakse ne more iti le za razliko, ki je posledica »drugačnega obnašanja in opredeljenosti višjih slojev uslužbencev in buržoazije«, marveč za razliko, ki je v najtesnejši zvezi z dejanskim in ne samo deklariranim družbenim položajem tako delavstva kot višjih slojev uradništva vseh vrst. Takšni ali drugačni vzorci mišljenja in vedenja opazovanih družbenih slojev (posebej še delavstva) ne pomenijo omejevanja na dejavnike delovnega in bivalnega okolja.33 Res je, da »pri nas PKV in NKV v veliki meri izhajajo iz kmetov in gospodinj«;34 prav tako je bilo pri nas ugotovljeno, »da je potekal in poteka proces odtujevanja od cerkvene religioznosti ob prehodu iz kmečkih v delavske sloje, da se ta še stopnjuje ob prehodu od prve k drugi generaciji delavcev ter da poteka verjetno tudi znotraj dane 31 Op. cit. 1. str. 116-118. 32 Op. cit. 25. str. 219. 33 In na te dejavnike pri delavstvu Kerševan predvsem opozarja. Seveda jih moramo upoštevati, ne kaže pa jih opredmetiti (glej str. 213-255. op. cit. 25) 34 Op. cit. 25. str. 223. generacije delavcev, kot priča o upadanju cerkvene religioznosti med delavci anketa SJM od 1968 do 1978«.35 Res pa je tudi, da za meščanske dežele z delavstvom mnogo daljše tradicije obstajajo tudi povsem nesprotni podatki - podatki o najvišjih stopnjah odtujenosti cerkvi v prvih generacijah delavcev in o določeni verski obnovi med delavstvom tretje in naslednjih generacij, kar so doslej razlagali kot splošno zakonitost. V tem pogledu je pri nas problem - po mojem mnenju - še popolnoma odprt. Tisto, česar pa ne gre prezreti in kar je, vsaj po mojem mnenju, Kerševan podcenil, pa je to, kako družbeni sloj (v tem primeru delavstvo) dojema svoj dejanski položaj v družbi (seveda v primerjavi z drugimi družbenimi sloji: v tem primeru z uslužbenci) ter mesto, vlogo in odgovornost posameznih družbenih institucij za takšen položaj. Zagotovo je sestavni del tega dojemanja (v zvezi z delavstvom) tudi spoznavanje velike razlike med deklariranim in dejanskim, pa tudi spoznanje o neuresničenju velikih napovedi o socialno pravični družbi enakih, ki je pri nas ne le nismo zmogli uresničiti, marveč smo zašli tudi v globoko vserazsežnostno družbeno krizo. Ali ni mogoče domnevati, da to pomeni tudi določeno razočaranje nad komunistično oziroma socialistično ideologijo? Zagotovo pa je sestavni del tega dojemanja tudi spoznanje, da konkretna katoliška cerkev v Sloveniji ni v ničemer odgovorna za družbeni položaj delavstva in drugih družbenih slojev. 2. In na to navezujem drugo ključno kritično pripombo Kerševana na moje razlage: »Že zato je prehiter sklep, da je cerkvenost oz. cerkvena religioznost vsaj deloma postala identifikacijski znak ali celo ideološki okvir nižjih slojev. Da bi to postala, je odvisno tudi od ravnanja in zadržanja cerkva samih, še bolj - odločilno - pa od praktične usmerjenosti Zveze komunistov in organiziranih socialističnih sil pri nas«.36 Kerševan ima v mislih tole moje stališče: »Na podlagi vsega podatkovnega gradiva v desetletnem obdobju že lahko trdimo, da so katoliška cerkev v Sloveniji in z njo tudi druge religijske organizacije, zlasti krščanske sekte, vsaj deloma postale in se tudi obnavljajo kot nekakšen identifikacijski simbol ter celo ideološki okvir tistih družbenih slojev, ki so na družbeni lestvici .spodaj', z nižjimi osebnimi dohodki, ki so na neki način deprivilegirani, prizadeti, ki se v vsakdanjem življenju ubadajo od zore do mraka z zadovoljevanjem osnovnih življenjskih potreb in se čutijo prizadeti zaradi nepričakovanih socialnih neenakosti. Tako se je cerkev, povsem nepričakovano, brez posebnih »zaslug« in prizadevanj, iz cerkve bogatih v meščanski družbi spremenila v svojem večjem delu v cerkev ,ubogih in revnih' v socialistični družbi. Vsaj to bi morali premisliti vsi tisti, ki sklicujoč se na marksizem, želijo po vsej sili in za vsako ceno vero in vernost spet in spet obravnavati izključno kot ideološko politični pojav in vprašanje ter se ukvarjajo z načrti o tem, kako bi jo izkoreninili«.37 35 Prav tam. str. 224. 36 Prav tam. str. 244. 37 Op. cit. 1, str. 109. V Kerševanovem ugovoru je poudarek na tem, da se napovedano še ni zgodilo, da pa bi se lahko zgodilo, če... Razlikujeva se torej v tem, da se je, po mojem mnenju, to že zgodilo, po njegovem pa se to še lahko zgodi, a se je temu moč tudi izogniti. Takoj moram reči, da zaenkrat nimam na voljo nobenih urejenih in organizirano pridobljenih empiričnih podatkov za svojo trditev, kar seveda velja tudi za nasprotno mnenje. Gradil sem in še gradim to oceno na podlagi osebnih vtisov in opazovanj, pa tudi dogajanj drugod po svetu ter njihovih interpretacij. Na Poljskem je v množičnem, vsedržavnem, nacionalnem obsegu prišlo do povezovanja socialistične prenove s simbo-lom križa. So med našimi razmerami in razmerami na Poljskem tako . velikanske razlike, da bi morali poljske izkušnje prezreti? In v zvezi s tem moram ugotoviti še eno razliko med Kerševanovim in mojim razumevanjem. To pot glede vrednotenja povojnih (po letu 1945) družbenih, ekonomskih, socialnih, kulturnih in ideoloških gibanj pri nas. Ta razlika je v najinih interpretacijah navzoča bolj implicitno kot eksplicitno, a jo je vendarle mogoče zaznati. Teh družbenih gibanj namreč ni mogoče omejevati na ekonomsko rast, spreminjanje socialne strukture, hitro naraščanje prebivalstva, zmanjšano umrljivost in zmanjšano vojsko, stagnacijo kmečkega prebivalstva, hitro rast delavstva, urbanizacijo, deagrarizacijo itd., čeprav so pomemben okvir tudi za razumevanje gibanja (ne)vernosti. Sestavni del teh gibanj so tudi plime in oseke pri uspešnosti uresničevanja opredeljenih družbenih ciljev, navdušenja in razočaranja generacij, ekonomske, moralne, kulturne krize, vključno z rastjo zavesti o odgovornosti za individualne in kolektivne usode v preteklosti in sedanjosti. V tem kontekstu ima smisel tudi moja hipoteza: ». . . za zdaj lahko brez predsodkov ali dvomov ugotovimo, da se proticerkvena in protiverska usmerjenost slovenskega predvojnega delavstva ni obnavljala v množični obliki v zavesti povojnih in sedanjih generacij.38 Kerševanu se tudi to zdi vprašljivo in misli, da najpreje nimamo zanesljivih podatkov o cerkveni religioznosti predvojnih delavcev, da ne smemo iz takratnega (predvojnega) proticerk-venega in celo protiverskega razpoloženja organizirane delavske elite sklepati na delavstvo sploh in da sedanje delavstvo v večini izhaja iz prejšnjih in kasnejših generacij kmetov. Četudi vse te ugovore sprejmemo kot vredne upoštevanja, še vedno ostaja dejstvo, ki je zanesljivo in preverljivo, namreč, da je bilo proticerkveno (in tudi protiversko) razpoloženje delavstva pred vojno množično tudi kot posledica močnega vpliva organizirane delavske elite. Ostaja tudi preverljivo dejstvo, da so bili pred vojno v naših industrijskih centrih močni in vplivni krščansko socialistični (protiklerikalni in s tem proticerkveni) sindikati, da delavcev v belogardi-stičnih in domobranskih formacijah med vojno praktično ni bilo tudi zato, ker je bila v zavesti delavstva katoliška cerkev delavskim interesom tuja in nasprotujoča institucija. Res je, da je sedanje delavstvo samo v manjšem '8 Op. cit. 1, str. 103-104. delu tudi fizični naslednik predvojnega, res pa je tudi, da je sedanje delavstvo kulturni naslednik predvojnega in da so se ves povojni čas delavske organizacije pri nas trudile poudarjat kulturno in ideološko zavezanost predvojnemu delavskemu gibanju. Vprašanje je torej, zakaj je prišlo v tej kulturni tradiciji do diskontinui-tete. Tudi to so bili razlogi, ki so me vodili k zapisanim razlagam. V tem pogledu so nadvse instruktivna razmišljanja sociologa dr. Vrcana, ki opominja na nekatere pomembne vidike našega sodobnega družbenega in kulturnega konteksta določene zgodovinske dialektike: »Drugič, to je dialektika med službeno kulturo in oblikami alternativne kulture, ki obstoje v naših prostorih. Dejstvo je namreč, daje bila v našem zgodovinskem prostoru religija stoletja sestavni del službene kulture. In to ne obrobno ali mimogrede. Dolgo časa je bila religija središčni element uradne kulture. Bila je izrazito zaščiten, podpiran in privilegiran element te kulture. Istočasno pa je bil v teh časih ateizem v tej ali oni obliki le del alternativne kulture, celo protikulture, najbolj pogosto navzoč v prizemlju in podtalju družbenega življenja. V tem pogledu so se sedanje razmere radikalno spremenile. Religija ni več sestavni del uradne, ateizem pa alternativne kulture. Religija se ne more več opirati na institucionalno podporo in zaščito. Res je sicer, da religija dandanes ni v enakem položaju kot svojčas ateizem, torej na ravni podtalne kulture. Očitno pa je, da religija dobiva v odnosu do uradne značilnosti izrazite alternativne kulture . . . Zdi se zato, da vse tisto, kar na ravni vsakdanjega življenja in vsakdanje življenjske izkušnje množično izpodkopuje kredibilnost ključnih vsebin službene kulture, istočasno, ob določenih okoliščinah, lahko neposredno favorizira stabilizacijo, obnovo ali celo širjenje navezanosti ljudi na religijo in Cerkev.. ,«.39 Vse to je treba upoštevati, ko se bomo še nadalje soočali pri svojih razlagah podatkovnega gradiva o (ne)veri v Sloveniji. 39 Srdjan Vrcan, Radništvo, religija i crkva. Revija za sociologiju. 1977. št. 1-4. str. 16-17, Beograd. raziskave v slovenskem gospodarstvu MIROSLAV GLAS UDK 334.724.6 : 338 (497.12) Notranji dejavniki poslovne uspešnosti OZD v slovenskem gospodarstvu (sinteza spoznanj empirične raziskave) V procesu preseganja kriznih gospodarskih razmer v Jugoslaviji so bila v ospredju vprašanja ekonomskega sistema in ekonomske politike. Ta vprašanja, ki so za gospodarski razvoj z narodnogospodarskega vidika nedvomno ključnega pomena, pomenijo za posamezno gospodarsko celico del zunanjih dejavnikov, ki se jim celica prilagaja. Pomen teh dejavnikov je bil zlasti v tem, da so ustvarjali izrazito neizenačen položaj gospodarskih celic iz različnih dejavnosti oz. industrijskih panog,1 zato so bile celice usmerjene v prizadevanja za ugodnejše zunanje pogoje gospodarjenja. Za gospodarjenje v posameznih celicah je pomembna tudi. ugotovitev, da v okviru posameznih dejavnosti, panog ali podskupin (kar je šele prav primerljiva, dovolj homogena skupina gospodarskih celic) obstajajo tudi velike razlike v poslovnih rezultatih posameznih OZD.1 Te razlike so ob približno enakih zunanjih dejavnikih za posamezno skupino celic (z vidika trenutnega ekonomskega sistema in politike) rezultat predvsem notranjih dejavnikov uspešnega gospodarjenja in v tem prispevku bomo predstavili nekatera spoznanja o teh dejavnikih iz empirične raziskave v letu 1985. 1. Skica raziskave o notranjih dejavnikih poslovne uspešnosti v OZD Spomladi 1985 je ožja raziskovalna skupina3 proučevala notranje dejavnike poslovne uspešnosti v 12 vzorčno izbranih industrijskih OZD v Sloveniji. V vzorec smo vključili: - OZD iz predelovalne industrije, v kateri je stopnja konkurenčnosti kar precejšnja in ni izrecnih monopolnih elementov, zato pridejo notranji ! Izčrpne empirične ocene neizenačenosti gospodarskega položaja med industrijskimi panogami najdemo v številnih ekonomskih raziskavah, opozoriti velja na: M. Korošič. Ekonomske nejednakosti u jugoslavenskoj privredi, Zagreb. Sveučilišna naklada Liber. 1983. 2 Poleg velikih razlik je tudi splošna raven uspešnosti sorazmerno nizka (v primerjavi z razvitimi gospodarstvi), relativno je tudi več OZD, ki zaostajajo, kakor pa zelo dobrih OZD. V gradivu GZS, kjer so na temelju določenih kazalnikov izločili OZD. ki poslujejo precej slabše in OZD, ki so dosti boljše, so po omiljenih kriterijih izločanja med 3903 slovenskimi OZD v letu 1984 787 OZD (20,16%) uvrstili med zaostajajoče in le 387 (9.92%) med zelo dobre OZD. V letu 1983. ko so bile mejne vrednosti izločilnih kazalnikov strožje, je bilo zelo dobrih zgolj 120 OZD. dejavniki bolj do izraza (hkrati so te panoge izredno pomembne v strukturi slovenske industrije in v izvozu), - OZD srednje velikosti (s 400-1500 zaposlenimi), kakršne so pravzaprav najpogostejši segment v naši industrijski strukturi. Podrobna analiza konkretnih OZD je koristna za proučevanje notranjih dejavnikov in učinka splošnih dejavnikov na poslovanje. V vzorec smo uvrstili pet parov uspešna - manj uspešna OZD iz posameznih podskupin (kovinsko-predelovalna, lesna, tekstilna in prehrambena industrija) ter dve OZD, ki sta se izkopali iz izrazitih poslovnih težav in se spet uvrstili med uspešne, perspektivne OZD. Takšna izbira OZD je omogočila ugotavljanje učinkov notranjih dejavnikov po statičnem vidiku (primerjali smo poslovanje parov OZD pod približno enakimi zunanjimi pogoji gospodarjenja) ter po dinamičnem vidiku (ugotavljali smo, s kakšnimi ukrepi so v OZD razrešili poslovne težave. Kot uspešno smo opredelili OZD: - ki je bila uspešna v daljšem časovnem obdobju in pri kateri ni šlo za naključne dosežke ali izjemno ugodne razmere, - ki je poleg poslovnih rezultatov uspešno razvijala samoupravljanje in notranje odnose med delavci v kolektivu, - ki je z rezultati omogočila ustrezno zadovoljevanje potreb delavcev, tj. osebne dohodke, urejanje stanovanjskih vprašanj, druge oblike družbenega standarda delavcev, hkrati pa se je vključevala v življenje krajevne skupnosti in občine, - ki ni dosegla zgolj ugodnega tekočega dohodkovnega rezultata, temveč tudi rezultate pri zniževanju stroškov, pri kakovosti in oblikovanju proizvodov, pri razvoju tehnologije, kar je tem OZD omogočalo nadpovprečno izvozne rezultate.4 Rezultati raziskave so bili objavljeni v poročilu »Notranji dejavniki poslovne uspešnosti OZD v SR Sloveniji (1985)«, in sicer maja 1985 (129 str.). Širši povzetek ugotovitev raziskave in razprav o izsledkih je vključen v gradivo »Aktiviranje lastnih moči v OZD« (sinteza spoznanj, ugotovitev in ključnih vprašanj), ki je bilo avgusta 1985 pripravljeno kot strokovna podlaga za sejo CK ZKS o tej temi jeseni 1985 (str. 3-65 v gradivu). Zato ne bomo sistematično ponavljali vseh ugotovitev, temveč bomo na podlagi raziskave poskusili rangirati predvsem notranje dejavnike po tem, koliko spodbudno ali zaviralno vplivajo na poslovanje OZD, ter to rangiranje5 utemeljiti. 3 V skupini so bili: z Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Miroslav Glas kot koordinator in avtor osnutka poročila, Tea Petrin, Danijel Pučko in Aleš Vahčič, s FSPN Bogdan Kavčič, iz Mednarodnega centra za upravljanje s podjetji v družbeni lasti Vladimir Kreačič. Pri opredeljevanju uspešne OZD se nismo oprli na rezultate zaključnih računov, temveč smo na temelju kvalitativnega poznavanja večletnih rezultatov izbrali pare OZD s težnjo, da bi bil par tudi iz iste regije. 5 V okviru študije primera vsake OZD v vzorcu naj bi v OZD navedli (tudi v smislu rangiranja) 10 notranjih dejavnikov, ki so pozitivno prispevali k poslovni uspešnosti in 10 dejavnikov, ki so vplivali zaviralno. Dejansko v vseh OZD niso navedli po 10 dejavnikov, temveč ponekod 5-10. izjemoma tudi kakšnega več. Vendar poudarek ni na strogi kvantifikaciji, temveč na smiselni oceni pomena dejavnikov. 2. Notranji dejavniki po izkušnjah dosedanjih raziskav Vprašanje dejavnikov poslovne uspešnosti oz. prvin razvoja gospodarske celice je zanimivo za vsako gospodarstvo, zlasti za decentralizirano, tržno usmerjeno gospodarstvo, kjer so notranji dejavniki bolj navzoči kot v centralnoplanskih gospodarstvih. Raziskave v svetu in pri nas so doslej opozorile na nekaj bistvenih prvin poslovanja:6 1. proizvodni program, ki vodi k uspešnosti in razvoju organizacije, je do določene mere (omejeno, kanalizirano) diverzificiran program, ki v bistvu temelji na sposobnosti zaposlenih; 2. pomembna je lahko prednost pri razpolaganju s produkcijskimi dejavniki ali prvinami delovnega procesa in v kombinaciji produkcijskih dejavnikov. V Sloveniji v splošnem ni kakšne izrecne primerjalne prednosti, vendar je hkrati predelovalna industrija bolj fleksibilna in manj vezana na določen produkcijski dejavnik; 3. organizacijska struktura organizacije, t. j. ustrezna kombinacija centralizacije ali decentralizacije poslovnih funkcij; 4. kakovost in usposobljenost delovnih ljudi, ki sestavljajo upravljalno in ravnalno strukturo, kar je po mnenju nekaterih raziskovalcev ključni dejavnik uspešnega razvoja organizacije. V tem okviru poudarjajo pomen: - upravljalno-ravnalne in vodstvene sposobnosti, - zadostnost poslovnega (podjetniškega) duha, pripravljenosti za prevzemanje poslovnih tveganj, - znanja, potrebnega za organizirano iskanje in razvijanje novih poslovnih priložnosti, za predvidevanje in prilagajanje spremembam na trgu in v tehnologiji, ter - nagnjenosti k delovanju na poslovnih področjih, ki obetajo rast organizacije (propulzivna področja). Te sestavine kakovostne vodstvene skupine so v posameznih industrijskih panogah različno poudarjene. Seveda so v splošnem zaradi večje konkurenčnosti trga in drugih značilnosti privatnolastniškega sistema v kapitalističnih državah veliko bolj izpostavljene kot v našem samoupravnem sistemu; 5. ekonomika obsega proizvodnje oz. dejavnosti organizacije sploh, povezana z njeno fleksibilnostjo in ustrezno lokacijo; 6. rast oziroma propulzivnost panoge, ki omogoča različne možnosti rasti in daje različne priložnosti za hiter prodor ko gre za vprašanje različne dinamike tehnološkega napredka in širjenja trga; 7. razvitost kulture organizacije, navezanost zaposlenih na organizacije in njihov interes za njen razvoj. Ko gre za navedene prvine uspešnosti poslovanja, se pojavljajo v našem sistemu nekatere posebnosti. Na prvem mestu so to spodbudni 6 Pri tem se zlasti opiram na prispevek D. Pučka v razpravi o notranjih dejavnikih poslovne uspešnosti OZD. učinki samoupravnih produkcijskih odnosov, za katere sicer velja, da je njihova ustvarjalna zmogljivost še premalo izrabljena in da je v tem še velika razvojna možnost našega sistema kot celote in posameznih OZD. To pri nas običajno opredeljujemo s pojmom »zastoj v razvoju samoupravnih odnosov«, ki vključuje tako nedograjenost samoupravljanja, neustreznost nekaterih normativnih zamisli v operativnem smislu kot tudi neures-ničevanje normativno zamišljenih odnosov iz vrste razlogov. Zaradi precejšnje dosedanje zaprtosti gospodarstva je pozitiven tudi učinek vključevanja v mednarodno delitev dela oz. izvozne usmerjenosti OZD (ki jo sicer v današnjih razmerah spremljajo tudi prvine neugodnih dohodkovnih učinkov), zlasti zaradi zaokrožanja proizvodnih zmogljivosti, pritiska na kakovost proizvodov in storitev, na sestavine stroškov, kakor tudi prenos tehnoloških in organizacijskih dosežkov itd. Seveda moramo pričakovati, da bo v naši družbi spisek in rang notranjih dejavnikov tudi različen od izkušenj v svetu, prav to pa želimo ilustrirati z izsledki empirične raziskave. V raziskavi smo se oprli na hipotezo, da je poslovna uspešnost OZD odvisna od njene učinkovitosti na vrsti področij, na katerih posamezne OZD bolj ali manj uspešno delujejo. Zato smo v vsaki OZD proučevali naslednja področja: (1) proizvodni program, (2) trženje (posebej še izvoz), (3) tehnološko strukturo, (4) raziskovalno-razvojno dejavnost, (5) financiranje (vprašanje obratnih sredstev, posebej financiranje investicij), (6) kadrovsko področje, (7) organizacijsko strukturo OZD (poleg same makroorganiza-cijske sheme TOZD - DO še strukturo vodenja, motiviranja, komuniciranja, načrtovanja in kontrole),7 (8) ekonomsko sodelovanje in povezovanje OZD navzven, (9) upravljalno-vodstveni proces, vključno z delovanjem družbenopolitičnih organizacij v OZD. Po naštetih področjih smo razvrstili spodbudne in zaviralne notranje dejavnike poslovanja OZD. 3. Struktura vpliva in rangiranje notranjih dejavnikov poslovne uspešnosti OZD V razpravi s člani raziskovalne skupine so v OZD sestavili lestvice desetih načelo spodbudnih in zaviralnih dejavnikov za poslovane konkretne OZD8. Te dejavnike smo razvrstili v naštetih devet področij,9 7 V okviru motiviranja smo obravnavali tudi vprašanja interne delitve dohodka, oblik stimulacije, razponov v osebnih dohodkih. 8 Navedimo kot primer povzetek teh dejavnikov za eno od uspešnih OZD (zaradi dogovora o anonimnosti OZD v sintezi ne navajamo, za katero OZD konkretno gre): Spodbudni dejavniki_ 1. enotno, usklajeno delovanje vodstva DO in TOZD, zlasti vpliv in požrtvovalnost generalnega direktorja DO 2. dosežena enotnost v delovanju DO navzven, trdni TOZD znotraj DO 3. usmerjenost DO na razvoj, opiranje na lastne kadre, investiranje iz lastnih sredstev Zaviralni dejavniki_ 1. zaradi hitre rasU DO zaostaja organiziranost poslovno-informacijskega sistema 2. rast DO včasih prehiteva planiranje kadrov in izobraževanje 3. zaradi rasti pogosto oteženo zagotavljanje delovnih sredstev in pogojev za delo pripisali vsakemu naštetemu dejavniku vrednost glede na mesto v lestvici (prvemu 10, drugemu 9, itd.) in tako zbrali tri podatke za vsako področje: A) V koliko OZD so opozorili na pomen določenega področja z navajanjem dejavnika iz njegovega okvira? B) Koliko prvin (dejavnikov) iz okvira posameznega področja je bilo navedenih?10 C) Kakšna je bila skupna vrednost teh dejavnikov na nekem področju? Ta trojica podatkov (med katerimi ima vsak določen pomen za rangi-ranje) omogoča rangiranje področij, na katerih imajo lahko notranji dejavniki največji vpliv oz. kjer so notranje rezerve poslovanja OZD najbolj obetavne. Razlike v rangiranju pričakujemo tedaj, ko gre za spodbudne in zaviralne dejavnike, zlasti pa med uspešnimi in manj uspešnimi OZD, kjer prav razlike v navajanju dejavnikov prispevajo k pojasnjevanju različne uspešnosti. Rezultati so povzeti v tabeli 1. V tabeli vidimo, da so v uspešnih OZD kot najpomembnejše spodbudno področje navedli kadre (rang 1), saj jih je navedlo kar 6 med 7 uspešnimi OZD, pri tem so s kadrovskega področja uvrstili 13 dejavnikov (npr. splošno usposobljenost delavcev, uspešno poslovodno in strokovno skupino, raven delovne discipline, itd.), glede na njihova mesta v lestvicah pa smo jim pripisali 94 točk (kar je največ med vsemi področji). Na drugo mesto so v uspešnih OZD uvrstili proizvodni program, dalje prvine organizacijske strukture, tehnologijo, itd. V rangiranju zlahka opazimo razlike med spodbudnimi in zaviralnimi dejavniki, pa tudi občutne razlike v rangiranju med uspešnimi in neuspešnimi OZD, čeprav seveda ne gre za diametralne razlike.11 Rezultati rangiranja dejavnikov seveda niso nepričakovani, saj je tudi raziskovalna skupina v sklepni oceni menila, da so kadri ključna postavka doseženih (ugodnih ali manj ugodnih) rezultatov. Če se namreč vprašamo, zakaj v določeni OZD razvijajo uspešen proizvodni program, zakaj razvi- 4. skrb za vzgojo in izobraževanje kadrov, štipendiranje 5. širok pogumno zastavljen proizvodni program, manjša odvisnost od trga 6. vključevanje v mednarodno delitev dela (večje serije, nižji stroški, višji nivo tehnologije in kvalitete) 7. hitro uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo in hiter plasma na trg 8. občutek pripadnosti delavcev DO. skrb za družbeni standard in ugodna družbenopolitična klima v kolektivu 9. uveljavljeno samoupravljanje in dobra sprotna informiranost kolektiva 4. težji prometni dostop do DO in zato slabši tehnološki pretok materiala 5. širok program, ki zahteva veliko specialističnega dela in različne opreme 6. nujne so pogoste samoupravne spremembe (statut. SAS), nenehne spremembe v mikroorganizaciji DO 7. včasih v nagrajevanju prepočasi sledijo spremembam 8. potrebne so velike zaloge nekaterih materialov, kar zmanjšuje poslovno uspešnost 9 Nekatere opredelitve dejavnikov so bile sicer takšne, da jih je težko nedvoumno razvrstiti v eno od področij, vendar je razvrstitev za kvalitativno oceno dovolj dobra. 10 Logično je. da lahko na nekaterih področjih OZD navede več prvin (npr. pri kadrih dobro usposobljenost vsega kolektiva za proizvodnjo, velika vlaganja v nove kadre, strokovno dobro usposobljen in skladno delujoč vodilni team, itd.). 11 Spearmanov koeficient korelacije ranga za rangiranje uspešnih in neuspešnih OZD pri spodbudnih dejavnikih znaša le e = 0,714, za zaviralne dejavnike pa le q = 0,595, torej se notranji dejavniki in njihovi učinki zelo razlikujejo (glede na uspešnost OZD). Koeficient korelacije ranga v primerjavi spodbudnih in zaviralnih dejavnikov znaša 9 = 0,6333 in kaže na nizko povezanost. Tabela 1. Pomen notranjih dejavnikov poslovne uspešnosti OZD po navedbah 12 slovenskih OZD iz predelovalne industrije Področja delovanja notranjih dejavnikov Dejavniki, ki spodbudno vplivajo na poslovno Dejavniki, ki vplivajo zaviralno na poslovno uspešnost OZD uspešnost OZD navedbe uspešnih navedbe manj navedbe uspešnih navedbe manj OZD (7) uspešnih OZD (5) OZD (7) uspešnih OZD (5) (A) (B) (C)Rang (A) (B) (C) Rang (A) (B) (C) Rang (A) (B) (C) Rang 4 3 4 proizvodni program 6 11 78 2 4 7 58 1 3 3 17 4 trženje (izvoz) 4 5 30 5 3 4 28 5 - - - - tehnologija 5 8 57 4 3 5 13 6 6 11 67 2 raziskovalno-razvoj na dejavnost 1 1 4 7 financiranje 1 1 3 8 2 2 10 7 2 3 20 6 kadri 6 13 94 1 3 5 45 3 6 14 95 1 organizacijska struktura 5 11 58 3 4 7 38 2 5 9 65 3 ekonomsko sodelovanje in povezovanje 1 1 5 7 3 5 33 4 upravljalno-vodstveni proces 5 6 22 6 - - - - 2 3 23 5 6 38 3 5 23 6 7 36 4 7 59 2 15 68 1 6 30 5 drugo 31 Opomba: vsebino podatkov (A), (B) in (C) smo opredelili v tekstu sestavka jajo tehnologijo, zakaj so proizvodne faze usklajene, materialni stroški pa nižji kot drugje v podobni proizvodnji, zakaj so sposobni reševati drugim nerešljive težave v zvezi z nabavo surovin in materialov, itd., potem je odgovor v delavcih, ki oblikujejo takšne razmere, ki ustvarjajo celoto dejavnikov uspešnega gospodarjenja. Hkrati moramo opozoriti, daje prav vodilna skupina tista, ki s svojo iniciativo sprosti takšne delovne in ustvarjalne zmogljivosti vsega kolektiva, ga spodbudi, mobilizira, organizira in usmerja v določene poslovne učinke, ustvarja pri tem potreben odziv, reakcijo v kolektivu in jo osredotoča na pozitivne poslovne dosežke. Zato pri kadrih ne gre za amorfno množico, temveč za celoto, ki deluje skladno pri ustrezni delitvi dela, pristojnosti in odgovornosti. V manj uspešnih OZD kadrov sicer niso uvrstili na prvo mesto, seveda prav zaradi pomanjkanja te iniciative, saj so tudi v teh OZD ocenili, da so njihovi proizvodni delavci dobro usposobljeni za delo pri sedanji tehnologiji in proizvodnem programu. Toda v teh OZD ni bilo potrebnega razvojnega impulza zaradi slabosti strokovne in poslovodne skupine, zato je prav značilno, da se v neuspešnih OZD ravno upravljalsko vodstveni proces sploh ne pojavlja kot spodbudni dejavnik, je pa med zaviralnimi. Katera so tista področja, na katerih lahko kadri najhitreje dosežejo (oziroma so dosegli) premike? Po oceni raziskave gre predvsem za naslednje, dokaj enakovredne vzvode: - proizvodni program, za katerega je nujna tržna usmerjenost, odzivanje na tržne spremembe, seveda ob jasni strateški programski usmeritvi12 - tudi v OZD, ki so si prizadevale iz težav, praviloma ni bil potreben temeljit zasuk, prehod iz ene v drugo panogo, temveč preusmeritev v strukturi, razširitev ali specializacija, kar je že bistveno spremenilo poslovni rezultat13 (prav v tem so razmere in možnosti v predelovalni industriji precej drugačne kot v surovinski, bazični industriji); - organizacijska struktura, čeprav manj sama organizacija (način oblikovanja TOZD in DO), bolj pa struktura motiviranja, komuniciranja, planiranja, itd.;14 vsekakor se pri motiviranju soočamo z zelo kompleksnimi razmerami v poslednjih letih, v katerih so se dosedanji postopki precej izčrpali (izraz tega so tudi poskusi vnašanja novih rešitev pred 13. kongresom ZKJ, vendar so predložene rešitve vprašljive); - tehnologija, ki postaja ključno vprašanje zaradi večletnega zaostajanja investicijske dejavnosti in intenzivnega zastarevanja opreme prav v 12 Uspešni so lahko različni programi, npr. (1) ozka specializacija (s širokim izborom), ki zahteva kakšno bistveno prednost ali sposobnost, (2) diverziftciran program, ki temelji na istem temeljnem znanju, na fleksibilni tehnologiji in usposobljenosti za hitro spreminjanje strukture produktov in vnašanje novosti, (3) dopolnjevanje glavnega produkta s stranskimi, ki bolje izrabijo surovine, odpadke, premoščajo sezonske konice, itd. 13 Spremembe v programu praviloma ne pomenijo popolnega zasuka, temveč prestrukturiranje, širjenje donosnejših, tržno uspešnih izdelkov in vnašanje višje kvalitete. 14 Mednarodne primerjave kažejo, da so pri nas velike možnosti v organizacijski strukturi, tako v smislu optimalnih integracijskih povezav (v OZD ali širše v vsem gospodarstvu) kot pri motiviranju in komuniciranju. V OZD so zaradi nekdanjih političnih pritiskov ali preobsežnega normativizma preveč pasivni pri iskanju optimalnih organizacijskih oblik in zlasi pri dinamičnem prilagajanju spremenjenim programom, reprodukcijskim povezavam (v veliki meri je to rezultat skoraj popolne blokade pri nastajanju novih, manjših proizvodnih enot). obdobju pospešenega tehnološkega presnavljanja v svetu. Tudi tu pa gre za vprašanja znanja, zavesti in odnosa do tehnoloških, upravljalskih in organizacijskih vidikov produkcije in razvoja, ne le za tehnične vidike, saj zgolj nova tehnologija in novi stroji ne zagotavljajo uspešnega poslovanja. Prav zato so po oceni raziskovalcev v OZD neupravičeno preveč v ozadju nekatera druga vprašanja aktiviranja lastnih moči, zlasti trženje (če ni že vključeno v oblikovanje proizvodnega programa), raziskovalno-razvojna dejavnost, pa tudi dograjevanje učinkovitejšega upravljalno-vodstvenega procesa. Po svojih negativnih učinkih so v zadnjih letih izredno stopila v ospredje vprašanja financiranja (rang 2 med zaviralnimi dejavniki v manj uspešnih OZD). Čep rav so v OZD upravičeno ocenili učinek zunanjih dejavnikov kot zelo velik (so se pa OZD do določene mere že adaptirale na razmere, za katere so značilni velika negotovost, nestabilnost, administriranje, čeprav na način, ki ne spodbuja k uspešnemu poslovanju), je hkrati pretežna večina ocenila, da se vloga notranjih dejavnikov povečuje oz. da po učinkih notranji dejavniki že prevladujejo nad zunanjimi. Čeprav je realnost te ocene lahko vprašljiva, visoka inflacija in nekatere tendence v spreminjanju sistemskih zakonov ter v ukrepih ekonomske politike pa postavljajo pod vprašaj doslednost stabilizacijske usmeritve, se marsikaj v obnašanju gospodarstva in družbe vendar spreminja. 4. Možne usmeritve pri aktiviranju notranjih dejavnikov v OZD Obseg prispevka ne dopušča, da bi podrobneje predstavili izsledke raziskave o značilnostih bolj ali manj uspešnih OZD na posameznih področjih (zainteresirani bralci lahko to najdejo v poročilu o raziskavi oz. v gradivu za sejo CK ZKS), zato bi skladno z rangiranimi notranjimi dejavniki opredelili nekaj možnih usmeritev v aktiviranju notranjih dejavnikov v OZD. 1. V OZD je nujno spodbuditi zelo široko akcijo za izobraževanje vseh delavcev, taki v obliki pridobivanja potrebnih funkcionalnih znanj na podlagi trenutnih tehnoloških zahtev,1' kakor tudi z vnašanjem zavesti o pomenu večje poslovnosti, znižanja stroškov, izboljšanja kvalitete, itd. 2. Bistveno je treba izboljšati izpopolnjevanje izobrazbe strokovnih in poslovodnih delavcev, kjer je primanjkljaj znanja še bolj boleč - za slednje moramo razviti kombinacijo strokovnega znanja ter upravljalno-organiza-cijskega znanja - z ustreznimi ekonomskimi in drugimi družbenimi znanji ter poznavanjem sodobnih metod učinkovitega vodenja in poslovanja.16 15 Izobrazbena struktura, ki je v Sloveniji med slabšimi v SFRJ, morda še ustreza sedanji tehnološki in organizacijski strukturi (saj so v OZD v splošnem menili. da so delavci dobro usposobljeni za sedanje delo), vendar je nezadostna tako za učinkovito vnašanje nove tehnologije in organizacije dela kakor tudi za nujno prestrukturiranje v smislu nastajanja številnih manjših, specializiranih in zelo prilagodljivih celic, kjer mora biti vsak delavec zelo prilagodljiv, inovativen, dinamičen. 16 Poleg sedanjih oblik njihovega izobraževanja (v GZ SRS) bi morali v Sloveniji razviti (1) posebne intenzivne specialistične tečaje, kjer bi doseženo temeljno strokovno znanje dopolnili z interdisciplinarnimi znanji za vodenje (s 3. Znova moramo uveljaviti znanje in izobrazbo kot kvalitetna dejavnika nagrajevanja in napredovanja delavcev (z zaostritvijo preveč liberaliziranih postopkov priznavanja usposobljenosti nad dejansko izobrazbo, saj je bila ta oblika diskreditirana, ko se je od prvotne ideje, naj bi veljala za izredno sposobne in prodorne delavce, razširila že kar na 30-40% delavcev).17 4. Bistveno bolje je treba oblikovati postopke selekcije in napredovanja kadrov v OZD (zato je seveda nujno izboljšati proces spremljanja kadrov v OZD na vseh ravneh in jih pogosteje preverjati in sicer s spodbujanjem večje horizontalne in vertikalne mobilnosti uspešnih in uveljavljenih strokovnjakov (tudi z združevanjem v projektne skupine), z ustreznejšimi kriteriji ocenjevanja in preverjanja dosežkov18 ter večjo vlogo kolektiva pri izbiri vodstva. 5. V OZD je treba spodbujati oblikovanje takšnih kadrovskih oddelkov, ki bodo celovito spremljali življenjsko raven delavcev (ne zgolj osebnih dohodkov, ne le v smislu socialne kartice za ogrožene), bolj prispevali k reševanju vseh življenjsko pomembnih vprašanj (stanovanje, družbena prehrana, dopusti, možnosti izobraževanja, zdravstvene zaščite, otroškega varstva) in delavce ščitili pred zunanjo birokratizacijo, s tem pa prispevali k razvijanju kompleksne motivacije ter k navezanosti delavcev na OZD. 6. Pospeševati je treba izboljšanje administracije v OZD po kvaliteti, strokovnosti in učinkovitosti (seveda ni izključena selekcija in možnost delnega preusmerjanja v proizvodnjo) z boljšo organizacijo poslovno-informacijskih tokov; na tem področju gre tudi za večjo uporabo računalnikov v krmiljenju proizvodnje, v konstruiranju, ne pa predvsem obračunske namene. 7. Spodbujati moramo akcijo za kakovost, in sicer s poudarkom na sodobnosti, designu, energetski varčnosti, ekološki kvaliteti. 8. Razvijati moramo poslovno-informacijske sisteme, in sicer tako za sprejemanje pravočasnih in učinkovitih poslovnih odločitev kakor za strokovno podporo kvalitetnemu samoupravnemu procesu (na tej podlagi pospeševati pripravljanje alternativnih predlogov, primerjanje dosežkov s sorodnimi OZD, z okoljem), posebej s poudarkom na problemih realnih in nominalnih tokov (zaradi dejanske inflacije). 9. Razvijati moramo sisteme komuniciranja in informiranja kolektiva, ki ustrezajo potrebi samoupravnega sistema po večji množini in neposrednosti (ter obojesmernosti) stikov in informacij, po množičnem vključevanju vseh delavcev (in to po načelu enakopravnosti, ne pa hierarhičnosti), kvaliteto podiplomskega znanja) ter z vrhunskim specialističnim znanjem. (2) izobraževalne tečaje v večjih OZD in SOZD (3) načrtno dopolnjevanje znanja v tujini (kamor bi morali intenzivno usmerjati tudi delavce, ki bi biii potem nosilci izobraževanja pri nas), z obveznostjo doseganja jasno opredeljenih programov oz. formalnih priznanj. 17 Tako je ugotovila raziskava v desetih večjih OZD v Sloveniji. 18 Med njimi naj bi se zlasti uveljavil kriterij uresničevanja programa oz. planov razvoja in kriterij odgovornosti za pripravo razvojne strategije in razvoja tehnologije (kar bi vključevalo tudi prispevek k razmahu množične inovativnosti). po težnji k razvijanju tudi neformalnih oblik (ob nujnem minimumu formalnih razvitih komunikacij). 10. V OZD je nujno vnesti (čeprav zveni to, žal, že preveč deklarativno) spodbudnejše ozračje pripravljenosti za inovacije, z organizirano množično inovativno dejavnostjo, hkrati pa večjo odprtostjo, sodelovanjem z zunanjimi raziskovalnimi, svetovalnimi institucijami (z oblikovanjem skupnih razvojnih skupin, in sicer ob razvojnih jedrih v OZD, ki morajo biti usposobljena za pretok in aplikacijo znanja), itd. Vsekakor bi lahko usmeritve naštevali dalje, širili posamezne točke, ker je tovrstnih možnosti tudi po ocenah samih delavcev v OZD ogromno. V usmeritve sploh nismo vključili nenehne dejavnosti zniževanja stroškov, raziskovanja trga, vzdrževanja in razvijanja opreme, politike optimiranja zalog, preverjanja in dopolnjevanja spodbudnega sistema nagrajevanja, itd., ker mora biti za OZD samo po sebi razumljivo, da gre za trajno nalogo oz. za naloge, ki bi jih uresničevanje naštetih usmeritev samo po sebi aktiviralo, saj je njihov smisel prav doseganje višje kvalitete pri poslovni uspešnosti in v razvoju samoupravnih odnosov. 5. Sklep Raziskava je v konkretnih primerih pokazala, da se v samih OZD zavedajo (čeprav v različni meri, kakor so različni tudi njihovi rezultati), da obstajajo bistvene neizrabljene možnosti v notranjih dejavnikih, ki so v današnjih razmerah nedopustno velike in zahtevajo aktiviranje lastnih moči. Seveda moramo razumeti tudi to, da akcija za aktiviranje lastnih moči ne more biti sprejeta kot resnična trajna usmeritev, če ne ustvarimo zanjo širših možnosti, t. j. gospodarske ureditve, ki bo spodbujala ekonomsko učinkovitost, dosledno k temu naravnane ekonomske politike, ekonomske prisile (in spodbude) pri krepitvi enotnega trga (s potrebnim družbenim usmerjanjem), enakega ravnanja tudi v družbenih dejavnostih ter premikov v družbeni zavesti, mentaliteti, ki se mora odločno odmakniti od povprečništva, lažne solidarnosti, itd. V tem je aktiviranje notranjih dejavnikov (in razvoj samoupravljanja) nespodbitno usodno povezano z delovanjem zunanjih dejavnikov (zunanjih z vidika OZD), saj na ključni pomen družbenih potencialov (in s tem na možnost izgube potencialnega produkta ter osebne porabe19 ter s tem odgovornosti družbe za uspešno gospodarjenje ne smemo pozabljati. Aktiviranje lastnih moči v OZD ter oblikovanje učinkovitega samoupravnega družbenoekonomskega sistema sta le dve naličji iste družbene skupnosti. 19 Takšen sklep zahteva ocena A. Bajta o obsegu izgube potencialnega DP in osebne porabe (glej Gospodarska gibanja. 7-8/1985). JANEZ ŠKERJANEC Osebni dohodki in akumulacija Odgovor na vprašanje, ali imajo prednost osebni dohodki ali akumulacija, terja, da odgovorimo na osnovno vprašanje našega ekonomskega sistema, to je, kaj je cilj gospodarjenja. O tem vprašanju so pisali mnogi naši in tuji avtorji in doslej nismo dobili jasnega teoretičnega odgovora. Vprašanja, ali je cilj gospodarjenja uporabna vrednost ali vrednost, ali je cilj dobiček ali dohodek, ali je cilj osebni dohodek na zaposlenega ali dohodek, še niso dovolj teoretično obdelana in razjasnjena. V praksi smo razglasili kot osnovni cilj gospodarjenja dohodek. Ta dohodek oziroma čisti dohodek delijo delavci na osebne dohodke in akumulacijo in zato pride do vprašanja, ki ste ga zastavili. Odgovor na vaša vprašanja terja ne le opredelitev osnovnega cilja gospodarjenja v našem ekonomskem sistemu, temveč tudi analizo dohodka, ki je v našem sistemu razglašen kot materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih dela, glavni nagib za delo, merilo za uspešnost proizvodnje, osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in kot osnova in vsebina družbenega planiranja. V svojem prispevku bom z analizo dohodka poskušal prikazati nekatere možnosti za razrešitev problema, ki nastaja pri delitvi dohodka v naših delovnih organizacijah, ko se odločajo o osebnih dohodkih in akumulaciji. Ko govorimo o delitvi dohodka, moramo najprej jasno poudariti, da dohodek ni merilo produkta, kar pri nas pogosto mislimo. Dohodek tudi ni samo rezultat dela delovnega kolektiva, ki bi ga zato lahko delovni ljudje po želji delili na osebne dohodke in akumulacijo. Vse te trditve bomo skušali v nadaljevanju dokazati in opozoriti na to, da je treba dohodek najprej očistiti, predno pride do delitve na osebne dohodke in akumulacijo. Po zakonu o združenem delu je dohodek del celotnega proižvoda družbe, ki ga delavci v temeljni organizaciji pridobivajo v denarni obliki in to kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela v pogojih socialistične blagovne proizvodnje. Dohodek je torej na trgu priznana vrednost. Trg pa ne vrednoti samo dela, ki ga delovna organizacija vloži v proizvodnjo določenega proizvoda, temveč vrednoti tudi materialne pogoje proizvodnje. Poleg dohodka od dela se na trgu priznavajo tudi nedelovni dohodki. Tega dejstva se je zavedal tudi zakon o združenem delu, ki govori, da se del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, uporablja za razvoj temeljne in druge organizacije združenega dela, v kateri je bil ustvarjen. Med izjemne dohodke bi lahko prištevali zlasti monopolni dobiček in razne oblike rente, ki nastajajo zaradi nadpovprečnih naravnih ugodnosti določene delovne organizacije. Ta del dohodka se ne bi smel stekati v osebne dohodke. Čeprav so ta načela zapisana že v zakonu o združenem delu, jih še do danes nismo uresničili in še vedno se dogaja, da se del dohodka, ki ni rezultat dela, temveč nadpovprečnih naravnih pogojev ali monopolnega položaja delovne organizacije, steka v osebne dohodke in povzroča inflacijsko gibanje osebnih dohodkov. Ko govorimo o čiščenju dohodka, moramo omeniti še vprašanje uveljavljanja tistih ekonomskih zakonitosti, ki bi omogočile, da se pri ustvarjanju dohodka realno prikazujejo prispevki posameznih prvin proizvodnega procesa. Uveljavitev teh ekonomskih zakonitosti bi tudi prispevala k delitvi dohodka na tisti del, ki je rezultat dela, in na del, ki je rezultat drugih prvin proizvodnega procesa. To bi omogočilo dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po delu. Pri tem mislimo na uvedbo obresti na osnovna sredstva. Ta bi zagotovila jasno spoznanje o tem, koliko nas kakšna stvar stane, in minimalno akumulacijo, ter spodbujala delovne kolektive za smotrnejše izkoriščanje osnovnih sredstev. Analiza dohodka nam je pokazala, da je pred delitvijo dohodka na osebne dohodke in akumulacijo dohodek treba očistiti. Brez očiščenega dohodka bo zagotovo prišlo do padanja akumulacije pod družbeno potrebni nivo. Šele tako očiščeni dohodek je lahko predmet delitve med osebne dohodke in akumulacijo. Toda, kot je pokazala praksa, tudi delitve tako očiščenega dohodka ni mogoče prepustiti prosti presoji delovnim kolektivom. Naša slabost je bila, da smo predpostavljali, da je naš delavec tipično socialistično usmerjen. To pa je nedvomno idealiziranje zgodovinsko danega človeka z vsemi njegovimi človeškimi kakovostmi in napakami. Ob tem smo pozabljali, da je nagnjenost k potrošnji v Jugoslaviji določena z zgodovinskim siromaštvom, ki je bilo veliko zlasti na vasi. Pozabljali smo tudi na način mišljenja našega delavca, ki premalo upošteva ali pa sploh ne upošteva razločka med neposrednim in oddaljenimi cilji. Razen tega je treba vedeti, da del delavcev sploh ni zainteresiran za povečanje akumulacije. To so delavci pred upokojitvijo in tudi delavci, ki po naravi svojega dela menjajo delovne organizacije in kraj stalnega bivališča. Interes za akumulacijo zmanjšuje tudi to, da je jugoslovanska družba postala potrošniška družba, kjer se kupuje ne le za zadovoljevanje potreb, temveč zaradi prestiža. Zato varčevanje ni stalna praksa celotne naše družbe. Vsa navedena dejstva govore, da ni mogoče dopustiti popolne svobode pri razdelitvi dohodka in da je treba delitev dohodka pri nas urediti in družbeno usmerjati, če nočemo, da bi akumulacija padla pod družbeno potrebni nivo. Dosedanja obravnava delitve dohodka na osebne dohodke in akumulacijo se je gibala v skladu s sedaj pravno veljavnim sistemom delitve dohodka. Vprašanje pa je, ali smotrna delitev, ki bi zagotovila nujno družbeno akumulacijo, ne terja sprememb zlasti kategorije dohodka. Kot je znano, smo v želji, da bi razvili prave socialistične odnose, črtali iz besednjaka plače in dobiček. Sodili smo, da so plače, ki so le denarni izraz vrednosti delovne sile, in dobiček tipično kapitalistične kategorije, ki jih je v sistemu družbene lastnine in samoupravljanja treba odpraviti. V takem sistemu je delavec ponovno združen s proizvajalnimi sredstvi in razpolago z rezultati svojega dela, zato razpolaga z dohodkom (ki pa ni homogena kategorija, temveč je sestavljena iz plač in dobička). Dohodek smo razglasili za gibalno silo našega sistema in tako navidezno osebnim dohodkom odvzeli vlogo stroškov. Če bi bili osebni dohodki res sprotna udeležba delavcev pri ustvarjenem dohodku, potem vsaj navidezno ne bi bilo treba izkazovati dobička. Toda osebni dohodki so le predujem in osebnim dohodkom v predujemskem znesku nikoli ni bila odvzeta vloga stroškov pri poslovnih odločitvah. Zato so izdatki za osebne dohodke za delovno organizacijo stroški in zaradi tega delovna organizacija med drugim teži tudi k dobičku. To pa nas navaja k ugotovitvi, da bi tudi naše delovne organizacije morale izkazovati dobiček. Izkazovanje dobička bi prispevalo k jasnejšemu prikazu finančnega izida, kajti le dobiček je nasprotje izgubi in večji dobiček vedno pomeni boljši finančni uspeh, kar pa ne moremo trditi za dohodek. Ob tem pa seveda nastaja vprašanje, ali ponovna uvedba kategorije dobička ne pomeni poti nazaj in slabitev socialističnih proizvodnih odnosov. Če ostajamo pri družbeni lastnini in samoupravljanju, kar se nam zdi nujno, potem izkaz dobička kot rezultata gospodarjenja prav nič ne spreminja ali slabi socialistične proizvodne odnose. V razmerah samoupravljanja in družbene lastnine z dobičkom razpolaga delavec in odloča, kako se bo razdelil. Del dobička lahko nameni za povečanje osebnih dohodkov. Zato tudi osebni dohodek, ki ga prejme delavec, ne bo samo v denarju izražena vrednost delovne sile. Vseboval bo tudi del presežne vrednosti in zato ne gre za plače, temveč lahko še naprej govorimo o osebnih dohodkih, čeprav smo jim priznali vlogo stroškov. Seveda pa ne smemo pričakovati, da bodo samo formalne spremembe v delitvi dohodka prispevale k učinkovitejšemu gospodarjenju. Ne smemo pozabiti, da smo pred uvedbo dohodkovnega sistema že imeli sistem ugotavljanja in delitve dobička, ki pa ni prispeval k učinkovitejšemu gospodarjenju. Nasprotno, izredno je povečal inflacijo. Ker so bili tako delovni kolektivi kot teritorialne enote udeležene v dobičku, je bil skupni interes vseh povečanje dobička. Zaradi nekonkurenčnega trga se je dobiček lahko povečal z dvigom cen, kar je privedlo do velikega naraščanja cen in do inflacije. Te izkušnje kažejo, da so za učinkovito gospodarjenje in za smotrno delitev na osebne dohodke in akumulacijo potrebne sočasne spremembe celotnega ekonomskega sistema in ne le delne spremembe v delitvi dohodka. Razen sprememb ekonomskega sistema je potrebna tudi sprememba miselnosti ljudi in le tako bo mogoče priti do delitve, ki bi zagotavljala družbeno nujen nivo akumulacije. BOGDAN KAVČIČ UDK 65.012.4 : 331.076.12 Problemi poslovodne funkcije v samoupravni organizaciji 1. Ponovno oživljeno zanimanje za poslovodno funkcijo Gospodarske in druge težave, v katerih se je jugoslovanska družba znašla v zadnjih letih, spodbujajo na eni strani razmišljanja in analize vzrokov teh težav, na drugi strani iskanje izhodov. Čeprav je prav iskanju izhodov in predvsem dejavnosti za premagovanje krize namenjeno še mnogo premalo akcije, je prav to iskanje ponovno poživilo razmišljanja in razprave o vlogi, nalogah, pristojnostih in odgovornostih gospodarskih voditeljev. Na ta problem zlasti opozarjajo razlike med uspešnostjo organizacij združenega dela, ki se ukvarja s približno isto dejavnostjo v približno enakih pogojih, pa vendarle dosegajo bistveno različne gospodarske rezultate. Torej gre očitno za pomemben vpliv tako imenovanih notranjih dejavnikov (ob približno konstantnih zunanjih), med njimi pa imajo pomembno mesto prav poslovodni organi (obsežneje o tem: Miroslav Glas in drugi, 1985). Sicer pa ni mogoče reči, da bi bila poslovodna funkcija deležna družbenega zanimanja šele sedaj ali le občasno. V naši družbi je bila -posebej po uvedbi samoupravljanja leta 1950 - deležna več pozornosti kot katerakoli druga poslovna funkcija. Razvoj te funkcije tudi zelo dobro ponazarja razvoj samoupravljanja v celoti. Družbena pozornost je izražena tudi v tem, da pooblastila poslovodnih organov ureja kakih sedemsto predpisov (Poslovodni organi u sprovodenju dugoročnog programa stabilizacije, 1985, str. 11). Število teh predpisov neprestano raste, saj je za konec šestdesetih let veljala ocena, da jih je »le« kakih petsto (Kavran, 1969, str. 195). Takšno količino predpisov je obenem mogoče jemati tudi kot izraz družbene zmedenosti glede poslovodne funkcije. Nujno pa je še večja zmedenost poslovodnih organov, saj takšne količine predpisov brez sprotne uporabe velikega računalniškega spomina noben poslovodni organ ne more obvladovati. Že zato kršitev predpisov ni nič izjemnega, je tako rekoč nujnost. Tudi verjetnost, da bi bilo tolikšno število različnih predpisov medseboj usklajenih, je zanemarljivo majhna. Sedanje z gospodarskimi težavami in stabilizacijskimi procesi oživljeno zanimanje za poslovodno funkcijo je usmerjeno predvsem na možen vpliv in prispevek te funkcije na uspešnost organizacij združenega dela v celoti. Ob tem pa se nujno pokaže, da je poslovodna funkcija le del celote poslovnih funkcij v OZD. Obenem pa je prav poslovodna poslovna funkcija tesno povezana tudi z organizacijsko funkcijo upravljanja. Takšna povezava poslovodne funkcije z drugimi posega pravzaprav v bistvo samoupravne organizacije dela. Ob tem pa se pokaže, da kljub triinpolde- setletni dobi razvijanja te organizacije še vedno ostaja odprtih vrsta bistvenih vprašanj. 2. Lastnina kot determinanta poslovodne funkcije Temeljni vzrok, zaradi katerega je v samoupravni socialistični družbi nujno na novo definirati poslovodno funkcijo, je sprememba v lastnini produkcijskih sredstev. Družbena lastnina teh sredstev se uresničuje s tem, da proizvajalci neposredno, skupno in enakopravno uresničujejo lastninske funkcije. Te funkcije so: funkcija prilaščanja presežnega dela, funkcija upravljanja in funkcija vodenja. Če je lastnina produkcijskih sredstev zasebna ali državna, je funkcija direktorja, osebe na vrhu v organizaciji (kar po položaju ustreza poslovodnemu organu), jasno in nedvoumno opredeljena. Če ni sam lastnik produkcijskih sredstev v organizaciji, pa nastopa kot pooblaščenec lastnika, dela za lastnika (zasebnika ali državo). Za zaposlene v organizaciji nastopa kot oblast, ki zagotavlja, da bodo uresničeni cilji in interesi lastnika. Kakšna pa so vsebina te funkcije, vloga in naloge osebe (ali oseb), ki jo izvajajo v pogojih, ko vsi zaposleni v organizaciji nastopajo kot lastniki v družbenem imenu - torej v samoupravljanju? Da je problem pri nas znan, sledi že iz sorazmerno številnih knjig in člankov v strokovnih revijah, ki so bili objavljeni na to temo. Narejenih je bilo tudi vrsta empiričnih raziskav, čeprav v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih, kolikor je znano, kakšnih večjih sistematičnih raziskovanj tega problema s sociološkega ali organizacijskega vidika ni bilo. Pa tudi zakonodaja in drugi predpisi so se tega problema, kot je že omenjeno, pogosto lotevali. Čeprav je v velikem delu prispevkov šlo le bolj ali manj za ponavljanje, razlaganje ali povzemanje zakonodaje (posebej zakona o združenem delu), je bilo vendarle tudi precej iskanj in poskusov, da bi poslovodno funkcijo opredelili vsebinsko primerno samoupravnim odnosom. Že sprememba v imenu, nadomeščanju pojma »direktor« s pojmom »poslovodni organ«, kaže na prizadevanja za vsebinsko redefiniranje funkcije. Vendar je ustrezna opredelitev funkcije poslovodnega organa v samoupravnih družbenih odnosih kompleksno povezana s stopnjo dejanskega uresničevanja družbenosti lastnine produkcijskih sredstev ter s stopnjo razvitosti in uveljavljenosti samoupravne organizacije dela nasploh. Gre torej za proces transformacije funkcije menežerja oziroma edinonačelnika v poslovodni organ. Za ta proces, ki že traja, pa so pogosto značilne tudi protislovne lastnosti in tendence. Doslej je bila funkcija poslovodnega organa dokaj celovito definirana na »naj« ravni z negativnega vidika (kaj naj ne bi bil) in tudi s pozitivnega vidika (kaj naj bi bil). Vendar je bolj jasno in nedvoumno, kaj naj ne bi bil. Sem sodi zlasti: 1. Ne more biti menežer kapitalističnega tipa, ker za to ni družbenih pogojev (zasebne lastnine). Poslovodni organ torej ne more biti »oblast« nad zaposlenimi v imenu (zasebnega) lastnika. 2. Ne more biti tudi ne edinonačelnik državnolastniškega tipa, ker lastnina sredstev za proizvodnjo ni državna, ne postavlja ga država in ne odgovarja državi; ne upravlja organizacije v imenu in na račun države. 3. Ne more tudi biti mezdni delavec, ki ga samoupravljalci najamejo, da jim vodi poslovanje organizacije. Prvič ne zato, ker so pri nas vsi zaposleni (formalno, pred zakonom) enakopravni, vsi v delovnem razmerju so samoupravljalci in delitev na samoupravljalce in mezdne delavce ni možna (takšna delitev obstoji v skupinsko lastniških podjetjih v kapitalizmu); drugič pa tudi ne, ker morajo vsi zaposleni sami uresničevati vse lastninske funkcije - če uresničujemo družbenost lastnine. Vendar pa se ob pozitivnih opredelitvah, kakšen naj bi bil poslovodni organ v samoupravnih odnosih, ne da v celoti izogniti nekaterim zahtevam glede funkcije poslovodnega organa, ki so obenem podobne funkcijam direktorja v drugih družbenih sistemih. Na prvem mestu je verjetno treba omeniti njegovo koordinacijsko vlogo glede na obstoječo tehnično delitev dela. Koordinacija je nujnost, brez nje tehnično razdeljenih delnih del ni mogoče uskladiti v optimalno celoto. Dokler bodo za koordinacijo skrbeli posebni koordinatorji, to je, dokler ne bomo razvili oblike samoorganizacije delavcev v delovnem procesu, bo ta vsebina poslovodne funkcije ostala. Nadalje tudi za poslovodni organ zakonodaja že opredeljuje, daje odgovoren za uspešnost poslovanja (571. člen zakona o združenem delu; 18. in 31. člen zakona o sanaciji in prenehanju OZD). Ta funkcija je podobna funkciji, ki jo ima menežer v kapitalističnem podjetju ali edinonačelnik v državnem podjetju. Poslovodni organ je tudi odgovoren za zakonitost in je tudi predstavnik družbeopolitične skupnosti v organizaciji združenega dela in podobno. Številne zahteve so si protislovne in so izraz procesa transformacije klasične organizacije dela v samoupravno organizacijo dela, ki vključuje tudi transformacijo poslovodne funkcije. Zato v praksi najdemo poslovodne organe v zelo različni dejanski funkciji. Nekateri so že v veliki meri samoupravni poslovodni organi, drugi pa še v veliki meri menežerji ali edinonačelniki. Kljub preštevilnim predpisom praksa hodi svoja pota. Velik razkorak med normativnim in stvarnim, značilen za našo sodobno družbo nasploh, pa je značilen tudi za položaj in vlogo poslovodnega organa. 3. Poklic ali funkcija To vprašanje na tipičen način razkriva vrsto dilem uresničevanja poslovodne funkcije v samoupravnih organizacijah združenega dela. Dejansko izraža dvojne zahteve v funkciji poslovodnega organa. Problem seveda sploh ni nov. Že leta 1961 je eden prvih jugoslovanskih strokovnja- kov s tega področja ugotavljal, da se od direktorja pri nas pričakuje dvoje: da bo dober gospodar in dober družbenopolitični delavec (Jaeger, 1961, str. 56). Drug avtor leta 1969 piše o tej dvojnosti kot zahtevi po ekonomskem in po ideološkem proizvajalcu (Možina, 1969, str. 177). Poskusimo na kratko identificirati prvine ene in druge zahteve. Opredelitev, da je poslovodni organ funkcija, izhaja predvsem iz teoretične analize vsebine samoupravljanja. Če ob družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo delavci, zaposleni v organizaciji, v imenu družbe in odgovorno do družbe opravljajo funkcijo upravljanja teh sredstev, potem odločajo tudi o rezultatih dela in o organizaciji dela. Če je lastnina družbena, potem funkcij lastnine ne more opravljati nihče drug kot delavci sami. To pa pomeni, da pride do integracije organizacijskih funkcij vodenja, upravljanja in izvajanja. Skupine posebnih profesionalnih uprav-ljalcev ni več. Združevanje dela in upravljanja je pomemben vidik preseganja odtujenosti delavcev; preseganje razredno pogojene delitve dela na upravno in izvršno, ki posamezne družbene skupine trajno veže le na določeno vrsto del, večini preprečuje, da bi opravljala ali imela odločilni vpliv tudi na upravljalsko delo. Del funkcije upravljanja opravljajo delavci neposredno, z osebnim izjavljanjem, del pa preko izvoljenih organov upravljanja. Takšno pojmovanje je pri nas prevzela tudi zakonodaja. Poslovodni organ v organizaciji združenega d$la imenuje delavski svet, torej organ, ki ga sestavljajo delegati, ki so jih iz vseh delov delovnega procesa neposredno izvolili delavci. Delavski svet poslovodni organ tudi razrešuje. Poslovodni organ opravlja v organizaciji poslovodno poslovno funkcijo, ki je ena poslovnih funkcij. Zaradi posebnega pomena te funkcije je deležna tudi posebnega obravnavanja. Poslovodni organ je imenovan organ, njegovo dejavnost nadzira delavski svet, poslovodni organ deluje po smernicah delavskega sveta itd. Gre torej za tendenco, ki dejavnost poslovodnega organa opredeljuje kot potrebno predvsem zaradi tehnične delitve dela. Poslovodni organ je imenovan za določen čas; presojanje uspešnosti njegove dejavnosti naj bi bilo opravljeno vsakega četrt leta ob periodičnem obračunu ali letno ob zaključnem računu; najmanj na štiri leta pa je predvidena reelekcija, ki je ponovna priložnost za presojanje uspešnosti. Vse to naj bi omogočilo, da se osebe, ki opravljajo funkcijo poslovodnega organa, sorazmerno pogosto mdnjajo - podobno kot posamezniki na drugih samoupravnih funkcijah. Ponekod so takšna določila celo vnesli v družbeni dogovor o kadrovski politiki (npr. v Škofji Loki, kjer tretji mandat vzpostavijo le izjemoma). Pogosta presoja uspešnosti v smislu kontrole nad dejavnostjo in možnost zamenjave naj bi preprečili, da bi se izoblikoval poseben sloj profesionalnih upravljalcev. Na drugi strani pa analize dejavnosti poslovodnih organov vedno znova ugotavljajo elemente poklica v funkciji poslovodnega organa. Predvsem gre za specifično vsebino opravil (del in nalog), ki jih v celoti ne pokriva noben drugi poklic. Del in nalog je tudi toliko, da so izključna obremenitev v delovnem času in pogosto še po njem. Opravljanje teh del in nalog je plačano, delavec, ki je poslovodni organ, se s tem tudi preživlja. Tako so dane vse sestavine, s katerimi navadno definiramo poklic (primerjaj: Kavčič, Svetlik, 1979, str. 183). Delo poslovodnega organa zahteva tudi posebna znanja oziroma posebno kombinacijo znanj, ki jih ne daje šolanje v nobeni posebni stroki. Zahteva tudi profesionalen odnos delavca do del in nalog. Tudi mobilnost delavcev s poslovodno funkcijo je sorazmerno majhna (Kavčič, Svetlik, 1979, str. 315) - med drugim tudi zato, ker je vsebina del in nalog tako specifična, da ni primerljiva z drugimi poklici. Če takšen delavec ni ponovno izbran za direktorja, »nima kam iti«, posebej če je bil toliko časa poslovodni organ (recimo dalj kot osem let oziroma dve običajni mandatni dobi), da je dejansko pretrgal kontinuiteto v svoji stroki. V organizacijah združenega dela to rešujejo s sistematiziranjem novih delovnih mest različnih svetovalcev. S teoretičnega vidika torej lahko pričakujemo, da bo z razvojem in dejanskim uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela poslovodni organ vse bolj postajal funkcija. Pri opravljanju te funkcije so še močno navzoči, če že ne prevladujejo, elementi posebnega poklica. Ta dvojnost se kaže v formalnem obravnavanju poslovodnega organa kot funkcije in zahtevah po dejanskih profesionalnih dosežkih. Tudi institut reelekcij izraža takšno dvojnost. Posebej v času gospodarskih težav in stabilizacije se krepi prepričanje, da so poslovodni organi v organizacijah združenega dela tisti, ki so sposobni, poklicani in odgovorni za povečanje učinkovitosti organizacije. Tudi empirično raziskovanje potrjuje pomembnost poslovodnega organa pri doseganju gospodarske uspešnosti OZD (primerjaj Miroslav Glas in drugi, 1985, str. 113-129); seveda ne kot izključnega dejavnika, prav gotovo pa kot dejavnika v začetnem impulzu. Obravnavanje poslovodnega organa kot funkcije je povzročilo, da pri nas nimamo posebne šole oziroma izobraževalnega sistema za vzgajanje poslovodnih delavcev. Ni torej niti rednega šolanja za poslovodne delavce niti primernih programov za izpopolnjevanje. To vrzel poskuša deloma nadomestiti Šola za poslovodne kadre pri Gospodarski zbornici Slovenije. Gospodarska zbornica se je z Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji (Uradni list SR Slovenije, št. 20, 1979) tudi »uradno« zavezala za izobraževanje poslovodnih delavcev. Delavcem na položaju poslovodnega organa primanjkuje potrebnih sistematičnih znanj z njihovega delovnega področja. Primanjkljaj nadomeščajo z izkušnjami, samostojnim študijem, itd. Vendar je vse to premalo. Uspešni so tako le posamezniki, ki so posebni »talenti«, voditelji po naravi. Problem zaostruje tudi dejstvo, da visokošolski programi za poklice, iz katerih se pretežno kadrirajo poslovodni organi, ne vsebujejo primerne količine organizacijskih in drugih znanj, potrebnih za uspešno opravljanje poslo- vodne funkcije. Tudi za to je organizacijska kultura pri nas nizka, opravljanje poslovodne funkcije pa predvsem zdravorazumski in improvizator-sko. Družbene razmere so še take, da je improvizacija uspešna metoda organiziranja, morda pogosto celo uspešnejša kot metode, ki temeljijo na znanosti. Vendar je za razvite družbe značilna večja stabilnost okolja in odnosov v organizaciji, v takšnih razmerah pa se improvizacija ne obnese. V visoko predvidljivem okolju ima prednost organizacija dela in poslovanja, ki temelji na znanosti. Torej tudi poslovodna funkcija. Uresničevanje poslovodstva kot funkcije (in ne kot poklica), kar je brez dvoma prihodnost v samoupravnih organizacijah, bo zahtevalo od vseh delavcev bistveno več kakovostnejših organizacijskih in upravljalskih znanj, kot jih imajo sedaj. Sedaj jih nimajo dovolj niti fakultetno izobraženi strokovnjaki, ki pa jih je v gospodarstvu med zaposlenimi vendarle samo nekaj odstotkov. Poslovodenje kot funkcijo je mogoče uresničiti le, če so delavci sposobni bolj ali manj sami opravljati več opravil, ki (sedaj) sestavljajo poslovodno funkcijo. Šele ob bistveno višji splošni organizacij-sko-upravljalski kulturi bo mogoče s programi za izpopolnjevanje (ki pa jih je treba še razviti) izobraziti za ustrezno raven toliko delavcev, da bodo v organizacijah združenega dela dejansko nadomestljivi na položaju poslovodnega organa. Sedanji institut reelekcije je vendarle kompromis med poklicem (stalnostjo) in funkcijo (rotacijo). Dosledne rotacije trenutno ni niti mogoče niti smiselno uresničiti. Razrešitev dileme, ali je poslovodni organ poklic ali funkcija, je torej povezana s celovitim razvojem samoupravne organizacije dela, upravljanja in poslovanja. Velik poudarek tržnim prvinam v poslovanju gotovo ni v prid uresničevanju poslovodnega organa kot funkcije. V družbah s tržnim gospodarstvom je vodenje gospodarskih organizacij poklic. Tudi s tem lahko pojasnimo, da so poslovodenje kot funkcijo najbolj dosledno uresničili v dejavnostih, ki so manj »pod udarom« tržnih razmer (npr. v visokem šolstvu). Razvoj poslovodne funkcije se povezuje s spremembami v drugih poslovnih in organizacijskih funkcijah in ga ni mogoče obravnavati ločeno. Nekatere razlike bi kazalo upoštevati tudi med individualnim in kolegijskim poslovodnim organom, ki pa smo ju zaradi enostavnosti zanemarili. 4. Vloga v procesu odločanja Razredna delitev dela je uveljavila ločitev kreativnih od izvrševalnih funkcij. Kapitalistična organizacija dela je to ločitev dosledno izvedla in odločanje skoncentrirala na vrhu organizacije. Odločitve na vrhu, ki ga predstavlja lastnik sam ali menežerji, ki jih je najel lastnik, potem uresničuje celotna organizacija. Takšna struktura je možna zato, ker je specifična lastnost človeka v tem, da lahko zamisli, ki se porodijo v eni glavi, uresničujejo tisoči. Za mezdnega delavca na izvajalski ravni v kapitalistič- nem podjetju je značilno, da ne odloča o ničemer, njegova funkcija je omejena na izvajanje. Zgodovina participacije je obenem zgodovina bojev za to, da bi ti delavci imeli v organizacijah tudi vpliv na odločanje. Socialistična družbena revolucija z uresničevanjem podružbljanja lastnine produkcijskih sredstev omogoča ponovno združevanje odločanja z izvajanjem. Delavci v organizaciji združenega dela so obenem upravljalci, organizatorji delovnega procesa in njegovi izvajalci. Ustrezno temu se spremenita tudi položaj in vloga osebe ali skupine na vrhu organizacije. Le-ta se ujema s položajem poslovodnega organa v organigramu tudi samoupravne organizacije na sedanji stopnji razvoja. Vendar položaj osebe ali skupine na vrhu kapitalistične organizacije ni samo izraz razredne razklanosti družbe in pripadnosti lastnikov vladajočemu razredu. Gre še za naslednje pomembne sestavine: a) nujnost uskladitve zaradi tehnične delitve dela razdrobljenega delovnega procesa, katerega posamezne faze opravljajo različni delavci, v optimalno celoto; b) možnost, da zamisli posameznika uresničujejo tisoči (drugih) delavcev, omogoča, da sposobna oseba ali skupina na vrhu uspešno usmerja dejavnost organizacije kot celote; ter c) možnost, da mnogi drugi uresničujejo zamisli osebe ali skupine na vrhu, pomeni tudi manjše stroške v organizaciji kot celoti, saj je delo osebe ali skupine na vrhu najbolj sestavljeno, zato ga opravljajo lahko le najbolj usposobljeni in je zato tudi primerno drago; odtod trajna tendenca kapitalistične organizacije dela, da tudi bolj intelektualna dela poenostavi in spremeni v rutinska - s tem pa tudi zmanjša ceno dela (primerjaj: Braverman, 1983, str. 263). Kapitalistična organizacija dela je torej vse sestavine konsistentno razvila in jih povezala v optimalno celoto. Uresničevanje samoupravljanja na podlagi družbene lastnine produkcijskih sredstev najprej in najbolj nedvoumno razreši vprašanje oblasti v družbi in v organizaciji. Toda to je samo del, samo ena od sestavin dejavnosti osebe oziroma skupine na vrhu drugih družbenih sistemov. Zato mora samoupravna transformacija organizacije dela zajeti tudi drugi dve sestavini: potrebno znanje kot podlago za uspešne upravljalske odločitve ter problem cene upravljanja. Ti problemi so sicer širši, vendar bomo v nadaljevanju govorili le o problemih v zvezi s funkcijo poslovodnega organa. Problem vloge poslovodnega organa v procesu upravljalskega odločanja poenostavimo, torej omejimo na sprejemanje odločitev, ki so temeljnega pomena za uresničevanje ciljev organizacije in ciljev upravljalcev. Celoten proces odločanja je mogoče različno razdeliti na posamezne faze (primerjaj: Kavčič, Svetlik, 1979, str. 211-224). Poenostavljeno lahko različne opredelitve teh faz združimo v naslednje: 1. pobuda za odločanje; 2. strokovna priprava predloga oziroma alternativnih predlogov odločitve; 3. izbira najprimernejše možnosti; 4. izvajanje odločitve ter 5. nadzor izvajanja odločitve. Na podlagi normativnih aktov, zlasti zakona o združe- nem delu ter na podlagi številnih drugih analiz (npr. povzetek raziskav do leta 1979 v Kavčič, Svetlik, 1979, str. 306-310; Poslovodni organi u sprovodenju . . ., 1985, str. 19-20; Medusobni odnosi poslovodnih organa . . ., 1984, str. 16-20; itd.), je mogoče zanesljivo skleniti naslednje: 1. Poslovodni organ ima pravico in dolžnost spodbujati upravljalske odločitve. To je sicer splošna samoupravljalska neodtujljiva pravica, za poslovodni organ pa je to sestavina njegove delovne dolžnosti. Zakonodaja celo eksplicitno opredeljuje, da poslovodni organ pripravlja predloge za organe upravljanja. Poslovodni organ v organizaciji združenega dela ima tudi največ možnosti in podlag za spodbujanje upravljalskih odločitev. Je osrednji usklajevalec dejavnosti, njemu so neposredno ali prek vodje delovne skupnosti podrejene strokovne službe v organizaciji. Informacijski sistem je pri nas še vedno zgrajen tako, da so z informacijami, ki prihajajo od zunaj v organizacijo in ki nastajajo v strokovnih in drugih službah v organizaciji, prej seznanjeni poslovodni kot samoupravni organi. Prav te informacije pa so temeljna podlaga za predlaganje novih odločitev. Takšna podlaga je tudi letni in srednjeročni plan organizacije. 2. Poslovodni organ ima pomembno vlogo pri strokovni pripravi predlogov za odločitev. Normativno in dejansko poslovodni organ organom upravljanja in delavcem predlaga, da razpravljajo in odločajo (tudi) o zadevah s področja upravljanja. Dejansko delavske svete z večino ali celo z vsemi predlogi upravljalskih odločitev seznani poslovodni organ ali drugi strokovnjaki v organizaciji po njegovem navodilu in soglasju. Pri pripravi predlogov za odločitev ima poslovodni organ v organizaciji združenega dela na razpolago strokovne službe, ki mu pomagajo pripraviti informacijsko podlago in alternative za predloge odločitev. Tudi če dajo pobudo za odločitev drugi dejavniki (delavci, zunanji dejavniki), jo je treba strokovno obdelati. Organi upravljanja večinoma ne komunicirajo s strokovnimi službami v organizaciji neposredno, ampak preko poslovodnega organa. Primerno strokovno je v organizaciji mimo poslovodnega organa skoraj nemogoče pripraviti katerokoli odločitev. 3. Izbira najprimernejše možnosti med danimi oziroma odločanje v ožjem smislu pa je prisotnost organov upravljanja, predvsem delavskega sveta ali tudi vseh delavcev (z osebnim izjavljanjem). Poslovodni organ ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu delavskega sveta, torej razlagati predloge odločitev, jih strokovno pojasnjevati, utemeljevati itd. Ni pa član delavskega sveta, niti nima pravice glasovanja. Torej je pri sprejemanju odločitve formalno v podrejenem položaju, nima odločilnega vpliva na sprejem odločitve. Dejansko je njegov vpliv tudi pri samem glasovanju o odločitvi velik, pogosto tudi odločilen. Praksa kaže, da je pri samoupravnem odločanju pravzaprav postal pomembnejši vpliv na pripravo predloga odločitve kot pa samo sprejemanje odločitve (glasovanje). Gre predvsem za dva vzroka: a) Priprava odločitev zahteva in vključuje strokovno znanje. Večina tistih, ki glasujejo, ne razpolaga s strokovnim znanjem približno enake ravni kot pripravljalci odločitve. Zato so v razpravi o predlogu člani delavskega sveta v neenakopravnem položaju s strokovnjaki in poslovodnim organom, ki so pripravili strokovno utemeljitev odločitve. Člani delavskega sveta nimajo na razpolago strokovnih služb, ki bi jih lahko uporabljali za pripravo drugačnih predlogov ali za utemeljeno kritiko predloženega. Dejstvo, da poslovodni organ nima pravice glasovanja o predlogu, le deloma .odtehta njegovo prednost in odločujoč vpliv na pripravo predloga odločitve. b) Odločitvenih predlogov pri nas večinoma (še vedno) ne pripravljajo v alternativnih oblikah. Če recimo člani delavskega sveta nasprotujejo nekemu predlogu poslovodnega organa, ima takšno nasprotovanje dvojno negativno vlogo. Prvič, spremeni se v spopad poslovodnega organa in delavskega sveta, ker poslovodni organ seveda v celoti mora »stati« za svojim predlogom; zato je zavrnitev predloga dejansko kritika in nezaupnica poslovodnemu organu. Drugič pa zaradi že omenjenih strokovnih ovir lahko člani delavskega sveta predlog poslovodnega organa kritizirajo, dejansko pa ne morejo pripraviti boljšega, strokovno bolj utemeljenega alternativnega predloga. Zato je velika večina predlogov, ki jih delavskemu svetu posredujejo poslovodni organi, tudi sprejetih, ne glede na to, ali so dobri (večina je vendarle dobrih) ali so slabi. Člani delavskega sveta in delavci lahko predloge presojajo predvsem na osnovi kompetentnosti svojega osebnega znanja in pa na podlagi svojih interesov (če je predlog tak, da je jasno, kakšen vpliv bo imel na interese). Najenostavneje je seveda, če delavski svet predlog poslovodnega organa sprejme, ne glede na to ali so člani prepričani, da je ustrezen, ali ne. 4. Že zakonodaja določa, da poslovodni organ uresničuje odločitve delavcev in delavskega sveta (513. člen Zakona o združenem delu). To je razumeti predvsem, da poslovodni organ organizira uresničevanje odločitev, dejansko pa jih izvajajo vsi zaposleni, na katere se nanaša odločitev. Poslovodni organ torej predvsem nalaga drugim, kaj morajo storiti za uresničitev posamezne odločitve. Pri tem pa je posebnega pomena njegov vpliv na izbiro delavcev za realizacijo odločitve (Medusobni odnosi poslovodnih organa . . . 1984, str. 20), kadar ni avtomatično jasno (po opisu del in nalog), kateremu delavcu ali katerim delavccm pritiče izpolnjevanje naloge glede na njihovo delovno področje. Torej poslovodni organ ima bistveni vpliv na izvajanje odločitve. Če opusti potrebna dejanja ali če stori neprimerna dejanja, lahko do uresničitve odločitve sploh ne pride. Seveda ima poslovodni organ tudi pri tem na razpolago strokovne službe in celoten organizacijski mehanizem, vključno s pravico do dajanja delovnih nalogov posameznikom in službam. Objektivne omejitve, s katerimi se srečuje, so predvsem: a) lastne sposobnosti (strokovne in organizacijske); b) kakovost strokovnih služb; c) kakovost organizacije (organizacijska urejenost, stil vodenja, medosebni odnosi, itd.); ter d) strokovna usposobljenost ter pripadnost vseh zaposlenih organizaciji. 5. Glede kontrole izvajanja odločitev je poslovodni organ v dvojnem položaju. Sestavina njegove dejavnosti je na eni strani v tem, da nadzoruje, koliko in kako so posamezniki in službe, ki jim je naročil določeno dejavnost, to tudi dejansko opravili. Za uresničitev tega nadzora ima pravico in dolžnost zahtevati poročila in dokaze o opravljenem delu. Na drugi strani pa je za uresničitev sprejetih odločitev odgovoren delavskemu svetu, ki ima pravico in dolžnost, da nadzoruje poslovodni organ in njegovo dejavnost. Če na kratko povzamemo, ugotovimo, da poslovodni organ prevladujoče vpliva na spodbujanje upravljalskih odločitev, na njihovo strokovno pripravo in s tem predvsem na odločanje v ožjem smislu, da ima ključni vpliv na uresničevanje odločitve ter pomembno mesto tudi pri nadzoru izvajanja odločitve. Vsaj formalno pa je izločen iz glasovanja, torej formalnega sprejemanja odločitev na delavskem svetu, pri odločanju z osebnim izjavljanjem pa je formalno izenačen z drugimi zaposlenimi (npr. en glas na referendumu). Vprašanje je, koliko takšna formalna omejitev odtehta druge prednosti. Kaže, da je kakovost odločanja vendarle predvsem odvisna od poslovodnega organa. V eni nedavnih raziskav v Bosni in Hercegovini so raziskovalci ugotovili, da v ključnih akcijah v organizacijah združenega dela prevladujejo poslovodni organi; da imajo poslovodni organi odločilni vpliv na organe upravljanja in ne obratno; da organi upravljanja nimajo dovolj moči, da bi dejansko dajali smernice in navodila za delo poslovodnemu organu, da bi nadzorovali poslovodni organ in vrednotili njegovo delo (Medusobni odnosi poslovodnih organa . . ., 1984, str. 36). Položaja poslovodnega organa v strukturi odločanja torej ni mogoče v celoti pojasniti, če ne pojasnimo tudi položaja v strukturi moči. 5. Položaj v strukturi moči Legalno, normativno je poslovodni organ v funkciji organizatorja dela in poslovanja, pripravljalca in izvajalca upravljalskih odločitev. Delavsko samoupravljanje pomeni, da upravljajo delavci, vsi zaposleni v organizaciji na enakopravni podlagi. Tako tudi vse temeljne odločitve sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem ali pa delavski svet, sestavljen iz izvoljenih delegatov. Podrobnejša analiza je pokazala, da je vloga poslovodnega organa v procesu odločanja ključna ali zelo pomembna v vseh fazah, razen pri glasovanju o odločitvi. Pri glasovanju je ali v manjšini (odločanje z osebnim izjavljanjem) ali pa sploh izločen (delavski svet). Koliko takšna ureditev zagotavlja uresničitev normativnega modela odločanja in dejan- sko oblast delavcev, pa pokaže analiza položaja poslovodnega organa v strukturi moči v organizaciji združenega dela. Pri določanju dejanskega položaja poslovodnega organa v strukturi moči v organizaciji združenega dela imamo težave, saj razpolagamo predvsem s podatki, ki temeljijo na anketah - torej z ocenami delavcev. Te pa so, kot je znano, predmet številnih pristranosti in jih ni mogoče jemati kot zanesljiv in natančen odsev dejanskega stanja. Tudi zato podatki iz empiričnih raziskav niso povsem usklajeni, ampak celo protislovni. Podatki o dejanskem vplivu poslovodnega organa, zbrani z anketami med delavci v organizacijah združenega dela, so nekako do leta 1978 dokaj enopomensko kazali na to, da ima poslovodni organ med vsemi dejavniki v organizaciji največji dejanski vpliv (primerjaj: Kavčič, Svetlik, 1979, str. 339-346), večjega kot delavci (kot celota), večjega kot delavski svet, večjega kot družbenopolitične organizacije. Šele po letu 1978 nekatere raziskave nakazujejo, da so nastale spremembe in sicer odločilne spremembe: v nekaterih temeljnih organizacijah ali po oceni nekaterih populacij imajo največjo moč zbori delavcev, sledita delavski svet in poslovodni organ (Kavčič, 1982). Šele po letu 1978 empirične raziskave nakazujejo, da je prišlo v nekaterih organizacijah do uskladitve med normativnim in stvarnim položajem poslovodnega organa. Do podobnih ugotovitev je (na podlagi podobne metodologije -ankete) prišla tudi raziskava v Bosni in Hercegovini leta 1984, po kateri ima na odločitve delavskega sveta odločilen vpliv skupina vodilnih in strokovnih delavcev; po mnenju upravljalcev poslovodni organi ovirajo delo upravljalcev; po mnenju poslovodnih organov pa upravljalci ovirajo poslovodne organe (Medusobni odnosi poslovodnih organa . . . 1984, str. 44-45). Raziskovalci na podlagi večjih kazalnikov sklepajo, da je vpliv poslovodnih organov na delavske svete dominanten (prav tam, str. 48). Na drugi strani poslovodni organi navadno navajajo, da imajo premalo moči, da bi lahko učinkovito izvajali poslovanje in dosegali večjo uspešnost organizacije. To se sklada z ugotovitvami iz meritev vpliva, ko namreč vsi v organizacijah ugotavljajo, da imajo premalo vpliva. Podatke navadno dobimo na isti način od poslovodnih organov kot od delavcev. Zato jim lahko tudi približno enako verjamemo. Torej ni razlogov, da bi vnaprej zavračali možnost, da so poslovodni organi premalo močni, da bi lahko zagotovili večjo uspešnost poslovanja, večjo delovno disciplino, itd. Kako pojasniti ta navidez protislovna stanja in kje so izhodi? Bistveni so najbrž naslednji vidiki: 1. Največji vpliv poslovodnih organov, ki ga tudi še sedaj (leta 1985) ugotavljamo v raziskavah v številnih organizacijah, ni nujno tudi zadosten vpliv. Količina vpliva v organizaciji ni konstantna. Lahko so vsi močni, lahko so vsi nemočni. V dobro organizirani, v organizacijsko trdni organizaciji so vsi močni, v razpadajoči, anarhični pa vsi sorazmerno brez moči. V organizacijah, kjer prevladujejo notranji konflikti, en dejavnik pridobi moč le, če drugi dejavnik izgubi; kjer prevladujejo odnosi sodelovanja, pa so lahko vsi hkrati močni in dobro sodelujejo. 2. Poslovodni organ je normativno podrejen organom upravljanja in delavcem. Če je dejansko v organizaciji najmočnejši, pomeni, da se dejansko in normativno bistveno razlikuje. V tem smislu je namočnejši položaj poslovodnega organa v organizaciji nelegalen. To slabi njegovo moč in jo dela neučinkovito; neprestano obstoji možnost za politični konflikt. 3. Delavci in organi upravljanja imajo očitno dovolj moči, da se upirajo odločitvam poslovodnega organa, če se z njim ne strinjajo. To je pasivna moč, ki zadošča za preprečevanje uveljavljanja moči drugih, ne pa tudi za uresničevanje lastnih predlogov. Odtod pritožbe, da organi upravljanja ovirajo poslovodne organe pri njihovih prizadevanjih za učinkovitejšo organizacijo. Če delavci v delavskem svetu že ne morejo ali ne znajo uveljaviti svoje volje, pa so glede na način sprejemanja odločitev vendarle dovolj močni, da to preprečijo tudi poslovodnemu organu. Rezultat je seveda nizka učinkovitost, organizacijska razpuščenost, anarhija. 4. Poslovodni organ je še vedno v dvojnem položaju. Na eni strani je organ delovnega kolektiva. Imenuje in razrešuje ga delavski svet; delavski svet mu daje smernice za delo; odgovoren je delavcem in delavskemu svetu (normativno), obenem pa je tudi organ družbe. Na njegovo postavitev imajo velik vpliv zunanji organi, posebej tako imenovane kadrovske koordinacije. Po nekaterih ocenah imajo večji vpliv kot delavski svet in delavci. Ko ni bilo trajnega objektivnega merila učinkovitosti organizacije, je bila njegova odvisnost od okolja še bolj poudarjena. Saj je bila ocena uspešnosti organizacije odvisna od ocene okolja, s tem pa tudi ocena njegove osebne uspešnosti in perspektive. Vplivi okolja na poslovodni organ bi sploh zaslužili posebno obravnavo. Praksa in raziskave (npr. Miroslav Glas in drugi, 1985) kažejo, da se tovrstna problematika pojavlja le v nekaterih organizacijah in sicer tam, kjer med poslovodnim organom, delavskim svetom in delavci niso uspeli oblikovati odnosov sodelovanja. Prav v gospodarsko in samoupravno uspešnih organizacijah prevladujejo odnosi sodelovanja in vzajemnega prizadevanja vseh dejavnikov za skupen cilj, za uspeh organizacije. V takšnih primerih ni problem, kdo ima premalo ali preveč moči, temveč kako obvladovati probleme organizacije. Sistematično bi kazalo preučiti tudi primere organizacij, kjer so raziskave odkrile demokratično porazdelitev vpliva, skladnost normativnega in stvarnega vpliva. Takšne sistematične študije niso bile narejene, čeprav bi verjetno pokazale smeri, kamor kaže razvijati samoupravno organizacijo. Poslovodni organi se dejansko pogosto znajdejo v situaciji, ko nimajo niti legalnih sredstev, niti dejanske moči, da bi dosegli tisto, kar se od njih zahteva. V tem smislu je zlasti okolje organizacije nekonsistentno v svojih zahtevah, posebej v zadnjih letih, ko so poudarjene zahteve po večji gospodarski uspešnosti. Večjo gospodarsko uspešnost je smiselno zahtevati od upravljalca organizacije. Če vztrajamo pri samoupravljanju, kar povsem nedvoumno sledi iz ustavnih opredelitev in dokumentov zveze komunistov, potem ni mogoče zahtevati večje uspešnosti samo od poslovodnih delavcev, temveč od vseh zaposlenih, ki upravljajo organizacijo. Res je, da imajo poslovodni organi skupaj z drugimi vodilnimi in strokovnjaki velik vpliv na dejavnost organizacije, obenem pa je tudi nedvoumno, da »menežersko samoupravljanje« ali privatnolastniško gospodarjenje ni združljivo s samoupravljanjem. Vprašanje upravljanja je vprašanje oblasti. Celoten projekt samoupravljanja ima to zgodovinsko prednost, da kot svojo bistveno, temeljno sestavino neposredno vključuje oblast ljudstva. In ta vidik je nujno realizirati tudi v organizacijah združenega dela, saj se sicer dejansko odpovedujemo samoupravljanju. Definiranje položaja in vloge poslovodnega organa ter vodilnih delavcev nasploh je v samoupravni organizaciji neposredno povezano z vprašanjem oblasti. Ta problem je bil v jugoslovanski strokovni literaturi opažen že zdavnaj (npr.: Jaeger, 1961, str. 66). Na družbeni lastnini zgrajeno samoupravljanje (ki je obenem pot za uresničevanje družbenosti lastnine) pomeni, da zaposleni sami upravljajo s sredstvi proizvodnje, ki so v družbeni lasti, sami, vsi zaposleni v organizaciji, na enakopravni podlagi, ne nekdo v njihovem imenu; ne neka posebna skupina v organizaciji. Takšna skupina se dejansko zelo hitro lahko spremeni v skupinskega lastnika, kar dokazujejo tehnokratske deformacije. Vendar je takšna skupina pri nas lahko še v mnogo boljšem položaju kot zasebni lastnik v kapitalizmu ali državni direktor v centralno-planskih gospodarstvih, saj se lahko dejansko izogne vsakršni kontroli glede uporabe družbene lastnine. Kontrolni mehanizmi namreč niso dovolj razviti, da bi jih lahko nadzorovali delavci, država nima več te funkcije; zato je možna deformacija, da skupina dejansko razpolaga z družbeno lastnino, odgovornost za to razpolaganje pa prenese na delavce ali jo sploh socializira. Ni sicer podatkov, koliko so takšne tendence dejansko razširjene pri nas, vsekakor niso dominantne; pa zato nič manj nevarne. 6. Namesto sklepa Položaj, vloga in problemi poslovodnega organa so sestavine celovitega koncepta samoupravne organizacije dela. Premagovali jih bomo v toliko, kolikor bomo izgradili koncept in ustvarili razmere za uresničitev te organizacije dela. Ni še niti organizacijskih niti tehnoloških pogojev, da bi delavci lahko sami v celoti in enakopravno upravljali svoje organizacije; za to tudi še niso dovolj usposobljeni. Odtod tudi številne dileme glede poslovodnega organa. Temeljno usmeritev na sodelovanje vseh dejavnikov v organizacijah združenega dela bo nujno treba krepiti. Boj za oblast je vnaprej obsojen na neuspeh, na zmanjševanje učinkovitosti organizacije. Povečevanje splošne upravljalske sposobnosti in ravni organizacijskih znanj bo zmanjšalo možnosti in potrebe, da bi katerakoli posamezna skupina dejansko imela dominantno vlogo v organizaciji. Tudi sprotne dileme in probleme je nujno premagovati v skladu z dolgoročnimi cilji samoupravljanja. Variante, ki niso v skladu s tem ciljem, so nesprejemljive. Citirana literatura: 1. Braverman H.: Rad i monopolistički kapital. Globus Zagreb, 1982. 2. Glas in drugi: Notranji dejavniki poslovne uspešnosti organizacij združenega dela v SR Sloveniji. Ljubljana, 1985 (ciklostirano). 3. Jaeger A.: Problemi rukovodenja u privrednim preduzečima. Informator, Zagreb 1961. 4. Kavčič B.: Promene u raspodjeli uticaja u privrednim organizacijama. Socijalizam, Beograd 1983, št. 2. 5. Kavčič B.-Svetlik I.: Poglavja iz sociologije dela. Delavska enotnost, Ljubljana 1979. 6. Kavran D.: Organizacija rukovodenja i odnosi medu ljudima. V: Savremeno rukovodenje i samoupravljanje, Beograd 1969. 7. Medusobni odnosi poslovodnih organa i organa upravljanja i odgovornost poslovodnih organa. Institut za organizaciju i ekonomiku. Sarajevo 1984. 8. Možina S.: Motivisanost rukovodečih kadrova. V: Savremeno rukovodenje i samoupravljanje. Beograd 1969. 9. Poslovodni organi u sprovodenju dugoročnog programa ekonomske stabilizacije. Privredna komora, Beograd februar 1985. TATJANA PIRC Protestne ustavitve dela (rezultat nerazvitega samoupravljanja in skaljenih medsebojnih odnosov) I. Nobenega dvoma ni, da družba, ki ne priznava konfliktov, ki se porajajo v njej, lahko postavi pod vprašaj tudi doseženo stopnjo demokratičnosti Za vse družbenopolitične delavce, vodilne gospodarstvenike, za vse tiste, ki so bili neposredno povezani z revolucionarnimi preobrazbami jugoslovanske družbe, je bil »dogodek« v Trbovljah (13. do 15. januar 1958) pravo neprijetno presenečenje, udarec, kije popolnoma razbil trden oklep prepričanja, da je jugoslovanska družba brezkonfliktna. Ta trboveljski »dogodek« je bil prvi štrajk v Jugoslaviji. »Šele« slabih deset let po prvem štrajku pa smo v sredstvih javnega obveščanja lahko zasledili, da so pri nas tudi taki primeri delavskih protestov.1 Tudi Zveza .komunistov se s problemom nezadovoljstva delavcev v obliki protestnih ustavitev dela ni takoj spoprijela. V dokumentih 7. kongresa ZKJ jugoslovanski štrajki niso bili omenjeni, čeprav je bil kongres dobre tri mesece po stavki zasavskih rudarjev. Prvič so v ZKJ javno spregovorili o konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah decembra 1969.2 Podobno je resničnost štrajkov pri nas prehitela tudi našo zakonodajo. V normativnem smislu namreč protestne ustavitve dela niso bile opredeljene vse do Zakona o združenem delu (pa še v tem jih lahko uvrstimo le v poglavje o sporih, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti - členi 636 do 640). Ustavitev dela tako tudi danes ni legalizirana kot institucija na področju dela in delovnih odnosov. Ker »štrajk« ni izrecno prepovedan niti z ustavo niti s katerim drugim zakonom, si nekateri to tolmačijo tako, da je štrajk pravno dovoljen (v skladu s tezo, da je dovoljeno vse, kar po zakonu ni prepovedano). Predvsem v sedemdesetih letih so bile težnje po »uzakonjenju štrajkov« najbolj množične: - Zvezni pravni svet in Zvezni svet za delo sta ZSJ v letu 1970 priporočila, naj se konfliktne situacije vseh vrst zakonsko obdelajo tudi v sistemskih zakonih, - Zvezna skupščina je januarja 1971 ratificirala Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 8. člen tega pakta pa predvideva pravico do štrajka, ki se mora vključiti v ustrezne zakone vsake od držav podpisnic. 1 Prispevek Jaka Koprivca v Delu. 19. avgust 1967. 2 Predsedstvo ZKJ je 15. decembra 1969 sprejelo Zaključke o konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah in naloge komunistov pri njihovem samoupravnem reševanju. Svet ZSJ je 23. in 24. 7. 1973 razpravljal o tem, ali je treba pravico do štrajka vključiti v zvezno ustavo. Na seji so sklenili, da pravica do štrajka kot ustavna kategorija ne bi bila v skladu s samoupravnimi normami. S tem se je razprava o zakonski ureditvi štrajka sklenila. Poleg tega, da smo protestne ustavitve dela začeli javno priznavati šele po približno desetih letih, so na tem področju še mnogi drugi zapleti, pomembna sta predvsem dva: 1. vsebinski (protestne ustavitve dela je med seboj zelo težko ločevati - pojavljajo se v različnih industrijskih panogah, v zadnjem času tudi v negospodarstvu, udeležuje se jih različno število delavcev, pa tudi razporejanje protestnih ustavitev dela na časovno premico je skorajda nemogoče, ker še vedno ne moremo potegniti točno določenih črt ločnic...), 2. terminološki (pri opredelitvah protestnih ustavitev dela lahko izbiramo pravilen termin v pestri paleti najrazličnejših pomensko bolj ali manj podobnih izrazov: štrajk, stavba, protestne prekinitev dela, ustavitev dela, spori, konflikti ali konfliktne situacije v OZD, izsiljeni sestanki, zbori delavcev z izpadi.. ,).3 Tudi o trendih pri protestnih ustavitvah dela zelo težko govorimo, kajti pri nas ni niti enotne metodologije pri njihovem spremljanju sploh pa preučevanju. Tudi podatki so nepopolni in nezanesljivi (Republiški komite za delo in Republiški svet ZSS na primer razpolagata le s podatki, ki jima jih pošilja UNZ, pri zbiranju podatkov pa bi morala imeti - vsaj v bodoče - ZSS pomembnejšo vlogo), zato lahko govorimo le o nekaterih osnovnih značilnostih protestnih ustavitev dela: - njihovo število narašča,4 čeprav so letna nihanja odvisna tudi od določenih družbenih okoliščin, - največ protestnih ustavitev dela se udeležijo skupine s po petdesetimi delavci, - udeleženci so neposredni proizvajalci (99%), njihova struktura je bila, na primer, v letu 1981 naslednja:5 Kvalifikacij 3. °/o NKV 32 PKV 28 KV 39 preostali 1 To so delavci, ki so pripadniki dejanskega delavskega razreda. Čeprav so formalno na oblasti, pa so v resnici še vedno delno v mezdnem in podrejenem položaju. 3 Neca Jovanov uporablja načelno le izraz štrajk. meni namreč, da ravno eden od osnovnih elementov ustavitve dela to je protest, daje osnove za označevanje ustavitve dela s štrajkom. (Neca Jovanov, Obustave rada, Beograd maj 1967. str. 114). 4 1960. je bilo v Sloveniji na primer samo 42 protestnih ustavitev dela. 1978. že 108. v letu 1980 so delavci 100-krat ustavili delo. letos pa je bilo od 1. januarja do 30. junija že 89 protestnih ustavitev dela. (Vir podatkov: Center za preučevanje samoupravljanja pri RS ZSS). ? Informacija o prekinitvah dela v letu 1981, glej opombo št.10. Med udeleženci so tudi člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. - Približno v 90% primerov prekinitev traja manj kot osem ur, izjemen primer v Jugoslaviji je štrajk delavcev v makedonskem mestu Kratovo: delavci tovarne brusnega papirja Idnina so stavkali v dveh obrokih skupaj 58 dni (najprej 45, potem pa še 13 dni),6 - največ protestnih ustavitev dela je v industriji in rudarstvu (tu je zaposlenega tudi največ za delo sposobnega prebivalstva), sicer pa se protestne ustavitve dela pojavljajo skorajda v vseh dejavnostih (vse do letos jih na primer nismo zasledili le v družbenih in državnih organih -letos so namreč ustavili delo delavci sodišča v Slovenskih Konjicah),7 - škoda zaradi izgubljenih delovnih ur, ki so posledica protestnih ustavitev dela, je relativno majhna, predvsem pa je manjša od škode, ki jo povzročajo privatni izhodi, bolezenski izostanki, slaba organizacija dela, absentizem, pomanjkanje repromateriala. . ,,8 - ob protestnih ustavitvah dela ni poskusov poškodovanja družbene lastnine, - do prekinitev prihaja ponavadi samo v enem delu organizacije združenega dela, - najbolj pogosto se protestne ustavitve dela pojavljajo v razvitejših občinah, - delavci še vedno začno mnogo protestnih ustavitev dela, ne da bi prej izkoristili redne poti, ki jih imajo na razpolago, so pa tudi take - in teh ni tako malo - ki jih delavci izkoristijo kot zadnje možno sredstvo, - vzroki za protestne ustavitve dela so najrazličnejši, poglejmo jih v shematski razpredelnici. Osnovni vir vzrokov so: PROTISLOVJA BLAGOVNE PRODUKCIJE ekonom, vzroki neekonom. vzroki OŽJI ŠIRŠI OŽJI ŠIRŠI - nizki OD - slab položaj - medsebojni - odtujeni centri - regresi... industr. panoge spori dr. moči - rast življenjsk. - nerazvito sam. - neustrezna stroškov ... v DO ... dejavnost DPO... Vzroki so v konkretni protestni ustavitvi dela med seboj povezani in ne nastopajo izolirano. V eni prevladujejo nekateri, v drugi spet ostali. - povodi protestnih ustavitev dela pa so še vedno največkrat nizki osebni dohodki. 6 Delo. Sobotna priloga 22. 9. 1984. Spopad kratovških veljakov. 7 Delavska enotnost, 1. 8. 1985, str. 6. > 8 V letu 1978 je bilo 108 prekinitev dela (v Sloveniji), zaradi njih smo izgubili 34.139 delovnih ur, kar je v celotnem letu 3 izgubljene minute na vsakega zaposlenega. II. Ne moremo stopnje demokratičnosti družbe meriti le po priznavanju njenih konfliktov, temveč tudi po načinih njihovega razreševanja Razvita, moderna in kompleksna družba je tembolj učinkovita, kolikor bolj je sposobna, da uspešno in čim hitreje razrešuje konflikte. Razreševanje konfliktnih situacij v organizacijah združenega dela lahko pojmujemo na dva načina: - širše: v smislu spreminjanja položaja delavskega razreda v celoti (razvijanje samoupravnih odnosov), - ožje: razreševanje sporov z mehanizmi, ki jih imajo delavci v združenem delu na razpolago, da razrešijo konflikte v organizacijah združenega dela (v skladu z Zakonom o združenem delu, samoupravnimi splošnimi akti, s pomočjo osnovne organizacije ZSS, zunanjih dejavnikov, samoupravnega nadzorstva, družbenega pravobranilstva samoupravljanja, samoupravnimi sodišči...). Osnovne značilnosti dosedanjega razreševanja konfliktov v organizacijah združenega dela, kjer so delavci protestno ustavili delo: 1. Še vedno je prevelika moč v rokah organov in organizacij zunaj delovne organizacije, ki določajo, kje naj bi se iskale najboljše rešitve. 2. V delovni organizaciji se med ustavitvijo dela in po njej izoblikujeta dva nasprotna tabora: delavci in vodstvo delovne organizacije (vodstvo največkrat razrešuje spore, tako je na primer Globačnik9 ugotovil, da so vodstveni organi med vsemi dejavniki največkrat sodelovali pri odpravljanju razlogov za protestno ustavitev dela). 3. Delavci mnogokrat dosežejo uresničitev svojih zahtev (če ne vseh, pa vsaj nekaterih). 4. »Razreševalci« se še prevečkrat ukvarjajo samo z neposrednimi povodi za protestno ustavitev dela, ne pa tudi z globljimi vzroki zanjo. 5. Med načine reševanja poleg najrazličnejših organizacijskih sprememb in ukrepov v delovnih organizacijah spadajo tudi sankcije za delavce pobudnike »štrajka«, tako lahko v Informaciji o prekinitvah dela v letu 1981 preberemo:10 »Po prekinitvi dela sta se v največjem številu primerov najprej sestala s skupino, ki je prekinila delo, predsednik IO OOS in vodja enote, nato sledita direktor temeljne organizacije in sekretar OO ZK. Le-ti v prvem hipu želijo predvsem »pogasiti požar«. V večini primerov se v OZD kasneje orientirajo le na odkrivanje iniciatorjev prekinitve dela. Ko ugotavljajo odgovornost za prekinitev dela, se v 70% postopek zoži na kaznovanje in uvajanje disciplinskih postopkov proti iniciatorjem.«11 Med najbolj »svežimi« primeri takšnega reševanja je na primer Luka 9 Ugotovitev velja za leta 1974, 1975 in 1976. vodstveni organi so bili glavni arbitri v 65% vseh protestnih ustavitev dela v Sloveniji, Ilija Globačnik, Družbena protislovja in protestne ustavitve dela v Sloveniji, Javno mnenje/61, Ljubljana 1977. 10 Informacija o prekinitvah dela v letu 1981, RS ZSS in Republiški komite za delo. Ljubljana 1982. 11 Podčrtala T. P. Koper, kjer so delavci v TOZD Generalni tovori 15. julija letos zahtevali višje osebne dohodke in zaradi tega tudi ustavili delo.12 Komiteja za SLO in DSZ delovne organizacije Luka Koper in TOZD Generalni tovori sta dan po protestni ustavitvi dela zahtevala, da se v TOZD evidentirajo posamezniki, ki so na nedopusten način prispevali k prekinitvi dela in ustvarjanju nesamoupravnega dogovarjanja, zahtevali so tudi takojšnjo diferenciacijo članov ZK glede na njihovo vlogo v protestni ustavitvi dela. Disciplinska komisija koprske Luke je predlagala suspenz triindvajsetim delavcem (osem delavcev je dobilo nepreklicno prekinitev delovnega razmerja, osmim delavcem pa so delovno razmerje prekinili pogojno za eno leto). Za reševanje razmer v koprski Luki niso bili dovolj le obstoječi samoupravni mehanizmi za reševanje sporov, ampak so uvedli celo izredno stanje. Tako rešujejo konflikte še vedno v mnogih delovnih organizacijah, a ne zaradi tega, ker bi »razreševalci« naivno menili, da se bo tako problem kar sam po sebi rešil, temveč samo zato, da na najhitrejši način utišajo delavce. Le v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so delavci ustavili delo, so naredili poglobljeno analizo stanja ter z argumenti, ki so se izoblikovali s pomočjo te analize, začeli z delavci, ki so se udeležili protestne ustavitve dela, enakopraven dialog. Takšni primeri so namreč tako redki, da nas niti ne more tako zelo presenetiti dejstvo, da je večina rešitev sporov v OZD zgolj začasnih.13 In na koncu, kako opredeliti protestne ustavitve dela v našem družbenem trenutku: protestne ustavitve dela so vrsta socialnih in(ali) ekonomskopolitičnih konfliktov, ki so izraz še vedno prisotnih elementov razrednih protislovij v naši družbi in posledica neuresničevanja osnovnih načel samoupravljanja. Protestnih ustavitev dela se udeležujejo delavci s podobnim socialnim položajem, da bi uresničili zahteve, ki jih niso mogli po rednih poteh. Protestne ustavitve dela imajo tako pozitivne kot tudi negativne učinke. 12 Vira: Delavska enotnost. 1. 8.1985, Zahtevamo dva milijona več; Mladina, 26. in 27. številka, avgust 1985. str. 24 do 26. 13 V istih OZD se protestne ustavitve dela zelo »rade ponavljajo«. aktualni intervju Razgledi in pogledi (ob 30-letnici grafičnega bienala) Zoran KRŽIŠNIK (roj. 1920) ima naziv muzejskega svetovalca in magistra umetnostne zgodovine. Od leta 1947 dalje dela v ljubljanski Moderni galeriji; od leta 1957 do 1981 je bil njen ravnatelj in potem predsednik kolegijskega poslovodnega organa. Od leta 1955 je generalni sekretar ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala. Aktiven je v številnih strokovnih združenjih, odborih in društvih: bil je dolgoletni predsednik umetniškega sveta pri Formi vivi, predsednik umetniškega sveta Tabora v Trebnjem, član likovne komisije pri MKO v Beogradu, član komiteja CIMAM (kot vodja razdelka za razstave), član newyorškega združenja ameriških univerz (v likovni sekciji), član skupine sponsorjev v World Print Competition v San Franciscu, član posveta Centra za sodobno umetnost v Niirnbergu in član AICA, član številnih jugoslovanskih in mednarodnih žirij (Benetke, Sao Paulo, Krakow, Tokio, Bradford, Frechen, San Juan v Portoriku, Buenos Aires itn.). Znan je kot komisar številnih razstav jugoslovanske likovne umetnosti v tujini in pisec predgovorov k razstavnim katalogom slovenskih, jugoslovanskih in tujih umetnikov. Vseskozi se ukvarja z likovno kritiko in publicistiko-esejistiko. Omenimo naj mnoge njegove monografije (F. Tratnik, R. Jakopič, Y. Hama-guchi, G. Hoke, M. Maleš, Z. Kalin, S. Batič, J. Bernik, J. Horvat-Jaki, R. Debenjak, S. Tihec, B. Kalin, Z. Mušič, L. Spacal). Sodeluje pri mednarodnih publikacijah in revijah: Kunst der heute, Art International, Studio,-Kunstwerk itn. Za svoje delo na področju likovne umetnosti je prejel doma in v tujini številna odlikovanja, priznanja in nagrade. UREDNIŠTVO: Že vrsto let vodite eno naših najpomembnejših kulturnih hramov, ljubljansko Moderno galerijo; zato bi nas zanimalo, kako gledate na sožitje osrednjih nacionalnih in reprezentativnih ustanov s socialnim prostorom? Z. KRŽIŠNIK: Na vaše vprašanje odgovarjam s stališča muzealca, ki je od samega začetka z veseljem spremljal razvoj slovenskega kulturnega policentrizma; na likovnem področju se je, kot znano, število galerij in razstavnih prostorov naravnost razbohotilo. Prav zato se mi zdi posebno pomembno, poskrbeti za obstoj nekaj matičnih ustanov, ki naj, vsaka za svojo stroko, združujejo vse zdrave tendence takih izpostav kot koordinacijski poligon in hkrati kot vrhovni domet stroke. Dejstvo je, da se te nujnosti zaveda tudi Moderna galerija; zakaj po moji sodbi do tega ni prišlo, bom nemara pojasnil pozneje. UREDNIŠTVO: Omenili ste slovenski kulturni policentrizem. Kaj je zanj danes značilno? Z. KRZIŠNIK: Razbohotena dejavnost, ki bo gotovo stimulativno delovala tudi v prihodnje v vsem našem umetniškem prostoru, hkrati pa prinaša nevarnost, ki se je zlasti v zadnjem času zavedamo: zniževanje kvalitetnega nivoja številnih prireditev, ki mnogokrat bolj škodijo kot koristijo celotnemu likovnemu programu naše umetniške sredine. UREDNIŠTVO: Vaša ustanova je inavgurirala ljubljansko grafično šolo in jo tudi pomagala sooblikovati; z njo so povezana vlaganja v ustvarjalce, v propagando njihovih del, plasma, natis monografij, pripravljanje razstav. Z nastajajočim grafičnim centrom bodo te ambicije prišle še bolj do izraza. Koliko je v tem smislu spodbudno odzivanje umetnikov, kritikov, obiskovalcev - npr. grafičnega bienala (do konca oktobra ste našteli 35.000 domačih in tujih gostov); kaj kaže analiza tržnih razmer, sodelovanje z gospodarstvom, dogovarjanje v KS in v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih?. Z. KRZIŠNIK: Kar zadeva inavguriranje ljubljanske grafične šole, je to opravil predvsem naš mednarodni grafični bienale kot stalna umetniška akcija; seveda se je pri tem opiral tudi na Moderno galerijo in njen program. Mislim, da je eno nesporno: organizacija bienala, njegova tendenca, odpreti nam v obe smeri vrata v svet, je vplivala v mnogočem spodbudno, tako rekoč predramila je veliki ustvarjalni potencial naših umetnikov. Odziv umetnikov je bil naravnost presunljiv, in to umetnikov vseh generacij in smeri. Kritika je bila bolj zadržana; niti približno tako se ni zainteresirala kot ustvarjalci. Razvoj bienala je sicer spremljala, ni pa izrabila priložnosti za to, da bi podrobneje analizirala in ocenila tisto, kar je prinesel svet, ali skušala primerjalno ovrednotiti domačo grafiko in domet posameznih avtorjev. Ostala je večinoma pri pavšalnih pregledih in splošnih opažanjih. Občinstvo se je izkazalo hvaležnejše. Že nekaj zaporednih bienalov se giblje število obiskovalcev med 30 in 40 tisoč; približno polovica je tujcev, večji del umetnikov, šolskih skupin tudi iz drugih republik in ljubiteljev likovne umetnosti; nekaj je tudi priložnostnih gostov, turistov. Razveseljiv je bil zadnja leta odziv našega gospodarstva, ki je bilo pripravljeno podpreti tako bienale kot tudi snujoči se grafični center. Odkrilo je v grafiki zaveznika in ji dalo mesto v skupnih prizadevanjih za uveljavitev naše ustvarjalnosti in proizvodnje v svetu. Prišlo je do vrste skupnih predstavitev z gospodarstvom doma in na tujem, do živahnega kolekcioni-ranja (npr. Iskra, Ljubljanska banka) in do v podjetjih organiziranih razstav. Zelo pozitiven odnos sta pokazali Kulturna skupnost Slovenije in Ljubljane, ki organizacijskih prizadevanj v zvezi z zbiranjem in predstavitvijo grafike nista samo podprli, temveč sta jih sprejeli v svoj redni program financiranja. Tako sta operativi pomagali ustvariti poligon za mednarodno delitev dela na likovnem področju. Tudi politično vodstvo Slovenije in posebej še vodstvo mesta Ljubljane je - ne glede na spremenjeno sestavo - dobro razumelo pomen stalne mednarodne umetniške akcije. Ta primer jasno kaže, da je dobila pri nas umetnost prosto pot, tudi če ni bila v skladu s trenutnimi nagnjenji politike oziroma z željami dnevne politike. Jasno opredeljena perspektiva razvoja samega bienala, kakor tudi splošna dinamika delovanja Moderne galerije v smislu vseširšega odpiranja v svet in utrjevanja spoznanj kvalitetnih dosežkov posameznikov, kakor tudi grup, je pomagala prebroditi številne nesporazume, ki so čestokrat pretresali našo likovno sredino. Veliko težje je analizirati uveljavljanje naših umetnikov na tujih tržiščih. V tem pogledu gre za hudo in neodpustljivo zamudo. Cela vrsta slovenskih in jugoslovanskih umetnikov je dosegla na mednarodnih prireditvah v svetu visoka priznanja, tržno pa to ni bilo izrabljeno. To pomeni popolno pomanjkanje kakršnekoli pobude. Tako pogosto apostrofirano menežerstvo Moderne galerije se izčrpava v iskanju možnosti, pokazati svetu, kaj imamo, kako se razvijamo in kje lahko dosežemo mednarodno raven; nadaljnji koraki pa niso ne v pristojnosti ne med možnostmi MG in opravil jih ni nihče. Samo primer: na grafičnem bienalu v Tokiu sta bila hkrati nagrajena Bernik in Rauschenberg; Bernik s prvo, Rauschenberg z drugo nagrado; Rauschenberg je šele pozneje zmagal v Ljubljani in nato v Benetkah. Če pa pogledamo svetovni trg: kje sta danes Bernik in Rauschenberg, kakšno je razmerje med njima? In to ni edini primer te vrste: tudi nekaj jugoslovanskih avtorjev se je uvrstilo med vrhove - Lubarda, Hegedušič idr., pa o resničnem tržnem uspehu tudi pri njih ne moremo govoriti. Ustrezno tržno vrednotenje so, žal, dosegli samo avtorji, ki so se za stalno - ali stalneje - naselili v tujini in se povezali s tržno dejavnostjo na tem področju ter postali predmet visoko kvalitetne trgovine z likovno umetnostjo (Mušič, Veličkovič). UREDNIŠTVO: Vrniva se najprej h kritiki, s katero ste dokaj nezadovoljni. Kakšno vlogo ji pripisujete? Z. KRŽIŠNIK: S kvalitetno in funkcionalno kritiko bi bilo mogoče mnogo hitreje dosegati programsko zasnovano raven, utrditi nekatera nujno potrebna stališča selektivnosti, izostriti preglednost najširše zasnovane ustvarjalnoti in hkrati pripraviti temeljna izhodišča za našo sistematično prisotnost v svetu. UREDNIŠTVO: Koliko store takšne ustanove, kot je Moderna galerija, na raziskovalnem področju, da bi prišli do odgovorov, ali pa da bi bili samo nakazani odgovori na vprašanje o odnosu publike do likovnih centrov, do moderne umetnosti in seveda do galerij in muzejev? Z. KRŽIŠNIK: Kar zadeva raziskovalno dejavnost, razjasnjevanje velikih vprašanj v zvezi z vrednostjo našega likovnega patrimonija in deležem posameznih ustvarjalnih osebnosti v njem, bi morala storiti Moderna galerija več, kot ji je uspelo doslej. Razlogi za to so prav posebne okoliščine, v katerih se je MG znašla ob začetku svojega delovanja. Ko se je vselila v še ne povsem dograjeno stavbo, je stala, kar zadeva zbirko, pred ničem, zato pa sredi obilice nerazjasnjenih vprašanj med umetnostjo in politiko, ki so se v agresivnih mladih glavah začela izražati prav napadalno. In naloga MG je zagotovo bila, uveljaviti ne glede na težave avtorje in dela polpreteklega časa, ki takšno uveljavitev zaslužijo, ter hkrati odpreti sodobnikom vrata v svet. Z našo samozadovoljno zaprtostjo vase je bilo treba opraviti, spodbuditi žlahtno tekmovanje in stremljenje, doseči mesto v mednarodni areni. Moderna galerija, ki se zaveda svojih nalog in svoje vloge, mora sicer zbirati najboljše primerke sočasnega likovnega ustvarjanja in jih muzealizirati, ne sme pa zakrneti v muzeal-stvu. Biti mora hkrati katalizator novih poti in struj. To velja še posebej za nas, ker pri nas do nedavnega sploh ni bilo zasebnih galerij, ki so v svetu promotorji umetnosti in imajo, kajpak, tudi ekonomsko vlogo. To pomanjkanje - zdaj ga počasi odpravljamo - je prisililo MG, da je krepko zagrabila za delo; šla pa je ta delovna vnema - vsaj deloma - na račun raziskovanja. Seveda pa ne gre raziskovalne dejavnosti MG kratko malo zanikati. Raziskovanja vrednosti se je lotevala od samega začetka, izkazovalo pa se je predvsem v problemskih razstavah, ki naj bi tudi raziskovalce in kritike zunaj njenih zidov spodbudile, da bi se lotili analize in pripravili oceno predstavljenih del. Dovolj zgovoren pogled na prehojeno pot je omogočila, npr., razstava Slovenska umetnost med leti 1945 in 1978. Dala je prvi analitični pregled stanja v naši likovni umetnosti in že s svojo navzočnostjo zaostrila kriterije. Pomenila je hkrati iztočnico za program MG v naslednjem petletnem obdobju in njen vpliv bo zagotovo segal še dlje. Mimogrede povedano, podobne razstave si ni upalo organizirati nobeno drugo republiško središče. Medtem se je začelo za likovno umetnost močneje zanimati tudi občinstvo; pojav, ki ga tako rekoč hkrati zasledimo po vsem zahodnem svetu. Z vnemo in priznanjem je začelo spremljati uspehe naših umetnikov v tujini, čeprav njihova popularizacija spet ni bila tako srečna in uspešna, kot bi lahko bila. Sredstva množičnega obveščanja - predvsem osrednji in najbolj razširjeni slovenski dnevnik Delo in pa prav tako razširjeni radio -prinašanju te vrste novic v začetku niso bila naklonjena. Tako daleč je šla ta nenaklonjenost, da razvoja grafične umetnosti in njenega uveljavljanja v svetu pogosto ne le niso podpirala, temveč so ga s spretno plasiranimi nasprotnimi glasovi celo ovirala. Pač pa se je kot zvesta in uspešna zaveznica izkazala televizija; prijateljsko so sodelovali tudi nekateri časopisi in revije, denimo Naši razgledi. Kakorkoli že,občinstvo je neposredno, se pravi na razstavah, pokazalo živahno zanimanje, prav tako je izpričalo veliko zanimanje za nova likovna središča, zrasle so stalne likovne akcije v Kostanjevici, Portorožu in drugod, pojavilo se je nad dvesto manjših galerij - pravcati izbruh policentrizma. UREDNIŠTVO: Kako bi lahko Moderna galerija v Ljubljani uresničila tiste naloge, ki bi jo uveljavile tudi kot osrednjo mezejsko in raziskovalno ustanovo, nič manj pa tudi ne kot svetovalno ustanovo številnim likovnim centrom, ki jih je pobudil naš policentrični razvoj? Z. KRŽIŠNIK: Moderna galerija, ki, kajpada, razvoju budno - in deloma zaskrbljeno - sledi, bi mogla opravljati funkcijo matične hiše, svetovalke in usklajevalke, pod dvema pogojema: če bi imela za to dejavnost številčno ustrezen kader in ustrezna sredstva. Ne enega ne drugega, žal, nima. Zato so se njena prizadevanja v tej smeri doslej omejevala na združevanje sil, ki so bile razpoložljive zunaj same ustanove, na akademijah, univerzi in drugod. Za vsakršno odločilnejšo akcijo ji manjka ustrezne opreme. Z opremljenostjo ustrezne ustanove v Beogradu opreme Ljubljanske MG sploh nima smisla primerjati; porazen vtis bi napravila že primerjava z opremljenostjo sodobne osemletke. Skratka, za to, da bi mogla funkcionirati kot matična ustanova, si MG že desetletja prizadeva, ni pa njena opremljenost na takšni ravni, da bi mogla to nalogo zadovoljivo opravljati. Deloma se ji je to posrečilo pri dokumentaciji, vendar je tudi pri tem delu premalo kadra, da bi mogla delovati idealno. Pač pa je dokumentacija dokazala, v kateri smeri bi mogla MG združujoče in svetovalno sodelovati z likovnimi središči. Z Mariborom, Ajdovščino, Idrijo, Novo Gorico in še nekaterimi dejansko že sodeluje in rezultat se kaže v skupnem snovanju razstav za širši slovenski prostor, i.p. UREDNIŠTVO: Videti je, da raziskave slovenske moderne umetnosti (od impresionizma do danes) potekajo predvsem naključno - izvzeti moramo delež posameznikov, ki so se lotili posameznih tem. Koliko zmore Moderna galerija kot edina ustanova te vrste pri nas opravljati to svojo vlogo? Pred leti so ji očitali, da namenja preveč pozornosti aktuali-stičnim razstavam. Z. KRŽIŠNIK: Vtis, da raziskave moderne umetnosti potekajo na- ključno, je, vsaj kar zadeva MG, varljiv. Res pa je, da je videla MG od samega začetka kot svojo nalogo - kar zadeva umetnost polpreteklega časa » predvsem skupno pripravo razstav, ki naj ponudijo gradivo za kar najširšo obdelavo strokovnjakom iz SAZU, likovne akademije, univerze ali iz kritiških vrst. V ta namen je MG sistematično in dovolj natančno pripravila prikaz posameznih umetnikov, ki so zastopani v njeni stalni zbirki. Tako je opravila potrebno pripravo za sistematični pregled obdobij, generacij in smeri. Zdaj, mislim, je čas za to dozorel. Kolikor je bilo tovrstne razstavne dejavnoti doslej, je imela specifične naloge. Povojna razstava mojstrov slovenskega impresionizma je bila do določene mere apel na širšo javnost, naj se prepriča o vrednosti teh slikarjev, ki so jih tedaj poskušali vročekrvni zagnanci v imenu socialističnega realizma izničiti, MG pa si je prizadevala z nekaterimi njihovimi deli časovno začeti svojo stalno zbirko in tako določiti njeno raven z utrditvijo kvalitetnega kriterija. UREDNIŠTVO: To je prav gotovo razviden mejnik. Kam in kako poteka nadaljnji razvoj? Z. KRZIŠNIK: Prav v tem času so bili izbojevani pogoji za svobodnejše pristope umetnikov, ki so s svojo potencialno umetniško sposobnostjo vzpostavili merila nadaljnjega bogatega, v najrazličnejše izraze usmerjenega likovno ustvarjalnega dela. Razstava Slovenska umetnost med leti 1945 in 1978 je bila že raziskovalna in njen namen je bil med drugim dokončno ustoličiti selektivnost. Raziskovalni značaj je imela tudi razstava Portret na Slovenskem. S sistematičnim prikazovanjem smeri in obdobij pa začenja MG letos; konec leta bo kot prva po impresionistih odprta razstava našega ekspresionizma in nove stvarnosti. V pripravi so Neodvisni, posebna razstava Akt na Slovenskem in še. Zadnja desetletja so prinesla ogromno gradiva; bilo je to mrzlično zbiralno obdobje. Zdaj prehaja MG v večji meri k obdelavi zbranega, k analizi, ocenam ipd. Napočilo je raziskovalno obdobje. UREDNIŠTVO: Kako se Moderna galerija sooča s kritiko lastnega elitizma, bodisi glede na ambicije drugih podobnih ustanov, na odnose z gospodarstvom, s centri družbenega odločanja v politiki in kulturi, v povezavah s podobnimi centri v svetu itn? Kaj pomeni v naši kulturi oznaka elitizem? Z. KRŽIŠNIK: Z besedo »elitizem« so nasprotniki pogosto zaznamovali pojem, kije za ustanovo, kot je MG, nujen - namreč selektivnost. Praksa je pokazala, da sta se vzdignila hrup in polemika brž, ko smo skušali v katerikoli namen ločiti visoko profilirane ustvarjalce. Časopisje in nekateri forumi so se pri priči zganili in poskušali prikazati tako ravnanje kot nedemokratično in »elitistično«. Zanimivo je, da so pri telesni kulturi ali tudi, denimo, pri literaturi, vrhovi znani in bolj ali manj nesporni, na likovnem področju pa so videti stvari zamegljene. Vprašanje selektivnosti je postalo posebno aktualno zaradi razbohotenega policentrizma. Razstavni prostori raznih galerij so velikokrat priče vse prej kot kontrolirani kvaliteti likovnih del in so včasih tudi kratko malo žrtev svojevoljnosti posameznikov. Res se mi zdi, da se v praksi željo po večji studioznosti, strožji raziskovalnosti zamenjuje z »elitizmom«. UREDNIŠTVO: Kaj pomeni prizadevanje naših umetnikov, da bi se vključili v umetniške tokove v svetu, glede na družbeno problematiko našega prostora? Ali lahko govorimo o prevladovanju nekaterih skupnih tem, ali morda ne ustvarja del umetniške populacije vse bolj »za tuji trg in kritiko«? Z. KRŽIŠNIK: O delu izključno za »tuji trg in kritiko« pri slovenskih ustvarjalcih - kot se tu in tam sliši-ni mogoče govoriti. Res je, nasprotno, da je v vsem povojnem obdobju naša likovna umetnost skokovito rasla in dosegla nekajkrat prav izredno raven in - kot sem povedal, da so se posamezniki uvrstili v najvišji mednarodni razred in dobili za to zaslužena priznanja, vendar pa tržnega - in pri nas prav pogosto tudi kritiškega -učinka ni bilo. Seveda so odlični umetniki ljudje izdelanega profila, ki vnašajo svojo istovetnost tudi v ustvarjena dela in tuja kritika jim to priznava. Toda v tako odprtem vzdušju za likovno umetnost kot vlada pri nas, je logično, da so se začeli jugoslovanski umetniki simultano vključevati v razne tendence in smeri svetovnega likovnega izraza. Pri tem pa je tuja kritika neštetokrat opozarjala, da so vnesli vanjo svojo različico, nacionalno ali regionalno, pa naj so se izražali v abstrakciji, v specifičnih realističnih, mimetičnih prijemih, ali v ekspresivni obliki, ki je postala pri naših umetnikih skorajda pravilo. Vsekakor niso podlegali uniformiranosti, temveč so samobitno, v skladu s svojim likovnim nazorom, izpovedovali svoj prostor in čas. In prav ti in takšni so se najmočneje in najširše uveljavljali. Svojo posebnost so znali obdržati tudi umetniki, ki so našli svojo posebno pot v tujino - Mušič ali Spacal, Jagoda Bujič, Velič-kovič . . . VPRAŠANJE: Kako pogosto doživljate, da kakšne tuje, ugledne galerije samoiniciativno organizirajo razstave umetnikov manjših narodov (pri tem ne mislimo na umetnike, kot so Mušič itd., ki jih predstavljajo v trenutku, ko si jih »prisvojijo« kot svoje umetnike)? Z. KRŽIŠNIK: Zgodi se, seveda, da tuje galerije samoiniciativno organizirajo razstave umetnikov malih narodov - pogoj za to pa je, da so jih imele priložnost spoznati. Izredni talenti, kot, npr. Romun Brancusi, Bolgar Cristo, Madžar Vasarely, so taka vabila dobili in ugledne galerije so jih pripeljale do svetovne slave, vendar brez pomoči pri uveljavljanju v prvi fazi ni šlo. To pa je naloga, ki jo mora - vsaj po navadi - opraviti rodna dežela - po kakršnikoli že poti. Več je primerov, ko dobe avtorji vabilo, naj se udeleže velike mednarodne prireditve, npr. bienala, in nekaj naših neposredno povabljenih avtorjev je na njih dobilo, kot rečeno, visoka priznanja (Bernik, Ciuha, Debenjak, Jemec, Maraževa, . . . Lubarda, Damjanovič . . .); bili so na takih prireditvah celo po večkrat, a ostalo je, žal, samo pri moralno estetski uveljavitvi. UREDNIŠTVO: Za manjše narode je še posebej aktualno, kakšne so njihove možnosti, da se na tem specifičnem in hkrati najbolj univerzalnem poprišču kot je umetniško utvarjanje, soočajo s svetom. Koliko in na katerih področjih nam je uspelo te možnosti izrabiti, in sicer tako, da so vedno na strani umetnosti in niso podrejene gospodarskemu in velikodr-žavnemu pragmatizmu? Z. KRZIŠNIK: Če se še enkrat povrnem k tej temi, odgovarjam, kajpada, samo za likovno področje. Ena izmed poti, ki je ne gre podcenjevati, so bilateralne izmenjave, ki so pravzaprav zamišljene kot redni pregled dosežene ravni posameznikov in narodov, pri katerih pa se nadpoprečna kvaliteta vendarle loči. Druga pot je organizacijska pomoč, ki jo utegnejo dati galeristi ali korporacije umetnikom, ki so jih opazili na veliki prireditvi, pri kateri so sodelovali tudi mali narodi. S takšno pomočjo lahko umetnik sistematično nadaljuje pot, kakršno mu ponuja družbena struktura dežele, v kateri jo uživa. UREDNIŠTVO: Ali je možno govoriti, da socialni nemir ter krizna stanja v ekonomskem in političnem življenju pri nas doma in v svetu vplivajo na ideje, ki jih umetniki izražajo. Lahko s tega vidika razmišljamo o protislovni podobi sodobne umetnosti, o nekaterih značilnostih sodobnega avantgardnega oblikovanja? Z. KRZIŠNIK: Umetnost je bila zmerom bolj ali manj ogledalo časa in družbe. Danes nova komunikacijska sredstva, hitra izmenjava mnenj in naglo si sledeče informacije o najrazličnejših stvareh vnašajo tudi v likovno umetnost nemir in silijo k hitremu odzivanju. Način likovnega izražanja se kar najboj prilagaja trenutku. V zadnjem času velja ob vlogi kritikov-razlagalcev poudariti predvsem vlogo teoretikov »naredbodajal-cev«. Ti so kar nekajkrat odkrili ustvarjalcem nove možnosti, jih teoretično spodbujali in »osvobajali«. Diktat teoretikov je nov pojav, beseda, ki jo ima pri ustvarjanju umetniški trg, pa je stara stvar. Trgu je po eni plati do tega, da z zasidranimi imeni utrdi svoje pozicije, po drugi pa pohlepno lovi »nove vojščake«, svežo kri, ideje jutrišnjega dne. Pri nas se zaradi odprtih meja dogaja približno isto, le da še nimamo etabliranega trga, prehod od umetnika do kupca pa je že zelo živahen. Pri nakupu sta odločilni dve stvari: živi interes za umetnost in pa - naložba kapitala. UREDNIŠTVO: Vedno znova se zastavlja vprašanje o odprtosti in utesnjenosti umetniškega prostora, o vlogi velikih centrov in njihovem odnosu do vsega, kar nastaja zunaj teh središč, kar še nima tradicije oz. odstopa od vodilnih smeri. Ali ob koncu stoletja že lahko govorimo o nastajanju prostorskega pluralizma, v katerem je možen strpen dialog med najrazličnejšimi smermi, ali pa še vedno prevladuje relativizacija vsega, kar nastaja zunaj vodilnih centrov? Z. KRŽIŠNIK: Če je bil takoj po vojni Pariz tako rekoč merilo za likovno umetnost in je kmalu nato postal New York središče, ki je prevzelo pobudo (ob kateri je Pariz začasno izgubil), vidimo v zadnjem času vrsto novih središč, ki imajo vsako svojo posebnost. Buenos Aires je žarišče cele vrste novosti, pomembnih za svetovno umetnost; tradicionalnejši London zna vselej zelo spretno lavirati in ohranjati svojo konstantno vrednost; Nemčija se je s Kasslom in podobnimi akcijami nekaj časa močno uveljavljala; na Daljnem vzhodu se je pojavil Tokio - vendar opažamo, da so ob teh najmočnejših vzniklila še druga, manjša središča, ki so znala vsako zase najti mesto vsaj v duhovnem, če že ne v trgovskem smislu. Ti centri dajejo oporo regionalnim vrednostim, ki zadnji čas pridobivajo na pomenu in se osvobajajo močnih pritiskov, tutorstva velikih. Danes so ta mala središča večkrat že sposobna vsaj delno prevzeti vlogo katalizatorja za uveljavitev posameznikov iz svojega okolja; na drugi strani prenašajo v vanj del svetovnega dogajanja in »mešanja«. V tej luči vidim med drugim ljubljanski grafični bienale, Trigon v Grazu, Krakow na Poljskem, Bradford v Angliji itd. UREDNIŠTVO: Vrniva se k nekaterim optimističnim oznakam slovenske, pa tudi jugoslovanske grafike, kot jo skupaj z vami doživljamo med strokovnjaki in v tujem tisku, ko spremljamo pogosto lepe odmeve. Veliko je seveda tudi čisto protokolarnih omemb in vljudnosti. Ali to tudi kaže, da se je naša grafika zasidrala v kulturno zavest v Evropi, če se spomnimo, kako skromno je zastopana v leksiki? Z. KRŽIŠNIK: Nesporno se je naša grafika, tako jugoslovanska kot še posebej »ljubljanska šola«, usidrala v mednarodno kulturno zavest - vsaj na področju grafike. Nešteta priznanja v Benetkah, Tokiu, Sao Paulu, Krakowu, San Franciscu in drugje so dokazala, da so iz našega okolja izšle osebnosti, ki jim mednarodni svet in kritika priznavata najvišja odličja. Toda, naj ponovim: če smo veliko napravili za to, da so ta imena prišla »na dan«, pred oči mednarodnega sveta, pa je bilo bistveno premalo narejeno za to, da bi se ta imena pozneje utrdila v zbirkah, zlasti zasebnih, prešla v distribucijo pomembnih galerij in da bi jih podprla tudi stroka pri nas. Naše skromne možnosti za objavljanje (monografije posameznikov, obširni katalogi, objave v revijah, tudi plačane, posredovanje prek TV mrež) so vplivale med drugim na to, da je bil opravljen samo prvi del naloge, ki je pogoj za celovit odziv v leksiki. VPRAŠANJE: Kakšne so v tem trenutku in kakšne se v prihodnje kažejo možnosti (in protagonisti) za uveljavljanje slovenske likovne umetnosti doma in v svetu? Z. KRZIŠNIK: Pri tem vprašanju moram (glede na pravkar povedano) opozoriti na zamisel o novem mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki naj združuje in preseže doslej samo deloma izrabljene prednosti ljubljanskega grafičnega bienala. Z operativno močjo ljubljanskega centra in z uporabo obstoječe mreže v svetu naj udarno in bolj angažirano kot doslej pripomore, da bomo v polni meri izrabili navzočnost tujih avtorjev pri nas (mednarodni grafični kabinet), na drugi strani pa poskrbi za to, da s sistematičo organizacijsko mrežo v vseh zgoraj navedenih središčih dobimo možnost za permanentno predstavitev naše grafike (in s tem tudi vseh drugih vej slovenske in jugoslovanske likovne umetnosti) v centrih, s katerimi nas vežejo najtesnejši stiki in ustvarjalni odnosi, neogibno potrebni za to, da nadomestimo vse, kar smo zamudili. VPRAŠANJE: Od 1955. leta ste generalni sekretar ljubljanskega (mednarodnega) grafičnega bienala. Kaj lahko rečete o njem, če bi na kratko strnili vaše izkušnje? Z. KRZIŠNIK: Iz osebne izkušnje lahko rečem, da bi bilo v prenekate-rem primeru potrebno še ostreje postavljati nekatera merila in še bolj premočrtno slediti rezultatom posameznih profiliranih umetnikov in njihovi zmogljivosti, kar bi nas obvarovalo omenjenega zamudništva. Z dodatno smelostjo, ki je bila često prepotrebna za premagovanje trenutnih težav, tako pri sprejemanju meril, kakor tudi pri sami akciji posameznih manifestacij oziroma gibanj, bi se lahko izognili delnemu omrtvičenju, ki je na trenutke preprečevalo in tudi danes preprečuje hitrejše utrjevanje kvalitetnih meril doma in uspešnejše delovanje navzven, v svet. V prepričanju, da so ta spoznanja v nas dozorela, sem poskušal v programskih izhodiščih bodočega MGLC upoštevati vsa ta spoznanja in nakazati rešitve, kako in na kakšen način se neposredno vključiti v mednarodno delitev dela na likovnem področju doma in v svetu grafične ustvarjalnosti, kjer je 30-letna praksa grafičnega bienala v Ljubljani jasno nakazala vse možnosti nadaljnje moralne in materialne prednosti njegovega obstoja. Z Z. Kržišnikom se je pogovarjal Ivan Hvala zveza komunistov danes JOŽE ŠTER Zveza komunistov in morala Vsaka resnična avantgardnost, torej tudi avantgardnost ZK, je možna le na temelju moralnega prednjačenja. Zveza komunistov kot vodilna idejnopolitična sila lahko svoje cilje in svoj vpliv doseže le z moralno močjo. Če zgubi moralni ugled, lahko odločilno vpliva na družbene procese le še kot partija oblasti, torej s sredstvi državne prisile. Ker je moralna moč zveze komunistov odvisna od moralnega ugleda vseh njenih posameznih članov, postane razumljivo, da je moralni lik komunista ključni element uspešnosti zveze komunistov. Pomembnost moralnega lika komunista je zlasti pogosto poudarjal Tito.1 Tudi v statutu ZKJ je jasno izražena ta zahteva. »Komunisti se bojujejo za ideje, politiko in stališča zveze komunistov z močjo prepričevanja in argumentov, s prizadevnostjo, doslednostjo in osebnim zgledom, z ustvarjalnim javnim in neposrednim delovanjem v okolju, kjer žive in delajo.«2 Še bolj se kaže ta pomembnost moralne plati navzven, v mednarodnem delavskem gibanju in v mednarodnih odnosih sploh. »Nihče izmed nas v naši socialistični skupnosti ne zadošča sam sebi. In tudi vseh nas skupaj ni ravno veliko. Veliki smo z moralne zorne točke in če bi to zgubili - potem bi bili majhni.«3 Ta mednarodni moralni ugled si je zveza komunistov pridobila prav s svojo moralno zgodovinsko prakso, s tem da je na vseh prelomnih zgodovinskih točkah (1941, 1945, 1948, 1950 itd.) delovala komunistično. Hkrati ta pogled v zgodovino naše partije kaže, kako pomembna je bila prav morala. Tako med okupacijo kot v obdobju stalinistične blokade so naši nasprotniki imeli izredno številčno, ekonom-vo, vojaško in drugo premoč, medtem ko je bila na naši strani le izredna noč, ki pa je končno odločila o razpletu. Pomen morale sta poudarjali tudi Druga in Tretja internacionala. Toda to še ne pomeni, da je bilo to poudarjanje teoretično utemeljeno oziroma skladno z njunimi siceršnjimi nazori o človeku in družbi. Kakšno pa je to razmerje v dokumentih zveze komunistov? »Kolikor sleherna objektivna stvarnost stihijno deluje z močjo svoje 1 Tito: O liku komunista, Ljubljana 1979. str. 13-38. 2 Statut ZKJ. splošna načela. 3 Tito. tam. str. 30. zakonitosti, toliko lahko govorimo o dveh vrstah stihije v naši družbeni stvarnosti.. ,«4 .Družbene zakonitosti so torej le težnje ne pa neizbežnosti. Iz družbene stvarnosti stihijno vplivajo na zavest ljudi različne težnje. Zgodovina je torej alternativa. Katera alternativa bo postala dejanskost, je torej odvisno od subjektivnih sil. Delovanje subjektivnih sil pa je bistveno odvisno prav od moralne zavesti teh sil. »Zgodovinska naloga in končni smoter zavestne dejavnosti komunistov je v tem, da spreminjajo današnjo družbeno stvarnost, ki nosi v sebi vse značilnosti prehodnega obdobja, v stvarnost, v kateri ne bo več razredov in v kateri bodo izginili vsi sledovi izkoriščanja in zatiranja človeka po človeku; v stvarnost, v kateri bo človek kot svoboden ustvarjalec stal pred naravo in jo, prodirajoč zmerom globje v njene zakonitosti, podrejal zmerom bolj sebi in svoji svobodni smotrni dejavnosti; v stvarnost, v kateri bodo njegovi lastni družbeni odnosi postajali zmerom bolj njegovo lastno svobodno delo, objektivne sile pa, ki so dotlej vladale nad zgodovino, bodo prišle pod nadzorstvo ljudi; v stvarnost, v kateri bodo ,ljudje sami in popolnoma zavestno ustvarjali svojo zgodovino' in bodo ,družbeni vzroki, ki jih bodo sprožili, imeli pretežno in zmerom bolj takšne posledice, kakršne bodo oni hoteli' (Engels).«5 Seveda je za to, da bo postalo oblikovanje zgodovine vse bolj znotraj-moralna in polnomoralna dejavnost, potrebno znanje; ne le znanje o naravnih in družbenih zakonitostih, ampak prav tako o moralnih vrednotah. Pri tem ne gre le za golo poznavanje sistema socialističnih moralnih vrednot, temveč za to, da se v vsakdanjih protislovnih procesih spoznavajo, predvidijo vrednostne posledice vsakega posameznega procesa in odločitve. »Zveza komunistov, katere poglavitni smoter je boj za socializem, se bori ideološko proti vsej pojavom, ki zmanjšujejo vero v človeka in njegovo ustvarjalno moč ter sposobnost, da bi spremenil svet in da bi človeško življenje napravil razumno, polno vsebine in človeško za vse.. .«6 Pri tem ne gre za nekakšen moralizem, utopizem in subjektivi-zem. Program postavlja tudi jasne meje subjektivnim hotenjem. »Socialistična zavest igra odločilno vlogo pri urejanju protislovij socialističnega razvoja. Toda vodilne socialistične sile lahko zmagujejo samo tedaj, če delujejo skladno z objektivnimi zakoni razvoja in potreb družbe.. ,«7 Moralno delovanje torej ne sme (in seveda tudi ne more) mimo objektivnih zakonitosti, vendar to ne pomeni podleganja tem zakonitostim, slepega podrejanja tem zakonitostim. Moralno delovanje je, nasprotno v tem, da te zakonitosti, te težnje s svojo aktivnostjo tako usmeri, da bodo nastale posledice (oziroma rezultati), ki bodo v skladu s socialistično moralo, z njenimi najvažnejšimi vrednotami. V Programu je 4 Program ZKJ, Ljubljana 1961. str. 208. 5 Program ZKJ, str. 231. 6 Prav tam, str. 228. 7 Prav tam, str. 110. zapisano, da je človek največja vrednota,8 in na drugem mestu, da je najvišja težnja osvoboditev človeka.9 Pri tem človek ni pojmovan le kot biološko in individualno bitje, še manj pa se posameznik žrtvuje le družbi in prihodnosti. Nasprotno, v Programu je poudarjeno, daje »svoboden in vsestranski razvoj slehernega posameznika pogoj za svoboden razvoj vseh«.10 Predvsem pa se poudarja, da je treba širiti možnosti za človekovo ustvarjalnost,n »S svojo lastno dejavnostjo in družbeno afirmacijo dobiva državljan socialistične dežele spet svojo odtujeno osebnost, ki so jo vsi razredni sistemi spreminjali v lastnino privatnega lastnika ali države; s tem, da je družben, postaja zmerom bolj sam svoj, s tem, da je sam svoj, postaja zmerom bolj družben.«12 Poudarja se torej, daje človek individualno in družbeno bitje, hkrati pa se zavračata tako individualizem kot tudi totalitarizem. Ob vseh teh poudarkih se ne pozablja, da so možnosti za zadovoljevanje človekovih potreb, zlasti ustvarjalnosti zgodovinsko pogojene. Ta zgodovinskost možnosti udejanjenja človekove vsestranosti ni zgolj fraza ali le neko obče teoretično spoznanje, ampak je tudi konkretno uporabljeno pri postavljanju ključnih vrednot socialistične morale. Ker je socializem prehodno obdobje, je treba jemati objektivna protislovja te situacije kot izhodišče. Program zato kot bistvene vrednote socializma opredeljuje tele tri: »Socializem je družbena ureditev, ki temelji na podružbljenih proizvajalnih sredstvih, ureditev, v kateri upravljajo družbeno proizvodnjo združeni neposredni proizvajalci, v kateri poteka delitev po načelu ,vsakemu po njegovem delu' in v kateri se pod vodstvom delavskega razreda, ki se kot razred tudi sam spreminja, vsi družbeni odnosi postopno osvobajajo razrednih nasprotij in vseh elementov izkoriščanja človeka po človeku.«13 Poleg teh ključnih vrednot socializma navaja Program še vrsto drugih vrednot, svobodo, enakost pogojev, enotnost in bratstvo narodov in narodnosti, solidarnost, ekonomski napredek itn.14 Tisto, kar pogrešamo v Programu, je vrednota celovitega dela. Program sicer zahteva preseganje delitve dela na fizično in umsko (bolje bi bilo: na upravljavsko in izvrševalno); samoupravljanje je preseganje najpomembnejšega vidika delitve dela, toda ne tudi tehnične delitve dela, ki ima za posledico delnega delavca, zelo enostrano delo in s tem enostrano, delno razvitega človeka (saj prav delo najpomembneje oblikuje človeka in njegovo zavest). To pomanjkljivost Programa lahko pojasnimo z zgodovinskimi razmerami, v katerih je nastajal. (Odtod v njem tudi nekateri poudarki, ki bi bili danes gotovo drugačni.) Toda te vrednote (celovitejše 8 Prav tam, str. 137. 9 Prav tam, str. 217. 10 Prav tam, str. 119. 11 Prav tam, str. 129. 12 Prav tam, str. 165. 13 Prav tam, str. 117. 14 Enake vrednote so zapisane tudi v temeljnih načelih ustave. delo) ,ni tudi v kasnejših partijskih dokumentih, prav tako tudi ne v siceršnjem delovanju partije. 15 Čeprav je potrebna še natančnejša analiza sej in sklepov, se vendarle zdi, da so se organi in forumi ukvarjali tudi z mnogimi manj pomembnimi problemi, nikoli pa z vprašanji tehnologije in organizacije dela z vidika njunega vpliva na enostranost ali celovitost dela. Ne gre samo za celovitejše delo, ampak je uresničevanje te vrednote hkrati realizacija enega od pomembnih pogojev tudi za udejanjenje drugih vrednot, zlasti vrednote samoupravljanja in seveda vsestranosti človeka. Seveda je razumljivo, da mora »komunist s svojimi moralnimi vrlinami, družbenim ravnanjem in osebnim zgledom, z besedo in dejanji prispevati k uveljavljanju moralnih družbenih norm in socialistične solidarnosti med delovnimi ljudmi, skladno s cilji in načeli naše socialistične samoupravne družbe.«16 Že ta formulacija kaže, da nam etično znanje ni ravno vrlina, a brez tega znanja je socialistično moralo težko, pravzaprav nemogoče uresničevati. Ta nezadostnost etičnega znanja je prisotna tudi v vrsti pomembnih dokumentov.17 Kolikšna je vloga (ne)znanja za današnje družbeno stanje, je poseben problem, dejstvo pa je, da so že nekaj časa v pomembnejših dokumentih ZK poudarjali predvsem vrednote samoupravljanje, solidarnost in enakost.18 Čeprav pogostost poudarjanja neke vrednote ni najboljši pokazatelj njenega pomena, je vendarle zanimiva kot prva in groba analiza. S tega vidika je slika uvoda in »ekonomskega dela« resolucije 12. kongresa ZKJ tale: v uvodu se največkrat pojavljajo vrednote samoupravljanja (29-krat) ter bratstvo in enakost (3-krat), družbena lastnina in delo pa po enkrat; v »ekonomskem delu« se največkrat navaja samoupravljanje (84-krat), delitev po delu (8-krat), produktivnost in solidarnost pa po 7-krat, družbena lastnina enkrat in delo šestkrat. Program ZK postavlja kot najvažnejše vrednote — družbeno lastnino, — samoupravljanje in — delo (delitev po delu). V socializmu je, razumljivo, merilo človeka lahko le delo, kajti soalno poreklo je odpravila že buržoazna revolucija, velelastnino (izkoriščeval-sko) pa socialistična. Zgodovinska stopnja, zlasti naše ekonomske razvito- 15 Ena redkih izjem je referat B. Majerja: Ustvarjalno, neodtujeno svobodno združeno delo kot osrednja vrednota in cilj samoupravnega socializma, Ziherlovi dnevi '84. 16 Statut ZKJ, splošna načela, točka 13. 17 Tako so v Analizi razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000 kot naše najvažnejše vrednote naštete enakopravnost, demokratičnost, učinkovitost in solidarnost. (Poročevalec, priloga. 16. 3. 1984, str. 10). V separatu Temelji in okviri dolgoročne socialne politike (str. 52) pa so navedene tele etične norme: tovarištvo, vzajemno spoštovanje, bratstvo in enotnost, spodbujanje konstruktivnega delovanja, nematerializirano prijateljstvo in ljubezen, medsebojna pomoč, komunikativnost, prostovoljno delo itn. Še večja sta zmešnjava in neznanje glede socialistične morale v pedagoški literaturi, tudi v specialnih pedagogikah moralne vzgoje. (Primeijaj: J. Šter, Socialistična morala in morala v socializmu, Ljubljana 1980, 116-123.). !8 Povprečnemu, »navadnemu« državljanu, pa tudi komunistu, še zlasti pa mladini, je enakost sploh najbistvenejša vrednota socializma. sti, pa terja, da je delo tudi merilo gmotnega položaja. Program zato tudi poudarja delo kot »edino merilo osebnega ekonomskega položaja«19 in da »družba ni odgovorna za posledice, ki doletijo človeka, če noče delati«.20 Ustava pa izrecno poudarja, da je »delo edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev«.21 Ne glede na različne poudarke, slabosti ali včasih celo nesmisle je temeljna usmeritev v partijskih dokumentih skladna s programsko usmeritvijo. Sicer pa zavest o vrednotah ni najpomembnejša, čeprav zavest, stališča pomembno usmerjajo delovanje. Norme in dejanskost se vedno bolj ali manj razhajajo. Zato je za presojo odločilno, kakšna je praksa. Seveda dejanska družbena moralna situacija ni odvisna le od subjektivnih sil. »Nobenega dvoma ni, da obstajajo za to razhajanje (med deklarativnim in dejanskim - J. Š.) tudi nekateri objektivni, pogosto zelo močni vzroki, ki niso odvisni od subjektivne volje vodilnih socialističnih sil.«22 Med temi objektivnimi dejavniki so nevarni zlasti država, blagovno-tržno gospodarstvo in tehnična delitev dela. »Toda ne smemo se sprijazniti s stihijnim vplivom teh dejavnikov.. ,«23 Prav od ZK kot avantgardne sile je zato največ odvisno, kakšna bo v naši družbi morala. Gotovo je še vedno močna misel iz Komunističnega manifesta, da je ena od značilnosti komunistov presojanje vsega dogajanja z vidika končnega cilja. Z vidika morale to pomeni, da mora ZK presojati dogajanje v družbi in svoje lastno delovanje z vidika uresničevanja vsestranega, celovitega človeka. Glede na konkretno zgodovinsko situacijo se ta dolgoročni cilj kaže in meri predvsem skozi tri posamezne vrednote: družbeno lastnino, samoupravljanje in delitev po delu. To ne pomeni, da v neki specifični situaciji ne more kakšna druga vrednota postati najpomembnejša (npr. ob veliki zadolženosti dežele v tujini in s tem ogroženosti nacionalne suverenosti). Kajti najvišja posamezna vrednota je v vsaki konkretni situaciji tista, ki največ prispeva k celovitosti človeka. V naši današnji družbeni situaciji je veliko objektivnih dejavnikov, ki stihijsko delujejo proti tem trem najvažnejšim vrednotam; polno pa je tudi takih subjektivnih teženj. To so predvsem: etatizem, birokratizem, tehno-kratizem, podjetništvo, potrošništvo, egalitarizem, egoizem ipd. Dejanska družbena moralna praksa kot rezultat teh protislovnih moralnih teženj je zato bistveno odvisna od delovanja subjektivnih sil. Kaj nam pokaže prva, groba analiza? Čeprav je s svetovne razsežnosti gledanja družbena lastnina v Jugoslaviji daleč najbolj uresničena, je glede na procese zadnjih let treba ugotoviti, da je mnogo procesov, ki jo neposredno negirajo, uničujejo. V 19 Program ZKJ, str. 24. 20 Prav tam, str. 126. 21 Ustava SFRJ, temeljna načela III. 22 E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Ljubljana 1977, str. 137. 23 Prav tam. •u , -U , cn se družbena sredstva povečala za 7,7-krat, privatna zadnjih desetih letih so se ui u pa za 11,3-krat." nrtizaciie z devalvacijo dinarja, a brez revalori- Zaradi zniževanja am ^ ^ stQpnjo ^^ z mnogimi zacije družbenih sreasie , v iyatni ž in p0tr0Šnj0 za zgubami (celo na substanci) itn. se je pre okoli bilijon dinarjev.2" . normativizem in etatizem, je podoba o Ce temu dodamo se ^ ^ jasna. ogroženosti družbene lastmne ze PQd znotraj« in »od zunaj«. Oligarhična Samoupravljanje )j og q adjah je že dolgo znana in se tudi razdelitev moči v delovni b ^^ pogostih ter spreminjaj0čih bistveno ne spreminja ^. bljajo vpliv na pogoje goSpodarje- nt še^oVpa^poSno, kdo razpolaga z novo ustvarjeno vrednostjo, nja. be bolj pa je ... • sredstvih za njeno financiranje se odloča v »O razširjeni reprodukcij ske ^ ^ ^ _ bankah> raznih osamosvojenih centnn e družbenopolitičnih skupnosti, ne tako interesnih skupnostih m S ^ v katerih najvplivnejši člani orga-redko pa tudi v nefonnain ^ - ^ enako vpHvnimi člani organov nov družbenopolitični» v ^ lovodnimi organi združenega dela in družbenopolitičnih organu £embnejge odiočitve na tem področju, bank resnično sprejemajo J^ ovim delegatom v organih organiza-dopuščajoč morebiti deiav interesnjh skupnosti, da jih samo formalno cij združenega dela, banjic samoupravljanja na sekundarna vpraša- potrdijo.« Vse to m le fvanie družbene lastnine in ohranjanje razredne nja, ampak hkrati zamKa J Qm >>DejstVo je, da v sedanji praksi, narave pri razpolaganju z m jn sklepom, da moramo sedanje stanje kljub velikim besedam, za Obratno. Tudi uspehi, ki so sicer spremeniti, tega nismo * PJndade doseženi še na starih družbenoeko-nesporni, so v svojem bisi ^^ ^ skupnega s samoupravnimi nomskih osnovah, ki imaj ^ nekaterih vidikih pa so celo v navzkrižju družbenoekonomskimi odn ^ zakona Q združenem delu. Tako element z zahtevami in določili usta ^^ povezan, v resnici prevladuje.«27 admimstriranja, ki je s tem * ^ so mnenja dosti enotna zatQ O uresničevanju vreau ]obalni indeks neenakosti osebnih dohod-le podatek, da je bil leta 1 M ^ fc 14>7% „ To pomeni> da bi kov v Jugoslaviji 19 /o, dohodkov prerazporediti, pa bi dobili vsi morali le 14,7% mase ose fikacijo v eni panogi lahko dobi manjši enako. Da oni z najvišjo kvalifikacijo v drugi, da imajo celo osebni dohodek kot tisti z ^ .. y panQg. q. nid tfeba zgubarji večji osebni aonuuc podrobneje navajati. » Maksimovič: Grabež - s pokridem. Intervju. 6. 7. 1984, s,r. 5. Z Prav tam irskega sistema zahtevam stabilizacije, str. 10. Separat Prilagajanje ^ „ v mezdni položaj. Delo, 13. 10. 1984. S.Kraigher: Monopole postr. 47. 28 Separat Temelji in okvm dolgoročne Če je razhajanje med normativnim in dejanskim tako veliko, to gotovo ni dobro znamenje za to družbo, še manj pa za njeno avantgardo. Mnogi partijski dokumenti kažejo, da se zveza komunistov jasno zaveda tega stanja. »Toda v akciji so zakoreninjeni pragmatizem in voluntarizem, egoizem in izmaličeni parcialni interesi. Enotno sprejete odločitve na ravni države se izvajajo polovično in najpogosteje le tisto, kar trenutno ustreza danemu okolju.«29 Točno spoznanje dejanskega stanja je za moralno akcijo zelo pomembno in je prvi korak k spreminjanju razmer. Toda ta korak ostaja nepomemben, če mu ne sledijo drugi. Nemogoče je uresničevati katerokoli moralo, če se ne spoštujejo temeljne vrednote. Ena teh je gotovo spoštovanje dogovorjenega, sklenjenega, skladnost besed in dejanj/" Tudi če odmislimo problem uresničevanja najvažnejših vrednot, se bo družba, ki ne uresničuje temeljnih (elementarnih) vrednot, morala znajti v moralni krizi. Ob vsem tem ne smemo spregledati dejstva, da je moralno stanje na različnih ravneh družbene strukture, v različnih okoljih, v različnih družbenih slojih dokaj različno. Zveza komunistov je lahko avantgarda le, če ima ugled. Ta pa je odvisen od njenih posameznih članov. Se več, mnogi presojajo zvezo komunistov ne po njenem delovanju v celotni družbi niti po delovanju zveze komunistov kot celote, temveč predvsem po članih v svojem neposrednem okolju, po svojih sodelavcih in sosedih, članih zveze komunistov.3 S tem pa postane lik komunista, zlasti njegova vsakodnevna realizacija, še posebej pomemben za ugled zveze komunistov. Če govorimo o liku komunista, govorimo o vzoru, o človeku, ki naj bi bil vzor drugim. Koliko članov zveze komunistov je takih? Če sodimo po številu izključitev, je slika članstva vzorna. Toda, kaj če članstvo ni tako vzorno in je prav to razlog za zmanjševanje ugleda zveze komunistov? Da bi presojali, koliko članov ustreza liku komunista, moramo seveda najprej opredeliti ta lik. To se marsikomu zdi nepotrebno, češ da to vsak ve. Vendar, če listamo po različnih knjigah o zvezi komunistov, po različnih učbenikih ipd., da celo po zborniku s posvetovanja o liku komunista v Kumrovcu (19 8 4),32 bomo hitro ugotovili, da zadeva ni enostavna ter da kljub (pred leti) poplavi moralnopolitičnih meril33 jas- 29 Uresničevanje vodilne vloge ZKJ v družbi in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti. Gradivo za 13. sejoCK ZKJ točka II. 1. Podobno glej v separatu Sklepni del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, str. 10. 30 V 28. točki Statuta ZKJ piše: »Uresničevanje sklepov je merilo odgovornosti vsakega komunista, organizacije, foruma in organa zveze komunistov.« Skladnost med besedami in dejanji ter osebni zgled komunista je zlasti pogosto poudarjal Tito. (Glej: J.B.Tito, O liku komunista.) 31 To posredno potrjuje tudi podatek iz Slovenskega javnega mnenja, kjer kar 61,9% Slovencev pravi, da niso ničesar slišali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ, od preostalih 38,1% pa jih je le 13,8% znalo navesti tematiko teh sklepov. (V vzorcu anketiranih je 7,6% članov ZK). (Slovensko javno mnenje 1984, str. 17). Večina torej nikakor ne more presojati zveze komunistov na temelju njenih dokumentov oziroma zveze komunistov kot celote. 32 Komunist danas. Beograd 1984. 33 Cesa je bilo pri tem več, neznanja ali birokratizma, je težko reči. Govorilo se je tipično birokratsko: »moralno-etične in politične kvalitete«, kot da moralno ni dovolj (etika je le teorija o morali) in kot da ima človek kvalitete, tako kot jih imajo stvari, ne pa sposobnosti (potencialnost), oziroma vrline, če se te sposobnosti tudi praktično uresničujejo! nega in celovitega odgovora sploh še nimamo. Tudi moj namen v tem prispevku ni zarisati celovite podobe lika komunista, ampak označiti najpomembnejše elemente moralnega lika komunista. Največkrat se razprava o liku komunista začne in konča z dokazovanjem, da mora biti zgleden, da morajo biti njegove besede skladne z dejanji ipd. Toda, je mar v tem res kaj komunističnega? Mar ni to zahteva vsake morale? Najbrž je jasno, da je cilj vsake morale uresničevanje vrednot, da je spoštovanje temeljnih norm pogoj obstoja katerekoli morale. Da ne bo nesporazuma, skladnost besed (norm, sklepov, obljub ipd.) in dejanj je pomembna temeljna norma tudi komunistovega ravnanja, toda to ni tisto, po čemer naj bi se komunistična morala razlikovala od drugih moral, komunist pa od drugih aktivistov. Nekateri zarisujejo lik komunista kot tistega, ki ga odlikujejo poštenost, pravičnost, resnicoljubnost, hrabrost ipd. Toda, ali teh vrednot ne najdemo tudi v mnogih drugih moralah? Lahko bi se tudi vprašali, kaj je poštenost, kaj hrabrost, kaj pravičnost. Če so komunisti borci za socializem (oziroma komunizem), morajo logično biti zanje najvažnejše tiste vrednote, ki so najpomembnejše vrednote socializma. V Programu ZK so to tudi vrednote: družbene lastnina proizvajalnih sredstev, samoupravljanje in delo (oziroma delitev po delu). Lik komunista torej v vsebinskem oziru določa troje: - boj za družbeno lastnino proizvajalnih sredstev, - boj za samoupravljanje in - boj za delitev po delu (delo kot merilo človeka). Zveza komunistov je avantgarda. Kaj to pomeni? Po domače bi se reklo avantgardnosti prednjačenje. Komunist je torej tisti, ki prednjači v boju za družbeno lastnino, za samoupravljanje in za delitev po delu oziroma delavnost. Komunist je le tisti, ki je - dober delavec, - dober samoupravljavec in • - dobro gospodari s proizvajalnimi sredstvi kot družbenimi. To pomeni, da je komunist nadpovprečen delavec, nadpovprečen samoupravljavec in nadpovprečen gospodar z družbeno lastnino. Le kdor prednjači pri uresničevanju teh treh vrednot, je lahko zgled privržencem socializma. Kdor je pod povprečjem, očitno v ničemer ne prednjači in torej tudi ni nikakršen zgled. No (med brati rečeno), danes pri nas glede tega niti ni tako težko biti nadpovprečen. Seveda pa tudi to ni vedno lahko, a komuniste - že od Manifesta - označuje tudi odločnost. Ne gre torej za odnos do dela, do družbene lastnine, do samoupravljanja, kot se često piše in govori, ker to implicira, da je že pozitiven odnos dovolj. Gre za več kot to, komunist mora biti dober samoupravljavec in ne le imeti pozitiven odnos do samoupravljanja, mora biti nadpovprečno dober delavec in ne le imeti nekakšen pozitiven odnos do dela, še manj seveda, da bi živel na račun tujega dela (saj je to kapitalistična morala).34 Če je delo glavno merilo človeka, njegovega materialnega in družbenega položaja, mora biti torej tudi za komunista prvo in glavno merilo delo. Je lahko komunist tisti, ki to glavno vrednoto socialistične (komunistične) morale uresničuje podpovprečno? V praksi (tudi zaradi teoretične nerazčiščenosti) žal mnogokrat ne presojamo ljudi po teh merilih, ampak sprejemamo v zvezo komunistov ljudi, ki na kakšnem sestanku kdaj zapojejo kakšno borbeno pesem. To je sicer najbrž izraz splošnih razmer, kjer ljudi presojamo po govoričenju, namesto po dejanjih. Komunist še ni tisti, ki glasno kritizira negativne pojave, a je na primer slab delavec. Komunist je le tisti, ki vse tri omenjene vrednote nadpovprečno praktično uresničuje. To pa pomeni, da tudi ni komunist tisti, ki je priden, delaven, a tih in »neopazen«. Zelo preprosto in jasno se je na nekem posvetu izrazil neki delavec: Ne morejo me učiti o stabilizaciji in dobrem gospodarjenju tisti, ki so bili botri zavoženih investicij, tisti, ki so nas pripeljali v krizno situacijo. Če naj bodo funkcionarji v zvezi komunistov najboljši komunisti, to pomeni, naj bodo nadpovprečni med nadpovprečnimi pri uresničevanju teh treh temeljnih vrednot. Če je glede moralnega lika komunista v vsakodnevni praksi mnogo nejasnosti, je vzroke temu treba iskati tudi v nejasnostih v mnogih partijskih dokumentih, to pa je spet posledica teoretične nerazčiščenosti in najbrž premalo resnega branja Programa ZKJ. Tako videnje lika komunista v teoriji in političnih dokumentih se razumljivo kaže tudi v zavesti članov. Dve podobni raziskavi (1968 in 1978) sta dali zelo podobne rezultate; predstava članov zveze komunistov o liku komunista je takale: - 47,4% - poštenost in pravičnost - 27,8% - družbena angažiranost - 10,5% - dober delavec - 7,4% - teoretična podkovanost.35 Ali so člani večinoma taki, kot terja lik komunista? Kako jih presojajo ljudje in kako vidijo komunisti sami sebe? V anketi Slovensko javno mnenje 1984 je bilo tudi vprašanje, ali se komunisti kaj razlikujejo od nečlanov glede nekaterih pomembnih vrlin. O večini vrlin jih več kot 80% meni, da ni nobenih razlik. O nekaterih, z našega vidika še posebej pomembnih vrlinah, pa so mnenja takale: - o delavnosti jih 82,7% meni, da ni razlik (8,2% celo, da je delavnost za člane zveze komunistov manj značilna kot za nečlane, 4,4% pa meni nasprotno); - o tovarištvu jih 82% meni, da ni razlik (6,1% pa, da je ta vrlina za člane zveze komunistov celo manj značilna kot za nečlane, in 5%, da je manj značilna za nečlane kot člane); 34 Tu se ne spuščam v solidarnost kot nujno dopolnilo delitve po delu za tiste, ki so nesposobni za delo, ki nimajopo lastni krivdi neenakih možnosti za delo ipd. 35 Idejna zavest in angažiranost članov ZK, III. del. FSPN. Ljubljana 1979. str. 25. 26. - o sebičnosti jih 68,6% sodi, da ni razlike (6,8% pa, da je za člane manj značilna kot za nečlane, toda tudi 18,2% jih meni, da je sebičnost manj značilna za nečlane kot za člane); - o poštenosti, pravičnosti jih 81,4% meni, da ni razlik (8,5% celo, da je za komuniste manj značilna kot za komuniste, in 4,3%, da je manj značilna pri nekomunistih); - edino glede družbenopolitične aktivnosti presojajo komuniste precej bolje (51,1% jih sicer misli, da ni razlik, a kar 28,5% meni, da je ta aktivnost za nečlane manj značilna, 5,2% pa celo, da je za člane manj značilna).36 V očeh Slovencev torej glede večine vrlin komunisti niso nadpovprečni. To so sicer mnenjski podatki, ne pa rezultati analize dejanskega stanja, vendar vsaj v psihološkem oziru člani niso vzor nečlanom. Če naj bi bili člani zveze komunistov bolj družbenopolitično angažirani od nečlanov, nam to vendarle še nič ne pove o vsebini te angažiranosti. Najbrž se lahko temu odgovoru vsaj delno približamo, če pogledamo vrednostno zavest občanov, kajti to zavest gotovo pomembno determinira njihova aktivnost. Komunistom je daleč najpomembnejša vrednota socializma družbena enakost (v Sloveniji 20,7%, v Srbiji pa celo 34%); družbena lastnina je na četrtem mestu (7,5%) in samoupravljanje na petem mestu vrednot (5,8%).37 Egalitarizem pa je še bolj prisoten v drugih družbenih skupinah: 44% jugoslovanskih mladincev meni, da se je treba boriti proti vsem socialnim razlikam;38 podobne ugotovitve beremo tudi v drugi raziskavi (nanaša se na Srbijo), namreč da je kar 42% ljudi egalitaristično usmerjenih, pri čemer je takih med nekvalificiranimi delavci celo 58% in med kvalificiranimi 53% ;39 tudi v Sloveniji je podobno, saj jih je 1980. leta kar 63,3% (lani pa še 41,4%) menilo, daje bolje zagotoviti čimveč enakosti, četudi bi to pomenilo počasnejši razvoj;40 pri tem jih kar 62,8% meni, naj se razlike zmanjšajo, 4,2% pa jih je celo za popolni egalitarizem.41 Ob tem je treba reči, daje bil še leta 1983 globalni indeks neenakosti v Jugoslaviji 19%, leta 1980 pa samo še 14,7%.42 Na drugi strani zaposleni sodijo, da je pri njih najbolj pereč problem delitev po delu oziroma osebni dohodki (54,6%), na drugem mestu najbolj perečih problemov pa je disciplina na delu (27,3%).43 Vse to dokazuje, da delo še zdaleč nima kot vrednota in vrlina tiste vloge, kot naj bi jo imela. Koliko je vzrok za to egalitaristična zavest (tudi med komunisti), je seveda težko reči. 36 Slovensko javno mnenje 1984. str. 18. 37 Idejna zavest in angažiranost članov ZK. II. del, str. 11. 12. 38 Stavovi i opredeljenja jugoslovenske omladine. Beograd 1974. str. 33. 39 Popovič idr.: Društveni slojevi i društvena svest. Beograd 1977, str. 333, 373. 40 Slovensko javno mnenje 1984, str. 30. 41 Prav tam. str. 31. 42 Temelji in okviri dolgoročne socialne politike. Ljubljana 1983. str. 47. 43 Delegatski sistem med normo in stvarnostjo. Ljubljana 1983, str. 139. Med komunisti jih samoupravno stališče zastopa okoli 80%, tehno-kratsko miselnost pa kar četrtina članov, etatizem pa blizu tretjina.44 Je taka empirična zavest članov zveze komunistov lahko zavest avantgarde? Po mnenju Slovencev komunisti odstopajo od nekomunistov predvsem po večji družbenopolitični aktivnosti. To seveda še nič ne govori o kakovosti in vsebini te aktivnosti. Problem pa ni samo to, temveč tudi sama količina aktivnosti. Kar četrtina članov izjavlja, da sploh le glasujejo na sestankih.45 Tudi izrazitega angažiranja v akcijah osnovne organizacije je malo: 35% jih pravi (na srbskem vzorcu celo 69%), da niso bili izrazito angažirani (v zadnjem letu dni), 25% pa da takih akcij sploh ni bilo.46 Leta 1983 pa je akivnost še manjša, nisem bil aktiven, pravi 37,9% komunistov, da takih akcij sploh ni bilo, pa 45,6%47. Torej drži teza, da je tudi v zvezi komunistov aktivna manjšina in molčeča večina. Leta 1978 je kar 72,5% anketiranih slovenskih komunistov izjavilo, da v zadnjem letu ni ničesar kritiziralo.48 Je to veliko ali malo? Pri podobni raziskavi leta 1983 na celotnem vzorcu Slovencev pa enako odgovori (torej, da niso ničesar kritizirali) 71,8% anketiranih.49 Ali se potem komunisti niti v tem ne razlikujejo več od nekomunistov? O kakovosti angažiranja komunistov govore podatki neke raziskave v Zagrebu, kjer so komunisti presojali svoje tovariše v osnovni organizaciji. Rezultati so porazni: le 10,9% jih meni, da tovariši odkrito izražajo svoja stašča (55,9% pa jih meni, da so tovariši oportunisti in konformisti), da liku komunista ustrezno ravnajo, pa jih meni le 19% (leta 1976 pa še 39,2%).50 V empirični zavesti komunistov in nekomunistov je torej lik komunista skoraj povsem obledel. Če temu dodamo še precej razširjeno mnenje, da članstvo v zvezi komunistov pomeni razne privilegije, je stanje še slabše. Da imajo člani zveze komunistov privilegije, meni okoli 30% ljudi,51 posredno pa to prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da so ponekod absolventi in študentje zadnjega letnika skoraj stoodstotno člani zveze komunistov.52 Ali je to mnenje o privilegijih točno? Raziskava na Hrvaškem je pokazala nasprotno. Odstotki članov in nečlanov, ki delajo na delovnih mestih svoje strokovne izobrazbe, so takile: Nečlani Člani ZK - NK 24,5 37,9 - PK 21,5 32,1 - KV 55,3 71,5 - VKV 60,3 68,0 - nižja strok, izobrazba 11,9 52,9 - srednja izobrazba 39,5 57,7 44 Idejna zavest in angažiranost članov zveze komunistov, II. del. str. 21, 22, 27. 45 Idejna zavest in angažiranost članov ZK, IV. del. str. 57. Determinante družbenopolitičnega angažiranja. FSPN. Ljubljana 1983. vprašanje 85. (Statistično obdelane rezultate za slovenski vzorec mi je ljubeznivo odstopil Niko Toš). Podobno je pri stanovanjih, lastnini nepremičnin (hiš) in dopolnilnih izvorih dohodka.53 Po teh podatkih bi mogli sklepati, da tudi v drugih ozirih dejansko stanje lika komunistov ni tašno, kot se kaže v zavesti. Vendar je to slaba tolažba, kajti ta zavest je morala vendarle nekako nastati, in to najbrž ne brez osnove. Gradiva razprave in sklepi za 13. sejo CK ZK Jugoslavije ter mnogi drugi dokumenti (npr. separati »stabilizacijske komisije«) kažejo, da obstaja dovolj jasno spoznanje tudi o moralnih ne(vrlinah) komunistov. Ve se torej, kaj je treba storiti. Zakaj tega ne naredimo? Kdo to noče? Mnogi komunisti dvigajo roke, češ, saj se nič ne da storiti, nič premakniti; zapadajo v apatijo. Za to imajo razloge.54 Toda, ali so ti še komunisti, saj jim je zmanjkalo borbenosti, odločnosti, akcijskega optimizma?! Taka demotiviranost ni samo nekomunistična, ampak tudi neutemeljena, pozablja namreč, da v vseh okoljih situacija ni enaka.55 Če so razlike v dohodkovni uspešnosti v posameznih delovnih organizacijah iste panoga tudi štirinajstkratne,56 če je storilnost v enem mestu tretjino nižja kot v drugem57 ipd., je vloga subjektivnega delovanja dovolj očitna. Ali to ne velja tudi za politično področje? Ali ni tu vloga subjektivnega delovanja še večja? Kdo torej noče delovati? Mar se mnogi bojijo, da bi postali črnogorski petelin, ki je prvi zapel in zato končal po soglasni odločitvi v loncu. Mar torej mnogim komunistom manjka tudi hrabrosti? Ne da bi tu analizirali vzroke takega razhajanja med likom komunista in dejanskim ravnanjem posameznih komunistov, se je vendarle treba vprašati, ali niso tudi nejasnosti in nenatančnosti pri opisovanju meril za lik komunista eden od vzrokov za tako stanje. 46 Idejna zavest in angažiranost članov zveze komunistov, IV. del. str. 55. 47 Determinante družbenopolitičnega angažiranja, vprašnje 83. (Primerjaj tudi Šiber I : Psihologija i društvo. Zagreb 1984, str. 84, 92.) 48 Idejna zavest in angažiranost članov zveze komunistov, IV. del. str. 38. "'¡Determinante družbenopolitičnega angažiranja, vpr. 48. 50 I.Šiber: Konformizam i savez komunista. Naše teme 5/1983, str. 677, 682. 51 Prav tam. str. 685. Determinante družbenopolitičnega angažiranja, vprašanje 60. 52 Radnička klasa i revolucionarna avantgarda. Ljubljana 1978, str. 268. 53 Informativni pregled. Centar CK SKH 4/1984. str. 21, 22. 54 Ali javno izražena kritika povzroči negativne posledice za kritike? Na to vprašanje Slovenci odgovarjajo: 12,8% pogosto, 35,4% včasih, 26,1% ne (SJM 1983. str. 56); nedelegati v delovnih organizacijah: 13,2% pogosto, 35,7% včasih, delegati v zboru združenega dela pa celo 43,3% da včasih (Delegatski sistem med normo in stvarnostjo, Ljubljana 1983 str 29). 55 Temu so krivi tudi takile prikazi, kot je tale. ker se ukvarjajo le s celoto, le s povprečjem, pa tako nehote prikriva mnoge in velike razlike (po področjih, tozdih itn.). 56 Npr. v kemični industriji na Hrvaškem (Delo 3. 2. 1982). 57 Npr. v beograjskem gospodarstvu je storilnost za tretjino nižja kot v ljubljanskem in za četrtino manjša kot v zagrebškem (Večerne novosti. 2. 7. 1984). STANE VLAJ Zveza komunistov in usposabljanje članstva Zveza komunistov Slovenije idejnopolitičnemu usposabljanju in marksističnemu izobraževanju svojih članov, pa tudi vodstev (predvsem in zaenkrat vodstev osnovnih in občinskih organizacij ZK) ves čas namenja veliko pozornost. Odgovornost za to področje njenega delovanja, ki sicer ne more biti ločeno od drugih njenih aktivnosti oziroma je pogoj zanje, se je še zlasti povečala po 1972. letu, ko je bila ponovno vzpostavljena Politična šola CK ZK Slovenije. Politična šola, v katere okvir spada tudi 12 medobčinskih študijskih središč, je osrednji načrtovalec temeljev programov idejnopolitičnega usposabljanja, koordinator tega dela in se kot institucija Centralnega komiteja povezuje z marksističnim centrom, njegovimi sekcijami ter drugimi organi in telesi zveze komunistov z namenom, vsebinsko, metodološko in organizacijsko izpopolnjevati sistem idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v ZK Slovenije. Svoje delo usklajuje tudi v okviru koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu RK ZSDL Slovenije ter s svojimi sodelavci pomaga pri pripravi in izvedbi programov družbenopolitičnega usposabljanja mladine in delovnih akcijah, delegatov, sindikalnih aktivistov. Takšna odprtost navzven se krepi in se mora še bolj krepiti. Pri dosedanjem delu so bili doseženi določeni rezultati, ki se kažejo tako v kvantiteti (nad 70.000 komunistov se je v zadnjih sedmih letih usposabljajo v pedagoško vodenih oblikah), pa tudi v kakovostnih dosežkih na tem področju delovanja zveze komunistov. Ti kakovostni dosežki se kažejo, na primer, v stalni težnji po posodabljanju programov in njihove izvedbe, v pripravi številnih študijskih virov, še bolj pa se kažejo v učinkih idejnopolitičnega usposabljanja. Ti učinki so pridobitev velikega števila članov zveze komunistov, ki so z doseženim znanjem in večjo stopnjo kritično in argumentiranosti kadrovsko okrepili predvsem osnovne organizacije, pa tudi organe zveze komunistov. Absolvente političnih šol srečujemo kot sekretarje osnovnih organizacij ZK, predsednike krajevnih organizacij socialistične zveze, predsednike delavskih svetov, delegate v skupščinah, člane občinskih komitejev, njihovih predsedstev, člane komisij za idejnopolitično delo in usposabljanje, člane svetov medobčinskih študijskih središč itd. Čeprav še nimamo zanesljivih podatkov za vso Slovenijo (po pozitivnih rezultatih izstopajo npr. Ravne, Brežice, Ptuj, Lenart, Postojna, veliko slabše pa so razmere v velikih mestih), lahko trdimo, da je to »investiranje« zveze komunistov bilo upravičeno in da ga je treba z nezmanjšano odgovornostjo nadaljevati. Seveda so tudi na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v zvezi komunistov obstajale in še obstajajo slabo- sti, še zlasti v nekaterih okoljih. Te slabosti so preveč šolski sistem idejnopolitičenga usposabljanja, slaba izvedba (ponekod), in sicer tako v vsebinskem kot andragoškem pogledu, podvajanje programov, delo, ki je od drugih dejavnosti zveze komunistov preveč odtujeno, pomanjkljiva literatura za nekatere tematska področja, premajhna skrb organov zveze komunistov - začenši z vodstvi osnovnih organizacij ZK - za to področje in za področje družbenopolitičnega izobraževanja v celoti, skoraj nikakršna uporaba sodobnih avdiovizuelnih sredstev, premajhno vključevanje absolventov političnih šol v aktivnosti ZK v posameznih okoljih, itd. Tako kot za drugo dejavnost zveze komunistov tudi za idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje članov velja, da ga je treba kontinuirano razvijati in dograjevati, pri čemer se mora zveza komunistov povezovati z vsem ustvarjalnim potencialom tako znotraj nje kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah, strokovnih institucijah, družboslovnih fakultetah in drugih dejavnikih. Za takšno odpiranje zveze komunistov in njene posebne institucije - Politične šole CK ZKS - so dane vse možnosti. Zveza komunistov seveda pričakuje tudi od drugih dejavnikov, ki se ukvarjajo z idejnopolitičnim usposabljanjem, da k temu ustvarjalno in samostojno prispevajo. Še zlasti je potrebno mnogo bolj redno in plodno sodelovanje in usklajevanje nalog na tem področju v okviru koordinacijskih odborov za družbenopolitično izobraževanje pri socialistični zvezi. Zakaj in koga usposablja in izobražuje zveza komunistov s svojo šolo in medobčinskimi študijskimi središči? Temeljni namen tega usposabljanja in izobraževanja je, da zveza komunistov usposablja člane za njihovo družbenopolitično in samoupravno delovanje tam, kjer delajo in živijo ter v institucijah našega političnega sistema socialističnega samoupravjanja. Nikakor ni mogoče pritrditi nekaterim posameznikom - komunistom, ki so v zadnjem času neutemeljeno - brez zanesljivih podatkov in argumentov - večkrat napadli zvezo komunistov (polemizirali s sklepi organov ZK), češ da je vzpostavila nekakšen svoj privilegiran sistem idejnopolitič-nega usposabljanja - za druge dele družbenopolitičnega izobraževanja, ki poteka v okviru socialistične zveze, sindikatov, mladine itd., pa se ne zanima. Tudi ni mogoče pritrditi mnenju, da so zaradi organiziranosti, kakršna je v zvezi komunistov na tem področju, nekatere druge institucije izgubile svoje delo na tem področju oziroma da se je njihov položaj poslabšal. Zlasti se tu navaja delavske univerze. Po podatkih zveze delavskih univerz, ki so bili posredovani na nedavnem posvetu delavskih univerz na Brdu, so namreč le-te v desetih letih v 2200 oblikah idejnopoli-tičnega usposabljanja usposabljale prek 90.000 članov zveze komunistov. Ali so torej z ustanovitvijo medobčinskih študijskih središč kaj izgubile? Nič, razen v nekaj primerih, kjer so organi zveze komunistov odvzeli delavskim univerzam določene oblike zaradi ne dovolj odgovornega in nekvalitetnega izvajanja. To seveda ne pomeni, da ne bi mogli takšnih odločitev tudi spremeniti, če so za to izpolnjeni pogoji. Neodtujljiva pa je dolžnost ZK in njenih organov, da bdi nad idejnopolitičnim usposablja- njem svojih članov, tudi ko ga izvajajo drugi dejavniki (na primer delavske univerze, Center za družbenopolitično izobraževanje). Nedavno posvetovanje o delu Politične šole ZKJ »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu je pokazalo, primerjalno gledano, da je sistem idejnopolitič-nega usposabljanja v ZK Slovenije v pretežnem delu dobro zastavljen, kar pa ne pomeni, da ga tako tisti, ki pri tem delu poklicno delujejo, kot tudi organi zveze komunistov, ne bi smeli stalno kritično obravnavati in vanj vnašati kakovostne spremembe. Te kakovostne spremembe so v zadnjem času, zlasti pa v zadnjem letu, npr. to, da se ob pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja, katerih programi so vsi kritično obravnavani in bodo aktualizirani do konca tega leta, vzpostavlja še t. i. komplementarni del sistema idejnopolitičenga usposabljanja. Začetek tega je priprava več sto programov individualnega marksističnega izobraževanja, ki so bili posredovani v osnovne organizacije ZK Slovenije (teh je več kot 6000). S tem je nedvomno vsakemu komunistu dana možnost, da se usposablja glede na potrebe svojega dela in aktivnosti, s katerimi se ukvarja. S tem naj bi se, kar bo seveda daljši proces, precej izboljšalo idejnopolitično usposabljanje in delo neposredno v osnovnih organizacijah ZK. Kar zadeva literaturo, Politična šola CK ZKS pripravlja in bo v tem letu izdala štiri pomembna dela za potrebe idejnopolitičnega usposabljanja, med katerimi moramo še zlasti omeniti pripravo t. i. študijske mape (zaenkrat za program politične šole ZK v občini), pri kateri sodeluje več kot 25 revolucionarjev, teoretikov in družbenopolitičnih delavcev. S tem uvajamo tudi na področje pripravljanja študijske literature kolektivno timsko delo, ki bo nedvomno omogočilo večjo kvaliteto, kot jo zmore dati posamezni, včasih monopolni avtor. Novosti in nalog je še več (določilo jih je predsedstvo CK ZK Slovenije v marcu tega leta), o njih pa več v temeljitejšem prispevku prihodnjič. vprašanja političnega sistema MIHA RIBARIČ Vloga ustavnih sodišč v skupščinskem sistemu (nekateri vidiki) Načelo ustavnosti in zakonitosti sodi nedvomno med ključne elemente socialistične samoupravne demokracije. Uresničevanje tega načela v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja pomeni varstvo človeka in družbe. Oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, odločilni položaj človeka - samoupravljalca na temelju dela s sredstvi v družbeni lastnini in rezultatov, ki jih na tej podlagi dosega v združenem delu in družbi sploh ter nacionalna enakopravnost na tej podlagi so v samem središču samoupravni produkcijski odnos in federativna ureditev, svoboščine in pravice človeka in občana in socialistična ureditev so tiste vrednote, katerih zagotavljanje služi tudi načelo ustavnosti in zakonitosti. V temeljnih načelih ustave je uresničevanje in varstvo ustavnosti in zakonitosti navedeno kot posebna naloga, ki jo zagotavljajo delavski razred in vsi delovni ljudj pri razvijanju socialistične samoupravne demokracije v procesu razvoja družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev (IV. temeljno načelo ustave SFRJ). Varstvo ustavnosti in zakonitosti se zagotavlja po izrecni določbi ustave »za uresničevanje« z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.« (204. člen ustave SFRJ). »Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti kot tudi zakonitost v skladu z ustavo« (1. in 2. odst. 205. člena ustave). Ustavna sodišča kot posebna institucija za kontrolo ustavnosti in zakonitosti so bila uvedena v ustavni sistem Jugoslavije kot izraz spoznane družbene potrebe, da se ustanovi avtoritativno družbeno institucijo, samostojen in od vsakdanjih potreb neodvisen organ, ki bo skrbel za stabilnost ustavne ureditve. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti same vseh nalog na področju ustavnosti in zakonitosti ne morejo opraviti. Predvsem ne pride v poštev, da bi skupščina družbenopolitične skupnosti odločala o ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, ki jih sprejemajo drugi subjekti, razen njenih lastnih organov. Skupščine namreč določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih oziroma o vseh tistih vprašanjih, o katerih v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti lahko odloča le skupščina kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti. Pri tem velja še posebej upoštevati, da skupščina sprejema odločitve na podlagi usklajevanja interesov in njihovega oblikovanja v splošni družbeni interes. Če smo s tem samo nakazali, da skupščina glede na svoje mesto, vlogo in funkcijo v političnem sistemu ni usposobljena in primerna za odločanje o ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, ki jih sprejemajo drugi organi in organizacije v družbenopolitični skupnosti (razen njenih lastnih organov), pa s tem nikakor ne mislim, da nima skupščina velike in pomembne odgovornosti, saj so zakoni in drugi splošni akti, ki jih v skladu z ustavo sprejema sama, poleg tega pa politično nadzira in ukrepa nasproti svojemu izvršilnemu organu in upravnim organom in organizacijam, spremlja stanje ustavnosti in zakonitosti v družbi sploh in sprejema ustrezne odločitve. Želim povedati le to, da skupščine same na področju varstva ustavnosti in zakonitosti ne morejo opraviti vseh družbeno potrebnih nalog in da je nesporna družbena potreba, zaradi katere je bilo ustavno sodstvo uvedeno. Se več, menim, da bo z nadaljnjim razvojem samoupravljanja in čedalje širšim uveljavljanjem pluralizma samoupravnih interesov nujno še bolj uveljavljati razne oblike družbenega razsojanja ob samoupravnih in drugih družbenih sporih. V perspektivi takega razvoja ima po mojem prepričanju tudi ustavno sodstvo svoje pomembno mesto. Ustavna sodišča v Jugoslaviji so s svojim več kot dvajsetletnim delovanjem nedvomno odigrala pomembno vlogo pri varstvu ustavnosti in zakonitosti, prispevala k varstvu ustavne ureditve nasploh in še posebej svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja in federativne ureditve in prispevala tudi k utrjevanju ugleda neuvrščene, samoupravne socialistične Jugoslavije v svetu. Pri ustavnih sodiščih je po mojem mnenju osrednje vprašanje narava ustavnosodne kontrole, vsebina ali predmet dejavnosti ustavnih sodišč, odnos do politike, kar vse se lahko sintetizira kot odnos med ustavnostjo in ustreznostjo ter odnos med ustavnosodnim in skupščinskim odločanjem. V tej zvezi pogosto navajajo Kardeljevo misel ob predosnutku ustave iz leta 1962', daje ustavno sodišče bolj del skupščinskega sistema kot tradicionalna sodna institucija. »Sestavljeno je iz visokokvalificiranih strokovnjakov in iz javnih delavcev, ki jih voli zvezna oziroma republiška skupščina. To je tudi razumljivo, zakaj v naših razmerah ustavno sodišče vsekakor ne more biti čisti sodni organ, ki bi samo statično, to je formalno-pravno obravnaval nekatere pojave in probleme na področju ustavne ureditve, ampak jih bo presojal po objektivni družbeni in politični vsebini procesov, iz katerih ti problemi in pojavi nastajajo. V tem smislu bo ustavno sodišče prožno dajalo tudi ustrezne politične pobude v skupščini in drugih družbenih organih, da bi preprečilo formalno-pravne konflikte, ali kadar bo menilo, da nekateri predpisi zavirajo pozitivno prakso. Tako bo tudi uvedba ustavnega sodišča prispevala k uresničevanju splošne smeri, da se pri reševanju problemov s področja družbenih odnosov kar najbolj vnašajo elementi sporazumevanja in arbitraže. Drugače povedano, ustavno sodišče bo prispevalo k hitrejšemu in učinkovitejšemu odstranjevanju neustavnih in nezakonskih pojavov in negativnih teženj, hkrati pa bo vneslo precej več demokratičnih metod in gibčnosti pri reševanju takšnih problemov.« (podčrtal M. R., E. Kardelj, Problemi naše socialistične graditve, knjiga VI, DZS, Ljubljana 1964, str. 141-142). Iz navedenega seveda ne sledi, da bi upoštevanje »objektivne družbene in politične vsebine procesov«, v katerih se pojavljajo problemi ustavnosti in zakonitosti pomenilo, da bi bilo ustavno sodišče pristojno ocenjevati ustreznost posameznih zakonskih določb. Ustavno sodišče je po ustavi pristojno samo za odločanje o tem, ali je zakon, predpis, splošni akt in samoupravni splošni akt v skladu z ustavo oziroma v nasprotju z zakonom ali v skladu z zakonom (v smislu določb 375. člena ustave SFRJ in ustreznih določb republiških in pokrajinskih ustav). Če se zaradi jasnosti omejimo na ugotavljanje skladnosti zakona z ustavo, potem zahteva po objektivni presoji vseh družbenih in političnih okolnosti po mojem mnenju pomeni, da se ustavno sodišče ne omejuje samo na formalno-pravno primerjavo sporne norme z ustavo, ampak upošteva širši družbeni in politični kontekst določene norme v pravnem sistemu, zato da bi lahko ocenilo, ali je sporna norma v skladu z ustavo. Če se torej navaja, da ustavno sodišče odloča politično, politično misli in ocenjuje, in da gre za politično-sodno oceno (prim. Dordi Caca, Ustavnost i zakonitost u Socijalističkoj federativnoj republici Jugoslaviji i uloga ustavnih sudova u njihovoj zaštiti, Savremena administracija, Beograd 1974, str. 230 in nasl.), potem velja take ugotovitve posebej premisliti. »Politično« presojanje v okviru veljavnih ustavnih določb lahko po mojem mnenju pomeni samo to, da zgolj formalno-pravno presojanje ne daje zadostne podlage za odločitev o skladnosti zakona z ustavo, ker je treba najprej ugotoviti celotno družbeno, ekonomsko in vsako drugo relevantno vsebino določene norme in zakona in tako določiti njegovo ustavnopravno vsebino in pomen, šele potem pa se lahko razmisli in oblikuje ustrezen sklep o skladnosti ali neskladnosti z ustavo. Značilno je namreč, da se ob zahtevi po politično ustvarjalni vlogi ustavnega sodišča nihče, vsaj kolikor je meni znano, ne zavzema za to, da bi ustavno sodišče določalo politiko ali jo verificiralo (prim. tudi: Pavle S. Nikolič, Skupštinski sistem, Savremena administracija, Beograd 1973, str. 99). Zahtevo po širši presoji kot samo formalno-pravni vrsta avtorjev razlaga tako, da je potrebno poleg formalno-pravnih, ustavno-pravnih ali samo pravnih vidikov upoštevati še širše družbene, to je politične vidike (glej: D. Caca, cit. delo). V skladu s tako zahtevo so tudi opredelitve ustavnega sodišča ne le zgolj ali predvsem kot sodne institucije, ampak kot dela skupščinskega sistema, posebne in samostojne družbene institucije, družbenopolitične institucije, pravno-politične institucije, politično-sodne institucije, poli-tično-sodnega in družbenopolitičnega organa. Ko se je Kardelj zavzemal za ustanovitev ustavnega sodišča - bodisi v sestavi zveznega vrhovnega sodišča oziroma republiških vrhovnih sodišč bodisi kot »samostojnega organa« —, je v svoji utemeljitvi izrecno poudaril: »Tako bi odpadlo reševanje takšnih vprašanj š proceduro po političnih organih in v naš celotni sistem bi prišlo več reda in discipline.« (Podčrtal M. R., Problemi naše socialistične graditve, V., Ljubljana, 1963, str. 150.) Sicer pa Kardelj opozarja, da je ustavno sodišče kot garant ustavnosti »skupni neodvisni organ« (VI, str. 272). V skladu z zahtevo po širšem družbenem presojanju ustavnosti in zakonitosti je tudi Kardeljeva opredelitev, da sestavljajo ustavno sodišče visoko kvalificirani strokovnjaki in javni delavci. Zahteva po objektivnem presojanju pa ima še drugo plat. Ustavna sodišča so bila uvedena v ustavno ureditev Jugoslavije kot posebna institucija za varstvo ustavnosti in zakonitosti prav zato, da se zagotovi objektivno oceno in da se izognemo politizaciji pri odločanju o skladnosti zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti z ustavo oziroma o zakonitosti. » Če bi to funkcijo opravljali organi oblasti, se ne bi spuščali samo v probleme zakonitosti, ampak bi se po naravi stvari vsilili kot zainteresiran politični činitelj«, je zapisal E. Kardelj ob predosnutku ustave 1962. leta (VI. str. 142). Objektivnost torej pomeni po eni strani upoštevanje širših okoliščin, kot so razvidne iz same sporne norme kot take, po drugi strani pa samostojnost in neodvisnost ustavnih sodišč od vsakodnevnih, kratkoročnih, parcialnih interesov, vsakodnevnega pragmatizma. Pričakovana politična širina in strokovna kvalificiranost, neodvisnost in samostojnost, »neposredna nezainteresira-nost« in objektivnost pa ne dajejo ustavne podlage za to, da bi kompe-tenca ustavnih sodišč, ki je izključno ocena ustavnosti, smela dejansko prerasti v oceno ustreznosti zakona. »U ustavu nema ni traga o mogučno-sti da Ustavni sud ceni celishodnost zakona koji je donela Skupština.« (Pavle S. Nikolič, cit. delo, str. 99.) »Ustavni sudovi nisu ulazili u ocenu celishodnosti i političke opravdanosti rešenja, jer je to po nepodeljenom stavu svih ustavnih sudova u zemlji, isključiv delokrug skupština. Oni nisu cenili politiku, več samo zakonodavni i pravni izraz te politike sa aspekta saglasnosti sa ustavom.« (D. Caca, cit. delo, str. 231.) Širina pogledov, ki je potrebna za presojo ustavnosti, torej ne pomeni širitve pristojnosti ustavnih sodišč s področja ustavnosti na področje ustreznosti. Menim, da ustavnemu položaju ustavnih sodišč, ki so specifičen sestavni del skupščinskega sistema, nedvomno bolj ustreza restrik- tivna interpretacija njihove pristojnosti kot pa ekstenzivna. Če upoštevamo, ob kakšnem najširšem angažiranju vseh družbenih sil pride do zasnove določenega, na primer sistemskega zveznega zakona, ki je potem še predmet najširše razprave v vseh fazah zakonodajnega postopka, potem ni samo zaradi načelnih, ustavnih razlogov jasno, da se ustavno sodišče mora in more omejiti samo na presojo ustavnosti, ampak si je tudi praktično težko predstavljati, tudi če bi bilo to ustavno dopustno, da bi lahko telo, kakršno je ustavno sodišče, bolj družbeno utemeljeno in odgovorno ocenjevalo, kaj ustreza potrebam družbenega razvoja in družbene politike nasploh ali na posameznih področjih. Širina presoje mora torej rezultirati v povsem nedvoumne ustavnopravne argumente. Ugotavljanje učinkov in posledic, ki jih ima določen zakon ali norma v praksi, je lahko sicer zelo koristno za razumevanje zadevnih pravnih določb in je tako ugotavljanje dostikrat celo nujno za presojo njihovega pomena, vendar pa samo po sebi ne more zadostovati za oceno skladnosti ali neskladnosti teh norm z ustavo. Predmet ocenjevanja ustavnosti je namreč norma, ne praksa. Če praksa ni ustrezna, je treba spremeniti bodisi prakso bodisi normo, v zvezi s tem pa so koristna tudi opozorila oziroma obvestila ustavnega sodišča pristojni skupščini (v smislu 376. člena ustave SFRJ in ustreznih določb republiških in pokrajinskih ustav), vendar je za odločanje o tem pristojna skupščina in ne ustavno sodišče. Pri ocenjevanju skladnosti zakonskih norm z ustavo je primeren odnos do normativnega dela ustave. Temeljna načela ustave kot »podlaga in smer za razlago ustave in zakonov, pa tudi za delovanje vseh in vsakogar« (X, ustave SFRJ) sama po sebi ne dajejo podlage za širitev pristojnosti ustavnih sodišč, da bi lahko kar nasploh ocenjevala, koliko posamezna zakonska norma ali zakon v celoti izraža temeljna načela ustave in zlasti ne, koliko se na podlagi teh zakonskih določb uresničujejo ali ne uresničujejo ustavni smotri. Temeljna načela ustave je torej treba v ustavnih sodiščih uporabljati izključno v okviru ustavnosti, ne pa tudi ustreznosti. Omejevanje ustavnih sodišč na oceno ustavnosti kajpada ne velja samo glede na temeljna načela, ampak tudi glede na normativni del. Tako, npr., po mojem mnenju ustavna sodišča ne morejo biti pristojna za oceno, v kolikšni meri izraža zakon politiko, kije določena z družbenim planom ali v kolikšni meri organi družbenopolitičnih skupnosti uresničujejo svojo odgovornost, za to da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani (2. odst. 74. člena ustave SFRJ). Razjasnitev odnosa med ustavnostjo oziroma zakonitostjo in ustreznostjo lahko samo prispeva k nadaljnji uveljavitvi ustavnih sodišč kot pomembnega sestavnega dela skupščinskega sistema pri uresničevanju njihovih funkcij. za in proti FRANC PEDIČEK H grobarstvu (naše) socialistične morale V svojem »soočanju« z naslovom Grobarji socialistične morale (TiP, Ljubljana 1985, 1—2, str. 62-66) me dr. Jože Šter edinega iz te, od njega inkriminirane vrste državljanov pri nas, polnoimensko identificira -čeprav z dodatkom dveh tolažilnih oznak - kot grobarja (naše) socialistične morale. Ker ta in takšna označitev ter obtožnica ne pomenita nobene kritiške šale - kakršne rad zbija dr. Šter v svojih »kritikah« - naj razkrijem kvaliteto tega njegovega socialistično moralnega ravnanja, ko se odziva na moje strokovno stališče o drugačnem, to je o znanostno in funkcionalno inherentnem uresničevanju vzgojno-izobraževalnega programa »družbe-nomoralna vzgoja« v naših šolah, nasproti njeni današnji šolskopredmetno poinstitucionalizirani zasnovi in temu ustreznemu izvajanju. To moje strokovno pedagoško stališče, ki sem ga zapisal v prispevku Kakšnega učitelja hočemo? (NR, Ljubljana 1984, št. 23) je namreč služilo dr. Šteru za takšno družbenopolitično in idejno ter ideološko insinuacijsko ter znanostno nepošteno obtožnico v duhu in sluhu navedene družbenopolitične stigme in anateme. V svojem zapisu sem postavil dve naslednji bolj ali manj strokovno eksplicirani stališči, ki vsebujeta ti moji pedagoški spoznanji: a) Vsako šolsko vzgojno področje je — in mora biti - imanentni del pripadnega izobraževanja, ki izhaja in je vsebovano v adekvatnem zna-nostnem izobraževanju. Izobraževanje vsebuje želeno vzgojnost, če je ustrezno izvajano, a vzgoja v nobenem primeru ne vsebuje tako nujnostno tudi izobraževalnosti in osvobojevalnosti (prej izkoriščevalnost in zasuž-njevalnost!). Posebno še, če je tako šolskopredmetno osamosvojena in predvsem družbenopolitično institucionalizirana, kakor je predmet druž-benomoralna vzgoja v naši šoli. V tem primeru je prej in predvsem državno oz. družbeno ideološka postavka v vzgoji in izobraževanju (posebno še ob sedanji zasnovi in šolskoprogramski zapolnitvi ter pedagoški izvedenosti!), kakor pa resnična socialistično etična in samoupravno vzgojnostna prvina. Vsaka tako osamosvojena in šolskoprogramsko ter vzgojnostno poinstitucionalizirana vzgoja pa je največji nasprotnik in zanikovalec vsakršne lastne funkcije vzgojnosti. b) Usposabljanje »čistih« ali »suhih« učiteljev pouka družbenomoralne vzgoje zarojeva iz te podlage (kakor praksa kaže!) kupe uničujočih notranjih nasprotij in negativnih posledic v pedagoškem uresničevanju tega značilno vrednostnega šolskega predmeta. Pač predvsem (in tudi) zaradi tega, ker mora uresničevanje te, kakor vsake druge vrste in oblike vzgojnosti potekati v procesu izobraževalnega dela in konkretne ter žive šolske izobraževalne stvarnosti, torej v integrativnem življenju in delu šole, ne pa v izumljeni, izolirani, osamosvojeni in poinstitucionalizirani družbeno vzgojnostni in pedagoški situaciji. Ali pomenita ti dve antiinstitucionalistični stališči kakršnokoli zaniko-vanje šolskoprogramske snovi družbenomoralne vzgoje? Zanikovanje njenega osamosvojenega in poinstitucionaliziranega šol-skopredmetnega področja vsekakor. A nikakor ne zanikovanja njene programske vzgojnostne snovi, integrirane v posebno in vsakršno šolsko izobraževanje! Toda kaj stori dr. Šter s tema dvema kritičnima stališčema do uresničevanja našega šolskega predmeta: družbenomoralna vzgoja? Nič manj in nič več, kakor da se najprej po načelu znane projekcije ustavlja s poznanimi jeremijadami ob različnih nasprotnikih socialistične morale, da tako lahko zanemari strokovno in družbeno odgovorno razčlenjevanje vprašanj: Kako naprej, če vsi soglašajo (tudi dr. Ster!), da pouk družbenomoralne vzgoje v naši šoli ne uspeva? Kdo je bil doslej pri nas za to vzgojnoizobraževalno področje zadolžen? Kdo mora za takšno, že dlje časa trajajoče negativno stanje odgovarjati? Kdo ni opravil svojih nalog in dolžnosti, za katere je bil strokovno, družbeno in tudi politično zadolžen? Kdo zanikuje potrebo po preobrazbi in zahteva celo ukinitev vzgojno-izobraževalne vsebine tega šolskega predmeta? Itd. Zatem me pa v poteku svojega moralno zvrnjenega nizanja »težav« in »zavor« (program, učbenik, »grobarji«, usposabljanje učiteljev itn.) pri uresničevanju družbenomoralne vzgoje v naših šolah mimo vsakega stvarnega in strokovnega protidokazovanja označi na osnovi iztrganih in s tem sporočilno potvorjenih citatov z argumentom ad hominem najnižje etične in moralne vrste, to je za grobarja celotne naše socialistične morale. Ni kaj reči! Družbeno nadvse uničujoča, pa tudi socialistično idejno in ideološko zelo uspešna stigmatizacija! (A za dr. Šterovo izrekanje tudi pravno - ne le socialistično etično in moralno - zelo obremenilna inkriminacija!) Ker ostajam vpričo takšnega »znanstvenega« in etično-moralnega postopka, v katerem ne ponudi dr. Šter nobenega strokovnega protiargu-menta, brez besed - saj ga tudi takšno dejanje samo dovolj opredeljuje! -mu namesto strokovnega protidokazovanja, ki tu zares ni mogoče, para-fraziram v odgovor znano Sokratovo apologetsko besedo: Kakšna sreča za naše Atence, ker imajo le enega samega takšnega grobarja naše socialistične morale (čigar prestopek je zgolj v tem, da se zavzema za funkcionalno preobrazbo predmeta družbenomoralna vzgoja v naši šoli!) in le enega samega takšnega bojevnika zanjo, za kakršnega se nam v tem zapisu predstavlja dr. Jože Šter! Ne nazadnje je še treba ugotoviti, da posredno imenoma (dr. Renati Mejakovi!) in posredno neimenoma naslavlja dr. Šter inkriminirani idejno-ideološki epitheton ornans »grobarji socialistične morale« še mnogim drugim teoretičnim in praktičnim »grobarjem«, ker prvi gledajo na moralo z vidika odtujevanja in drugi z vidika birokratske, tehnokratske itd. svoje družbene prakse; »mrhovinarjem«, ki si ob vseh družbenih krizah prizadevajo za ukinitev neposrečeno poimenovanega šolskega predmeta »družbenomoralna vzgoja«; Zavodu SRS za šolstvo in predstavniku oz. kar celotnemu Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in vsem tistim, ki stoje na stališču, da zgolj s »kritiko« kritikov vzgojno-izobraževalnega programa in pedagoškega uresničevanja družbenomoralne vzgoje v naših šolah ni mogoče nič razvojno delovnega in koristnega postoriti za njen napredek. Treba se je obleči v delavski kombinezon in marljivo ter potrpežljivo delati za njeno preobraževanje in njen znanostni razvoj, ne pa zgolj s svojega umišljenega nespornega idejno-ideološkega položaja stigmatizirati vsakogar in vse, ki razkrinkavajo neustreznost tega šolskega predmeta in nedelavnost zadolženih za to področje vzgojne programskosti. Odevati se v rdeče in čakati na pogreb družbenomoralne vzgoje v naši šoli ne bo nič pomagalo tej nujni zvrsti tovrstne naše vsebinske vzgojnosti! Ob kraju tega vsiljenega mi in neprijetnega besedovanja z dr. Šterom se je še treba vprašati: V čem je pravzaprav resnična »strupena zel«: Se zavzemati za funkcionalno preobrazbo šolskega predmeta družbenomoralne vzgoje v naših šolah v smislu in smeri njene socializacijsko-humani-zacijske imanentnosti v okviru izobraževalnosti oziroma ustreznega zna-nostnega programa (npr. etike!), ali pa se zavzemati za ustaljevanje in nadaljnjo reproduciranje njene doslejšnje družbene in vzgojno-izobraže-valne spornosti? Vpričo dejstva, da nekdo oziroma nekateri niso v zadnjem desetletju opravili svojih prevzetih strokovnih ter družbenih zadolžitev in odgovornosti, je odgovor na to vprašanje vsakomur na dlani. 11. okt. 1985 P. S. - Tega dodatka gotovo ne bi pisal, če ne bi v teh dneh dobil v roke dr. Šterovega prispevka za Ziherlove dneve z naslovom »Šola je institucionaliziran genocid« (glej: Zbornik Mladina kot dejavnik razvoja, FSPN, Ljubljana 1985, str. 301-314), v katerem enako potvarja iste moje misli, kakor tiste, zapisane v prispevku Kakšnega učitelja hočemo. Naj torej tu še dodatno pokažem, kako ni mogoče zaresno polemizirati z dr. Sterom, saj se tako rad umika iz serioznega strokovnega pisanja in zateka v njemu lastno idejno-ideološko stigmatizacijsko kozerijo. Pri tem se poslužuje vse prej kot korektnega navajanja nasprotnikovih misli in stališč. Poglejmo si tri takšne primere! 1. V zapisu Kakšnega učitelja hočemo sem se zavzel za to, da je treba izobraževanju priznati in vanj vsaditi vzgojno moč in vlogo, saj aksiolo- škost kot podstava vzgojnosti mora imeti bazo dela in življenja, torej je ni mogoče poučevati zgolj na bazi nekega institucionalnega voluntarizma. Do tod dr. Šter brezpogojno navaja mojo zapisano stališče. Toda namesto, da bi mojo misel, v kateri se zavzemam za preobrazbo družbeno-moralne vzgoje, navedel v celoti, jo samovoljno prekine in idejno-ideolo-ško insinuacijsko pohabi takole: »Ta laiška kleriškost je strupena zel, ki jo je treba iztrebiti.« (TiP, o.c., str. 65.). Potvorba je tem bolj očita, če zdaj navedem svojo avtentično zaključu-jočo misel, ki jo integrativno vsajam v zavrnitev tovrstnega institucionalnega voluntarizma: »Ali že nismo doslej dovolj zavozili družbenomoralne vzgoje? Jo je treba z laiško kleriškostjo do konca dotolči? Ali ni mogoče zaupati, da izobraževanje za delo, v delu in iz dela nudi najbolj avtentične in najbolj avtohtone objektivne okoliščine za uresničevanje družbenomo-ralnega vidika (ne pouka!) v tkivu vsega in celotnega izobraževanja? (NR, o. c., str. 676.) Ima ta navedek kakršnokoli vsebinsko zvezo z zaključkom, ki ga na podlagi mojega iztrganega in samovoljno ter ad usum proprium navedenega besedila naredi dr. Šter? Nobene, saj izoblikuje dr. Šter mimo povedanosti moje misli svoj brezvezni sklep, ga opremi z navednicami, da ga s tem naredi mojega, ter mi takšnega podvali, da me tako mimo vsake strokovne argumentacije tem laže poljudno stigmatizira in anatemizira. In še: Je v tem mojem zapisanem stališču kakršnakoli sled »grobarstva socialistične morale?«, kar lepi name s pomočjo takšne svoje »znanstvene metodologije« dr. Šter? 2. Kako samovoljno ravna dr. Šter z mislimi drugih, s katerimi kozerijsko diskutira, kaže tudi beseda o liku učitelja. Tudi to mojo misel dr. Šter poljudno krajša in jo konča prav tam, kjer je mogoče nasprotnika pokazati pravšnje črnega. Ko se namreč uprem ideologizacijskemu zasuž-njevanju v okviru oblikovanja »lika učitelja«, se zavzemam za njegovo oblikovanje, ki pa mora biti »ideološko zavezujoče«. In kakšen imeniten »znanstveni sklep« naredi dr. Šter iz tega mojega stališča: »Ločitev vzgoje od izobraževanja je torej zdaj teoretsko utemeljena!« (TiP, o. c., str. 66., in, Zbornik, o. c., str. 303.) Je to resno in odgovorno strokovno pisanje o tako temeljnem vprašanju, kot je usposabljanje tistih, ki bodo oblikovali mlademu rodu vedenje in vedenje? 3. In še tretji najbolj nazorni primer, kakšno znanstveno metodologijo uporablja dr. Šter pri navajanju tujih misli, katere potem idejno-ideološko črni z najbolj zasičenimi anatematizacijskimi barvami! Takole pišem: »Vse to pa ni zavzemanje za nevtraliziranje pedagoške znanosti, temveč je zavzemanje za njeno osvobajanje vsega, kar je nanjo nalepil odtujeni državni ter družbeni institucionalizem skozi vekove. Pedagogika je namreč znanost o eni izmed sestavin ali pojmovnosti človekovega dela, ki je izobraževanje kot sklop učenja, usposabljanja in izpopolnjevanja. Vse drugo v njej je strupena zel. Le prek te opredeljenosti svojega predmeta lahko ustvarjalno pomaga svoji družbi dela in svobodnih tehničnih proizvajalcev ter svobodnih duhovnih ustvarjalcev.« (NR, o. c., str. 676.) In kaj naredi dr. Šter s to mojo mislijo v svoji kritiški alkemiji? Tole zapiše: »Pedagogika je znanost (....), vse drugo v njej je strupena zel.« (TiP, o. c., str. 66., in Zbornik, o. c., str. 303.) Je tu treba karkoli reči? Če sklepamo, lahko ugotovimo, da razpravlja dr. Šter o najbolj zaresnih strokovnih stvareh s kozerijami in pamfleti (sam pravi »ironijami«!), da lahko v teh okvirih tem bolj črni in stigmatizira nasprotnika. Uporabljajo pa naslednjo svojo »znanstveno metodologijo«: Najprej navaja nekaj, poljudno iztrganih misli iz zapisa svojega »sogovornika«. Zatem pa zvari povsem svojevoljni sklep brez vsake zveze z navedenim. Vanj vlepi eno ali drugo inkriminirano metaforo. Ta svoj sklep postavi v navednice, da lahko tako vse to pripiše oziroma podtakne piscu, s katerim je na tak strokovno skrajnje sporen način v besedi. Je potreben k celotni tej analizi dr. Šterovega razpravljanja in pisanja še kak znanstveno vrednostni in socialistično moralni komentar? 22. 10. 1985 fragmenti o kulturi JANEZ STREHOVEC Ustvarjalna konfliktnost v literarnih pričevanjih Pred nedavnim izšlo delo celjske Mohorjeve družbe Ustvarjam, torej sem, knjige izpovedi na v naslovu izpostavljeno temo široko zamišljene ustvarjalnosti izpod peresa devetindvajsetih slovenskih razumnikov, umetnikov, kmetov in delavcev različnih nazorskih prepričanj je samo najnovejši dogodek v vrsti del z izrazito izpovedovalnim obeležjem njihovih piscev. Mislimo na nekonvencionalno pisana pričevanja avtorjev o svojih izkušnjah z zdajšnjim in (pol)preteklim družbenim prebivanjem, pogosto tudi polemične in izzivalne narave, kakršna so našla svoje zakonito pribežališče v še nekaterih drugih zbornikih (tudi imenovane založbe, v prvi in drugi knjigi Pričevanj Partizanske knjige ... da nekaterih prispevkov v revijah za kulturna vprašanja niti ne omenjamo posebej) in tudi v izpovedno pisanih dokumentarnih, bolj ali manj literariziranih delih, s katerimi so se v zadnjih letih, med drugimi, skušali Bojah Štih, Drago Jančar, Taras Kermauner in, razumljivo, tudi Jože Javoršek. Visoki priznanji za umetniške dosežke, podeljeni pričevalskima uspešnicama Stiha in Kermaunerja, sta verjetno še bolj prižgali zeleno luč za tovrstno knjižno produkcijo, ki pa, v vsakem primeru, odpira vrsto vprašanj in razmišljanj. Prvo vprašanje, ki si ga tukaj zastavljamo, je, zakaj se danes piše (in tudi z neverjetnim zanimanjem bere) ta literatura, zakaj se pisci pravzaprav kar v prvi osebi, čisto brez zadreg izpovedujejo, pripovedujejo o sebi in bližnjih, vpetih v pretekle dogodke, zakaj se ne potrudijo vsaj do oblike avtobiografskega romana, zakaj si torej ne izberejo, na primer, Torkar-jeve poti v Umiranju na obroke? Ne znajo pisati romanov kot zahtevne prozne zvrsti! V redu, toda tega pomisleka si verjetno niso niti zastavili, na roman torej niti pomislili niso, kajti nepotrebno se jim verjetno zdi gnavljenje z zahtevno literarizacijo, ko pa gre tukaj dejansko za izpoved samo, za detektivsko vrtanje po zanimivi, vendar še ne povsem legitimni preteklosti, za odpiranje njenega zamolčanja in tudi tišine same. Toda ali pomeni to zdajšnje odpiranje v neposredno izpovedovanje tudi že kar konec pričevanj v še dokaj čistih, koherentnih in avtonomnih literarnih delih, kot sta že omenjeno Torkarjevo delo in Hofmanova Noč do jutra? So morda ta dela že nekakšna predstopnja ali prehodi k že eksplicitno pisanim zgodovinopisnim in tudi politološkim študijam naših kulturnikov? Verjetno ne in tega si tudi ni želeti. Te izpovedi so namreč še vedno delo razvnetega, čutno in intelektualno ekstatičnega pisca, ki čuti tudi strast, pošastni interes do resnice kot že doživetega dogodka in do njenega, z osebnostnimi lastnostmi obarvanega prinašanja na dan. Kot je moč slutiti sled lončarjeve roke tudi na vešče narejenih starih glinastih posodah, tako lahko zaznamo svojevrstno pisčevo pasijo, sledi njegovih sanj pa tudi muk in odpovedi na teh literarnih besedilih, ki so danes verjetno ena najbolj zanimivih sestavin našega kulturnega življenja. Ta pričevanja nikakor še niso dokumenti neposrednega političnega žargona in to je ogromno; v tem se nahaja tudi njihova zgodovinska priložnost. Pač. Ko vprašujemo po izvorih in pobudah takšnega pisanja, lahko nekaterim, bolj samovšečnim piscem, predvsem poklicnim kulturnikom, obsedenim od nenehnega opozarjanja nase, sicer očitamo, da se tako navdušeno izpovedujejo (in pri tem tudi kramljajo, »nakladajo«, celo opravljajo) zgolj zato, ker se okrog njih ravno ne drenjajo v vrsti novinarji z vrsto vprašanj, in tudi širšo javnost pri najboljši volji ne zanimajo kaj prida njihove lastne izjave o tem in onem slovenske dnevne politike ali o zasebnem življenju njihovih rivalskih kolegov, še posebno o njihovi grešni in hudobni preteklosti. Nekaj narcisoidnega in tudi megalomanskega je pogosto v teh delih, vendar pa se nahaja njihova vrednost drugje. Mislimo na sedanji splošni slovenski kulturni »kontekst«, na klimo v njem, na presenetljiva razmerja, ki se uveljavljajo na tem področju. Pri tem ne gre le za svojevrstno politično namestništvo tega sektorja v smislu, da se atraktivno dela celo visoka politika prav skozi literaturo, da so torej nekateri teksti pravzaprav nadomestki za politološke, sociološke in histo-riografske prispevke in sporočila, ampak je to področje presenetljivo sveže in privlačno še po nečem: v okrožju zdajšnje slovenske kulture namreč obstaja izjemna konkurenčna družbena mobilnost, pluralizem mnenj, interesov in strasti, maksimalna odprtost, tudi tolerantnost, uveljavljanje načela zamenljivosti vsakoga ob vsakem času. Zdajšnja kultura je tudi prostor demokratičnih dialogov; razumljivo, da ne ,pašejo' vsakomur, toda tukaj se enostavno ne smeš delati Francoza, se skrivati za funkcije, klandrovsko pijano mahati naokrog z izkaznicami in zaslugami. Tudi ni nikogar, ki bi ti ploskal, če se užaljeno umakneš, narediš ne vem kako pametnega, kajti po logiki stvari že ni več pameten tisti, ki že kar takoj (užaljeno) odneha. To področje je tudi mesto bleščeče vodene, vendar neizprosne selekcije, ki čisto nič sentimentalno obvladuje to ,tekmovanje' konceptov, pogledov, idej. Kaj takega očitno še ni uresničenega na nobenem drugem področju našega prebivanja. Vsi pričevalci in izpovedovalci so namreč nepreklicno izpostavljeni sami; do zadnje vejice odgovarjajo za svoje izjave in jih tudi slišijo za svoje morebitne napake. Njihovi spori in spopadi, ki prinašajo na dan takšne in drugačne resnice, so za njihove avtorje skrajno negotovi in na srečo (kulturne javnosti) tudi dovolj zanimivi, presenetljivo dinamični. Od zmagoslavja opojni pričevalci, ki jim na trenutke uspe atraktivni odgovor ali učinkovit vstop v polemiko, še ne morejo z zanesljivostjo napovedati svojega končnega uspeha. Mogoči so namreč tudi povsem presenetljivi obrati; kajti tudi domnevni »poraženci« lahko že v naslednjih tednih pričakajo svojih pet minut; iznenada se lahko afirmira kaka druga govorica, tudi diametralno nasproten rivalski model resnice. Nikakor jih pri tem zato ne slišijo samo stari; slejkoprej se osramotijo poskusi cenene zamenjave črnobelih etiketiranj, torej infan-tilno denunciantstvo in maščevanja po logiki zob za zob, prehitevanja v smislu, da je sedaj prišel drugi čas in ga je treba brezobzirno in profano vnovčiti kar takoj. Svet zdajšnjih slovenskih kulturniških soočanj pa je tudi mesto, kjer lahko uspeva samo tisti, ki se zna pogovarjati, je izobražen, »načitan«, se ne skriva za desetimi zidovi, je potrpželjiv in ima, zakaj ne bi poudarili tudi tega, dobre živce. Prav tako pa je to področje, mojstrsko vzdrževano in reproducirano z vedno novimi in novimi izdajami, pričevanji in polemikami, tudi dragocen prostor ohranjanja zgodovinskega spomina in zatorej tudi nepreklicna blokada tiste naivnosti in tudi primitivnosti, ki se zrcali v politični inavgu-raciji novega štetja s slovenskim in jugoslovanskim letom 1941. Da, veliko dela so iznenada dobili naši književniki in kulturniki; kar naenkrat so preprosto vpoklicani k opravilom, za katera gotovo niso najbolj kompe-tentni in ki jih tudi, če skušamo nekatera besedila presojati po zunajlite-rarnih kriterijih, ne opravljajo ravno dovolj strokovno. Iznenada kultura in še posebno književnost v nekakšnem ospredju našega družbenopolitičnega življenja!? Ali ne izhajamo pri tej dispoziciji zoprno arhaično iz nekakšnega kulturniškega separatizma in iz že legendarnega sektorskega gledanja na kulturna vprašanja? Pravzaprav ne, kajti literatura kot izpoved in pričevanje s političnimi in zgodovinopisnimi razsežnostmi je mogoča v trenutku svojevrstnega prepletanja z družbo, z odpiranjem njenim posebnostim, na drugi strani pa tudi politika, ki računa z literaturo in kulturo, dela z njima in preko njiju, ni več preprosto takšna, kot je bila doslej. Ob vsem tem si lahko postavimo tudi vprašanje, ali je sploh še mogoča pot nazaj, namreč slovenska politika, ki se bo delala tako, kot da sploh ni »pričevalcev«, in, na drugi strani, literatura, ki se bo za zmerom vrnila k večnim temam, vprašanjem smrti, rojstva, biti, tesnobe, igre in ljubezni? Ali bi tudi bilo sploh še smiselno takšno vračanje kot popolno pozabljenje, suspenz vseh teh zanimivih konfliktov, grehov, razhajanj pa tudi jeze in nezadovoljstva, ki se danes tako razkošno in privlačno členijo v novih in novih knjigah o teh problemih? Dobro, ta vprašanja so lahko retorična, vendar pa ima tudi »pričeval-ska« kultura svoje meje, podvržena je namreč kriterijem - mejnikom med pametjo in nespametjo, svetovnimi perspektivami in zaplankarstvom, dialoško tolerantnostjo in izključujočim denunciantstvom in nevoščlji- vostjo. Kot so lahko polemična izpovedovanja tudi izziv za dejanski vstop v svet modernih političnih govoric (pa tudi ustreznejšega obnašanja) in impulz demokratičnih ustvarjalnih soočanj, ki niso vezana zgolj na ubožne probleme zdajšnjega slovenstva, so, na drugi strani, nenehno ogrožena tudi od tiste nevarnosti, ki bi ji lahko rekli balkanizacija v komuniciranju; mislimo na topo, samovšečno navdušenje pričevalcev, porojeno ob že prvem razpustu starih političnih avtoritet in kapacitet ter izraženo v cenenem ugovarjanju in pamfletih. FRANCI ŠALI Podarjeno veselje Redko je človek negativne kritike vesel. O sebi raje sliši kaj dobrega. A zgodi se, da te oblije blažena toplina v trenutku, ko te kdo krene po roki, ker si storil dejanje, ki ga ne bi smel. Sam sem nekaj takega doživel, zato verjamem, da bo prišel čas, ko bo odkrita kritična beseda vrlina v medčloveških odnosih, ne pa kamen spotike in šiba za tistega, ki si jo je dovolil izreči. Nič mističnega ni v tej moji veri. Pognala je iz preprostega vsakdanjika - iz tistega popoldanskega dne, ko sem med vedno odprtimi vrati zagledal zadihano, suhljato predsednico zbora delovne skupnosti. Rahlo razburjena se mi je približevala - s hitro, zaletavo hojo, kakor da bi se upirala vetru na kakšnem razdrapanem kolovozu, in spotoma že razlagala in opravičevala dejstvo, da je spet pred mano kot kaka živa nadloga. Tega dne je namreč že nekajkrat prišla v pisarno, pa tudi opazila je, da zavzeto pišem, zato se ji je verjetno zdelo potrebno, da me nekako pripravi na tisto, zaradi česar je prišla. Franci, to pa ne, tega pa ne podpišem. O multiviziji nismo govorili, pa tudi ne maram je, mislim, da ne sodi v muzeje, ljudje naj vidijo in občutijo predmete in spomenike brez pomoči te tehnične navlake. Ti pa pišeš, kakor da je nekaj takega zbor delavcev že sprejel. Res je, da smo o tem klepetali na jutranjem delovnem sestanku. Pojasnjeval si zamisel, po kateri naj bi vsi slovenski muzeji, turistično gospodarstvo pa šolstvo morali združiti delo in sredstva za srednjeročni program ustvarjanja multimedialnih programov o naši naravni in kulturni dediščini ter zgodovini, nismo pa na seji o tem govorili ali sprejemali kakršnekoli pobude. Če misliš, je nadaljevala, o tem pisati in sporočati nosilcem oziroma sestav-ljalcem srednjeročnih planov, potem se moramo še enkrat sestati. Lahko že jutri. Nič nimam zoper to, da si prizadevaš nas in vse muzealce ogreti za multivizije, čeprav je sama, kot sem rekla, ne bi rada videla v našem muzeju, a v informacijo z zbora delovne skupnosti, na katerem smo razpravljali o srednjeročnih in dolgoročnih občinskih, republiških in zveznih načrtih in jih primerjali z našim programom dela in razvoja do leta devetdeset, tega o multiviziji ne moreš napisati, dokler se ponovno ne usedemo. Saj bi lahko malo pomučkali, pa dodali, kakor da smo o tem govorili, čeprav nismo; poglej, a ti si sam za samoupravljanje, pa za red, res ne vem, zakaj si to storil, zakaj si si, in je rahlo razširila svoje črne oči, pa lica v nasmeh, privoščil ta štos. Ne, jaz tega ne morem podpisati, pa še to! Glej, tudi o tistem, o čemer smo res govorili in imeli pripombe, si malo po svoje pisal. Rekli smo, da se ne strinjamo z zamislijo, na podlagi katere naj bi investicije v kulturo ne bile dogovorjene v okviru sprejete stopnje, ti pa si temu dodal še misel o investicijah oziroma naložbah, za katere naj bi se v združenem delu posebej sporazumeli. Kaj je zdaj to? Po eni strani naj bi bile naložbe že v prispevni stopnji, po drugi pa ne - jaz tega ne razumem! Mi smo drugače rekli. Rekli smo, da se ne strinjamo s tem, da bi se o njih morali v kulturi posebej pogovarjati. Oprosti, res sem tečna, morda tudi malenkostna, a ne morem drugače. Tako je govorila predsednica, jaz, ravnatelj pa sem jo tiho poslušal in se nemirno presedal, s komolci, naslonjenimi na mizo in s povišanim srčnim utripom. Vzel sem v roke papir, ki mi gaje položila na rob mize, ga položil predse, prijel za svinčnik in jel prečrtavati sporno vsebino, govoreč pri tem: Dobro, Meta, to lahko prečrtam, o multiviziji res nismo govorili na zboru delavcev, je pa ideja o tem napisana in podrobneje pojasnjena v našem programu. Ze lani smo ga sprejeli. Odločili smo se, da v muzej pripeljemo to tehniko. Povezali smo se z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki so našo zamisel podprle, saj tudi same čutijo potrebe po recimo, sejemski multiviziji, ocenili pa so, da bi jim bila tudi v muzeju takšna tehnika dobrodošla, saj zelo radi pošiljajo svoje poslovne goste, pa tudi druge, na ogled naših zbirk. Potem je tu Rog, naš veliki naravni in zgodovinski spomenik. Saj veš, da smo sprejeli zamisel o tem, naj bi v muzeju prevzeli skrb za njegovo predstavitev. Veš, da nismo naklonjeni zamisli, da bi na Rogu gradili večjo restavracijo z dvorano, v kateri naj bi stala tudi multimedialna oprema. Tudi ti si za to, da se ta spomenik iz naše velike epopeje ohrani bodočim rodovom urejen in neokrnjen ter v nesko-mercializiranem okolju. Voda, elektrika, cesta - vse to je prav, čeprav bi bilo treba že pri vsem tem mnogo bolj prisluhniti naravi, kakor pa se je to delalo doslej. Kakšni večji gradbeni posegi bi naravi gotovo močno škodovali, predvsem pa ne bi bili v prid temeljnemu namenu, namreč temu, da obiskovalci Roga dobijo pravo predstavo o njem in njegovi preteklosti. Doživeli bi ga lahko kot mogočen, lep, tajinstven gozd, v katerem se je med vojno nahajalo srce upora in socialističnega preporoda. Tam so bile tudi bolnišnice, pa partizanske delavnice. Peš poti in brunarice sodijo v naročje teh gozdov, ne pa multimedialni cirkus! - čeprav ne mislim o multimedialnih programih nič slabega. Nasprotno, kot nalašč so za slovensko muzealstvo. Samo pomisli, kako bi lahko mladini, odraslim, tujcem na privlačen način predstavili naravne in kulturne vrednote ter zgodovino naše dežele. Seveda knjige in žive besede ni mogoče zatajiti. Temu se v našem muzeju ne nameravamo odreči, a mislim, da bi jima brez škode dodali še multimedije. Se ti ne zdi, da obtožujoči prst preveč uperjaš v tehniko, kakor da bi bila ta kriva za duhovno plitvino, moralno zmedo, miselno lenobo, ki jih vse prepogosto opažamo v življenju, ne pa, da bi za vse to iskali kužne klice v naši nesposobnosti, da bi to dediščino umno in preudarno uporabljali za zgodovinsko, kulturno in estetsko bogatitev človekove zavesti in medčloveških odnosov. Važno vendar je, kakšne multimedijske programe smo sposobni ustvariti. Problem čutim v tem, ne pa v tehniki. Slaba zgodovinska literatura, recimo, se mi zdi enako kvarna za razvoj človekove duševnosti. Nekaj takega bi lahko rekli tudi za živo besedo, se pravi za predstavitev, ki boleha po strokovni in pedagoški plati. Ali si doživela multivizijo v Pleterju? To, kar tam vidiš in slišiš o zgodovini tega samostana in o načinu življenja kartuzijancev, je dragocena informacija za še tako svobodomiseln in kritični duh. Ne pusti te praznega, niti nezadovoljnega. Ne moreš si kaj, da ne bi premišljal o vrednotah in smislu življenja, ki je v delu, premišljanju, zbrani veri - molitvi in podobno. Mar ne bi mogli vrednot in smisla našega narodnoosvobodilnega boja ter pomena Roga pri tem enako uspešno predstaviti s pomočjo multimedijev vsakomur v vseh muzejih, ki se ukvarjajo s sodobno zgodovino? Mislim, da bi lahko. Še več, prepričan sem, da bi morali tako ravnati, in zato sem iskreno privržen zamisli o informacijski modernizaciji slovenskega muze-alstva. Z enako vnemo se zavzemam tudi za produkcijo muzejske literature in za živo pedagoško in andragoško dovršeno besedo, namenjeno mladini in odraslim obiskovalcem muzejskih zbirk. Ne, ne mislim te speljati na led, vem, o vsem tem ne bi smel pisati v informaciji z našega zbora delavcev. O tem res nismo govorili. Imaš prav, to moram prečrtati. Zapisalo se mi je, morda je temu kriva moja sociološka navihanost ali pa se mi je od nekod pritepel MI! Naj bo karkoli, a toplo mi je pri srcu, ker si prišla in me opozorila, da sem šel predaleč. Tisto, kar sem zapisal o prispevni stopnji in o naložbah, pa ni v nasprotju s stališčem, ki smo ga sprejeli na seji delovne skupnosti. Vso stvar sem le malo natančneje zapisal, da ne bi bilo razumljeno, kakor da bi moral biti »investicijski dinar« v celoti predviden že v prispevni stopnji. Saj veš, da se lahko v združenem delu dogovarjamo, če so na voljo razpoložljiva sredstva in če obstaja skupni interes, tudi za dodatne naložbe. Recimo, nekaj takega je naš Sokolski dom, se pravi prvi narodni dom na Slovenskem, ki je bil zgrajen pred sto leti in je zdaj v obupnem stanju. Obnova je nujna, zbrati pa bo treba več denarja, kakor bi ga zmogli pridobiti s pomočjo dogovorjene prispevne stopnje. Pa tudi ta del lahko spremenim, in kar prepišem dobesedno, tako kakor je zapisano v zapisniku, če to želiš. Tako je odgovoril predsednici individualni poslovodni organ - ravnatelj, čeprav sva se navzven pogovarjala kot Franci in Meta. Namreč, dobro sva se zavedala svojih dejanskih delovnih vlog v procesu samoupravljanja in prišla je k meni zgolj zato, da me opozori na to, kako sem v nekem določenem trenutku na svojo vlogo pozabil in pravzaprav neodgovorno ravnal. Še bi verjetno razpravljala, a naju je zmotil telefon, pa še nekakšen direndaj v tajništvu. Nekdo je moral priti, zato je polglasno namignila, da bo odšla, in ko sem odložil slušalko, sem ostal sam z zavrnjenim zapisom s seje Zbora delovne skupnosti, ki naj bi ga poslali sestavljalcem občinskih srednjeročnih razvojnih načrtov. Po pravici povedano, veselje me je preplavljalo. Ni mi ga darovala Meta, darovala ga je moja predsednica. Torej ni kar tja v en dan podpisala dopisa. Prebrala ga je, šla je pogledat tudi v zapisnik s te seje, ki ga sama sestavi in si ga vsakdo lahko ogleda, in ko je ugotovila, kako sta si oba dokumenta .navzkriž, je odgovorno ravnala. Samoupravljanje torej le ni mrtva črka. Živi, a živelo bi lahko še bolj, če ga nihče ne bi dovolil teptati. Predsedniki smoupravnih organov lahko k temu veliko prispevajo. Naša predsednica ni dovolila storiti nedolžnega prekrška, brez negativnih posledic za muzealstvo, ker bi s tem bili omadeževani samoupravni odnosi v kolektivu. V tistih trenutkih sem bil te naše tršate Mete zares vesel. Ni si dala vzeti samoupravljanja - v svojem imenu in v imenu kolektiva, morda pa tudi v imenu zgodovinske ideje in prepričanja, da je osvoboditev človeka realen revolucionaren program, le vsakdo mora zanj resnično tudi kaj storiti, predvsem pa sami samoupravljalci, še posebej tisti, ki so jim bili zaupani samoupravni mandati. naš prevod Tokrat objavljamo zanimivo polemiko med italijanskim univerzitetnim profesorjem dr. Giulijem Girardijem in generalnim sekretarjem Komunistične partije Italije Alessandrom Natto, objavljeno v številki Rinascite. Kot se v odprtem pismu G. Girardi sam predstavlja, sodi med italijanske katoličane, ki so se po drugem vatikanskem koncilu zavzeli za dialog z marksisti, se oddaljili od ortodoksne Krščanske demokracije in se pridružili gibanju Kristjanov za socializem, ki se postavlja ob bok osvobodilnim gibanjem tretjega sveta. Polemika razkriva, da teologija osvoboditve in njena obsodba s strani vatikanske kongregacije za verski nauk še vedno močno odmeva tudi v Italiji in da ima Leonardo Boffa, ki mu je vatikanska kurija sicer nadela »nagobčnik« (izsiljeno obljubo molka), mnogo zagretih privržencev. Girardi očita KPI in Natti neizdiferenciran odnos do kristjanov na levici - na račun zavezništva s krščansko demokracijo v sklopu »zgodovinskega kompromisa«. Odgovor Natte profesorju Girardiju je zanimiv posebej v luči dveh zadnjih volilnih porazov KPI in njene politične strategije v pripravah na bližnji kongres. Pojasnjuje odnos vatikanskih oblasti do »nediscipliniranih« v Cerkvi in širši kontekst ideološke desničarske ofenzive v Italiji in v svetu; pri tem izraža dvom, da bi smela politična partija avtoritarno razsojati v občutljivih vprašanjih teološke in doktrinarne narave. Izostruje tudi vprašanja, v katerih zmerni in napredno usmerjeni v italijanski družbi lahko sodelujejo in se sporazumevajo, ter odnos med KPI, verniki in konkordatom. - Dr. Giulio Girardi (1926) je bil v letih 1948-1974 profesor za teologijo in filozofijo na univerzah v Rimu, Torinu, Parizu in Bruslju. Zdaj je profesor za zgodovino in politologijo na univerzi v Bariju. Napisal je knjige: Marksizem in krščanstvo; Dialog in revolucija; Kristjani za socializem - zakaj. Njegova dela so prevedena v francoščino in nemščino. - Op. ur. GIULIO GIRARDI Vera in politika: kristjani na levici Dragi tovariš, čutil sem "potrebo, da ti pišem pred nekoliko meseci, ko je bila stvar še vroča, po tvojem govoru na nacionalnem festivalu Unita, v katerem si izrazil svojo politično solidarnost s teologi osvoboditve, ki jih je udarila cerkvena represija. Z mnogimi drugimi tovariši sem razumel ta poseg novega sekretarja kot velik in obetajoč trenutek prisotnosti partije v naši deželi in v mednarodni razpravi. Zaskrbljenost, o kateri sem te tedaj obvestil, ni izgubila na aktualnosti, prav nasprotno. V teku tega leta se je cerkvena gonja zoper teologijo osvoboditve še nadalje okrepila, obenem so se pa po vsem svetu pomnožile manifestacije solidarnosti s teologi in krščanskimi skupnostmi, ki so bile predmet te gonje. Toda najbolj neposredna aktualnost te problematike izhaja danes iz razmer v Italiji. Povsem naravno je, da se komunistična partija po dveh porazih na volitvah, ki zaključujejo določen zgodovinski ciklus, ponovno brez predsodkov vprašuje, kako je z njeno indentiteto, kako z njenim zgodovinskim projektom in kako z njeno strategijo. Po moji oceni sedanje krize v odnosu med komunisti in kristjani ne moremo ločiti od krize komunistične identitete. In samo v odnosu do ponovne utemeljitve te identitete, z njenimi strateškimi zapleti, je dopustno od partije pričakovati novih usmeritev in načina zasnove odnosov s kristjani. Toda preden preidem k stvari, bi se želel predstaviti. Kakor morda veš, sem eden izmed italijanskih katoličanov, ki so močno zaupali v koncilsko obnovo, ki so se na valovih koncila zavzeli za dialog z marksisti (na nacionalni in mednarodni ravni), ki so zatem prekinili s Krščansko demokracijo in prešli v vrste delavskega gibanja, ki so bili vidni v mednarodnem gibanju kristjanov za socializem, ki danes delujejo v komitejih za mir in v različnih solidarnostnih pobudah z osvobodilnimi gibanji tretjega sveta. S posebno pozornostjo sem, po povratku iz Nikarague, prebral iz tvojega govora na prazniku Unita v Rimu odstavke, ki se nanašajo na teologijo osvoboditve. Moja spontana reakcija, kot reakcija mnogih drugih kristjanov, je bila: končno! S tem seveda nisem izpostavljal dvomu temeljne kontinuitete med tvojim in Berlinguerjevim sekretariatom, ki si jo ponovno poudarjal, mislil pa sem, da razumem, da ta kontinuiteta ne izključuje obnovitvenih pobud, ki jih sprožajo dogodki. V pričujočem primeru je novo dejstvo, ki si ga ti kvalificiral kot »zaskrbljujoče in težko«, vatikansko navodilo o teologiji osvoboditve. Težina in novost tega akta ni toliko v vsebini dokumenta kot v okolnosti, da akt jasno izraža ideološke premise mednarodne gonje, ki jo hierarhija že več let vodi zoper krščanske sektorje, delujoče v osvobodilnih bojih, zlasti v Srednji Ameriki. Gre torej za premise, ki se čvrsto oklepajo prepričanja, da je za Cerkev in današnje človeštvo glavni sovražnik marksizem; končno pa so to premise neke akcije, ki" ne glede na subjektivne namene, objektivno udarja po ljudskih osvobodilnih gibanjih in se s tem, da ji dajo legitimacijo, postavlja ob bok antikomunistični, napadalni in represivni politiki Reaganove administracije. Položaj v Nikaragui, ki ga nisi omenjal slučajno, je glede povedanega značilen. Marksizem kot poglavitni sovražnik Novost dokumenta, na katerega se sklicuješ, je torej v dejstvu, da le-ta močneje izpostavlja procese mednarodnega značaja, ki sicer niso novi; bolj izpostavlja politične implikacije neke teološke razprave, ki so jo politiki (vključno s komunisti) pogosto smatrali za notranje vprašanje Cerkve; bolj izpostavlja, zlasti z napadom na marksizem, odnos napram antikomunizmu kot izbiro torišča na mednarodnem in nacionalnim nivoju. Jasnost vatikanske politike, kakršna je izražena v tem dokumentu, neiz- bežno sili posamezne katoličane k izbiri političnega in teološkega torišča. Pa tudi za politične sile je to neizbežen razlog za izbiro med prisotnimi katoliškimi sektorji. To vprašanje je ponovno poudarjeno tudi s pozivom kristjanom, ki v tvojem govoru sledijo napovedi vatikanske politike: s pozivom, ki ni namenjen le tistim, ki so izbrali pot svojega političnega boja v vrstah levice, zlasti komunistične partije, ampak »vsem in njihovim organizacijam«. Toda kje tiči problem? Morda ga bomo identificirali, če izberemo za izhodišče neko dejstvo. Če je res, kot se spominjaš, da se mnogi katoličani borijo v vrstah komunistične partije, je tudi res, da so se mnogi, po prelomu s Krščansko domokracijo, usmerili proti formacijam nove levice ali pa so ostali svobodni bojevniki. Morda je sedaj prilika, da se vprašamo zakaj? Eden izmed razlogov tiči prav tukaj. Za te katoličane, ki so pristali na levici potem, ko je bilo ponovno postavljeno vprašanje Krščanske demokracije, krščanske socialne doktrine, medrazrednosti in njihovih teoloških premis, je postalo očitno, da bi morala levica, odločena za odprtje sodelovanja s katoličani, opraviti med njimi določeno izbiro. Dejansko, biti katoličan, ne pomeni niti za ene niti za druge isto stvar, niti politično, niti teološko. Daje treba izbirati, pa je bilo v ostalem jasno tudi komunistični partiji. Toda zaskrbljena, da ne bi v svojo bitko vmešala širših ljudskih množic, se je odločila, da bo dala prednost katoličanom socialne doktrine, medrazrednosti krščanske demokracije ter je sprožila politiko zgodovinskega kompromisa in narodne enotnosti. Izbira Krščanske demokracije kot strateškega zaveznika je narekovala izdelavo strategije in določitev ciljev, ki bi jih le-ta mogla s partijo deliti. Vsebovala je torej premik partije na zmernejše pozicije. Tako so katoličani, ki so po dolgem pohodu, zaznamovanem s političnimi in teološkimi prelomi, pristali na levici, začutili, da se jim predlaga neka strategija, ki se jim ni mogla zdeti kaj drugega kot korak nazaj. Zbegani so bili tudi zato, ker so ob razvoju stališč, česar so se naučili prav v šoli marksizma in komunistične partije, doživljali, da so jih prav komunisti okvalificirali za »ekstremiste«. Zato se je pritiskanju ob stran, ki ga je izvajala Cerkev, pridružilo tiho to isto še od partije. Tako je bojevanje teh katoličanov potekalo izven partije in včasih tudi v polemiki z njo. Partiji so z nekoliko grenkobe očitali, da ne zna izkoristiti političnih in idejnih potencialov, katerih nosilec je njihov politični prostor. In sedaj? Ali se to stanje lahko spremeni? Nekatere premise, da bi do tega prišlo, obstojajo. Prva med njimi je bila seveda povratek komunistične partije v odločno opozicijo. To, kar so nekateri označili kot sekta-ško prekipevanje, so levi kristjani pozdravili kot srečno vrnitev h komunistični identiteti, ki je bila zasenčena. Nova premisa pa izhaja danes iz zavesti, kar si izpovedal v tvojem govoru, o mednarodnih dimenzijah tega problema. Perspektiva, v kateri so potekale nedavne polemike o teologiji osvoboditve in o boju katoličanov v Srednji Ameriki, dejansko nalaga potrebo, da v tej mednarodni optiki presodimo tudi katoliško vprašanje v nacionalnem merilu. Zagotovo ne zato, da bi ušli domačim problemom, pač pa zato, da bi se k njim vrnili z okrepitvijo jasnosti, ki jo lahko vanje projicira svetovna perspektiva. Analiza kapitalistične logike v nacionalnem merilu, kot je poudaril Marx, postane bolj jasna in objektivna, če jo projiciramo v svetovni optiki; logika, ki pustoši Tretji svet, se v bistvu ne razlikuje od tiste, ki deluje v bolj zamaskirani obliki v Evropi. Analogno velja to tudi za Cerkev. Njena mednarodna strategija, posebno še srednjeameriška osvetljuje globok navdih njene italijanske politike: razvrščena je ob kapitalističnem Zahodu v boju proti komunizmu in z nacionalnimi buržoazijami proti ljudskim osvobodilnim gibanjem. Partija naj izbira med kristjani v sporu Nič manj razodevajoča pa seveda ni mednarodna politika Krščanske demokracije, ki je odločno na strani antisandinistične opozicije v Nikara-gui in obenem na strani krvavega protiljudskega režima v Salvadorju, vselej pa na strani severnoameriškega gospodarja. V zvezi s tem me je prizadel tale tvoj poziv: »Zahtevamo, naj gredo predstavniki Evropske skupnosti v Kostariko na bližnji sestanek z vladami Centralne Amerike in s predstavniki grupe Contadora, po isti poti kot je šla ladja solidarnosti v Nikaraguo, ki je pred dnevi odplula iz Genove«. Morda ti je znano, da je prav pred konferenco v Kostariki poziv nasprotnega predznaka sprejela svetovna demokrščanska zveza na svojem sestanku v Bruslju, pod predsedstvom poslanca Andreottija (glej kakšno naključje!). Oni zahtevajo od demokratičnih sil v Evropi in še posebej od liberalne in socialistične internacionale, kakor tudi od svobodnih sindikatov, naj gredo odločno v partijo solidarnosti z evropskimi demokristjani v korist »zatirane opozicije« v Nikaragui - to pa konkretno pomeni, naj gredo v partijo za severnoameriško intervencijo. Če je to Krščanska domokracija in če je to vatikanska politika v svetovnem merilu, se vprašujem, kako naj si predstavljamo, da bodo oni utegnili postati strateški zavezniki komunistične partije v nacionalnem merilu. Bili so komentatorji, ki so poročali o tvojem govoru in pripominjali, da tvoje zadržanje ostaja odprto za sodelovanje s katoličani in njihovimi organizacijami, ne glede na tvoje kritike vatikanskega dokumenta. In prav zato: ali je možno kakšno sodelovanje navkljub tem kritikam, ali postane kakšno sodelovanje možno prav od teh kritik dalje in vsega, kar one vsebujejo; vsebujejo pa gorečo obrambo tistih krščanskih sektorjev, ki jih dokument obsoja; vsebujejo natančno izbiro med spornimi krščanskimi sektorji. To pa je izbira, če dovoliš, ki se razlikuje od izbire v zgodovinskem kompromisu. Tudi v tem primeru torej mednarodna perspektiva osvetljuje nacionalno. Teologija osvoboditve, ki se je razvila na množični podlagi v Latinski Ameriki, v resnici ni doma izključno na tem kontinentu. Njena temeljna stališča so prisotna tudi med italijanskimi in evropskimi kristjani, ki so jih razvijali avtonomno, od začetka njihovega sodelovanja v delavskih in ljudskih bojih, pa čeprav iz drugačnih nagnjenj. Med južnoameriškimi krščanskimi borci, ki jih s tolikšno toplino jemlješ v zaščito, in italijanskimi kristjani diaspore je globoka sorodnost in imajo neprestane medsebojne izmenjave. Med današnjo obsodbo teologije osvoboditve in obsodbo gibanj, kakršno je gibanje kristjani za socializem in druga podobna, je popolna kontinuiteta. Ali iz tega lahko sklepamo, da izbira partije na mednarodnem poprišču v primerjavi z ideološko bitko znotraj Cerkve vsebuje analogno izbiro v primerjavi z italijansko cerkvijo? In da bi utegnila pomeniti občutljivost, ki si jo pokazal napram navzočnosti kristjanov v osvobodilnih bojih narodov Latinske Amerike uvod v obnovljeno pozornost napram tukajšnjim analognim pojavom, pa čeprav imajo v stari Evropi in celo v Italiji različne oblike in dimenzije. Po vprašanju - razočaranje To so bila vprašanja, ki so si jih v preteklem septembru, po tvojem govoru na festivalu »Unita« zastavljali krščanski tovariši. Toda po manj kot letu dni se bojim, da je v zavesti mnogih vprašanje moralo še enkrat odstopiti prostor razočaranju. Kajti na vprašanja, ki so se tedaj zdela, odprta, so dobili v teku zadnjih mesecev bistveno negativne odgovore. Tvoja gesta solidarnosti je dejansko ostala izolirana in kolikor mi je znano ji niso sledili niti tvoji naslednji posegi, niti strategija partije. Z druge strani pa politika odprtega terena, ki je navdihovala predvolilno kampanjo pred upravnimi volitvami, ni bila prepričljiva za tiste, ki so čutili potrebo, pa naj so bili kristjani ali ne, da se tudi ob tej priliki deluje na podlagi dovolj natančne izbire terena. Toda še prav posebno je razočaranje med levimi verniki naraslo ob zadržanju partije v dveh primerih, ki imata sicer različen pomen, na katera te želim opozoriti. Prvi in težji je parlamentarni in izvenparlamentarni postopek ob sprejemanju novega konkordata. Tudi tukaj je bila v igri izbira, ki je bila politično in kulturno, in seveda teološko, obvezujoča za dve viziji Cerkve in istočasno za dva koncepta laične sfere. Pri Cerkvi je šlo za izbiro med prisotnostjo novokonstantinskega tipa, »od moči do moči«, in preroško prisotnostjo uboštva in uslužnosti. Sloje za izbor med laičnostjo, ki jo je razumeti kot potrditev cerkvenih privilegijev ali obrambo svobode izražanja in združevanja, brez vsakršne diskriminacije. Šlo je za izbiro med »religioznim mirom«, temelječim na odnosih iz sporazumov, in med harmoničnim sožitjem, ki upošteva vzajemno avtonomnost. Komunistična partija v tej debati, po moji sodbi in mnenju mnogih drugih vernikov, ni znala predstavljati novega in avtentično laičnega glasu, pa čeprav bi ostala v manjšini. Nasproti izbiram tako velikega pomena seje partija v bistvu prilagodila predlogom Vatikana in Krščanske demokracije, v kontinuiteti z ideologijo, ki je navdihovala konkordate iz dobe fašizma. Istočasno je partija ignorirala močan protest katoliških tovarišev proti temu popuščanju, izražen znotraj in zunaj parlamenta. To je bil glas neke druge Cerkve in neke druge kulture. Prav tiste Cerkve, tovariš Natta, kateri si slovesno proglasil solidarnost, toda, da se razumemo, v Latinski Ameriki. Tako je prišel duh zgodovinskega kompromisa do tega, da je podprl širši in star zgodovinski kompromis, ki je konkordat. V isti smeri se giblje druga zgodba, na katero te želim opozoriti, ki je sicer manj huda, ne pa manj razodevajoča, in tudi ta je zmedla mnoge kristjane iz skupine, ki ji pripadam. Gre za molk komunističnega tiska ob priliki zborovanja baznih skupnosti, ki je bilo v Torinu preteklega aprila. Zdelo se nam je, da je to značilen molk zavese indiferentnosti, v katero partija zavija življenje teh krščanskih manjšin, ki so krive (razen tega, da so manjšine), da preveč resno merijo na družbeno in cerkveno alternativo in da zaradi tega prihajajo v spor z verskimi ustanovami. Morda je prav, če pred zaključkom opomnim, da te kritike prihajajo od posameznikov in skupin, ki jim ni mogoče očitati antikomunizma in ki, nasprotno, znotraj svojih Cerkva vodijo težak boj zoper antikomunizem in za to plačujejo precej visoko ceno. Ko torej po dolgih letih boja, z lojalnostjo in morda tudi utrujenostjo izražajo partiji svoje razočaranje, je treba iskati razloge v drugih smereh. Toda odločna obnova zavesti partije tudi na tem področju, ki bi jo morda vključili v povolilno debato, bi omogočila tudi nam, da začnemo spet upati. Prisrčen pozdrav ALESSANDRO NATTA Glejmo na katoliški svet v vsej njegovi kompleksnosti Zdi se mi, da smo na vprašanja, ki nam jih zastavlja Giulio Girardi v svojem pismu (katerega prvi del, objavljen v Rinasciti pred nekoliko meseci, sem že z zanimanjem prebral), ob raznih prilikah že odgovarjali v teku obravnave in razvoja politike naše partije. Vendar pa so potrebne določene razjasnitve: zato, ker nas Girardijevo pismo k temu priganja, zato, ker se v pismu izraža nekakšno »razočaranje«, katerega ne bi želel pustiti brez odgovora, in pa objektivno zato, ker sprememba stanja zastavlja ponovno in na nov način nekatera vprašanja, ki so se že ob drugih prilikah pojavljala v teku naše zgodovine. Gre za neko temeljno stališče, s katerega bi vsekakor želel izhajati: strateški pomen, ki smo ga pripisovali (od neposrednega povojnega obdobja - in o tem smo spet govorili na posvetu o Togliattijevem delu preteklega januarja) - temi odnosov do katoličanov in njihovih gibanj ter organizacij, nas ni nikoli privedlo do tega, da ne bi videli različnega kulturnega in političnega pomena in različnih stališč, ki so bila in ki so prisotna v tako kompleksni in razčlenjeni stvarnosti (še toliko bolj kompleksna in razčlenjena pa so postala po koncilu), kot je tako imenovani katoliški svet. To je bilo resnično že 1945. leta. V formulaciji statuta nove partije na V. kongresu je bilo sprejeto stališče, da se vpis ne pogojuje z ideološko pripadnostjo, ampak se ga povezuje s sprejemom političnega programa »neodvisno od religiozne vere in filozofskih prepričanj«. To stališče je bilo odraz zaupanja v možnost skupnih prizadevanj vernih in nevernih - tudi v isti stranki - v boju za socializem in komunizem. In dejansko so bili že tedaj zelo številni državljani katoliške vere (zagotovo »večina vpisanih«, je dejal Togliatti v svojem poročilu na V. kongresu), ki so se odločili, da se bodo bojevali v komunistični partiji. Toda obveznost, da tudi katoličani neposredno sodelujejo pri izgradnji naše partije, nas istočasno ni ovirala, da ne bi ponovno iskali - že v neposrednem povojnem obdobju - možnosti za sporazumevanje z drugimi katoličani, organiziranimi v Krščanski demokraciji, s ciljem, da bi skupaj položili temelje za novo demokratično ustavo, da bi brez travme opravili prehod iz monarhije v republiko, da bi s prispevkom širokega loka političnih sil naravnali razvoj v napredno demokracijo, kakor smo tedaj imenovali demokracijo, ki naj bi se razprla na neformalen način, s socialno vsebino pravičnosti in enakosti. V bistvu analogna je bila izkušnja v letih politike zgodovinskega kompromisa (ki pa ga Girardi, kot se mi zdi, skuša identificirati, izgubljajoč izpred oči strateške perspektive, s primeri večin nacionalne solidarnosti), torej v vsem obdobju med leti 1972/73 do leta 1979. V razburkanih dogodkih v sedemdesetih letih smo mi trdili, daje odločilnega pomena (in takšen je resnično bil v več kot enem primeru, začenši z referendumom za razvezo zakona in velikim preobratom leta 1975) prispevek političnih sil in posameznih borcev iz katoliškega sveta k razvoju boja za preobrazbo italijanske družbe in tudi k napredku naše partije. Mnogo je katoliško formiranih kadrov in borcev, ki so prav skozi te izkušnje prišli v našo partijo in so danes pomemben del naših organiziranih moči. Med pobudo, ki naj bi utrdila skupne napore za družbeno in politično preobrazbo ter kulturno obnovo z udeležbo pomembnih katoliških sil ter širšo razporeditvijo in iskanjem načinov, kako delovati zaradi premikov na bolj izpostavljene položaje - vključno s KD ali njenim najtrdnejšim delom - v nameri, da presežemo stanje »blokirane demokracije« in da ustvarimo pogoje za proces sanacije in obnove javnega življenja in italijanske družbe, ni protislovja ali ga vsaj v načelu ne bi moglo biti. Razlogi za »zgodovinski kompromis« Sklicevanje na te primere pa nikakor ne pomeni tega, da je bil ves razvoj naše politike popolnoma premočrten, da nismo nikoli zagrešili zmot ali napak, daje treba težave, na katere misli Girardi in do katerih je prišlo tudi v odnosih z nekaterimi področji katoliške levice, pripisovati samo nerazumevanju drugih. K našim tradicijam ne sodi, da bi različne situacije maskirali za zastavo nepretrganosti (kontinuizma); in v resnici ne predpostavljamo, da smo partija, ki se nikoli ne zmoti. V specifičnem primeru smo ob raznih priložnostih priznavali, da je v neki določeni fazi zagotovo bila prisotna tendenca - ko je šlo za večine nacionalne solidarnosti - dejansko zasenčiti splošnejše značilnosti katoliškega vprašanja in kompleksnost problemov, kijih sproža, zato, da bi bolj stopilo v ospredje vprašanje odnosov s KD. V teh letih je pobuda v odnosih s KD zagotovo dovoljevala podirati stare pregrade in vzpostavljati odnose naše partije s sektorji srednjega sloja, ki jih dotlej nikoli nismo dosegli, z drugih vidikov pa je zatemnila pogled na bolj obnovitvene aspekte naše politike ter v kakšnem primeru povzročila, da nismo izkoristili (ali premalo izkoristili) možnosti, ki so se same po sebi ponujale ob premikih v levo širokih katoliških sil, kar se je pojavilo v prvi polovici sedemdesetih let. Tudi iz teh razlogov nismo ob formuliranju predloga za demokratično alternativo poudarili le razločka med katoliškim vprašanjem in vprašanjem Krščanske demokracije, ampak smo tudi podčrtali pomembnost in izvirnost kvantitativnega in kvalitativnega prispevka, ki bi ga po našem mnenju mogle in morale nuditi sile in gibanja katoliške usmeritve (in tudi druge sile, ki se sklicijejo na krščanstvo) k uresničitvi načrta ter k boju za sanacijo in obnovo dežele. Ob vsem tem smo tudi ob nedavnih volitvah opozorili, da smo s premajhnim posluhom za ta vprašanja (kakor da bi bila že presežena s tem, da smo izčrpali formulo »zgodovinskega kompromisa«) preprečili širšo iniciativo naše partije. Giulio Girardi v svojem pismu opozarja na odnos, ki povezuje posege, kakršen je bil poseg kardinala Ratzingerja proti »nekaterim aspektom teologije osvoboditve« in druga stališča vatikanskih oblasti, ki pomenijo tudi v odnosu do evropske situacije in Italije korak nazaj v primerjavi z odprtostjo koncila. Ta odnos seveda ne gre neopazno mimo nas, kakor tudi ne povezava med določenimi dejstvi ter bolj splošno konservativno ideološko ofenzivo, ki je v tej prvi polovici osemdesetih let zajela vse zahodne države. Prav tako pa ni šla neopazno mimo nas okoliščina, da se precej močne sile katoliškega prostora z različnih pozicij - tako v Italiji kakor v Latinski Ameriki - upirajo oziroma se spopadajo z nasprotujočimi tendencami in si celo prizadevajo za pozitiven prispevek k soočanju s problemi sodobne stvarnosti. Tem silam smo v zadnjih mesecih še nadalje izkazovali (kako more Girardi to ignorirati) naše simpatije in našo aktivno solidarnost. Ni naloga partije govoriti o teologiji Ob tem pa se postavlja vprašanje - na katerem Girardi vztraja - o dolžnosti »izbire med krščanskimi sektorji v konfliktu«. Toda kakšna izbira in na katerem področju? Če govorimo o izbiri, želimo povedati, da različna stališča niso politično ekvivalentna, da imajo celo politično valenco, ki se zelo razlikuje in ki je lahko popolnoma nasprotna (kakor se dogaja v Latinski Ameriki, kjer so katoliški sektorji, ki se borijo za osvoboditev teh narodov, in drugi, ki podpirajo vojaške diktature - kar se s spremenjenimi termini lahko zgodi tudi v Italiji), potem je še preveč jasno, kakšno naj bi bilo in kakšno mora biti naše stališče. Prav pa je, če dodamo še dve stvari. Prva je, da sodimo, da ni naloga neke politične partije — ki tudi v svojem statutu izpoveduje svojo laičnost-zavzemati stališča v pričkanju teološke ali doktrinarne narave; to pa ne zato, ker naj ne bi opazili pomena in implikacij tudi kulturnega in civilnega značaja v razpravi, ki poteka na tem terenu, pač pa zato, ker se partija ni in se ne sme potegovati za vlogo totalizatorja in ker obstoja načelo svobode, ki ga je treba pravilno upoštevati v vsakršni idejni ali kulturni situaciji. Ni naključje, da niti v primeru razprave o teologiji osvoboditve nismo posegli, da bi povedali naše stališče o odnosih med vero in zgodovino, med verskimi načeli in politično zavezanostjo, saj vemo, da so to precej kompleksne zadeve, vsekakor pa ni naloga nas kot partije, da se z njimi soočamo; pač pa moramo podčrtati nevarnost izkoriščanja v politične namene vatikanske instrukcije proti tokovom, ki se borijo za osvoboditev njihovih narodov. Druga stvar, ki jo je treba precizirati pa je, da se je treba tudi na izrazito političnem terenu izogibati napak in imeti za možne sogovornike samo tiste skupine katoličanov, ki bi bili že dokončno na levih pozicijah politične opredeljenosti. Seveda, kolikor obsežnejše so te skupine, toliko večje so možnosti za napredek levice v celoti. So pa še druge skupine katoličanov - čeprav na primer samo delno ali pa sploh ne soglašam, v primeru italijanske situacije, s predlogom alternative - ki se aktivno zavzemajo za teme (mir, odpor zoper nuklearno oboroževanje, boj zoper mafijo in kamoro, občutljivost glede vprašanja morale, različnim izkušnjam v boju z emarginacijo itd.), ki imajo bistveni pomen v okviru procesa za družbeno sanacijo in reformo. So pa tudi področja zmernejših katoličanov (ki zajemajo široke dele KD), s katerimi je nesoglašanje glede temeljnih vprašanj političnega in vladnega značaja popolnoma jasno, sporazumevanje z njimi pa je možno v območju velikih tem obrambe demokracije in temeljnih nacionalnih interesov. Upoštevati je torej treba to celovito podobo, katoliško vprašanje kot kompleks - sicer izgubljamo izpred oči, da se razvija politika enotnosti in zavezništva v mnogoterih in diferenciranih planih, zato je lahko pasti v vedno uničevalno zmoto maksimalizma, izolacije in politike, ki postane samo pričevanje. KPI in konkordat Tudi na podlagi teh metodoloških preudarkov dodajam nekatere bežne pripombe k zadnjim temam, ki se jih dotika Giulio Girardi. Predvsem h konkordatu. Glede tega je znano, da se je naša partija borila usklajeno in zavzeto (tudi ko so druge stranke, zaveznice KD oportuni-stično molčale) za spremembo in preseganje konkordata iz leta 1929. Toda vselej in sočasno smo izražali naše upoštevanje vseh laičnih in katoliških stališč, ki so se zavzemala za režim ločitve. Dobro razumemo zlasti stremljenja tistih katoličanov, ki gledajo na prisotnost Cerkve, ki naj bi bila »preroška, v revščini in uslužnosti.« To pa je cilj cerkvene reforme, ki se mora tikati vernikov - ne more pa to biti stvar neke partije, ki takšna, kot je - tako je napisal Berlinguer - ni »niti teistična niti antiteistična«. Naša zavzetost, kot politične sile, pa je bila in je usmerjena v nekaj drugega: delovati z vso našo inteligentnostjo in sposobnostjo za uveljavitev 7. in 8. člena ustave oziroma za dosego novega konkordata, usklajenega z ustavnimi načeli, in pa za začetek sporazumevanja z drugimi veroizpovedmi, kakor se je že začelo z valdeško-metodistično cerkvijo. Sodimo, da je dosežen rezultat zelo pomemben (čeprav z omejitvami, ki smo jih objavili), in bomo zato delovali usklajeno, da bi bil ta primer temelj za zagotovitev popolne uresničitve ustavnih načel svobode izražanja in združevanja, brez vsakršne diskriminacije med državljani različnih veroizpovedi ali med vernimi in nevernimi. Ta načela je treba izvajati tako pri uresničevanju novih določil konkordata, kakor pri širjenju režima omenjenega sporazuma na druge veroizpovedi in pri preseganju starega fašističnega zakona o »dopustnih verah«. Ali se Girardi strinja s temi cilji? Ali pa ima rajši protestno zadržanje, ki ostaja samo sebi namen in se za nikogar ne prevede v resnično razširitev sfere svobode. Kar se tiče nas, nam ni všeč pojmovanje načel in določil ustave kot preprostih »želja«, ki jim je namenjeno, da ostanejo samo na papirju. Glede evropskega zborovanja o baznih skupnostih (Communita di base) in o molku komunističnega tiska ob tem, bo lahko dal bolj natančen odgovor tisti, ki je za ta tisk zadolžen. Lahko pa zavrnem mnenje (tudi na podlagi tolikih drugih izkušenj), da bi šlo pri tem za vnaprejšnje nezanima-nje. V kolikor je morda šlo za podcenjevanje, so bile temu vzrok mnoge in utrujajoče obveznosti v času volitev, le malo pred 12. majem, ko je bilo to zborovanje. Temeljno vprašanje pa tiči drugje in Girardi ga omenja na koncu svojega pisma. Kakšen prispevek lahko dajo in nameravajo dati tudi sile krščanske in katoliške usmeritve v raznolikosti stališč in v jasnosti soočenja h globoki obnovi levice in torej tudi naše partije in njene politike, kar je bistveni pogoj za nadaljnje, odločilne korake naprej? Mi smo prepričani o pomembnosti tega prispevka in želimo, da bi bila tudi naša kongresna razprava priložnost, da se to manifestira v vsej svoji polnosti in razčlenjenosti. strokovna in znanstvena srečanja BOGOMIL FERFILA Vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela (Okrogla miza vsakoletnih razprav o misli in delu Vladimirja Bakariča, Zagreb, 28. marca 1985) Vsako leto se na Bakaričev rojstni dan jugoslovanski družboslovci zberejo na okrogli mizi v Zagrebu in razpravljajo o posamezni tirni iz njegovega bogatega družboslovnega opusa. Center CK ZKH za idejno-teoretično delo Vladimir Bakarič je prvo okroglo mizo z naslovom Pristop k raziskovanju procesov družbene reprodukcije socialistične samoupravne družbe v delu V. Bakariča organiziral lansko leto. Prizadevni organizatorji so ob tem zasnovali tudi edicijo Misel in delo V. Bakariča. Tudi tema letošnjega srečanja je zadela v srčiko naših sedanjih (ne le kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih) težav, nalog in načrtov. Še bolj to velja za tehtne in zaokrožene prispevke uvodničarjev - M. Miniča, R. Štajnerja in Ž. Rakočeviča. Kot že na vrsti recentnih nastopov v strokovni in politični javnosti je M. Minič tudi v Zagrebu v Lapidarnem slogu prestavil ključna problemska žarišča ekonomskopolitičnih tokov sodobnega sveta, v katerem si išče svoje mesto tudi Jugoslavija. Prav stanje ekonomskih odnosov s tujino je dalo piko na i vsem našim težavam in zapletom (tu se omejujem predvsem na odnose z razvitimi kapitalističnimi državami, saj kar 95% naših dolgov izvira iz teh dežel). Da je treba stanje velike zadolženosti, tehnološke in surovinske odvisnosti, neenakopravnega odnosa do naših izvoznih prizadevanj itd. preseči, je jasno. Prizadevati si je treba za zmanjševanje od- visnosti od tujine ter povečevanje soodvisnosti (Poček-Matič). To je imperativ našega nadaljnjega avtonomnega razvoja. Izbojevati si moramo mnogo boljše mesto v mednarodni delitvi dela, kot je sedanje. Nekateri so menili, da smo našo nacionalno samostojnost že zapravili, ker so nas razkosale multi-nacionalne družbe (Deželanin). Sedanje razmere niso naklonjene premikom proti radikalnemu ekonomskemu, političnemu, socialnemu, nacionalnemu razvoju tako sveta kot celote kot njegovih sestavin (zlasti na relaciji razviti-nerazviti, kjer se medsebojni propad poglablja in širi, namesto da bi se premoščal). Soočeni smo s povečevanjem mednarodne napetosti vse od leta 1976, oboroževalno eskalacijo blokov, rastjo nezaposlenosti in dolgov (v svetovni krizi 1982-1983 seje svetovna zadolženost dvignila na 990 milijard dolarjev - ob tudi za nas pomembni značilnosti, da novoindustrializi-rane dežele, dežele v razvoju niso sposobne vračati dolgov - kar jih je obenem z nami postavilo pod dirigentsko taktirko svetovnega monetarnega žandarja - Mednarodnega monetarnega sklada) itd. Tudi v svetovnem gospodarstvu razvitih dežel poteka intenzivno restrukturiranje. Postopoma se izoblikuje nova delitev dela, kar ne poteka brez ostrih spopadov za novo vlogo v mednarodni razdelitvi ekonomske in politične moči. Odnos sil v svetu se menja v korist razvitega kapitalizma (Crnobrnja). Naj navedem še en nazoren, tragičen paradoks sedanjih svetovnih razmer: v letu 1984 je bilo pridelano največ žita v svetu, v Afriki pa je od lakote umrlo največ ljudi. V takih razmerah se povečuje pritisk na dežele v razvoju, neuvrščene, saj skušajo razviti preložiti breme krize na ramena manj razvitih (ki so z razvrednotenjem surovin kot njihovega poglavitnega izvoznega blaga neizbežno zapluli v krizne vrtince). Zaenkrat cene surovin še ne naraščajo, dolgovi nerazvitih se povečujejo, vrata svetovnih bank so zanje še vedno zaprta, različne oblike diskriminacije se stopnjujejo (kljub lepo-rečnim frazam o vsestranski podpori Jugo- slaviji v njenih stabilizacijskih prizadevanjih se nadaljuje zbijanje naših izvoznih cen in množe se proti dumpinški ukrepi proti našim izvoznikom). Zaradi eksploatatorskega (pač profitnega) dolžniško-upniškega razmerja Jug-Sever poteka neto priliv kapitala iz nerazvitih v razvite dežele (za zmanjšanje svoje zadolženosti za tri milijarde dolarjev -z 19 na 16 mlijard dolarjev - bo morala Jugoslavija do leta 1990 vrniti tujim bankam kar 40 milijard dolarjev). Težave nerazvitih ne premaguje niti oživljanje gospodarske rasti razvitega sveta, saj ne posega v nobenega od vzrokov za njihove težave. Stopnje rasti nerazvitih dežel vse bolj zaostajajo za stopnjami rasti razvitih dežel (čeprav so se pred leti razlike zmanjševale). M. Minič je postavil zanimivo tezo (ki ima bolj malo možnosti, da se praktično potrdi - zanika): glede na že potrjeno vitalnost gospodarstev dežel v razvoju (v prehojenih kriznih letih), bi bila le-ta sposobna hitro preseči težavno situacijo, če bi se jim le zagotovile normalne možnosti produkcije in menjave. S tem je praktično zadel ob vprašanje (ne)možnosti nove mednarodne ekonomske ureditve. (Na vprašanje, ali je ta zgodovinsko nujen produkt, je Bakarič odgovoril: »Da, vendar se je potrebno zanjo boriti.«). R. Štajner je ugotovil, da je bila diagnoza novega in naprednejšega ugodnejša v 60. in 70. letih, kot pa je zdaj. Jugoslavija lahko k napredku pripomore le s svojo aktivnostjo v različnih oblikah mednarodnega organiziranja, predvsem dežel v razvoju. Poleg razčlembe »zatona« kolikor toliko uravnoteženih zunanjetrgovinskih odnosov naše države s tujino (Minič, Šolar, Ferfila) je bil tehten poudarek srečanja na znanstveno-tehnološkem razvoju Jugoslavije in njegovih svetovnih okvirih. Tehnologija pomeni jedro produkcije, osnovo ekonomskih, trgovinskih, znanstvenih odnosov. Za nas je nujno, da spoznamo pomen in pravo vlogo, perspektive, potrebe, možnosti naše znanosti in tehnologije. Često se sliši, da nam je potrebna samo tehnologija, ne pa znanost. Ali pa: znanost naj da naprej rezultate, potem bo pa tudi sredstev dovolj. Nujno je treba spoznati, da tehnološke inovacije ne nastajajo naključno. Zahtevajo množico raziskovanj, spoznanj, ustrezne družbene razmere in pa seveda dol- goročna in obsežna vlaganja v raziskovalce in infrastrukturo (v Jugoslaviji pride povprečno enajst raziskovalcev na 10.000 prebivalcev, v Bolgariji 28, v Madžarski 35, v Češkoslovaški 42, v Sovjetski zvezi pa že več kot 50 raziskovalcev na 10.000 prebivalcev). Glede tehnologije se bomo morali sprijazniti z dejstvom (tudi dolgoročno), da bomo vedno neto uvoznik - samo dve državi na svetu imata na tem področju pozitivno bilanco. Pomembno je zlasti, kako uvoženo tehnologijo uporabljamo, kako naj usposabljamo gospodarstvo, da bo inovativno (naši delavci na delu v Nemčiji so tam prijavili več inovacij kot pa vsi zaposleni pri nas). Inova-tivnost je potrebna tudi pri kupljenih licencah, saj jim moramo prilagoditi stroje, surovine (ob tem se moramo zavedati naših objektivnih in subjektivnih omejitev - imamo npr. še vedno 15% nepismenega prebivalstva, 80% delavcev z nižjo in nepopolno izobrazbo, 30% poslovodnih delavcev z neustrezno izobrazbo itd.) Potrebno se je vprašati, koliko smo se sploh že industrializirali. Medtem ko kapitalizem že izstopa iz industrijske ere, smo mi šele na obrtno industrijski ravni, tam, kjer je bil kapitalizem v začetku dvajsetega stoletja (Dežeianin). Sedanji kapitalizem (resda močno in sila uspešno reformiran v primerjavi s klasičnimi oblikami) postaja vse bolj internacionaliziran, obenem pa stopamo v ero tehnološkega neokolonializma. Nova tehnologija in nova znanstvena odkritja so najmočnejše orožje razvitih (kapitalističnih in socialističnih?) dežel. Različni pogledi so bili izraženi o oceni tehnološke razvitosti vzodnoevropskih socialističnih držav. Tradicionalno rezervirana in malce sarkastična ocena, ki izhaja iz posploševanja politične sfere teh družb, je bila prevagana z argumentirano tezo, da so v Sovjetski zvezi tik pred masovno uporabo vrhunske tehnologije. Uspelo jim je dobesedno »preskočiti« ameriške razvojne stopnice. Ob morebitni popustitvi mednarodne napetosti je Sovjetska zveza v zelo kratkem obdobju sposobna preplaviti svet s poceni vrhunsko tehnologijo (Paar). Sploh je poenostavljen, posplošen odnos do mednarodnih relacij (da v domače loge raje ne zahajamo) naša »balkanska speciali-teta«. Tipičen primer je povzdigovanje političnih ureditev neuvrščenih dežel po eni strani, ter hkrati tudi podcenjevanje, neupo- števanje in nerazumevanje njihovih gospodarskih možnosti (čeprav bi v takšnem posplošenem ocenjevanju morali razlikovati tudi med ideološkopolitičnimi stališči in empirično gospodarskimi ukrepi). Dežele v razvoju niso homogena, brezoblična masa gospodarsko nerazvitih in nezanimivih regij, marveč dežele, ki bi nam v svojem tehnološkem, gospodarskem razvoju lahko bile za zgled. Naj s prodorno tehnološko komponento tudi sklenem. Zavedati se moramo, da brez novih tehnoloških znanj ne bo tudi nove ekonomske, politične, kulturne razvitosti (Kulič). Čedalje večja je nevarnost eksplo-atacije z novimi tehnologijami (ki močno presega eksploatacijo s klasičnimi tehnologijami - razvite dežele pripravljajo delitev dela v svetovnih razsežjih na tehnološko zahtevne in tehnološko nezahtevne programe, ki je hkrati tudi delitev dela na tehnološko razvite in nerazvite države, na tehnološko zahtevno in nezahtevno delo - urna mezda naj bi bila za eno oziroma drugo delo v razmerju 1:30). Često se tudi pri nas kar vsevprek govori o vrhunski tehnologiji, ki da jo ponekod že imamo. Vendar - vrhunska tehnologija je vesoljska tehnologija, njej zrak škoduje (ter jo bo mogoče razvijati šele z osvojitvijo vesolja). Razviti svet drvi v smeri vse večje kvalitete produkcije (zato npr. uvajanje robotov v naše tovarne ne moremo prepuščati v alternativno razsodbo delavskim svetom) ter vse manjše odvisnosti od običajnih surovin. Pospešeno se uvajajo umetni materiali -eksotični materiali, ki naj bi izničili koristi razpolaganja z naravnimi viri (npr. produkcija tisoč metrov sintetične žice potrebuje toliko energije kot produkcija enega metra bakrene žice). Kako daljnosežne so posledice takšnih premikov za dežele v razvoju, ki večinoma razpolagajo le z naravnimi bogastvi? O eksploziji elektronske in mikroelek-tronske revolucije se veliko govori in piše. Ali se nam po naftnem šoku (ki so ga morda inicirali Američani in ne Arabci, saj so vso smetano pobrali oni) obeta mikro-elektronski šok? Zbijanje cen elektroniki vodi k postopni odvisnosti od nekaj ogromnih producentov, ki si bodo tako ustvarili monopolni položaj in bodo imeli elektronske uzde čez nekaj časa povsem v svojih rokah. No, saj glede cen smo pri nas lahko mirni. Morda divjajo prav zato, ker smo »prečitali« kapitaliste in se jim ne damo kar tako!? prikazi, recenzije MIODRAG ZEČEVIČ Skupni interesi v federaciji (»Zajednički interesi u federacji«, Privredni pregled, Beograd 1984, str. 218) Poleg vprašanj delovanja delegatskega sistema odločanja, in mesta ter vloge subjektivnih sil v političnem sistemu, je uresničevanje skupnih interesov v federaciji ena osrednjih t.i. nevralgičnih točk, ki v veliki meri vpliva na uresničevanje in delovanje z ustavo opredeljenega političnega sistema. Relativno zaokroženo in sistematično obdelavo tega aktualnega vprašanja oz. problema delovanja našega federalizma in sploh političnega sistema socialističnega samoupravljanja predstavlja monografska študija dr. Mio-draga Zečeviča z naslovom »Skupni interesi v federaciji«. Na podlagi solidnega poznavanja družbenopolitične prakse avtor v njej z vso strokovno pedantnostjo obravnava probleme uresničevanja skupnih interesov v jugoslovanski federaciji in sicer v vseh njihovih načinih in oblikah izražanja, realizacije in preseganja. Pri obravnavi z ustavo opredeljenih odnosov (interesov) v federaciji izhaja avtor iz stališča, da se, kot je govoril E. Kardelj, »razredni in nacionalni interesi izražajo kot enoten interes samoupravno združenega dela, s tem pa presega težnje po umetnem ločevanju razrednega in nacionalnega«. Stvarno vsebino tem odnosom (interesom) torej daje enoten produkcijski odnos in sistem samoupravljanja, v katerem so republike in avtonomni pokrajini oz. narodi in narodnosti prav tako samoupravni subjekti. Avtor v uvodnih opombah tudi opozarja, da je uresničevanje družbenopolitičnega sistema in s tem tudi skupnih interesov v federaciji dejansko odnos med proklamiranim in stvarnim, vizijo in njeno realnostjo, možnim in nemožnim, realnim in irealnim, tistim kar je in tistim kar naj bo, pričakovanim in uresničenim, zamišljenim in nastalim. Avtor poudarja nujnost kritične analize razlogov takšnega stanja na področju uresničevanja federativnega skupništva v povezavi z dejavnostjo zvezne organizacije; ne zahteva radikalnega spreminjanja osnovnih institucionalnih rešitev, pač pa se zavzema za njihovo izpopolnjevanje in dograjevanje, za prilagajanje načina njihovega delovanja samoupravnemu značaju produkcijskih odnosov, kot tudi delegatsko-skupščinskemu sistemu oz. njegovi bazi. V ospredju je zato vprašanje - zakaj so pri oblikovanju skupnih interesov v federaciji odrinjeni, premalo upoštevani avtentični interesi samoupravno združenega dela in delegatske baze v celoti? Ali imajo zato, ker združeno delo še ni postalo dominanten faktor v delegatskem sistemu odločanja republik, pokrajin in federacije, organi državne oblasti ključno vlogo v artikulaciji in sintezi samoupravnih interesov? Predvsem pa gre za vprašanje -kako se v celoti uresničuje ustavni koncept jugoslovanske federacije. V prvem delu knjige so v ta namen zelo uspešno prikazani in ocenjeni elementi skupništva in različnosti v konceptu jugoslovanskega federalizma, še posebej so razčlenjeni novi akcenti jugoslovanskega skupništva, področja njihovega uresničevanja, odgovornost za skupništvo in ustavno-pravne posebnosti federalizma in skupništva. V okviru obstoječega političnega sistema je avtor z dosti elementi pokazal na izvore, ki repro-ducirajo pluralizem interesov in na vlogo republik in pokrajin pri uresničevanju skupnih interesov. Skupni interesi niso rezultat nekakšnega »dogovora« in pogodbena kategorija, ampak izraz stvarnega skupništva in enotnosti narodov in narodnosti, ki ima svojo zgodovinsko utemeljenost in globok družbenopolitični smisel. Bistvo novega koncepta federalizma je v odgovornosti socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ne samo za lasten razvoj, ampak tudi za razvoj federacije kot celote. Uresničevanje neetati-stičnega usklajevanja odnosov (interesov) naše večnacionalne skupnosti terja preseganje metod, kot sta majorizacija v odločanju in vsiljevanje določenih interesov drugim. Proces usklajevanja o skupnih interesih se mora začeti v vsaki temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. Pluralizem samoupravnih interesov se prek delegatskega sistema izraža in uresničuje na vseh ravneh organizacije naše družbe in v vseh centrih samoupravnega in političnega odločanja prerašča in konstituira v posebne oz. skupne interese. Tako so skupni interesi v bistvu koncentrirani izraz pluralizma samoupravnih interesov. V njem se vzpostavljajo novi odnosi in obveznosti subjektov, ki izražajo in uveljavljajo na sedanji stopnji materialno-ekonomskega in nacionalnega razvoja objektivno različne, včasih pa tudi protislovne interese. Demokratična komunikacija in upoštevanje interesov drugih je zato njegova osnovna predpostavka in družbena zahteva. V procesu soočanja pluralizma socialističnih samoupravnih interesov se tako oblikuje interes, ki izraža skupne potrebe vseh in daje prostor za povezovanje in kohezijo, ne pa za dezintegracijske procese, ravnanja in avtonomne smeri razvoja. To ni posamezen interes nikogar, niti ni začasna kompromisna konstrukcija, ki kot rešitev po naravi stvari pomeni zgolj odlaganje prave odločitve. Zavestna akcija subjektivnih družbenih sil je predpostavka uresničevanja pluralizma socialističnih samoupravnih interesov. Drugi del knjige obsega analizo osnovnih oblik institucionalnega organiziranja federacije (Skupščina SFRJ, Predsedstvo SFRJ, ZIS, zvezni upravni organi, sodstvo) in načinov uresničevanja skupnih interesov v okviru zveznih organov (zakoni, plani, dogovori, pogodbe). Ta del zajema normativno shemo organizacije federacije, probleme te organizacije in njenega delovanja. Tu so obravnavana mnoga vprašanja funkcioniranja federacije, problemi in težave pri izvajanju koncepta samoupravnega federalizma, nasprotja, s katerimi se srečuje, konflikt stare in nove zavesti, starih in novih metod dela in delovanja, odnos med državnim in samoupravnim, procesi sprejemanja državnih in samoupravnih splošnih aktov, usklajevanje interesov republik in avtonomnih pokrajin, ki se uresničuje pretežno z državnimi metodami in pogajanji, namesto z dogovarjanjem in sporazumevanjem. Analiza celotne aktivnosti v obdobju od 1974-1982. leta pokaže, da Skupščina SFRJ v praksi ni postala v zadostni meri najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti federacije, prepočasi pa se uveljavlja tudi kot organ družbenega samoupravljanja. Prekoračitve delovnega področja posameznih organov federacije in določena nesinhroni-zacija in prepletanje v delovanju med njimi, so v pretežni meri škodovali prav stvarnemu položaju Skupščine SFRJ in njenih zborov. Skupščina SFRJ še ni postala osrednja in najpomembnejša samoupravna in politična institucija družbe (»delovno telo celotne družbene skupnosti«), razloge pa velja poiskati tudi v problemih, težavah in pomanjkljivostih delovanja celotnega delegatskega sistema. Nerazvitost delegatskih odnosov, točneje nepovezanost delegatov Zveznega zbora z njihovo volilno bazo se kaže v tem, da ti delegati dobivajo smernice za svoje delo skoraj izključno v stikih z republiškimi in pokrajinskimi skupščinami ali izvršnimi in upravnimi organi, tako da so tudi izvirni interesi združenega dela, ki bi se morali povezovati na najširšem jugoslovanskem prostoru, najpogosteje posredovani z republiškimi in pokrajinskimi interesi, oz. ogr-njeni v plašč nacionalnega interesa. Pogosto se torej samoupravni procesi, odnosi in tokovi, ki tečejo od združenega dela in samoupravne osnove družbe k federaciji, na ravni republik in pokrajin praktično preobrazijo in politizirajo v republiške in pokrajinske interese. V Zboru republik in pokrajin poteka dogovarjanje in usklajevanje vitalnih vprašanj, pomembnih za vse delovne ljudi in občane, republike in pokrajine in vso družbeno skupnost, pogosto brez neposrednega vpliva združenega dela in njegove udeležbe pri oblikovanju samoupravnih interesov, kot tudi pri prevzemanju odgovornosti za njihovo uresničevanje. Usklajevanje interesov med republikami in pokrajinama se v pretežni meri odvija v okviru izvršnoupravnih organov. Ogrodje usklajevanja tvorijo koordinacijska komisija ZlS-a in medrepubliški komiteji - namesto delegatske strukture, predvsem pa Zbora republik in pokrajin. To zelo omejuje razvoj delegatskih odnosov v Skupščini SFRJ, ker je delegatski mehanizem tako brez svoje družbene vsebine. Medtem ko pri analiziranju mesta in vloge Predsedstva SFRJ v usklajevanju aktivnosti za uresničevanje skupnih interesov avtor ni posegel v njegovo praktično delovanje, (kar je določena pomanjkljivost), pa pri oceni dela ZIS ni ostal pri interpretaciji ustavnih rešitev . ZIS v tem obdobju še ni postal pravi kolektivni organ uprave. Pri premajhnem vplivu združenega dela in samoupravne baze v procesu usklajevanja skupnih interesov ZIS ne deluje kot kohezivni faktor, tj. nosilec odgovornosti za politikt) in stanje v okviru njegovih pravic in dolžnosti. Krepi se politična moč državnega aparata, predvsem v pravnem odnosu do Skupščine SFRJ in samoupravne strukture, kar vodi v birokratizacijo in zapiranje tistih kanalov, ki so vzpostavljeni za uresničevanje večjega vpliva samoupravnih struktur na delo in dejavnost Skupščine SFRJ in njenih izvršnih in upravnih organov. ZIS bi se moral bolj angažirati kot izvršni organ, ne pa zgolj kot predlagatelj politike in ukrepov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ. Ustrezno pozornost je v tretjem delu študije avtor posvetil pravnemu sistemu in odgovornosti za uresničevanje koncepta in družbenih opredelitev. Ukvarja se z vprašanji: družbenorazredna vloga prava in odnos subjektivnega faktorja, pravni sistem in problemi njegovega uresničevanja, načela zakonodajne politike federacije in nekateri pojavi v praksi, izvrševanje zveznih zakonov in dr. Posebnega pomena je zlasti to, da je avtor temeljito obdelal vprašanje odgovornosti kot družbenopolitične in pravne kategorije (koncept odgovornosti, bistvo, odnosi, prevlada določenih oblik odgovornosti, dvojnost ravnanja, negativni pojavi). Z zaključnim (četrtim) delom študije, ki govori o uresničevanju politične organizacije federacije, je pisec zaokrožil obravnavo skupnih interesov. Tu izstopa problem še nezadostne racionalnosti in učinkovitosti institucionalnih oblik političnega sistema; avtor argumentirano pojasnjuje svoja stališča o aktualni dilemi - sprememba ali dopolnitev sistema, oz. nujnost spremembe ravnanja pri njegovem izvajanju. Čeprav v skromnem obsegu, so v tem delu študije s politološkega vidika napisane najboljše strani pri analizi odločanja o skupnih interesih v federaciji (konsenzus in druge oblike odločanja, ravnanje in stanje v procesu odločanja) in o pojavih in problemih dogovarjanja v Skupščini SFRJ. Iz študije je razvidno, da imamo na posameznih področjih zelo različne situacije in zelo različno stopnjo uresničenosti skupnih interesov v federaciji. Prav tako so posamezni organi na ravni federacije z različnim uspehom izvrševali svoje funkcije pri uresničevanju skupnih interesov. Pokazalo se je, da je (bila) točna ocena E. Kardelja, da zvezni organi »v veliki meri predstavljajo ogledalo protislovij jugoslovanske družbe«. Čeprav so problemi uresničevanja skupnih interesov v federaciji in dela zveznih organov sicer del pomanjkljivosti in težav pri delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, je za avtorja poglavitno vprašanje z ustavo 1974. leta vzpostavljene radikalne spremembe koncepta federacije in težave, ki spremljajo to opredelitev, od koncepcijskih do praktičnih. Krepitev republiškega in pokrajinskega etatizma, pojavi avtarkičnega zapiranja republiško-pokrajinskega, pa celo občinskega gospodarstva, močni pritiski parcialnih interesov na organe federacije, nezadovoljivi rezultati združevanja dela in sredstev in drugi dezin-tegracijski procesi v družbi, so pustili globoke in vidne posledice tudi v uresničevanju ustavnega koncepta federacije. Federacija se je tako razvijala bolj kot zvezna država, oz. državna skupnost, zapostavljeno pa je bilo njeno izgrajevanje kot socialistične samoupravne demokratične skupnosti delovnih ljudi in občanov, enakopravnih narodov in narodnosti, kar je imelo tudi izrazito negativne implikacije za uresničevanje skupnih interesov v federaciji. Uresničevanje jugoslovanskega federalizma in skupništva je občutljiva, zapletena in dolgotrajna naloga in obveznost vseh subjektov družbene nadstavbe. To ni kampanjska naloga niti ni izdvojeno ustavno-pravno vprašanje. Njegov razvoj in izpopolnjevanje predpostavlja mnogo večjo stopnjo odgovornosti za skupništvo, večje medsebojno povezovanje in korektnost v odnosih, razvitejši občutek za skupništvo, večjo tolerantnost, razumevanje, pripravljenost za razgovore, sposobnost najti spone skupništva in mnogo večjo odgovornost za ravnanje in uresničevanje dogovorjenega in obrambo skupnih interesov. Avtor se v prvi vrsti zavzema za doslednejše uresničevanje ustavnega koncepta in smatra, da je velika iluzija pričakovati, da bi se z organizacijskimi spremembami oz. formalnimi sredstvi lahko reševali nastali problemi, saj ta delujejo predvsem na posledice in tako v začetku dajejo vtis, da je družba uspela rešiti težave. Zdi se, da prava dilema torej ni v tem, ali so potrebne ali pa niso potrebne spremembe organizacijskih oblik sistema, pravo vprašanje je: kakšen je odnos družbenih sil do sistema in njegovih vrednot in koliko oblike omogočajo uresničevanje družbenoekonomskih in političnih odnosov. Kljub določenim pomanjkljivostim (ni analizirano npr. uresničevanje skupnih interesov prek samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in združevanja OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij) je avtorju uspelo na razumljiv, argumentiran in znanstveno utemeljen način analizirati obstoječe stanje odnosov v federaciji sploh, in z vidika uresničevanja skupnih interesov ugotavljati številne pomanjkljivosti, ki so se manifestirale v praksi funkcioniranja federacije, in tudi možnosti za njihovo preseganje. S povezavo elementov znanstvene teorije, družbene prakse in zakonodajne politike se je avtor izognil nevarnosti normativizma in ustavne deskripcije pri proučevanju te problematike. Knjiga je koristen prispevek k diskusiji oz. kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja; kot ugledno delo s področja jugoslovanskega federalizma ima ustrezno mesto v naši pravni in politični literaturi. Marjan Brezovšek VELJKO MIČUNOVIČ Moskovske godine 1969-1971 (Jugoslovanska revija, Beograd 1984, 210 str.) Veljko Mičunovič je kot ambasador SFRJ služboval v Moskvi dvakrat. Prvič v obdobju normalizacije odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (1956-1958), ko je bil na čelu države N. Hruščov, in drugič (1967-1971),ko je bil na čelu SZL. I. Brež-njev. Svoje poglede in soudeležbo v nekate- rih najpomembnejših dogodkih v odnosih med Jugoslavijo in SZ je Mičunovič opisal konec leta 1977 v knjigi »Moskovske godine 1956-1958«. To delo je nastalo na podlagi dnevnika, ki ga je avtor vestno pisal ves čas svojega službovanja v Moskvi. Kljub temu da so se dogodki, ki jih avtor opisuje, odigrali pred skoraj tremi desetletji, je večina teh aktualnih še danes. O sporu s Stalinom je pri nas napisanih že dosti del, vendar velja poudariti, da zaradi nedostopnosti primarnih virov še vedno ne poznamo v celoti geneze spora, vseh njegovih oblik in faz in zato tudi ne celotne njegove vsebine. Vrednost Mičunovičeve knjige pa je prav v opisovanju političnih in diplomatskih težav, v katerih je potekala normalizacija odnosov med državama. Delo prav tako odkriva tiste dogodke, ki so bili do takrat tabu tema in o katerih se ni javno razpravljalo, čeprav že zdavnaj niso bili nikakršna državna tajnost. Za zgodovinarje in druge proučevalce dogajanj je to primarni vir, saj gre za dnevnike ambasadorja, ki vsekakor ve, kaj se dogaja v odnosih med državama. Memoarji diplomatov, ki so nastali dvajset in celo več let po samih dogodkih zgolj na podlagi spominskih sposobnosti pisca -ne pa na podlagi osebnih dnevnikov ali na podlagi proučevanja diplomatskega gradiva (telegramov, analiz, internih političnih ocen, not itd.), nimajo praviloma nobene prave strokovne vrednosti. Gre za bolj ali manj zabavno branje o diplomatskih večerjah in toaletah, faux pas-jih, garniranih s psevdopolitičnimi in psevdodiplomatskimi problemi. Nekaj takih zgrešenih spominov je nedavno izšlo tudi pri nas. V zvezi s prvo Mičunovičevo knjigo »Moskovske godine 1956-1958« lahko ugotovimo, da gre za eno najboljših del te vrste v svetovni diplomatski memoarski literaturi. Knjiga je prav tako z vidika diplomatske tehnike in taktike odličen učbenik za mlajše diplomate, z vidika razvoja odnosov (padcev in vzponov) med dvema državama pa je kompetenten vir, na katerega se lahko opre vsak proučevalec te problematike. Ni odveč če povemo, daje Mičunovič s tem ko je pisal dnevnik, prekršil eno temeljnih poklicnih pravil, ki zaradi varnostnih razlogov prepovedujejo diplomatom, da puščajo za seboj kakršenkoli oseben dokument, iz katerega bi nasprotna stran (diplomatska ali obveščevalna služba tuje države) razbrala zapažanja o posameznih osebah in dogodkih, ali se celo dokopala do ocen politične situacije in predlogov, ki jih veleposlanik daje svoji vladi, kako naj ravna v konkretnih primerih. Taka načelna prepoved je še toliko bolj poudarjena, ko gre za jugoslovanskega diplomata v Sovjetski zvezi. Bistvo jugoslovansko-sovjetskih odnosov po letu 1945 lahko povzamemo z naslednjo ugotovitvijo: Jugoslavija se je kot majhna in neodvisna ter kasneje neuvrščena država vedno zavedala, da ima SZ status velesile in da v celoti dirigira obnašanje v enem od blokov. Ker je politika odnosov med dvema državama predvsem veščina možnega, je Jugoslavija vedno storila vse za izboljšanje odnosov s Sovjeti - vendar pa je bila zmeraj proti vsemu, kar bi lahko škodovalo Jugoslaviji. Na srečo je Jugoslaviji uspelo tako koncipirane odnose opredeliti v Beograjski (1955) in Moskovski (1956) deklaraciji, ki pomenita okvir za našo generalno politiko in splošni interes. Znano je, kakšen pomen je Tito pripisoval odnosom z Moskvo oziroma temu, kdo bo zastopal Jugoslavijo v Sovjetski zvezi. Od konstituiranja Jugoslavije kot neodvisne države je Tito sam določal jugoslovanske ambasadorje v Moskvi. V obdobju normalizacije se je stara praksa nadaljevala. Pritrdimo lahko Mičunovičevi ugotovitvi, »da je Sovjetska zveza verjetno edina država v svetu, za katero nihče v Jugoslaviji ni mogel predlagati veleposlanika brez predhodnega posveta s Titom, ki je, tako danes kot nekdaj, v tej stvari zadržal nedotakljivo pravico odločanja« (str. 35). V tem kontekstu so seveda Mičunovičevi dnevniki še toliko bolj dragocen dokument, četudi je nastal proti predpisom. Ker gre dejansko za politično pomembno delo, je o usodi knjige - že po njeni objavi - razpravljalo novembra 1977 tudi Predsedstvo SFRJ, kjer je prevladalo mnenje, da naj se knjiga tudi vnaprej neovirano prodaja, ... in naj se ne nadleguje niti avtorja niti izdajatelja (str. 54). Vsem tem zapletom in razpletom ter usodi rokopisa je avtor posvetil v svoji drugi knjigi celo poglavje. Po vrnitvi iz Sovjetske zveze je bil Miču-novič od konca leta 1958 do 1962 namestnik ministra za zunanje zadeve. V tej funkciji je spremljal leta 1961 predsednika Tita na dvomesečni turneji po Afriki. Po obisku v Egiptu in razgovorih z Naserjem je prišlo med njim in Titom do resnega navzkrižja, za katerega Mičunovič pravi: »Ta razgovor se je kasneje spremenil v spor, v pravi prepir, v katerem sva drug drugemu izrekla zelo neprijetne stvari, ki so postajale vedno bolj boleče.« (str. 23). Zaradi tega je bil Mičunovič leta 1962 kazensko premeščen za ambasadorja v Washington, kjer je ostal do junija 1967. V tem obdobju ni pisal dnevnika, kar je nedvomno velika škoda, saj je služboval v središču druge supersile in voditeljice zahodnega bloka. Njegova opažanja iz tega zornega kota bi bila vsekakor zanimiva in koristna. Po vrnitvi v Jugoslavijo ga je Tito leta 1969 ponovno imenoval za ambasadorja v Moskvi, kjer je ostal do septembra 1971. Kot je razvidno iz prve knjige (1956—1958) je bil Mičunovič eden med najbolj privilegiranimi veleposlaniki v celotnem diplomatskem zboru v Moskvi, saj je bil to na eni strani čas normalizacije odnosov med SFRJ in SZ, na drugi strani pa je bil Mičunovič tudi osebni prijatelj Hruščova, tako daje imel priložnost vse pomembne dogodke spremljati »iz centra« ter svoja opažanja preverjati v stalnih stikih z najvišjimi sovjetskimi funkcionarji. V obdobju drugega službovanja v Moskvi (1969-1971) pa so bili jugoslovansko sovjetski odnosi izredno napeti. Zaradi sovjetske vojaške intervencije v Češkoslovaški je prišlo do poslabšanja odnosov z vsemi socialističnimi državami, Jugoslavija pa je bila - upravičeno - skoraj leto dni v ostrem in javnem sporu z Rusi. Prav tako se je z intervencijo na Češkoslovaškem inavgurirala t. i. doktrina o omejeni suverenosti socialističnih držav, ki jo poznamo tudi kot doktrino Brežnjeva. Doktrina omejene suverenosti je v zgodovini mednarodnih odnosov dobro znana, vendar pa je bila po drugi svetovni vojni prvič tako ostro in jasno formulirana in je bila zato v neposredni koli-ziji z vsemi najpomembnejšimi mednarodno pravnimi dokumenti. V ožji interpretaciji pomeni doktrina o omejeni suverenosti socialističnih držav to, da si SZ kot atomska supersila in voditeljica vzhodnega bloka prilašča pravico, da sama ocenjuje, kdaj in koliko so interesi socializma v posamezni državi ogroženi. S tega zornega kota naj bi se ta doktrina omejevala le na blokovske države. Vendar pa ima doktrina Brežnjeva, upoštevajoč logiko in zakonitosti obnašanja velesil v mednarodnih odnosih, tudi širšo, in za nas toliko bolj nesprejemljivo interpreta- cijo. Že zelo poenostavljena analiza delovanja sovjetske zunanje politike po letu 1945 nam lahko pokaže temeljne smeri ruske ekspanzije. Kar se tiče Zahodne Evrope lahko ugotovimo, da že štiri desetletja velja »tajni« sporazum z NATO paktom in ZDA o delitvi Evrope in spoštovanju medsebojnih vitalnih interesov. V pogledu Azije Rusi nočejo ponoviti enakih napak kot ZDA v Vietnamu. Zato je SZ tako v pogledu Zahodne Evrope kot tudi Azije v defenzivnem čakanju na ugodnejšo priložnost. Kot pa je pokazala praksa, so sovjetske pretenzije v pogledu Mediterana in Afrike povsem drugačne, saj so tam prvič v zgodovini tudi že močno vojaško prisotni. Prostor, ki teritorialno in politično ločuje SZ od Mediterana in Afrike pa sta Balkan in Jugoslavija. V tem je potrebno videti dolgoročnejši smisel doktrine Brežnjeva, saj gre v primeru Balkana in Jugoslavije za socialistične države, s katerimi se sovjetski interesi ujemajo (prekrivajo) tako teritorialno kot ideološko in politično -pri čemer ne smemo prezreti dejstva, da si SZ lasti pravico, da je edina pristojna za obrambo socializma v Evropi. Če pri tem odmislimo ideološke razloge (skrb za evropski in svetovni socializem), ki so se v mednarodnih odnosih vedno uporabljali kot pretveza za tako ali drugačno obliko hegemo-nizma ali intervencije, potem je doktrina Brežnjeva, ki se ji SZ ni nikoli javno odrekla, le doktrina ekspanzije, ki je bistvena značilnost obnašanja velesile v mednarodnih odnosih. Tudi s povsem diplomatsko poslovnega vidika je bilo to obdobje (1969-1971) za Mičunoviča mnogo težavnejše. Med državama ni bilo več »posebnih odnosov«, zato je Mičunovič lahko računal le na stike z osebjem iz državnega, ne pa tudi političnega aparata. V praksi to pomeni, da gre za stike na podlagi poprejšnjega dogovora, pri čemer pa pride le do tistih stikov, za katere je zainteresirana sovjetska stran. Sovjetsko vodstvo na čelu z Brežnjevom se je po obračunu s Hruščovom vrnilo v staro, dobro poznano izoliranost in popolno zaprtost pred zunanjimi predstavniki, kar velja še posebej za veleposlanika Jugoslavije. V taki atmosferi se je Mičunovič redko srečeval s sovjetskimi voditelji in diplomati in zato tudi ni pisal dnevnih zapiskov. V drugi knjigi najdemo zato le zelo dobre in pretehtane analize jugoslovansko-sovjetskih odnosov, ocene splošne politike SZ, iz katere izhaja tudi sovjetska politika do Jugoslavije ter zapažanja v osebnostnih značilnostih nekaterih sovjetskih funkcionarjev. Prav tako se v knjigi vedno srečujemo z vprašanji tako imenovane čiste diplomacije, se pravi z načini, oblikami in metodami, ki se jih poslužuje diplomacija kot instrument za uresničevanje zunanje politike. Na koncu lahko rečemo, da je druga Mi-čunovičeva knjiga (tako kot prva) dragocen dokument, saj nekatera bistvena vprašanja o odnosih med obema državama danes niso nič manj aktualna kot takrat. Gre predvsem za odnos do stalinizma in njegovih recidivov v zunanji in notranji politiki Vzhodnega bloka in Jugoslavije, za problem neodvisnosti in enakopravnosti komunističnih partij in socialističnih držav, problem priznavanja različnih poti v socializem, delovanja velesile v mednarodnih odnosih itn. Praviloma je vsebina političnih in diplomatskih odnosov dolga desetletja pod em-bargom stroge zaupnosti in državne tajnosti. Zato Mičunovičeva kronika in komentarji o dogodkih in osebah ter stališčih, ki so jih sovjetski politiki zastopali, in načinih, kako so uresničevali politiko, delno zapolnjujejo tisto vrzel, ki je zgodovinarji zaradi nedostopnosti arhivov ne morejo zapolniti. Iztok Simoniti Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD Pred nami je knjižica, v kateri avtorji (Olga Drofenik, Zvonka Pretnar, mag. Tanja Dobrin, Tone Brejc in Ciril Klajnšček) na osnovi ugotovitev iz dosedanjega dela pri raziskavi Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD poskušajo dati nekaj konkretnih usmeritev za delo poslovodnih, strokovnih in sindikalnih delavcev, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko v OZD. V knjižni obliki je pričujoče poročilo izdala Delavska enotnost v zbirki Knjižnica sindikati. Avtorji v uvodu ugotavljajo, da v naši družbi kljub jasno opredeljenim ciljem in interesom oseb, ki imajo takšen ali drugačen telesni in/ali duševni primanjkljaj, telesno poškodbo ali bolezen, še vedno niso enakopravni integralni del družbe. Obstaja razkorak med deklariranimi cilji in vsakdanjostjo, kjer se skrb za invalidne delavce s svojo humano in etično zamislijo še ni pričela uveljavljati. Razlogov za to je seveda več in jih je treba iskati tako v OZD kot tudi v družbenem, sistemskem okolju, v katerem delujejo OZD. Invalidni delavci ostajajo na nek način še vedno izločeni, marginalizirani, nezadovoljni in za delo nemotivirani. Take prakse ne more nadomestiti navidezna humanizi-ranost niti precenjevanje pomena samoupravljanja na tem področju. V prvem poglavju nato avtorji prikažejo nekatere značilnosti usposabljanja in zaposlovanja invalidov v OZD. Avtorji so v okviru raziskave anketirali 1400 OZD, cilj analize pa je bil pojasniti, kakšne so splošne razmere v OZD in urejanje celovite problematike invalidov, ter ugotoviti značilnosti zaposlenih invalidov. Vsekakor so zanimivi številčni podatki iz raziskave: tako je bilo v Sloveniji leta 1982 zaposlenih 29.400 invalidov, kar je 3,8% vseh zaposlenih delavcev; v gospodarstvu je bilo zaposlenih invalidov dvainpolkrat več kot v negospodarstvu. Nadalje, da je bilo komaj 60% prijavljenih invalidov na razpis za prosta dela in naloge sprejetih na delo kljub z zakonom predpisani prednosti pri izbiri; zgovoren je tudi podatek, da je več kot polovica invalidov pri razpisu prikrila svoj status in so ga uveljavili šele po sklenitvi delovnega razmerja. Invalidi delajo večinoma na enostavnih, nezahtevnih delih, in kljub temu da na teh področjih prevladujejo normirana dela, je analiza delovnih nalog pokazala, da preko 65% delavcev dela brez norme, od teh zopet polovica na fiktivnih delih in nalogah - to so dela in naloge, ki so posebej odprte za določene invalide in jih zaprejo, ko se invalid' upokoji, oz. naloge, ki so sicer dostopne tudi delavcem, ki niso invalidi, vendar jih opravlja več delavcev, kot je potrebno. Zanimiv je tudi podatek, da se v 30% vseh anketiranih OZD nihče ne ukvarja z invalidsko problematiko. Možnosti usposabljanja so v predpisih podrobno urejene, vendar zelo malo izkoriščene, saj se po podatkih SPIZ število delovnih invalidov, napotenih na usposabljanje, stalno zmanjšuje. Na koncu tega poglavja, ki je v knjižici tudi najobširneje in najtemeljiteje obdelano, so avtorji spregovorili o pomanjkljivostih sedanjega načina reševanja te problematike v OZD, nato pa kot prikaz dejanskega dogajanja, v katerem se kažejo možnosti in (ne) sposobnosti OZD, da dejavno in uspešno pripomorejo k usposabljanju in zaposlovanju invalidov, prikazali dva primera obravnav. Avtorji ugotavljajo, da so pomanjkljivosti najprej v pristopu k problemu načrtovanja pomoči (večina rehabilitacijskih prizadevanj se v OZD odvija prakticistično, od primera do primera; običajno se ukrepa šele tedaj, ko je očitno, da delavec svojega dela ne bo mogel več opravljati). S to problematiko se ukvarjajo zgolj kadrovske in socialne službe, medtem ko se samoupravni organi in poslovodni delavci do nje opredeljujejo predvsem na politično deklarativni in volun-tarističen način. Pomanjkljivosti so tudi pri vsebini oz. oblikah pomoči (premalo pozornosti se posveča ukrepom za preprečevanje invalidnosti, zaradi nejasnosti in nesistematičnih kriterijev glede tega, kdaj naj bi spoznali delavca za toliko prizadetega, da bi potreboval rehabilitacijo, prihaja do neuspešnih ocen in delovanja) in pri usklajevanju pomoči (neusklajeni so odnosi med rehabilitacijskimi ustanovami in uporabniki njihovih storitev; ni skupnega načrtovanja zaradi sektorsko-tozdovske delitve). Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov v OZD pa so resne težave tudi zaradi tega, ker delujejo v družbenem prostoru napačne in neosnovane predpostavke (invalidni delavci bolj izostajajo z dela, imajo več zdravstvenih težav; prizadet delavec ni produktiven, je počasen, pa tudi kakovost njegovega dela je slaba; invalidnim delavcem je treba prilagoditi delovne prostore in priprave, kar pa veliko stane; zdravi delavci nočejo sprejeti medse invalidnih delavcev, zato jih je moč zaposliti le na silo). V knjižici so avtorji predstavili model, ki so ga opredelili kot proces funkcionalno povezanih udeležencev, ki posredno ali neposredno vplivajo na doseganje rehabilitacijskega cilja - angažiranje vseh invalidovih preostalih sposobnosti, da se aktivno vključi v življenjsko in delovno okolje. Pri tem se zavedajo, da je vsak model, ki so ga oz. ga bodo poskusili izdelati, v bistvu idealizirana zamisel usposabljanja in zaposlovanja v OZD in bodo pri njegovem uveljavljanju v prakso naleteli na številne ovire (pri samem invalidu, v OZD, sistem družbenega varstva invalidov je neenoten, sredstva iz republiških virov so omejena, zaposlovanje morajo spodbujati razne olajšave, itd.). Ko avtorji poskušajo odgovoriti na vprašanje, kako bi se v OZD lahko lotili usposabljanja in zaposlovanja invalidov, se ustavijo pri naslednjih vprašanjih: kdaj sploh pričeti z obravnavo in kakšna merila upoštevati pri presoji primernosti obravnave; kako, kdaj in zakaj bo obravnava smotrna, strokovna in učinkovita; kako to dejavnost povezati s splošnimi, kadrovskimi in gospodarskimi ukrepi? Da bo rehabilitacijski program strokovno uspešno izveden, naj bi potekal po naslednjih stopnjah: prvi pretres primera (razgovor z rehabilitandom itd.), nadalje se zberejo dopolnilni podatki (ocena zdravstvenega stanja, delovnih sposobnosti, socialnega položaja, delovnega okolja, duševnih sposobnosti). Ko so zbrani ti podatki, se postavi rehabilitacijska ocena. V njej se jasno in dokončno opredeli delavčev problem, zavzame stališče do primernosti nadaljnje obravnave, določijo potrebni ukrepi in oblike pomoči (usposabljanja) za obnovo produktivne vloge. Nato se začne izvajati potrebni program. Pri tem avtorji poudarjajo nujnost delavčeve predhodne potrditve o aktivnem sodelovanju pri izvajanju programa. Rehabilitacijski programi se načelno izvajajo v OZD, v kateri je prišlo do invalidnosti. Na koncu poglavja so avtorji prikazali, kakšne so pravne in samoupravne zasnove za izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidov v OZD. To je možno samo s sporazumevanjem med nosilci posameznih obveznosti in pravic, in sicer na enotnih ustavnih izhodiščih. Ko so nas avtorji seznanili najprej s pomanjkljivostmi prakse usposabljanja invalidov v OZD, z usmeritvami za njeno spremembo ter z vsebino postopkov, ki sodijo v okvir te prakse, nas še na kratko seznanijo z možnostjo usposabljanja in zaposlovanja invalidov v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb. Zavodi so ena izmed treh vrst posebnih institucij, ki nudijo invalidnim osebam posebno strokovno pomoč v zvezi s profesionalno in psiho-socialno reha- bilitacijo ter zaposlitvijo (poleg njih so to še invalidske delavnice in zavodi za usposabljanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji). Prikazano delo je poskus celovitega proučevanja usposabljanja in zaposlovanja invalidov v OZD in prikaz nekaj možnih konkretnih usmeritev, kako naj bi v OZD reševali to problematiko. Usposabljanje in zaposlovanje invalidov je predstavljeno interdisciplinarno, tako kot naj bi tudi potekalo (tudi avtorji so strokovnjaki z različnih področij). Pri tem lahko ugotovimo, da knjižica, čeprav na prvi pogled drobna in nepomembna, vendarle prinaša marsikaj novega in pomembnega za reševanje invalidske problematike v OZD kot tudi v širšem družbenem prostoru. Cveto Uršič GOJKO STANIČ Razvoj Marxove in Engelsove teorije partije Obsežno delo Gojka Staniča (čez 600 str.) je posvečeno temam, od katerih štiri izpostavlja avtor kot posebno aktualne: 1. vprašanje organiziranja proletariata »politično samostojno, torej neodvisno od vpliva liberalne buržoazije ali malomeščanstva, v razredno gibanje, ki se zaveda svojih pravih zgodovinskih interesov. Marx in Engels sta teoretično in tudi praktično utemeljevala spoznanje o nujnosti, o zakonitosti organiziranja proletariata v samostojno politično partijo kot o predpogoju za kakršnokoli uspešno revolucionarno nastopanje proletariata tako v procesih buržoazno demokratičnih, kot tudi možnih socialističnih revolucij. Pri tem sta razvila temelje dialektičnega gledanja na razmerje med ekonomsko socialnim in političnim razrednim bojem, na razmerje spontanega in zavestnega, stihijskega in organiziranega, demokratizma in centralizma in še na vrsto drugih, za teorijo partije relevantnih protislovij in problemov. Sta utemeljitelja nauka o partiji, ki so ga v na- daljnjem razvoju socializma kot svetovnega procesa razvijali in bistveno poglobili zlasti Lenin ter nato Oktobrska, jugoslovanska, kitajska in druge avtentične socialistične revolucije, revolucionarne partije in gibanja«. Gre torej za imanentno politološko analizo, ki posega na akademsko področje, ki je sicer izgubilo mnogo raziskovalne aktualnosti, razen v deželah realno eksistirajočega socializma in v nekaterih deželah v razvoju, ki so na one prve posebej navezane, ker je postal v »zahodnem marksizmu« sam status političnega tako vsestranski, da je izgubil večino svoje specifičnosti in se je neopazno transformiral v teorijo, ki je od vseh, zlasti pa od nje implicitno različnih, postala politično najbolj ohlapna in neobvezujoča. V tej perspektivi je Stanič moral tudi že na samem začetku oz. v uvodu ugotoviti bistveno nekonsekventnost Marxove in En-gelsove teorije partije, ki je v tem, da je »njun nauk omejen predvsem na pogoje delovanja proletariata v kapitalistični razredno antagonizirani družbi. Problematika delovanja partije v razmerah socializma se zanju skorajda še ne izpostavlja kot realno, praktično in s tem tudi teoretično vprašanje.« Vendar pa avtor ugotavlja, da kljub temu pač glede na dejstvo, saj se tudi v socialističnih družbah ohranjajo elementi razrednih odnosov, da ostaja vrsta podobnih problemov, ki so še vedno odprti . . . (in) ... je vračanje k Marxu in Engelsu aktualno ne le za vödenje razrednega boja v sodobnih kapitalističnih družbah, temveč tudi za nadaljnje uveljavljanje socializma kot predvsem zavestno vodenega revolucionarnega procesa«. Pričujoče delo se torej situira med že opravljene prikaze Marxove in Engelsove teorije gnoseologije, morale, prava, religije, ekonomije itn., ki sicer ugotavljajo, da Marx in Engels še nista mogla razviti ustreznega področja v razmerah socializma, pač pa sta opravila ustrezne raziskave za buržoazne družbe, s tem da je Gojko Stanič obravnaval še posebej zapostavljeno področje Marxove in Engelsove teorije partije. Ob tem je že na samem začetku v duhu kritičnega racionalizma definiral ključne pojme: partija; avantgarda - komunistična, revolucionarna; proletarska, delavska stranka, ter s tem nakazal možno rešitev sedaj obstoječih težav pri slovenjenju besede die Partei, ki jo nekateri prevajajo kot stranka, drugi kot partija, kar je veljalo zlasti za starejše slovenske prevode s konca prejšnjega stoletja do konca šestdesetih let, praktično politično pa je bila dilema razrešena s preimenovanjem komunistične partije Slovenije v Zvezo komunistov. S tem ko je Gojko Stanič izbral za svojo tematizacijo arhaično obliko pojma, vendar obravnaval tudi pojma proletarske, delavske stranke, je že na poseben način specificiral zgodovinsko pripadnost Marxove in Engelsove analize za poznejši čas odločilnemu obdobju buržoaznih družb in njim pripadajočih inštitucij, je teorija partije mediacija med buržoaznim in socialističnim, kar avtor tudi izrecno poudarja z opozorilom na temeljno kontinuiteto ZKJ z Marxom in En-gelsom. V knjigi je posebej izpostavljeno vprašanje, ki mu Gojko Stanič tudi sicer posveča raziskovalno pozornost, socialne strukture sestava članstva ZK, ki osvetljuje mnoge teoretsko daljnosežne probleme in dileme, in ki ga avtor navezuje na Marxove in Engelsove konkretne analize socialnih in političnih gibanj, povezanih z agiranjem delavskih in proletarskih strank ter asociacij. Ker imajo navedena vprašanja tudi svoje ideološke implikacije v obravnavah vsakega posameznega detajla, je Marxova in Engel-sova teorija partije prikazana kot »kritična teorija«, kar pomeni, da je obenem neusmiljena kritika reformizma, anarhizma in eli-tizma. S tem je podčrtan pomen »razrednega boja v sami teoriji«, še posebej v Marxovi in Engelsovi teoriji partije, za katero je tako v prejšnjem stoletju veljalo kot velja danes, da je priljubljena tema najrazličnejših teoretskih struj in tendenc, ki si seveda prizadevajo uveljaviti svoje specifične odgovore na vsa posamezna vprašanja, medtem ko sta, kot podčrtuje avtor, Marx in Engels »na ista zastavljena vprašanja revolucije, ki so jih postavljale te struje, razvijala drugačne, znanstvene odgovore. Teoretični rezultati njune kritike in polemike z blankizmom, proudhonizmom, lassalovstvom, bakunjiz-mom in reformizmom ostajajo aktualni tudi dandanes zaradi delovanja podobnih idejno teoretskih struj.« V toliko predstavlja knjiga Gojka Staniča teoretski prispevek glede na danes aktualizirano vprašanje meščanske (civilne) občanske družbe, v času ko birokratski aparati države nezadržno razgaljajo svojo enodi- menzionalnost tudi ko integrirajo politične stranke ali ravno takrat, ko jih integrirajo, in prihajajo v kolizijo z vsestranskostjo individualnih in obenem občečloveških interesov, ki so lahko artikulirani le enostransko, kot ekološki, mirovni, seksistični, rockovski itn. interesi. V času torej, ko se izkazuje, da najbolj vitalni interesi celotne družbe, ki jih artikulirajo socialna gibanja, ne morejo dobiti eksplicitnega političnega izraza v stran-skarskih iniciativah, ki ostajajo po eni strani preveč politično vsestranske glede na tu evi-dentno prezentirano socialno enostranskost interesa, recimo za mir, za življenju kompa-tibilno okolje, za umetniško, politično ali mišljenjsko svobodo itn., obenem pa ne morejo prekoračiti birokratskega horizonta, skupaj s katerim so nastale. Staničev prispevek prihaja tu iz nasprotne smeri, namreč v dvojnem pomenu: prvič kot aktualizacija historične razsežnosti in omejenosti političnega organiziranja, in drugič kot aktualizacija ravno neke historične teme, se pravi Marxo-ve in Engelsove teorije partije. Svojo analizo začenja Stanič sistematično, s poglavjem o teoretsko-metodoloških izhodiščih raziskovanja teorije partije, v katerem ugotavlja, da je za analizo Marxove in Engelsove teorije partije potrebno kar se da dosledno uporabljati marksistično raziskovalno metodo. Zato posebej podčrtuje, da »brez razumevanja in akceptiranja materialistične dialektike znanstvena interpretacija misli Marxa in Engelsa preprosto ni možna.« S tem dialektično mišljenje in dialektika v svoji najbolj splošni podobi spet dobiva tisti metodološki pa tudi celo ontološki status, ki ji je bil pogosto celo zavestno, največkrat pa spontano spodbijan in temeljne dialektične zakonitosti niso bile več podlaga za raziskovanje konkretnih zgodovinskih vsebin. Pri tem avtor insistirá na takšnem pojmovanju enotnosti protislovja občega in posameznega, torej nekem imanentno dialektičnem pojmu in pojmovanju, ki od nas terja stalno analitično ugotavljanje, kaj je resnično sestavina obče teorije partije in kaj je le posebno, zato tudi le prehodnega pomena, povezano z razreševanji problemov in protislovij, ki so kratkotrajnejše narave, ki v zgodovinskem razvoju preidejo v celoti v nova protislovja ali pa zgodovinsko gledano izginejo iz družbenih odnosov. »Pri tem seje treba zavedati fluidnosti razmerja med t. i. občim, še dandanes veljavnim izročilom in med tistim, kar ima le svoj mnogo bolj omejeni zgodovinski pomen«. V tej perspektivi dialektike občega in posebnega Stanič ugotavlja, da ni sprejemljiva interpretacija Predraga Vranickega, da Marx in Engels sploh nista razvila teorije partije, ker sta bila preveč dialektika, da bi zapadla v tako metafiziko in da zato nista ob specifičnosti posameznih dežel, slojev, tradicij, odnosov, vztrajala pri enakih oblikah politične organizacije. Stanič ob tem ugotavlja, da Vranicki s tem enači vprašanje globje družbene zakonitosti in oblike izražanja te zakonitosti, kakor da gre za isto zadevo. Ter konsekventno še naprej, da na ta način sploh ni mogoče trditi, da obstoji v marksizmu teorija partije. Če se je torej Vranicki že odločil za tak pristop, bi moral biti dosleden in se odreči tudi vplivu Marxove teorije permanentne revolucije iz leta 1850 na Lenina. Od metodoloških konstant podčrtuje Stanič nadalje ključni pomen načela totalitete kot sestavine revolucionarne dialektike, ki ga navezuje na analizo v Lukacsevi Zgodovini in razredni zavesti, obenem pa neposredno od tod razvije širok spekter dialektičnih razmerij med partijo in delavskim razredom, partijo in drugimi delovnimi razredi in sloji, marksistično inteligenco, drugimi inštitucija-mi diktature proletariata, zlasti države in sindikatov, frontnimi organizacijami, ki implicirajo problem razrednih zavezništev, institucijami politične diktature vladajočega razreda. Tudi tu dobiva Staničeva analiza aktualnost ravno z rabo danes ne več običajnih teoretskih pojmov, predvsem s pojmom diktature proletariata, ki so mu se odpovedale skoraj vse najpomembnejše delavske in socialistične politične stranke v svetu, seveda tudi iz povsem nasprotnih razlogov, kar pa seveda ne more pomeniti, da ta pojem nima še naprej svojega imanentnega teoretskega statusa in predstavlja trajni izziv teoretske in zlasti politološke naracije. Teoretsko-metodološkim izhodiščem sledi kronološki prikaz razvoja Marxove in Engelsove teorije partije, ki ga Stanič začenja s prikazom razvoja kapitalizma in delavskega gibanja v Angliji od prvih izkustev čartizma in revolucionarnih izročil francoske revolucije 1789-95 do restavracije, reformizma in nastanka utopičnega socializma ter prvih delavskih vstaj v Franciji in blankizma, ki ga zaključi s prikazom začetkov nemškega komunističnega in delavskega gibanja ter poli- tičnih strank liberalnega kapitalizma. Sam prikaz dela Marxa in Engelsa pa sega od časa pred letom 1847 oz. nastanka Zveze komunistov, prek okoliščin nastanka Manifesta komunistične stranke in revolucije 1848/49 in njenega poraza do Marxovih po-lit-ekonomskih študij, ki so pomembne za teorijo razredov, revolucije in partije. Obravnavan je nastanek I. internacionale in z njo povezani konflikti ter njen pomen za teorijo partije, nato nastanek in delovanje II. internacionale s poudarkom na danes aktualnem Engelsovem prizadevanju za demokratične odnose v delavskih strankah. Kot velja za vso knjigo, velja tudi za posamezna obravnavana konkretna vprašanja, da jih avtor nadvse izčrpno dokumentira z najrazličnejšimi viri, kar daje tekstu izredno razgibanost. Delu je dodan še nadvse pregleden povzetek z ustreznim prevodom v angleški in ruski jezik, da je olajšan dostop do metodologije in historične vsebine teksta. Knjiga Gojka Staniča: Razvoj Marxove in Engelsove teorije partije je izšla aprila 1985 pri založbi Komunist v Ljubljani. Nastala pa je deloma kot avtorjeva doktorska disertacija na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Adolfa Bibiča in somentorstvom prof. dr. Marjana Britovška. Disertacijo pa je avtor še bistveno razširil glede na obstoječo literaturo, ki terja, kot je sam ugotovil, podrobno argumentiranje in zato tudi precej obsežno prikazovanje dejstev, kar včasih obremenjuje preglednost spisa, ki je pomemben prispevek k slovenski politološki literaturi. Leo Šešerko Punk pod Slovenci KRT, Ljubljana 1984 Publikacijo sestavljajo trije med seboj različni, vendar enakovredni deli: analize, dokumenti in pričevanja. Zakaj enakovredni? Ker se, predvsem v dokumentih, pojavljajo celo bolj analitične, izostrene in poglobljene misli, ocene, trditve kot pa v poglavju analiz - in nasprotno, analize so včasih same zase dokument. Tudi pri izdaji te knjige niso zatajile nekatere značilnosti celotne zbirke KRT-ovih publikacij: širok krog zavzetih sodelavcev, natančnost in načrtnost - znan-stvenost pri delu, opozarjanje na »bele lise« v slovenskem in svetovnem družboslovju, idejna in ideološko-teoretska tolerantnost in nenazadnje, idejna naravnanost k aktualiziranju teorije sodobnega delavskega gibanja pri nas in po svetu. Analitični predznak, ki ga nosi prvo poglavje, ni v breme »praktični teoriji«, ki jo razvijajo posamezni avtorji, po vrsti: Tome, Pavlovič, Potokar, Barbarič, Močnik, Mlakar, Ogrinc. Seveda.so med njimi tako teoretske kot idejne in praktične razlike, na katere bom na kratko opozoril v nadaljevanju. Nekoliko me je začudilo, da daljšega spisa nista prispevala po moje dobra poznavalca »mladinske subkulture« in teoretsko tudi drugače usposobljena Igor Vidmar in Jože Vogrinc. Morala bosta to storiti na kakem drugem mestu. Pa pojdimo po vrsti. Med sabo bom poskušal soočiti (po moje) najpomembnejše trditve posameznih avtorjev in na koncu še sam prispevati kaj malega k sklepu. ». . . predstavniki politične volje delujejo (Katere volje?? - op. p.) znotraj sklopa legi-timiziranih neuresničljivih družbenih aspira-cij, uradne ideologije. Dvom v uradno pro-klamirano družbeno miskonstrukcijo realnosti je nesprejemljiv, razen seveda, kadar ne prihaja od predstavnikov obče politične volje (normativno elaboriranje sistema). V tem primeru pa se tako ali tako sprememba vedno izkaže za vnaprej predvideno fazo v razvoju, ki je v celoti v skladu s temeljnimi postulati uradne ideologije,« je zapisal Grega Tome v analitičnem članku z naslovom Spori in spopadi druge Slovenije. Obravnava in kritika takšnega »začaranega kroga ideologije« je značilnost tudi nekaterih drugih avtorjev. Pri Tomcu se postavlja vprašanje ideologije in teorije kot povsem divergentno in celo nasprotujoče. Ne odgovarja pa, kako sestopiti iz krožnice ideologije in teoretsko postaviti vprašanje. »Tisto, ka šele konstituira vsako .gibanje', so refleksije v državnih institucijah oziroma ideoloških aparatih države, nikakor pa ne njegova samoumestitev oziroma neusme-stitev, niti ne njegova eksplicitna ali implicitna želja po določeni poziciji,« je trditev Rad- mile Pavlovič, ki bi gotovo zahtevala tako teoretsko kot empirično verifikacijo. Sprašujem se, ali je gibanje sploh mogoče tako poimenovati, če nima svoje lastne miselne zasnove. Sploh pa, kako neko gibanje poimenovati kot alternativo, alternativno kulturo, alternativno vladajoči kulturi, »sistemu« in podobno, če mu od vsega začetka ne priznavamo miselne relevance, kajti na tej počiva tudi vladajoča kultura, »sistem« in podobno. Vprašanje je, do kod v globino in širino segajo vedenjski in miselni obrazci alternativne do vladajoče kulture. V sveži, miselno gibčni in analitično zasnovani »etnološki analizi« Pank u Lublan razvija Andreja Potokar tudi metodološko moderno in ustvarjalno obravnavanje »urbanega okolja«. »Slovenska etnologija namreč v okviru proučevanja sodobnih urbanih pojavov še ni razvila primerne metodologije« (str. 32). Po dobri etnološki navadi se avtorica najprej vpraša po bistvu nekega pojava, torej, kaj punk sploh je in še posebej ljubljanski. Njeni odgovori se mi zdijo dokaj domišljeni in zreli, čeprav vrednotenje prepusti proučevani populaciji sami, kot na primer: »Pank je moje živlene: To pomeni, da nočm bit nikol tak k moj tastar« (str. 35). Ali pa: »Bistvo panka je u tem, da vedno išče neki nouga« (isto). Skratka, tako miselno kot praktično vrednotenje punka obstaja med »punkovci« samimi in je izraz njihovega zaželenega ali resničnega načina življenja, največkrat kot iskanje novega in lastnega ter upor proti staremu in tujemu. Avtorica ugotavlja, daje ». . . punk (z vidika) dominantne kulture dobil fašistično etiketo, ki se je nikdar ni mogel otresti« (str. 34). Pa še nekaj poudarja, namreč, da je tudi sama alternativa podvržena razvoju in se je punk kot alternativa nasproti, recimo, »hard coru« že institucionaliziral in se stopil z vladajočo kulturo. Peter Barbarič poskuša opredeliti kriterije vrednotenja punka in išče njegovo bistvo v drugačnosti. Opozarja predvsem na reakcijo določene družbe - institucij - na takšno ali drugačno odstopanje od uveljavljenih in utrjenih pravil. Ugotavlja, da reakcija temelji na nezakonitih metodah zastraševanja (policijski represiji): ». . . zastraševanje, pošiljanje domov, iskanje in zasliševanje na domu in v šoli ob določenih urah (tj. prega- njanje, op. p.), pretepanje na cesti in na postajah ljudske milice ob zasliševanju . . .«. Vse to so empirično podprte ugotovitve o metodah reakcije na punk. »Gre seveda za sistematično kontroliranje dogajanja, onemogočanje zbiranja in preganjanje« (str. 29, Pavlovič). Kriteriji vrednotenja punka kot »alternativnega gibanja« med mladino in glasbenega izražanja odnosa do sveta, glasbene produkcije naj bi bili vsaj trije: prepričljivost, originalnost (drugačnost) in tehnični elementi izvedbe. V najbolj dodelanem članku, ki bi poleg naslova Razum zmaguje, ki je nekoliko učbeniški, lahko nosil podnaslov: Punk vzame oblast resno, ugotavlja Rastko Močnik naslednje: ». . . punk in celotna obkrožujoča ga .alternativa' sta vendarle gibanje kulturno razlaščenih množic, ki so v šoli in pri delu brutalno soočene z oblastno ideologijo v njenem najbolj materialnem delovanju. Te množice ne spoznajo druge ideologije, razen te oblastne ideologije, ki jo upravičeno sovražijo« (str. 62). Najpomembnejša je gotovo naslednja ugotovitev, ki je nastala s kritiko »ideološkega diskurza« (tako pomembnega družboslovnega orožja za sodobno rabo, da je za-hodnonemški časopis Das Argument - levičarski časopis za filozofijo in družbene vede - posvetil zadnja leta več številk problemu odnosa med ideologijo in teorijo v tako imenovanem »Ideologie-Theorie-Projekt«), in sicer: »Ideologija vladajočih skupin NI vladajoča ideologija.« Ta temeljna in resnična ugotovitev pripelje avtorja do naslednjega: »Ideologija birokratskih skupin, ki zadnje čase vse uspešneje segajo po oblasti, je še zmerom naivno totalitaristična in stalinistična; medtem ko je vladajoča ideologija, kakor se uteleša v pravnopolitični vrhnji stavbi in vsaj v delu državnih ideoloških aparatov, prav samoupravna ideologija« (str. 63). Ugotovitev se umešča v razmišljanje o odnosu med družbo-državo in alternativo in vseskozi opozarja na nevprašljivo pozitivnost alternative same. Članku zaradi tega morda primanjkuje nekaj samokritičnosti oziroma negativne kritike, ki bi razmišljanju gotovo dala dodatne razsežnosti in morda celo radikalnejše sklepe. Vsekakor je ta članek od vseh najbolj domišljen v pogledu razčiščevanja odnosa med teorijo in ideologijo. Eksplicitno se izrazi v naslednjem radi- kalnem sklepu: »Razmerje med alternativo in teorijo je potemtakem protislovno, vsaj če ga gledamo s strani alternative; alternativa brez teorije ne more (podčrtal avtor), a sama teorije ne zmore. Zato je treba teorijo v množice, in v alternativo, vnesti od zunaj« (str. 66). Takšno svojevrstno parafraziranje Leninovega razumevanja revolucionarne situacije je seveda lahko tudi dober napotek za akcijo, ki pa se pri avtorju izteče v naslednji obrat: »Teorija je namreč danes edina alternativa, kolikor je edina nemogoča alternativa.« Kajti niso vse resnice za vsa ušesa, ne more vsak verni duh prepoznati vseh laži kot laži in navsezadnje so »menihi v skriptorju« zato, da dokončajo točno določeno delo, ne pa zato, da se vdajajo vsakršni radovednosti, ki se jih poloti, bodisi zaradi šibkosti duha bodisi iz napuha bodisi na hudičev namig, bi avtorju morda odgovoril Umberto Eco. Povsem iz reda pa je prispevek Petra Mlakarja. Začne se takole: »Gospodovati na vseh bistvenih vozliščih umevanja in soustvarjanja modernega sveta je dar Duha v njegovem samorazvoju tistemu, ki poslušno izpolnjuje njegovo voljo na določenem odseku časa« (str. 82). Konča pa takole: »Seksualna želja, gnana od Duha (se pravi večno nenasitna) . . .« (torej Peter, kdo je zdaj nenasiten: Duh ali želja? op. p.) . . . »ugotovi, da so planetarni potenciali preskromni za njeno realizacijo. Tako ostane nezadovo-ljena, zaradi cesarje prisiljena poiskati novo mesto sprostitve svoje napetosti, in to najde onkraj .dobrega'. To pomeni, da izropa vse obstoječe arzenale, pretvori njihovo vsebino v samostojno, objektivno moč ter je zdresira v kruto, neusmiljeno bitje, ki nahaja svojo samouresničitev v ognju planetarne kataklizme. Satanistično aktiviranje sleherne partikule živega in njegovih občih kategorij poišče v perfekciji nasilja svoje končno domovanje. To je v resnici tempelj volje do Moči in totalnosti užitka, kjer dosežeta počeli' v smrti svoj causa finalis.« In na koncu, po vsem, še »Svetovnonazorski princip punka«: »Ta, v apokaliptičnem požaru izbrisani svet pa je plodno polje za rojstvo novega, očiščenega življenja« (vse str. 89). »Kako vi upotrebljavate velike reči?« bi se začudil Djura Andrijaševič s svojimi zapitimi in motnimi očmi. Sicer pa tudi Peter Mlakar ugotavlja staro in znano protislovje, ki ga raziskujejo družbene znanosti, in sicer da je: De lure obrnjena slika De Facto. Boljša ko je ustava, kajne Peter, slabše je življenje. Analitični del sklene prispevek Marjana Ogrinca, ki govori o dogajanju od »znotraj«. K Sklepu: Za razvoj punkovstva na Slovenskem od nezavednega revolta do samorazumevanja in spreminjanja družbenih odnosov bolj velja tisto, kar je zapisal Mastnak, kot pa tisto, kar namiguje Tome, namreč: »Zavzemanje za svobodo kot svobodo tistih, ki mislijo drugače, ni zavzemanje za pacifikacijo in harmonijo vsepočez, za stanje, v katerem bi različne alternativne prakse ležale mrtvo -kot polena druga zraven druge. Nasprotno, temu zavzemanju je imanentna zahteva po svobodi kritike. Medsebojne kritike« (Alternativa je kurba ali: Freiheit ist immer Freiheit der Andersdenkenden, Tomaž Mastnak, str. 423). Temu bi dodal lastno skromno opažanje: 1. če je najmočnejša uporniška tendenca med mladino še vedno rock, ki globalizira sodobne družbene konflikte v mladinski (sub)kulturi, je trdosrčni hard core s svojo nepopustljivo, togotno mladeniško držo gotovo bližje koncertu Live Aid 13. julija 1985 kot pa sodobni slovenski punk. 2. Punk, kolikor ga je še, bi potemtakem lahko uvrstili že v drugo tendenco, prisotno na jugoslovanskem »ročk tržišču«, ki se z eksperimentom teatra Nasice Scipion povsem približuje tendenci »westernizacije« alternative. 3. Tretja tendenca je, po logiki izvajanja, seveda orientalistična. Ta zadene Slovenijo le toliko, kolikor se poskušajo skupine uveljavljati po geslu: Poturica je bolji od Turka, kamor delno spadajo Videosex, Buldožer in podobni. V Jugoslaviji je ta tendenca gotovo najmočnejša, čeprav se, paradoksno, ravna po zahodnih obrazcih - sploh pa, Zahod ni Zahod in Vzhod ni Vzhod - »life is life«, »give it to me your money, give it to me your body«. Sem lahko uvrstimo Oliverja Mandi-ča, Pedja, D'Boys, »primitivce« in morda še koga. Skratka, retrogardističnim projektom Laibach-Nasice Scipion lahko na slovenski alternativni sceni uspešno nasprotuje le avantgardistični, trdosrčni, proletarski. hardcorovski »konkretni napor«, ki bi slovensko alternativo lako priključil svetovni, tudi starejši, liveaidovski generaciji. Najbolj pa je seveda treba razmišljati o naslednjem izzivu v knjigi Punk pod Slovenci. Drža, ki pravi, da je problematiziranje intelektualcev intelektualno dejanje in da obstaja svojevrsten antiintelektualizem intelektualcev, ki te drže ne dovoljujejo, se zdi najproduktivnejše miselno iskanje med ustvarjalno slovensko mladino danes (Glej Mastnak, str. 425). To je tisto, kar vleče naprej in išče vedno kaj novega in boljšega, razkriva neodkrito in potrjuje vsa prizadevanja, ki iščejo obraz konkretne resnice na tej poti. Kam ta pot pelje, ne ve nihče, tako kot Alice v čudežni deželi ni vedela, kje so poti domišljije tako jasno začrtane, da bi lahko postavila vprašanje: Kam vodi ta pot? Morda tja, kamor hočeš priti?! Res čudno, da sodobne metode vzgoje niso še povsem zatrle svete človeške radovednosti, ki edina odpira poti svobode. Janez Kolenc MALVERN LUMSDEN Od dum-dum naboja do napalma (Boj proti nehumanemu orožju. Izd. ČGP Delo, OOUR Globus, izdavačka djelatnost, Zagreb 1985, str. 150) Pozornost svetovne javnosti danes vse bolj pritegujejo pogajanja o omejevanju strateškega orožja, kar je, glede na njegovo zastrašujočo moč, povsem razumljivo. Žal se ob tem ne govori dovolj o tako imenovanih »nehumanih orožjih«, ki imajo, čeprav so nekatera od njih že vrsto let prepovedana, še vedno svoje mesto v arsenalih nekaterih armad in celo policij. Pred nami je delo, ki se temeljito ukvarja s temi orožji in sicer z vidika, ki se razlikuje od dosedanjih. Ko postavlja nekatera osnovna vprašanja o tem, ali je mogoče orožje klasificirati po stopnji njegove »nehumanosti«, gre Lumsden dlje in dokazuje, da je obstoječi pravni jezik, ki uporablja izraze »nepotrebno mučenje« in »nediskriminativ- no delovanje«, neustrezen in da bi ga kazalo dopolniti z nekaterimi novimi kriteriji. Avtor si postavlja nalogo. . . »da bi bilo treba preučiti prepoved orožja, katerega učinkovanje .povzroča nepotrebne poškodbe' ali je nediskriminativno, ali pa oboje« . . . (str. 24), pri čemer ponuja tudi lastne definicije teh orožij. Ko svojo misel razvija dalj od golih definicij, pričenja s tem, da sta vojna in problem omejevanja izbire orožja, s katerim se bojuje, politično vprašanje v najširšem smislu, ne sicer iracionalno, vendar pa tako, da pogosto vključuje neizrečene (včasih celo nezavedne) predpostavke o moči in vplivu. . . (str. 25). Zgodba o dum-dum naboju ali drugo poglavje kompleksno analizira razvoj dum-dum krogle od prvih dni njene uporabe do prizadevanj, da se jo s Saintpeterburško deklaracijo iz 1. 1868 in Haaško konferenco 1899 prepove. V desetletju po Haaški konferenci začno izdelovati krogle, ki se ob zadetku sploščijo in vso svojo energijo sprostijo v rani (koničaste Spitzerjeve krogle), kar je bil tudi smisel dum-dum naboja. Naslednje poglavje je posvečeno sodobnemu dum-dum naboju. Nekatere teh novih krogel povzročajo strahovite poškodbe, saj je rana pri izstopu krogle tridesetkrat večja kot na vhodni strani. Preizkušanje te vrste municije so opravljali na blokih iz mila.1 Vzporedno s tem je potekalo zmanjševanje kalibra municije, pri tem pa na dosedanjih ženevskih konferencah niso dosegli prepovedi tega orožja. Eden od razlogov za to tiči v razvijanju tega orožja tako v ZDA kot tudi v SZ, saj naboji za M-16 s kalibrom 5,56 mm in za sovjetski AK-74 s kalibrom 5,45 x 39 mm podobno učinkujejo na živo silo in zanjo ne moremo trditi, da je »samo« nehumana. Proces uvajanja teh krogel v oboroževanje in njihovo izpopolnjevanje bosta povzročila razen spremembe taktike tistih, ki jih posedujejo, verjetno tudi dodatno obremenitev medicinskih služb. . . »Glavni rezultat pa bo naraščanje nasilja v deželah v razvoju«. . . (str. 37). Ob analizi uporabe dum-dum in podobnih nabojev v policijah posameznih držav avtor ugotavlja, da njih uporaba »nima opravičlji- 1 Več o teh in podobnih kroglah glej v; World Armaments and Disarmament. SIPRI-yearbook 1982, Stockholm International Peace Research Institute, Taylor & Francis Ltd., London, 1982, str. 447-453. vih razlogov, prav tako pa gotovo tudi ni razloga, da se ne uveljavijo mednarodne pravne norme za uporabo orožja v posameznih državah« (str. 39). Njegovo stališče je popolnoma pravilno, saj pomeni svojevrstno klofuto lažni morali posameznih vlad. Dejstvo je, da vlade soglašajo s prepovedjo uporabe dum-duma krogel v boju proti sovražnikom, njihove policije pa jih uporabljajo za boj z lastnimi državljani. Kvazi-logika tega razmišljanja je verjetno zajeta v vprašanju: »Ali obstaja razlika med sovražnim borcem in neposlušnim državljanom?« Pri tem se seveda prezre, da gre v obeh primerih za človeka. Eksplozivne bombe, topovske granate, rakett ter skupina razpršilnih izstrelkov so tema četrtega poglavja. Dejstvo, da je več kot sedemdeset odstotkov vseh žrtev v oboroženih spopadih ranjenih s takšnimi orožji, sili avtorja, da skuša osvetliti vse vidike njihove uporabe. Pri tem navaja primere iz vojne v Vietnamu, kjer so veljala nekatera pravila, ki naj bi regulirala uporabo tega orožja. Tema petega poglavja je sodobni šrapnel. To bojno sredstvo z velikim številom koncentriranih izstrelkov povzroča hude poškodbe, ki terjajo nov način kirurških posegov. Lumsden opozarja, da doslej niti ena vlada ni sprožila vprašanja »nepotrebnih poškodb«, povzročenih s tem orožjem, in predlaga prepoved malokalibrskega orožja z večjim številom projektilov in šrotovke. Podkalibrske krogle so s precejšnjim številom tehničnih podrobnosti predstavljene v šestem poglavju. Ker so na dosedanjih mednarodnih konferencah vedno skušali usmerjati pozornost na druge tipe orožja in se s tem izogniti razpravi o uporabi krogel velikosti puščice in njim podobnih, je razumljivo, da želi avtor sam opozoriti na ta pojav. Razvoj teh orožij kaže, da obstaja nujna potreba za vzpostavitev strožjih pravil, ki bi morala zaustaviti trend izdelovanja vse hitrejših projektilov. Raziskave novejših oboroženih spopadov kažejo, da je med žrtvami teh spopadov več kot polovica civilnega prebivalstva. V pravni terminologiji poimenovano »nediskrimina-torno delovanje« je resen problem, s katerim se že danes srečujemo. Analiza učinkovanja. kasetnih bomb in razpršilnih sredstev v sedmem poglavju je dokaj temeljita in opozarja na dejstvo, da doslej ni bilo posku- sov, da bi se uporaba teh bojnih sredstev omejila, kar je seveda zaskrbljujoče. Lumsden ob tem pravilno ugotavlja, da so kasetne bombe in sredstva za izstreljevanje bomb majhnega kalibra. . . »eden naraščajočih sektorjev današnje vojne tehnologije. . .« (str. 58). Ugotavljamo, da daje v teh sedmih poglavjih predstavljen razvoj orožja izjemne podatke o njem in analizo prizadevanj, da se to orožje izloči iz uporabe. Avtor pogosto polemizira s tezami vojaških praktikov in se postavlja na lastno stališče, vendar pa posamezne vidike povsem zanemarja. Tako na primer ne govori o vplivu vojno-industrij-skega kompleksa na proizvodnjo in razvoj teh orožij. Prav tako ni osvetljena vloga transnacionalnih družb in v tem smislu tudi njihov odnos do držav v razvoju. Ničesar ne zvemo o mehanizmih nadzora in o nosilcih pobud za prepoved teh orožij. Zanemarjanje naštetih tem v določeni meri zmanjšuje vrednost dela; vendar se zdaj spet vrnimo h knjigi. Svojevrsten paradoks je, da so prepovedane plastične bombe, za katere ni niti povsem jasno dokazano, da obstajajo. To je že tema osmega poglavja. Ko se sprašuje, zakaj sta bili obe supersili tako hitro pripravljeni podpisati dogovor o prepovedi tega orožja, postane Lumsden upravičeno nezaupljiv. Kako je moč tako zlahka doseči dogovor o orožju, ki »ne obstaja«? Njegov sum je upravičen in utemeljen ob izjavi doktorja Harve-ya iz obdobja vietnamske vojne. Ta strokovnjak je namreč v pogovoru s severnoviet-namskimi zdravniki zvedel za težave, s katerimi so se ti srečevali ob ugotavljanju, v katerem delu telesa se nahajajo mali plastični delci, oziroma ob poskusih, da bi te delce odstranili iz teles žrtev, ki so jih poškodovale ameriške protipehotne bombe. Naslednja poglavja so namenjena minam in sredstvom za uničevanje s poznejšim delovanjem, eksplozivnim zažigalnim zmesem, zloglasnemu napalmu in fosfornim bombam. S sedanjo situacijo v mednarodni zakonodaji ne moremo biti zadovoljni, ker ne prispeva k zmanjševanju števila civilnih prebivalcev, ki so žrtve uporabe vseh zgoraj naštetih sredstev za uničevanje. Poseben problem so neeksplodirana sredstva za uničevanje, ki pomenijo dolgotrajno nevarnost za prebivalstvo tudi po končani vojni. Nobena država, ki je, na primer, postavljala mi- ne, ni bila poklicana na odgovornost zaradi žrtev teh min v povojnem času, kar vsekakor ni prav. Vojne strahote Hirošime in Nagasakija niso zadnje dejanje uporabljenega ABK orožja. Vsako leto v teh mestih ljudje umirajo za posledicami eksplozij atomskih bomb. Dolgotrajno delovanje na ljudi in njihov življenjski prostor je temeljna značilnost tega orožja, s katerim se srečujemo v štirinajstem poglavju. Seveda vprašanja uporabe nuklearnega orožja ne moremo obravnavati le kot zadevo vojskujočih se strani, saj so radioaktivne padavine velika nevarnost za prebivalstvo vsega sveta. Ne smemo dovoliti, da bi nekaj držav ogrožalo zdravje in varnost človeštva, mednarodno pravo pa bi to tolerira-lo. Zato so. . . »preizkušanje, proizvodnja, kopičenje in grožnja z uporabo nuklearnega orožja kriminalna dejanja proti človeštvu, vsaj po duhu, če že ne po črki zakona. . .« (str. 99). »Civilizacija ali novo barbarstvo?« je naslov petnajstega poglavja knjige, katerega vsebina je po našem mnenju nekakšen moto, da morajo biti znanstveniki vest človeštva, torej načelo, ki je vodilna misel Mal-verla Lumsdena. Pomembna vrednost tega dela so tudi do- datki, ki jih je sedem. Avtor začne s kronologijo dogodkov, povezanih s prepovedjo nehumanih orožij in pri tem ne pozabi omeniti aktivne vloge neuvrščenih držav. Gre za konferenco ministrov za zunanje zadeve neuvrščenih držav v Limi (Peru) od 25.-30. avgusta 1975, kjer so obsodili kolonialistične sile, ki so zanemarile odstranjevanje materialnih ostankov vojne, kot so npr. mine, s tem pa so zavirale napredek nekaterih držav v razvoju. Navedene so najpomembnejše resolucije OZN, konvencije o prepovedi orožja, protokoli in nazadnje zelo pregleden spisek proizvajalcev protipehotnih orožij. Kljub pripombi, da se Malvern Lumsden, znanstveni sodelavec inštituta SIPRI iz Stockholma, z nekaterimi vprašanji ni ukvarjal, je pred nami dobro delo. Delo, ki sili k razmišljanju, širi vedenje o orožju, tej bolezni človeštva; je pomemben člen v verigi prizadevanj, da »potreba po vzpostavitvi mednarodne zavesti o nevarnostih oboroževalne tekme« ne ostane zgolj potreba. Zanimiv je tudi podatek, da Globus prvi na svetu objavlja to delo (v znani Plavi biblioteki), s čimer zapolnjuje dokajšnjo vrzel v naši tovrstni literaturi. Danilo Pešič l iz domačih revij Marksistička misao (Beograd) št. 3/1985 Glavna tema: Družina in družbena kriza; ANDELKA MILIČ: Teoretske preliminari-je ob odnosu med krizo družine in družbeno krizo; TANJA RENER; Strategija krize: družina; NADEŽDA ČAČINOVIČ-PU-HOVSKI: Kultura in družina; ESAD ČI-MIČ: Družina in religija; VERA SMILJA-NIČ: Kriza vaške družine; RUŽA PETROVIČ: Etnično mešani zakoni v Jugoslaviji; MIROSINKA DINKIČ: Ekonomski vidik družine v družbeni krizi; KATJA BOH: »Optimalna« družina in nataliteta; Članki in študije: LASLO SEKELJ: Socializem in država v marksizmu Druge internacionale; MIROSLAV RADOVANOVIč: Nekatera zanikovanja bede in pavperizma v sodobnem kapitalizmu; Eseji: MILAN POPO-VIČ: Politična propedevtika; Prispevki: Albansko vprašanje v novejši zgodovini; DORDE MIKIČ: Albansko vprašanje in al-bansko-srbske vezi v XIX. stoletju (do 1912); DORDE D. STANKOVIČ: Nikola Pašič in nastajanje albanske države; SMI-LJA AVRAMOV: Zavezništva v politiki Ljudske socialistične republike Albanije; Dogajanja: JOVAN RAIČEVIČ: Birokratska absolutizacija nacije; Prevodi: LUCIEN SEBAGUE: Stvarnost in simbolični sistemi; Dialog: VLADIMIR ILIČ: O nekem raziskovanju religioznosti; Pogledi in prikazi. Marksistička misao (Beograd) št. 4/1985 Glavna tema: Nezaposlenost v Jugoslaviji; JELICA PETROVIČ: Tipi nezaposlenosti v Jugoslaviji; SREČKO MIHAJLOVIČ: Družbeni položaj nezaposlene mladine; BORA KUZMANOVIČ: Nezaposlenost kot socialno-psihološki problem; Iz razprave: LJUBOMIR MADAR: Vzroki, oblike in družbene implikacije nezaposlenosti; VLADIMIR GREČIČ: Nezaposlenost - osrednji problem Jugoslavije; DRAGOJE ŽARKO-VIČ: Nezaposlenost - naš največji problem; STJEPAN HAN: Razvoj malega gospodar- stva kot trojni imperativ; IVAN SVETLIK: Nezaposlenost in institucionalni sistem; BRANKO MILOŠAVLJEVIČ: Posledice nezaposlenosti; Članki in študije: STANKO PIHLER: Problem funkcioniranja pravnega sistema; VLADIMIR PRVULOVIČ: Kulturna dekolonizacija in politični sistem nekdanjih kolonij; Prispevki: STEPFEN FI-SHER-GALATI: Posledice balkanskih vojn za vzhodne srednjeevropske družbe; DIMITRIJE DORDEVIČ: Srbska družba 1903-1904; MILORAD EKMEČIČ: Vpliv balkanskih vojn 1912-1913 na družbo v Bosni in Hercegovini; ANDREJ MITROVIČ: Erganzungsvvirtschaftsraum: nemško pojmovanje Balkana med leti 1912-1914; Dogajanja: JURGEN HABERMAS: Tri teze o zgodovini vpliva frankfurtske šole; SIMO ELAKOVIČ: Frankfurtska šola in filozofija prakse; Prevodi: ISRAEL GETZLER: Boj z lastno »marksistično zavestjo«: Martov in menjševiki pred Oktobrsko revolucijo; Pogledi in prikazi■ Socijalizam (Beograd) št. 5/1985 Aktualna vprašanja političnega sistema: IVAN KRISTAN: Kontinuiteta v razvoju političnega sistema nove Jugoslavije; KR-STAN MALEŠEVIČ: Združeno delo in delegatski sistem; DRAGUTIN V. MARSE-NIČ: O nekaterih prazninah v pravni regula-tivi družbenoekonomskih odnosov; SAVO KLIMOVSKI: Samoupravne interesne skupnosti med državo in samoupravljanjem; MILIVOJE TRKLJA: Nerešena sistemska vprašanja svobodne menjave dela in samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih; RADIŠA JOVANOVIČ: Družbena moč zveze sindikatov v političnem sistemu Jugoslavije; VLADIMIR ŠTAMBUK: Sodobno informiranje in razvoj samoupravljanja; Pogledi: MAJA LIVI-JAKŠIČ: Inovacije in tehnološki napredek; ALEKSA MILOJEVIČ. Delo in razvoj; Eseji: STANKA DRAKULIČ-KALEZIČ: Aktualnost Aristotelovih pojmovanj konfliktov; Prikazi. bibliografija knjig in člankov I. MARKSIZEM ARHANGEL'SKIJ Leonid Mihajlovič: Marksistskaja etika. Moskva, Mysl' 1985. Gli ANNI di Berlinguer (tematska številka). Critica marxi-sta 23 (1985) 2-3. The HISTORY ol marxism. Bloomington, Indiana University Press 1982. GEORG Lukacs 1885-1985 (tematska številka). Kulturni radnik 38 (1985) 2. MARCUSE Herbert: Sovjetski marksizam: kritična analiza. Zagreb, Globus 1983. MATERIALISTTCESKAJA dialektika kak obščaja teorija razvitija. Moskva, Nauka 1982. SKLEDAR Nikola: O dialogu krščana i marksista. Beograd, Mladost 1984. INDUSTRIALIZATION and the Labour Process in SE Asia (tematska številka). Economic and Industrial Democracy 6(1985)2. KANDIDO-Jakšič Maja: Profesionalno usmjerenje, tradicije, sistemi vrijednosti. Žena 43(1985)3. KRNETA Milorad: Modeli migracija. Zaječar, RO za grafičko-izdavačko delatnost »Zaječar« 1983. NEWTON T. J., Keenan A.: Coping with Work-Related Stress. Human Relations 38(1985)2. NIELSON Francois: Toward a Theory of Ethnic Solidarity in Modern Societies. American Sociological Review 50(1985)2. WILSON James 0., Cook Philip J.: Unemployment and Crime - what is the Connection? The Public Interest (1985)79. H. FILOZOFIJA BHATNAGAR M. S.: Matter and Its States from Vedas to Date. Science of Science 4(1984)3-4. BUNGE Mario: Philosophical Problems im Linguistics. Erkenntnis 21(1984)2. EPISTEMOLOGY, Methodology, and Philosophy of Science (tematska številka). Erkenntnis 22(1985)1-2-3. FORGE John: Theoretical Functions in Phisical Science. Erkenntnis 21(1984)1. GRJAZNOV Aleksandr Feodosievič: Evoljucija filosof-skih vzgljadov L. Vitgenštejna. Moskva, Izd. moskov-skogo universiteta 1985. METODOLOGIČESKIE principy kritiki idealističeskih i metafizičeskih koncepcij poznanija. Moskva, Vysšaja škola 1985. MORIN Edgar: Kako iziči iz XX stolječa. Zagreb, Globus 1983. SIMEUNOVIČ Vojin: Spoznaja i djelovanje. Pregled 75(1985)4. UI. SOCIOLOGIJA-OBČA The ANTROPOLOGICAL Circle: Symbol, Function, History. London, Cambridge University Press 1982. FEAGIN Joe R.: The Global Context of Metropolitan Growth: Houston and the Oil Industry. American Journal of Sociology 90(1986)6. GOYDER John: Face-to-Face Interviews and Mailed Questionnaires: The Net Difference in Response Rate. Public Opinion Quarterly 49(1985)1. HUI Harry C., Triandis Harry C.: The Instability of Response Sets. Public Opinion Quarterly 49(1985)1. POSEBNE SOCIOLOGIJE BARANWAL J. P., Ram Bali: Societal Development, Familialism and Solo Living: A Cross-National Study. Journal of Comparative Family Studies 16(1985)1. BELL Stephen J., Bancroft John, Philip Alistair: Motivation for Parenthood: A Factor Analitic Study of Attitudes Towards Having Children. Journal of Comparative Family Studies 16(1985)1. BURLACKIJ Fedor Mihajlovič: Sovremennyj Leviafan. Očerki političeskoj sociologii kapitalizma. Moskva, Musi' 1985. EBBIGHAUSEN Rolf: Politische Soziologie: Zur Geschichte und Ortbestimmung. Opladen, Westdeutscher Verlag 1981. FAMILY, Kinship and Ethnic Identity among the Overseas Chinese (tematska številka). Journal of Comparative Family Studies 16(1985)2. HUMPHREY Roland: How Work Roles Influence Perception: Structural-Cognitive Processes and Organizational Behavior. American Sociological Review 50(1985)2. JANSEN Mechtild: Frauenbewegung nach der Wende. Blaetter fuer Deutsche und internationale Politik 29(1984)7. JUSTINEK Ivan: O odnosih med ljudmi v združenem delu. Ljubljana, DDU Univerzum, Zveza delavskih univerz Slovenije 1985. KRAVČENKO Igor' Ivanovič: Ekologičeskaja problema v sovremennyh teorijah obščestvennogo razvitija. Moskva, Nauka 1982. KULIČENKO M. I.: Nacija i social'nyj progress. Moskva, Nauka 1984. MAYNARD Douglas W.: On the Functions on Social Conflict among Children. American Sociological Review 50(1985)2. PEJANOVIČ Snežana: Društvena neenakost i emancipacija žene. Gornji Milanovac, Beograd, Dečje novine. Prosvetni pregled 1984. ROTAR Braco: Risarji: Učenjaki: ideologije v urbanizmu in arhitekturi. Ljubljana, Delavska enotnost 1985. SCHMIEDE Rudi, Greift Bodo von: Industriesoziologie als positive Geschichtsphilosophie? Ueber die »Trendwende« in der Industriesoziologie und den Begriff der »reellen Subsumption«. Leviathan 13( 1985)2. SHAW Susan M.: The Meaning of Lesaure in Everyday Life. Leasure Sciences 7(1985)1. ŠUKOVIČ Filip R.: Istraživanje socijalnih odnosa u organizacijama udruženog rada: neki metodološki problemi istraživanja grupne interakcije. Beograd, Privredna štampa 1982. ULOGA žene u zemljama u razvoju. Žena 43(1985)3. IV. POLITIČNE VEDE-SPLOŠNO ANTONIAN Armen, Wall Irwin: The French Communists under Francois Mitterrand. Political Studies 33(1985)2. FUER eine neue Politik der Entspannung und Ruestung-skontrolle statt »Krieg der Sterne«. Stellungnahmen aus Ost und West. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 30(1985)8. GOODMAN David S. G.: The Chinese Political Order after Mao: »Socialist Democracy« and the Exercise of State Power. Political Studies 33(1985)2. KOLLOQUIUM ueber Staatenverantwortlichkeit (tematska številka). Zeitschfirt fuer auslaendische Recht und Völkerrecht 45(1985)2. KUENHL Reinhard: Die geschichtliche Bedeutung des Jahres 1945. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 30(1985)4. MANION Melanie: The Cadre Management System. Post-Mao: The Appointments, Promotion, Transfer and Removal of Party and State Leaders. The China Quarterly (1985)102. MCCLOSKY Herbert, Chong Dennis: Similarities and Differences Between Left-Wing and Right-Wing Radicals. British Journal of Political Science 15(1985)3. MCGOVAN Pat, Johnson Thomas H.: African Military Coups d'Etat and Underdevelopment: a Quantitative Historical Analysis. The Journal of Modem African Studies 22(1984)4. MEADON Robert G.: Political Communication Research in the 1980s. Journal of Communication 35(1985)1. POLITIČNO angažovanje u jugoslovenskom društvu: upo-redenje angažovanja članova SKJ, nečlanova i bivših članova. Beograd, Mladost 1985. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEMI Die NEUEN Konservativen (tematska številka). Das Argument 27(1985)152. KRAUS Richard. Vanneman Reeve D.: Bureaucrats versus the State in Capitalist and Socialist Regimes. Comparative Studies in Sociology and History 27(1985)1. KRISTAN Ivan: Družbeni razvoj in politični sistem Jugoslavije. Ljubljana. DDU Univerzum. Zveza delavskih univerz Slovenije 1985. NIKOLIČ Milan: Final Statement. New Left Review (1985)150. POPOVIČ Milan: Teze za raspravu o pluralističkoj strukturi savremenog socijalizma, samoupravnog političkog sistema i Saveza socijalističke omladine. Praksa (1984)3. POLITIČNA ZGODOVINA IN ZGODOVINA POLITIČNE MISLI BAHR Egon: Europa - 40 Jahre nach Beindigung des zweiten Weltkrieges. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 30(1985)5. CHAN Steve: Mirror on the Wall . . . Are the Freer Countries More Pacific? The Journal of Conflict Resolution 28(1984)4. CHIROI Daniel: The Rise of the West. American Sociological Review 50(1985)2. HEPER Metin: The State and Public Bureaucracies: A Comparative and Historical Perspective. Comparative Studies in Society and History 27(1985)1. JOGAN Savin: Pariška komuna 1971 in sodobna jugoslovanska občina. Ljubljana, Delavska enotnost 1984. MIDLARSKY Manus J.: Preventing systemic War. Crisis Decision-Making Amidst a Structure of Conflict Relationship. The Journal of Conflicht Resolution 28(1984)4. PETKOVIČ Aleksandar: Gospodje in tovariši. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1984. PIRJEVEC Jože: Tržaški vozel: o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980. Trst, Založništvo tržaškega tiska 1985. STUBY Garhard: Von Jalta und Potsdam nach Helsinki. Teilung Europas oder Grundlegung gemeinsamer Sicherheit? Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 30(1985)8. TROTZKY Leo: Stalin: Eine Biographie. Herrsching Manfred Pawlak Verlagsgesellschaft 1985. V. MEDNARODNI ODNOSI BRUECKNER Reinhard: Suedafrica 1984 - Herraschafts-system und Befreiungskampf. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)9. CRAWFORD Beverly, Lenway Stefanie: Decision Modes and International Regime Change: Western Collaboration on East-West Trade. World Politics 37(1985)3. INTERNACIONALIZM sovetskogo naroda. Moskva, Nauka 1982. NALDI Gino J.: Self-determination in the South Pacific: the Case of New Caledonia. The World Today 41(1985)8-9. POTOCNJAK Zeljko: ZaScita materinstva u medzunarod-nom i komparativnom pravu. Zena 43(1985)3. RICHARDSON Jacques G.: Working for AND Alternative Future in US-Soviet Relations. Futures 17(1985)3. RYWELSKI Helmut: Bonns Eintritt in die Militarisierung des Weltraums. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)9. SVETLIČIČ Maijan: Zlate mreže transnacionalnih podjetij. Ljubljana, Delavska enotnost 1985. VUKADINOVIČ Radovan. Hladni rat i Evropa. Zagreb, Avgust Cesarec 1983. ZELLNER Wolfgang: Politik der geliehenen Staerke. Raketenstationierung »deutsche Frage« und »Neuordnung« Europas. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)11. MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE AMETISTOV Ernest Mihajloviö: Meidunaroodnoe pravo i trud. Moskva, MeZdunarodnye otnoSenija 1982. BENZ-Orerhage Karin: Die Fabrik der Zukunft: Wie Werden wir morgen arbeiten? Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)10. BERTHOLD Warner: Marxistisch-leninistische Geschichtswissenschaft in Kampf gegen den Faschismus und fuer die antifaschistische Volksfront. Beitraege zur Geschichte der Arbeiterbewegung 27(1985)4. GEFFKEN Rolf: Politik der Vertreibung: Abschiebung oder Integration der Auslaender in der Bundesrepublik. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)11. HICKEL Rudolf: Technologische Arbeitslosigkeit - Keine Frage der Technik. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)10. HOLZKAMP-Osterkamp Ute: »Auslaenderfeindlichke-it«: Zur Funktion ihrer Psychologisierung. Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)8. IDEOLOGIJA meZdunarodnoj social-demokratii v period mezdu dvumja mirovymi vojnami. Moskva, Nauka 1984. ISTORLJA russkogo utopieeskogo socializma XIX veka. Moskva, Izd. moskovskogo universiteta 1985. MILJANOVlC Mitar: Na putevima savremenog socializma. Sarajevo, Veselin MasleSa 1983. SCHUNTER-Kleemann Susanne: Frauenbefreiung a la Bluem (Neve Gestzesvorhaben aus Bonn und ihre Folgen). Blaetter fuer deutsche und internationale Politik 29(1984)9. VI. KOMUNIKOLOGIJA IN NOVINARSTVO ANDRUNAS E. Č.: Sistema kontrolja krupnoga kapitala nad sredstvami massovoj informacij SŠ A.Vestnik moskovskogo universiteta-žurnalistika (1985)3. DUN WOOD Y Sharon, Ryan Micheal: Scientific Barriers to the Popularization of Science in the Mass Media. Journal of Communication 35(1985)1. The INFORMATION Society: Unveilung Some Contradictions (Tematska številka). Media, Culture & Society 7(1985)3. JAKOBOWICZ Karol: Mass (?) Communication (?). As Contemporary Broadcasting Evolves, Both Terms are Acquiring New Meanings. Gazette 36(1985)1. NOVOSEL Matija: Sistem javnog informisanja bitan čini- lac razvoja političkog sistema socijalističkog samoupravljanja. Praksa (1985)3. POPOV Ju. V., Vortanova E. L., Kruglov E. V., Ibrahi-mov A. H., Nečaeva I. Ju.: Kommunističeskaja pečat' Bel'gu, Švejcarii, Finlandi, Indii, Arabskih stran, 'JUAR v 1984 godu. Vestnik moskovskogo universiteta-žurnalistika (1985)3. SPLICHAL Slavko: Social Functions of Television Advertising in Socialism. Gazette 36(1985)1. VII. SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA BLAU Joachim, Pfeiffer Robert: Der Entwurf eines neuen Zivilschutzgesetzes: Analyse und Kritik. Blaetter fuer deutsche und internationales Politik 29(1984)11. BUCHAN David: Western Security and Economic Strategy Towards- the East. London, The International Institute for Strategic Studies 1984. BUILDER Carl H.; The Prospects and Implications of Non-nuclear Means for Strategic Conflict. London, The International Institute for Strategic Studies 1985. MACFARLANE Neil: Intervention and Regional Security. London, The International Institute for Strategic Studies 1985. VIII. ZNANOST, KULTURA, ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO ARTIFICAL Intelligence (tematska številka). Human Systems Management 5(1985)2. GEORGOUNDI Marianthi, Rosnow Ralph L.: The Emergence of Contextualism. Journal of Communication 35(1985)1. GRUBOR Adam: Obrazovanje u procesu društvenog razvoja: reforme, ciljevi, metode. Zagreb, Osijek, Narodne novine, Pedagoški fakultet 1984. HARTMAN Ann, Laird Joan: Family-Centered Social Work Practice. New York, Free Press 1983. JEREB Janez: Sistemska analiza izobraževanja odraslih. Organizacija in kadri (1984)8-9-10. KEZIN Anatolij Vladimirovič: Naučnost: etalony, idealy, kriterii. Moskva, Izd. moskovskogo universiteta 1985. KLOETZLI Frank: Einfuehrung in die Oekologie. Herrsc-hing, Manfred Pawlak 1983. KUZNECOVA Natal'ja Ivanovna: Nauka v ee istorii. Moskva, Nauka 1982. ORGANIZATION of Mental Health Systems: Macro and Micro Perspectives (tematska številka). American Behavioral Scientist 28(1985)5. OKRASA Wlodzimierz: Organizational Structure and the Division of Labor Within Research Teams and Its Impact on Performance Measures. Science of Science 4(1984)3-4. PAŠAEV S. Š Nauka i nravstvennoe vospitanie. Moskva, Vysšaja škola 1984. PEDIČEK Franc: Usmerjanje v vzgoji in izobraževanju: pedagoško teoretični vidik. Ljubljana, DDU Univer-zum, Zveza delavskih univerz Slovenije 1985. SOCIAL'NYJ determinizm i naučno-tehničeskij progres. Leningrad, Izd. leningradskogo universiteta 1982. UNIVERZA v združenem delu: posvetovanje. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Gospodarska zbornica Slovenije 1984. WILLIAMS Trevor: A Science of Change and Complexitx. Futures 17(1985)3. WISLICKI Alfred: Division of the History of Technology us Cycles in the Development of Technological Work. Science of Science 4(1984)3-4. IX. PSIHOLOGIJA HEMMING Heather: Women in a Man's World: Sexual Harassment. Human Relations 38(1985)1. LIEBES-Verhaeltnisse (tematska številka). Das Argument 27(1985)150. ROT Nikola: Psihologija grupa: prvenstveno malih grupa i organizacija. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva 1983. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO BAGO Drago: Ekonomski i pravni sadržaji svojine. Pregled 75(1985)4. BAJIČ-Petrovič Lida: Zaščita prava radnika u sudskoj praksi. Komuna 32(1985)6. BOŽOVIČ Radoman: Društvena svojina u sistemu socija-lističkogsamoupravljanja. Beograd, Ekonomika 1984. BULATOVTČ Pavle: Neke posljedice monopola i anti-monopolsko zakonodavstvo. Praksa (1985)3. ČIČERINA Nina Georgievna: Meidunarodnye koncemy: Social'naja politika, propaganda. Moskva, Nauka 1985. DRAGIČEVIČ Adolf: Ekonomska teorija na tragu udru-živanju i samoupravljanju. Pregled 75(1985)3. FRIEDMANN Petra. Pfau Birgit: Frauenarbeit in der Krise-Frauenarbeit trotz Krise? Leviathan 13(1985)2. HALAL William E: Beyond Left Versus Right: Evolution of Political Economy in Information Age. Futures 17(1985)3. HIRSCH Joachim. Auf dem Wege zum Postfordismus? Die Aktuelle Neuformierung des Kapitalismus und ihre politische Folgen. Das Argument 27(1985)151. HORVAT Branko: Jugoslovenska privreda. (1. knj. Prog-noze i kritike; 2. knj. Prijedlozi i rešenja). Ljubljana. Zagreb, Cankarjeva založba 1984. INTEGRACIJE v gospodarstvu. Ljubljana, Delavska enotnost 1984. JURANČIČ Ilja: Surname metode za ugotavljanje zahtevnosti dela. Organizacija in kadri (1984)8-9-10. KLASSEN und Herrschaft (tematska številka). Prokla 15(1985)1. KRAVČENKO Igor' Ivanovič: Ekologičeskaja problema. Moskva. Nauka 1982. MILIČEVIČ Nedžo: Odgovornost i udruženi rad. Pregled 75(1985)3. MILLS Quinn D.: Seniority versus Ability in Promotion Decisions. Industrial and Labor Relations 38(1985)3. MNOGONACIONAL'NYE koncerny i zanjatost'. Moskva, Progress 1985. MOŽINA Stane: Iskanje boljše organiziranosti in poslovanja. Organizacija in kadri (1984)8-9-10. O'LOUGHLIN John: The Geographic Distribution of Foreigners in West Germany. Regional Studies 19(1985)4. POSTKEJNZIJANSKA ekonomska teorija. Treči program (1984)63. RAHIM M : A Strategy for Managing Conflict in Complex Organizations. Humann Relations 38(1985)1. ROHWER Goetz: Zur politische Oekonomie der Hausarbeit. Leviathan 13(1985)2. ROSENSTEIN Elizer: Cooperativess and Advancement of Managers: An International Perspective. Human Relations 38(1985)1. VAN Wyk Rias J.,: The Nation of Technological Limits. An Aid to Technological Forecasting. Futures 17(1985)3. VUKOVIČ Radovan Dž.: Elementi strategije ekonomskih odnosa Jugoslavije sa zemljama u razvoju. Praksa (1985)3. WELTMARKTTANGO (tematska številka). Prokla 15(1985)2. ZEMLJARIČ Janez: Značajna naloga opština u ostvariva-nju stabilizacione politike i društveno-ekonomskog razvoja u celini. Komuna 32(1985)6. UDC 316.334.54:711.4 MLINAR, dr. Zdravko: Location Policy and Determinants, of Spatial Organization of Settlements Teorija in praksa, Ljubljana 1985, Vol. XXII, No. 11, p. 1305-1321 So far the functional and technical problems of location were the ones the emphasis was put on. while the problem of spatial organization, as a means of the assertion of man's emancipation, was neglected. Relevant findings and results of sociological research studies in Slovenija on residential preferences spatial (im)mobility, (disputable) locations of bachelor flats for workers, etc. are indicated by the author and the role of significant regulation mechanisms of the market, state intervention, self-management and inertia analysed. The author discloses problems arising from the establishment of the "logics of the market" as well as the ones appearing because of the limitation of this logics. The state intervantion proved to be primarily restrictive and represive; while the solving of location problems on the basis of self-management, on the other hand prolonged the solution of problem-solving, increased the complexity of decision-making and geopardized its efficiency. Inertia asserted itself (often unconsciously) in the form of prolongation of past solutions concerning location although the conditions have been changed. UDC 334.724.6:338(497.12) GLAS, dr. Miroslav: Internal Factors Affecting Business Efficiency of Basic Organizations of Associated Labour in Slovene Economy Teorija in praksa, Ljubljana 1985, Vol. XXII, No. 11, p. 1346-1355 The results of a study on the internal factors affecting business efficiency in a number of chosen working organizations, performed by a research group in the spring of 1985, has been analysed by the author. Factors that eighter stimulate or hinder the efficiency were evaluated and tested in 9 fields: production programs, marketing, (export in particular), technology (its structure), research and development, financing (capital and investment funds), cadres (personnel), organizational structure, economic cooperation, management process. The findings make it obvious that the key factor of a more (or less) successful business results is the personnel of the enterprise. Such estimations were obtained particularly in successful BOALs in which the importance and influence of production programs, organizational structure and technology were rated lower on the rating scale. UDC 65.012.4:331.076.12 KAVČIČ, dr. Bogdan: Problems Concerning the Function of Management in Associated Labour Teorija in praksa, Ljubljana 1985, Vol. XXII, No. 11, p. 1359-1372 Conditions of selfmanagement and social ownership of the means of production require a transformation of the function of management. Therefore in our society considerable attention is given to the transformation of this function be it in theory, practice or jurisdiction. In selfmanagement relations the function of management is defined as a function and not as profession, therefore no particular courses at the university level have been introduced. The management of the Basic Organizations of Associated Labour is within the competence of all workers; all the workers are also responsible for the prosperity and success of their organization. The practice, however, proves that the nature of the management requires specific professional skill and knowledge. An analysis of the status and role of the managerial body in the decision-making processes proved its decisive influence, be it in the stage of designing or performing, i.e. implementing the decision. It seems that formal decision-making - individual or in workers' council - does not ensure the implementation of workers power in the management of their organization. Here are the roots of the conflicts which present themselves between the management bodies and selfmanagement. UDK 316.334.54:711.4 MLINAR, dr. Zdravko: Lokacijska politika in dejavniki prostorske organizacije naselij Teorija in praksa, Ljubljana 1985, letnik XXII, št. 11, str. 1305-1321 Doslej so bila v ospredju funkcionalno tehnična vprašanja lokacije; zanemarjena pa je bila prostorska organizacija kot sredstvo uveljavljanja človekove emancipacije. Avtor prikazuje relevantne ugotovitve iz sociološkega raziskovanja v Sloveniji, npr. o bivalnih preferencah, prostorski (ne)mobilnosti, o (spornih) lokacijah samskih delavskih domov idr. Predvsem pa analizira vlogo značilnih regulacijskih mehanizmov: tržišča, državne intervencije, samoupravljanja in inercije. Razkriva tako probleme zaradi uveljavljanja »tržne logike«, kot tudi tiste, ki se pojavljajo zaradi njenega omejevanja. Država je delovala prvenstveno restriktivno in represivno. S samoupravnim reševanjem lokacijskih vprašanj pa se je podaljšalo trajanje in povečala kompleksnost odločanja, kar je ogrozilo njegovo učinkovitost. Inercija se uveljavlja (dostikrat nezavedno) kot podaljševanje lokacijskih »rešitev« iz preteklosti, ne glede na spremenjene razmere. UDK 334.724.6:338(497.12) GLAS, dr. Miroslav: Notranji dejavniki poslovne uspešnosti OZD v slovenskem gospodarstvu Teorija in praksa, Ljubljana 1985, letnik XXII, št. 11, str. 1346-1355 Avtor razčlenjuje v prispevku izsledke raziskovalne skupine, ki je spomladi 1985 proučevala notranje dejavnike poslovne uspešnosti v izbranih gospodarskih organizacijah. Spodbujevalne in zaviralne notranje dejavnike so preverjali na devetih področjih: proizvodni program, trženje (še posebej izvoz), tehnološka struktura, raziskovalno-razvojna dejavnost, financiranje (obratna in investicijska sredstva), kadrovsko področje, organizacijska struktura, ekonomsko sodelovanje in povezovanje navzven, upravljalsko-vodstveni proces. Raziskava je ugotovila, da so kadri v gospodarstvu ključna postavka za doseganje ugodnih (ali manj ugodnih) poslovnih rezultatov. Take ocene so dale predvsem uspešne OZD, ki šele na nižja mesta uvrščajo pomen oz. vpliv proizvodnega programa, prvin organizacijske strukture, tehnologije itn. I UDK 65.012.4:331.076.12 KAVČIČ, dr. Bogdan: Problemi poslovodne funkcije v združenem delu Teorija in praksa, Ljubljana 1985, letnik XXII, št. 11, str. 1359-1372 V pogojih samoupravljanja in družbene lastnine produkcijskih sredstev se spremeni tudi poslovodna funkcija. Zato pri nas posvečamo samoupravni transformaciji te funkcije veliko pozornost - tako v teoriji kot v praksi in tudi v zakonodaji. - V samoupravnih odnosih je poslovodenje opredeljeno kot funkcija, ne pa kot poklic. Zato tudi nimamo posebnih poslovodnih šol na ravni fakultete. Upravljanje organizacij združenega dela je v pristojnosti vseh delavcev, njim pripada tudi odgovornost za uspešno poslovanje organizacije. Vendar praksa kaže, daje dejavnost poslovodnega organa pretežno take narave, da zahteva posebno profesionalno znanje. Analiza položaja in vloge poslovodnega organa v procesih odločanja izpričuje, da ima odločilen vpliv tako na pripravo kot na izvajanje odločitve. Zdi se, da formalno sprejemanje odločitve -bodisi v obliki osebnega izjavljanja delavcev ali pa v delavskem svetu - ne zagotavlja prevladujoče moči delavcev pri upravljanju njihovih organizacij. Odtod konflikti med poslovodnimi organi in samoupravljanjem. TEORIJA IN PRAKSA IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK France Vreg: Politično komuniciranje in konstrukcija družbene stvarnosti Tomislav Jantol: O javnosti v socialistični družbi samoupravne demokracije Firdus Džinlč: Javno mnenje in socializem: razumevanje in raziskovanje Andrej Klrn: Smrt v filozofskih podobah Sonja Kump: Odnos študentov do družbe Eva Stergar: Proučevanje študijske poti študentov v SR Sloveniji Zoran Jelene: Neformalno izobraževanje — tipično izobraževanje odraslih Janez Malačlč: Ekonomska vprašanja in porodniški dopust Stane Južnič: Kriza v Južni Afriki Bojko Bučar; Odškodnina za nacionalizacijo v deželah v razvoju Jerzy J. Wiatr: Marxova analiza bonapartizma in politična vloga armade v sodobnem svetu