184. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. avgnsta.        XXVII. leto, 1894.
SLOMŠKI MOD.
lahaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praanlke, ter velja po po i ti prejeman za »vstro-ogereke dežele ca vse leto 15 g I d., aa pol leta 8 gld., za flotrt leta 4 gld., sa jeden •leeec 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano bres pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa ne po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačuje ae od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jeden k rut tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgn St. 12. Uprsvniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
Po IX. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
Z dežele.
Drugo leto — 1895 — praznovala bo naša korifltoa, nada zlata družba 8v. Cirila in Metoda avojo desetletnico.
Nje prva skupščina bila je v Ljubljani, naj bi ona praznovala tudi svojo desetletnico zopet v sre-dišči Slovenije, v beli Ljubljani.
Naša narodna društva, vse Slovenke in Slovenci, zlasti ki bivajo v Ljubljani, naj bi ali pri tej priliki na delo, da se bo ta desetletnica te naše narodne trdnjave kolikor mogoče veličastno vršila.
Delujmo vsi skupno na to, da bomo ob desetletnici pokazali svetu, da vstajamo, da je dan prebujenja prišel! — To delo pa precej pričnimo. Narodno ženatvo na deželi snuj podružnice, a če tega Bi moči, pristopaj v velikem številu k moškim podružnicam, skrbi za to, da se zaspale podružnice kmalu prehude*!
Đelujmo vsi brez izjeme na to, da bo imela družba gmoten vspeh sijajen, da ji bo mogoče še več tako potrebnih Šol snovati. Koliko je še raz-orati ledine zlasti na Koroškem. Krvavo potrebna je n. pr. šola v Velikovcu, in koliko je še krajev, ki ae milo ozirajo na našo družbo, da bi jim prihitela na pomoč; a nji denarja primanjkuje, da bi tem pravičnim željam ustregla. Na delo torej, drage rodoljubke in rodoljubi I Letos je izkazala družba 129 podružnic, 124 pokroviteljev in okoli 12000 udov, skrbimo, tla se bodo te številko sijajno pomnožile pri izkazu X velike skupščine. Skrbimo, da ne bo Župnije, trga, vasi in društva, da bi se ne štelo mej pokrovitelje leta 1895. Pa prihodnje leto bo posebno ugodna prilika za to. Otvoril se bo v Ljubljani slovesno dom vseh Slovencev — Narodni dom. Pri tej priliki vrši naj se tudi b 1 a v n o h t m u X. glavna skupščina družbe sv. Cirila i u M o toda kot prvo zborovanje v vseslovenskem domu! S tem pridobila bo poseben sijaj tudi otvoritvena slavnost, kajti že na skupščino samo prihitelo bo veliko število najodlič nejŠib narodnih mož in žena iz VBeb slovenskih pokrajin  in  vsi  ti prisostvovali bodo tudi otvoritvi
LISTEK.
Lady Hilda.
(Komun, angleški spiaala Ouida.) II. (Dalje)
Kočija 86 ustavi pred klubom in St. Luuis pretrga mirnu svoje predavuoje.
— Va iaire la cour, reče očetovski svojemu prijatelju, stopivši v hišo Zagotavljam vas, inon cber, da je njen ukus dovršeo
— Morda glede oblačil.
— V vsakem oziru  Va fairo la cour! Pavel   della  Rucca  je  bil izredno lep muž.
Njegov obraz je bil nekako resen, zamiSljen, poeti-fien. Tudi v največji družbi je vzbujal pozornost tujcev, da so vsi vpraševali, kdo da je.
Bil je glava prastar1 iu odlične a jako obubožane rodovine. Vojne in UBtanki so rodovino Bpravili ob posestva in to je bil uzrok, da je bil zadnji potomec te rodovine velik gospod z jako skromnimi dohodki. Vse ga je in z vseh Btranij zagotavljalo, da je potrebno, da popravi svoj položaj z bogato ženitvijo in on se je bil navadil, zmatrati to za svojo sicer žalostno ali neprerueoljivo UBodo.
»Narodnega doma" ter jej dali vseslovensko lice. S to združitvijo pnhraui se vnanjiui rodoljubom tudi dvakratna pot k obama slavnuatiraa, kar je treba glede na visokost našega narodnega davka tudi upoštevati. Jeden sam narodni praznik praznujmo torej prihodnje leto, a ta bodi veličasten! Priporočamo, da stopita odbora šolske družbe in „Narodnega doma" čim hitre;,- v dogovor ter naj opozarjata druga društva po celi Sloveniji, naj se sijajuosti te dvojne slavnoBti na korist odpovedo za prihodnje leto prireditvi vsake večje narodne slav-nosti, da se ne cepijo prehudo in po nepotrebnem naše moči.
II koncu pa še omenjamo, ter priporočamo pri tej priliki, da naj nobeden narodnjak ne zanemarja svojega lastnega doma. Kdor je obdarjen z otroci, naj jih vzgaja v duhu sv. slovenskih apostolov Cirila in Metoda. Govorimo najprvo in največ z deco v slovenskem jeziku, dajajmo ji dobre slo venske knjige v roke, naj se oči tudi drugih slovanskih jezikov. Govorimo pa lepo in čisto slovenščino, pa to ne ie z do, ampak vedno; izobčimo vse nepotrebne in neudomačeoe ptujke in držimo se pesnikovih besed: „Jezik očistite peg, opilite gladko ga ruje." Stene naših stanovanj naj dičijo podobe slo-ventk h mož in narodne slike in naj ne bo hiše slovenske, da ue bi imela na steni podobe sv. Cirila in Metoda! Tudi naj Be posnema sv el, ki ga je letos nekdo dal pred praznikom sv. Cirila in Metoda v „Slov. Narodu" in „Eiinosti", da naj se otroci krstijo na imeni teh dveh slovanskih apostolov, ki sta nam prva bv. vero ozoanovala v mili materinščini.
Vsi brez tzjtme in ne glede na stan  in sta rnst pojdimo na delo z združenimi močmi za dom in krst Častni!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. avgusta.
TartH/Jcrija. Madjarski ministri so obiskali gališko dežlno razstavo in poljski srlstokfatje so jih z navdušenjem
Star je bil že osemintrideset let, pa mej vsemi mladenkami, o katerih se mu je povedalo, da so milijonarke, še ni našid nobene, ki bi mu bila ugajala tako da bi jej bil ponudil svoje staro ime in nvuj stan. Kakor je splošno znano, so podjetno hčere severne Amerike silno zavzete za naslovne in društvene prednosti in mnogokatera, z zlatom otovorjena prekmorska gospodična mu je bila že ponu ana ali se je sama ponudila. Ali on se za to nikakor ni mogel odločiti. Njegov ponos, njegov ukus, njegova rodovins'fti čutila so bila premočna, da bi se bil ožeuil s hčerjo obogatalega kramarja iz Novega Yorka ali petrolejskega špekulanta iz Pensilvanije. Brez dvoma je bila to slabost — saj se VHsko leto tako oženi desetorica nositeljev evropskih imen, ali Pavel della Rocca je ljubil Bvoje ime kakor vojak svojo zastavo in ni hotel, da zapusti svojim otrokom grb, na katerem bi bila najmanjša pegica. Pustil je pač, da je bil predmet razpravam vseh žen, katere posebno veseli poBredovaujo zakonov, a čim je postala stvar resna, se je izgovarjal „kasneje, prihodnje leto".
— Bah! Ce n'ost qu'une bfltire de notaire, mu reče nekoč jedna teh posredovalk, neka še vedno dražestna Rusinja, ki je veako zimo prišla v Floreuco. Ona je Ž njim koketovala, ko je bil star dvajset let, ona pa trideset, in se je še sedaj zanj zanimala
sprejeli. Priredili so jim sijajne bankete in na jed-nem teh ie grof Stanislav Badeni rekel, da se Poljaki in M.djan zavedajo zgodovinske Bvoje uloge, da so bili in da budo vedno Bkupai, kadar je šlo ali pojde za moč avstro-ogerske mouarhije in da so pripravljeni v to svrho za vsako žrtev. Difficile Ba-tyram nun seribere. Kdor pozna zgodovino, se mora smejati tem besedam. Poljaki in Madjari bo torej stebri monarhije. L 1848 so Madjari in Poljaki skušali razbiti monarhijo, da se niso Rumuai in Srbi uprli, da niso hrvatski vojaki pod Jellač čem in češki vojaki pod W ndischgraetzem udušili revolucijo. Bem in Ttlrr, D<jmbinsuy in G6rgey, to so imena, ki kažejo skrb Poljakov in Madiarov. In sedaj, ko so Poljaki in Madjari svobodni in neodvisni, zdaj se zmatrajo za stebre države oni, ki jo oajbolj izkoriščajo. Za skupne potrebe plačajo Madjari 30 odstotkov, mi pa 70 Pri teh 70 odstotkih partopirajo tudi Poljaki, a le imenoma, kajti davkov nečejo z lepa plačati, pač pa mora država vsako leto zanje milijoue in milijone Žrtvovati. Taki so ti „stebri" monarhije!
Poslanska imuniteta.
GlaBilo poslanca B ankin ja, vrli Zadarski .Narodni List*, je svoj čas priobčil Članek zoper nekatere dalmatinske orožnike. Državno pravdništvo v Zadru je prosilo ondotno deželno sodišče, naj urednika Btankinija v zmislu § 38 kaz. pr. reda zasliši kot pričo iu ga ,povabi", povedati ime piaa-teljevo, da bi stvar ne zastarela. Preiskovalni sodnik je prosil Dunajsko deželno sodišče, naj Biankinija zasliši kot odgovornega pričo, zajedno pa prosil poslansko zborn cj dovoljenja za sodno postopanje zoper Biankinija Poslanska zbornica je to prošnjo odklonila. Deželno sodišča pa je Biankiuija povabilo kot pričo in ta je vslic svoji imuniteti izpovedal, da imena pisatelja dutičuega članka ue pozna, da ga pa bo imenoval, G m jo izve. Generalna pio^ura-tura je to iivedela n se radi te^a zaslišanja pritoi 1» na najvišje sodišče, ki je spoznalo, da se je z zaslišanjem potd. Biaukiuija kršila poslanska imuniteta, ker se je B aukini navidezno sicer zaslišal kot jiriča, dejanski pa kot obdolženec. Z.iališani^ je bilo |>ov8em nezakonito, ker so je Biankittiju na voljo dalo, da pove* ime pisateljevo ali ne, it ■iin o priča vedno dolžna povedati vse, kur ve, ie toženec ni primoran vspga povedati.
Ureilba untilniškili plftč
Posvetovanja sastopaikov posamičnih minister«
stev glede uredbe uradniških plač so končana. Ta komisija je finančnemu ministarstvu stavila več predlogov, a vsak izmej njih bi,  ako  se  izvede, pro-
kakor kaka mati. Della EtocOtt je bil preveč posveten človek in Italijau, da ne Bpozua resničnosti te trditve. Kakor vsaka trgovina je bila tudi žeuitev notarska zadeva, ali on jo je vedno odlagal; je-denkrat se bo moral seveda odločiti, a čemu hiteti ?
Tuko je preteklo leto za letom, a on se je še vedno tolažil z neizvestno nadejo, da najde, česar išče in to brez neugodnosti, ki ga jo doslej zadržavala storiti ta korak. Življenje njegovo itak ni bilo neugodno. Živel je gosposki dasi jeduostavno, uo skrivaj" svojega siromaštvo. Tega ni mislil, da je njegova čast v nevarnosti, ker ni gomilil dolgov na dolgove. Svojega preprostega obeda so ni sramoval in tako se mu je posrečilo, da je bi! najpopolnejši plemenitaš in ni bil svojemu krojaču nobenega računa dolžan.
Posebnega poklica ni imel. Kakor večina njegovih vrstnikov je bil tudi on I. 165'J v vojni, a z nasledki te vojne ni bil zadovoljen. Bil je prepušten, preponosen, da so trga za kako Blužbo, videvši veliko korupcijo, ki je zavladala v političnem življenju jirerojene Italije. Vrh tega je bil „popoln človek", kar je vedel vsakdo. Ali je bil značajen, za to s • ni nihče brigal, da pa je imel src, tu je vedel sam, to ao vedeli njegovi kmetjo in nekatere žene. iDalje prih.)
uzročil državi izdatnih novih troškov. Vsi ti predlogi bodo služili za informacijo fiaančnega minister-Btva, katero bo na njih podlagi — kakor obeta »Vaterland* — izdelalo avojo konkretno predlogo.
V n a nje države.
Srbija.
BivSi radikalni ministeraki predsednik general Sava Grujič se je te dni predstavil svojim volilen m in govoreč o sedanjem položaju rekel: Sedanji pc-ložaj se ne more dolgo vsdržati. Odgovorni za prevrat ao izključno svetovalci krone, ne pa krona sama. Kralj žali blagor naroda in bo dogovorno z narodovimi zastopniki našel modus, da se drželi povrnejo vzete jej konstitucijonelne pridobitve. Grška iti njeni upniki.
Nemška intervencija, naj bi interesovane evropske velesile storile skupno v varstvo interesov grških upnikov potri'bne dplomatične korake, je imela ta uspeh, da se bo Francija pridružila N m-Čiji. Angleška tega neče storiti, nego se hoče z Grško 8amostHluo porazumeti. To je maslo „lorda" Roti schilda, ki bi rad svoje interese zavaroval na troške nemških in francoskih upnikov bankerotne Grške.
Korejska vojna. Vesti o vojni mej Kitajsko in Japonsko sve-dočijo, da skuša Japonska čim prej doseči kake uspehe, prej nego zamore Kitajska spraviti svoje rezerve na lice vojne in se morejo evropske velesile pripraviti za eventuvalno intervencijo. Japonsko brodovje se je lotilo utrdbe Wei Hai-Wei. Ce jo zavzame, jej je odprta pot v glavno mesto Kitajske, v Peking. Tudi Port Arthur je japonsko brodovje skušalo že zavzeti. Na kopnem pa se bliža 20 000 Japoncev mestu Soeulu. Korejska kraljica je prosila ruskpga poslanika za varstvo, katero jej je ta obljubil. Japonski listi javljajo, da je Rusija osvojila otok Get-Subito in razobesila na njem rusko zastavo.
Dopisi.
K levega brega lUatrice, 10. avgusta.
[Izv. dop.] (Centa. — Pošta.) Živalmi promet kaže nam, kako nej>ričakovauo dober uspeh smo dosegli z napravo novega mostu preko Bistrice in ceBte, ki pelie iz Radornlja v Preserje, kajti s tem napravljena je zveza za ves levi breg Bistrice od Volčjega potoka do Doba z železniško postajo Jarše-Mengeš. Da se je pa to uresničilo, za to gre pred VBem preiskrena zabvala visokemu deželnemu odboru kraojfkemu za v to sviho podeljeno izdatno denarno pudporo, sosebno dolžnost nam je zahvaliti se velečastitemu deželnemu poslancu gosp. Janko Kersniku za megovo marljivo io neutrudljivo delovanje, s katerim se je pri dotičnih sejah deželnega odbora krepko potegoval za koristi naše okolice, ter poleg omenjene podpore dosegel sosebno tudi to, da se je imeuovana poprej občinska cesta uvrstila svoječasno mej okrajne ceste. Zatoraj smo uverjeni, da nam tuli pritrdi ves naš okraj, če iz« rečani zahvali pridamu Še željo, da bi nam bilo dano tudi za prihodnie Čase, imeti dragega našega gospoda poslanca Janka Kersnika čilega in zdravega v deželnem zaatopu Zavaliti se pa moramo Mi to; I ej • tudi j>r.'ČHstitemu gospodu Feliksu Sta-retu, grajAčaku »a Kolovcu, ki je prvi sprožil to misel, da :•>• napravi omenjena cesta in most, a ostul pa ni samo pri tej misli, nego segel je v ta namen globoko v lastni žep. Dalje gre velika zahvala Čn8titemu gospodu Alojziju Staretu, Župniku na Rovih, goBpodu baronu Rfchbachu, c. kr. ko-morniku in graščaku v Turenšah, gospodu baronu Minotili, graščaku v Ćemšeniku in znanemu dobrotniku goBpodu Petru Majdiču v Jaršah, kateri bo z izdatnimi podporami k napravi omenjenega mostu in dotične ceste pripomogli. Preostaja nam sedaj, ko in.amo modt čez Bistrico in cesto do železnične pOBtaje JarSe-Mengeš, še neko opravičeno vprašanje, ki je silno važno za ves levi breg Bistrice. — To soMuamreč neugodne poštne zveze v naši okolici, kajti c. kr. pošta v Domžalah ustanovila se je fie v tedanji dobi, ko promet ni bil še tako razvit, kakor v novejši dobi, tedaj namreč, ko je še c. kr. pošta vozila po okrajni cesti iz Doba skozi Radomlje v Kamnik, pri kateri priliki so se v Ra-domlji prejemali in oddajali vsaj navadna pisma. Toda ko se je zgradila in otvorila železnica Ljubljana-Kamnik, ko bo jo zlasti otvorila železniška poBtaja v Jaršab, ter zgradila poleg naprave novega mostu čez Bistrico nova cesta od Radornlja do železnične postaje Jarše-MengeS, postalo je vbo drugače. Poleg tega, da je izostala poštna vožnja skozi Radomlje, premenile so se vsled nastalega živahnega prometa vae razmere v tako obširnem obsegu, du je trajajoča neugodna poštna zveza, katere poprej nismo tako občutili, za nas sedaj postala
neznosna in da je skrajni čas, da se tudi poštne razmere premene sedanjim okoliščinam primerno. — V to avrho goje prebivalci davčnih občin, katere so bolj oddaljeae od Domžalske vasi, in katere spadajo v delokrog c. kr. pošte v Domžalah, opravičeno željo, da bi se občine Radomlje in Rova iz ločile iz delokroga c. kr. poŠte v Domžalah, ter da bi se ustanovila samostalna c. kr. pošta v Ra-domlji. A ne samo za občine, katere so tn uvedene, temveč tudi <za vasi Volčji potok, Rudnik, Nošce, Homec, Preserje in grajščiao TurenSe, katere so sedaj priklop I jene c. kr. poštam Kamnik, Mengeš in Dob, bila bi ustanova c. kr. pošte v Radomlji jako koristna, ker prebivalci teh vasij imajo bližje v Radomlje, nego v Kamnik, MengeS in Dob. C i ae pomisli, da je Radomlje središče teh vasij in da imajo graščine Volčji potok, Kolovec, Turenše, pot-m župoišča Radomlje, Rova, Homec in mnogobrojni mlini, žage, opekarne in trgovci poštnega posla sleherni dan dovolj, potem je očividno, da je skrajna potreba, lotiti se tega silno važnega vprašanja v kolikor mogoče kratkem času.
Prosveta.
Rimljanski napisi v Celju.
Pito dr Janko P a j k. II.
Zemski položaj Celjskega mesta bil je za R m-Ijane velike važnosti. Stalo je mesto v južnem delu Norika — Noricura —, koja dežela je odtod Begala do Iona in do Dunaja. Norik z glavnima mestoma Noreia in Celeia — obe imeni se združeni nahajate kot imeni boginj na nekem Celjskem napisu — bil je pred cesarjem Klavdijem — Claudius — kraljevstvo, „regoum", kar omenja C. J. Caesar v svojih zapiskih o galskih vojnah. Noreia je stala uredi severnega predela Norika, Celeia pak na južnem njega konci. Crez Celje vodila je iz Kranjskega, katero je bilo deloma v Panoniji, preko Trojane cesta proti severovzhodu, in to od Celja dalje mimo Poljčaa na Ptuj — Poetovio.
Okolica celjska sama bila je po naravi dobro utrjena. Tu je tako rekoč ležal shranjen ključ, ki je vbod odpiral proti zapadu, jugu, severu in severovzhodu. Tako proti zapadu kakor proti jugu stalo je mesto kot neka predstraža na početku sotesk, katere bo ob Savinji vodile proti Italiji. Ol Celja je R'mljan opazoval narodno gibanje, koje se je vršilo v severnem Noriku kakor v Podravju in v planotah ogerskib. Oi obeh teh stranij je s severa silil sovražnik v Italijo, posebno pa od severovzhoda, kajti tam je stala brez dvojbe prednjica slovanskega seljenja, straža slovenska, katera je bila od vzhoda pn t iskana na selitev. Iz Celeje torej mogel je Rim Ijan opazovati in tudi pomoč pošiljati proti Dunaju, kjer so preko vode rili K vadi, in proti Beverovzhodu, kjer bo se Slovenci pripravljali na pohod. Ob jed-nem je središčni položaj Celjskega mesta, kjer bo se Btekali razni narodi, bil jako ugoden in kot navlašč ustvarjen za promet in veliko trgovino.
Mesto samo po sebi je bilo od prirode same utrjeno. Stalo je na mejrečju Voglaoje in Savinje. Ako je trditev nekojih istinita in dokazljiva — tudi Schon jo omenja — da je glavna fitruja Savinje tekla ob severnej, postranska pa, kakor zdaj, ob južnej strani mesta, tedaj je Savinja mesto objemala z dveh krajev, dvakrat druživSi se z Voglanjo, prvikrat blizu cerkve sv. Maksimiljana, drugikrat tam, kjer sedaj. Tako je mesto Celeia stalo na pravem pravcatem otoku ter bilo od prirode dobro ovarovano. Jas se nočem spuščati v pretresanje nekdanjega Saviojinega toka, ker mi k temu manjka vsakoršnih podatkov in pozvedovanij; ali če je mesto samo tako in na istem prostoru stalo, kjer danes, seveda bolj razširjeno, že tedaj je bilo dobro pred sovražniki zavarovano. O položajih jednake vrste in podobe kot ugodnih za obrambo sporočuje nam C. J. Caesar večkrat.
Dasi večidelj trgovinsko mesto, imela je Celeia, kakor se to tudi brez napisnih poročil samo po sebi razumeje, dobro vojaško posadko, sestavljeno, kakor je b kaminov posneti, iz rimskih peskih in konjaniških čet iu iz domače deželne brambe, sestoječe iz „uo-riške mladine" — iuventus Noricorum, kakor stoji zapisana na kamenih. Ta posadka imela je nedvojbeno, kakor je v Italiji in drugod to bilo v običaju, svoj ločeni tabor v bližini mesta. Taboru sicer ni nikjer sledu, kakor n. pr. na Ptuju, ali možno je, da je stal ali na mestu današnjega kapucinskega samostana ali pa na severnem bolmu mesta, kjer je
aeđaj „slovensko8 grobiSče. Grad pak ali kaštel je najbrž stal na hriba 8v. Miklavža, kjer se vidi Se sedaj rasnih iskopala, kamenov z napisi in stavbin-skih ostali o, vsidaaih v vežo imenovane Celjske podrutne cerkve.
Celejja je bila starodavna Človeška saselbina, ie davno pred dohodom Rimljanov. Temu je svedok ime »C e I j e", katero ss po svojem korenu (Cel-Zeli) v mnogih deželah in krajih nahaja. Za Rim-ljanov — pod cesarjem Klavdijem — uživala je Cele j a čin municipija t j. samoupravnega, a pod rimsko oblast spadajočega mesta. Imelo je aa upravitelja dva domača župana, koja Ae na kamenih omenjata z naslovom .duoviri" — sduumviriV Ta dva sta stala na čelu mestnemu sveta, katerega kameni imenujejo — ordo Cnleiensis. Mesto pa je imelo tudi častni naslov .samostojni grad", na kamenih „civitas" imenovan. Iz tega že je razvidna veličina in važnost Celeje.
Prebivatelji so bili iz prav različnih krajev in narodnosti j zmešani. Tu se je nsbajalo, kar kameni napisi prav jasno kažejo, življev iz domačije, potem priseljenih Rimljanov, kateri bo tu gospodovali in vladarili, pa tudi priseljencev iz daljnih krajin rim-Ijanskega cesarstva, n. pr. iz Azije, iz Sirije (na kamenih Surus, Suria), od Evfrata, iz Afrike (,Afer negotiator1 na nekem kamenu). Posebno trgovcev je bilo v Celju veliko število in, kar kažejo nekoja imena, tudi židovskih — torej prava conluvies gen-tium, prava narodna zmes prebivateljstva 1
Mesto je bilo sedež cesarskega namestnika, kateri je Norik opravljal. Prvih 180 let po Kristu imel je ta namestnik naslov „procurator Augusti" t. j. cesarski opravitelj ali poglavar, po 1. 180 pak „legatua", t j. poslanik ali podpoveljnik, a s kon-zularskim činom — legatus consuiaris, pro consule. Prof. Sel o a je po J. G. S e i d 1 u in K e n n e r j u sentavil v posebnem oddelku svoje razprave vrsto teh opraviteljev (str. 40—41). Da je Celeja bila velika, zaključujem tudi iz tega, ker je tukaj bivalo mnogo doBluženin upravnih in vojaških činovnikov, kateri se zovejo beneficiarii. Daš kameni, katere so beneficiarii postavili svojim pokroviteljem in dobrot« nikom v čast in spomin, so najmaožnejši in najlepši vseh kamenov. Navadno imajo obliko arae t. j. nizkega žrtvenika. Kdor si hoče skoz Celje potujoč tak žrtvenik ogledati, lahko ga vidi na velikem trgu v Bevernem oglu hiše št. 11 (apoteke) vzidanega.
O obliki in razdelitvi rimljanskega Celja je prav težko kaj verojetnega povedati. Izkušalo se je na vse načine priti do načrta temu meBtu, kakoršno je nekdaj stalo. Da je Celeja nekdaj na istem prostoru stala — samo da se še črez-nj razprostirala — je iz obilih izkopnin gotovo. Schon z drugimi meoi, da je sredotočje staremu meBtu, torej forum, bilo na onem prostoru, katerega zdaj zaseda tako zvano „gradčko predmestje* t. j. da je forum ležal mej vrtno in gradčko ulico ter .ringom", ker je tam največ beneficiarskih kamenov bilo izkopanih, če ne vsi Tam bo je tudi našel tako zvani „noriški mož", neki nad človeško postavo visoki kip, kateri predstavlja vojaškega poveljnika, precej dobro ohranjen, z izrazom .bar barja", kakor ga opisujejo starino-slovci. Ta kip stoji na dvorišči .lokal muzeja". Kar trdi Schon o forumu, je vero j etno, dasi ne gotovo, ker sloni na dokasu po analogiji z drugimi mesti. Po mojem sodu ni nemolno, da je tam, kjer so našli bemficiarske žrtvenike z napisi, držala velika cesta iz mesta proti Poetovio. Nekaj gotovega pa s tem ne bi hotel trditi.
Domače stvari.
— (Policija, kje si?!) Tako kliče v zadnji številki „SUdoeaterreichiBche Post", najnovejša zvezda na obnebji naše kazinske publicistike, gosp. —pp—glede* na —jutrišnji shod slovenskih in hrvatskih abiturijentov, češ, da bo ta shod aein stid-Blavviscbes Verbriiderungsfest en miniature". Strašno! In kake posledice imajo taki shodi! —pp—natanko dokazuje, da narodna stranka, poživljajoč mladino slovensko-hrvatsko v bratBko kolo, ucepljuje v mlada srca strup strupene politike in mržnje zoper vso neBlovansko kulturo, da je sedanja velikošolska naša generacija v istini že zgradila kineski zid mej seboj in ostalim svetom, da nemški ne zna in da se na Dunaj i celo brani zaslužka in kruha v nemških hišah. Tudi žalostna tendenca te zadnje perfidne trditve je prozorna dovolj. — Na ostale navedene bedastoće g. —pp—, kateremu je bilo sojeno ponižati moralni ugled novega glasila naših „ Nemcev" na nivo po-
kojnega aWochenblatta", a« nam ne vidi vredno odgovarjati in le toliko svetujemo uredništvu, da naj vsaj prihodnjič priobči avojim velikošolskim somišljenikom v Ljubljani javno in glasno sodbo namestnika Kielmannsegga o tistem delu nemškega dijaštva, kateremu se prištevajo tudi nafii .Karnijolci* in kateri je po besedah izvestno dobro poučenega Dunajskega namestnika pouka o avstrijskem patrijotizmu stokrat bolj potreben, nego perfidno obrekovano slovensko dijaStvo. — Ne lučaite torej kamenja, gospo la kazinska, dokler sedite v hiSi stekleni!
— (Osobne vesti.) O. prof Maksu P 1 e-terfiniku je naučno ministerstvo podaljšalo tudi še sa bodoče šolsko leto dopust, ki ga ima v svrho, da ureduje Wolfov slovensko nemški slovar. Kakor doslej ga bode namestoval na stroške Wolfovega legata suplent.
— (Poročil) se je v soboto dne* 11. t. m. g. dr. Auton Rog i na, c. kr. sodni pristav na Vrhniki, s gospodičino Matildo Ogoreutzevo iz Novega mesta.  Čestitamo 1
— (Vojaške vesti.) Jutri se prično v Ljubljanski okolici velike jesenske vaje tukajšnjih domobranskih batalijonov, h katerim je poklicanih čez 1200 neaktivnih hrambovcev. Dae 27. avgusta odrine vse brambovsko vojaštvo k vajam v Ribniško in Kočevsko dolino. Dne 18. avgusta prideta iz Gorice lovska bataljona št. 7 in 31, iz Celovca pa dan pozne jedna divizija 8. huzarskega polka v Ljubljano, kjer trajajo vaje v brigadi do 27. avgusta; omenjenega dne pa odidejo s 27. pešpolkom vred na Notranjsko, kjer bodo v okolici Cerkniški divizijske vaje. Razven Se omenjenih polkov udeleži »e teh vaj tudi tukajšnji in Goriški topničarski polk ter 56. brigada iz Trsta. Dne 5. septembra vrne se tukajšnja garnizija zopet v Ljubljano.
—-(Tretji občni zbor slovenskega ferijalnega društva „Sava") bode — kakor smo že omenili — dne 18. avgusta v prostorih narodne čitalnice v Ljubljani. Začetek zborovanja ob. 10 uri dopoludne.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: O. Elizabeta Kupljen iz Črnomlja 12 kron, nabranih v Toplicah; darovali so: gg. Ferko Stojnic, Marija Jesenko, Leopoldina Jean, L. Mdic, Pavla Rauta, Jak. RoBina vsak po 1 krono; Pavlina Per-kata in Josip Kobler po 2 kruni; dva neimenovana po 40 vin.; B. Jesenko 30 vin, Mat. Golob in J. Helmich po 20 vin., Anton Kupljen 50 vinarjev. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
— (SvečanoBtna veselica,) katero sta priredili včeraj možka in Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, je bila izborno obiskana in ae je obnesla v vsakem oziru popolnoma povoljno. Prostrani Hafnerjev vrt je bil zaseden do zadnjega kotička in tudi v Balonu je bilo mnogo obiskovalcev. Veselice so bo udeležili mnogi hrvatski abiturijenti, ki so že prihiteli za jutrišnjo slavnost v Ljubljano. Pevski del vzporeda je izvrševalo s pohvale vredno požrtovalnostjo društvo „Ljubljana" iu so posebno mešani zbori ugajali. Gdčna. Ivanka Hočevar je va je deklamovala prav spretno Gregorčičevo pesem »Domovini". Vse poslušalce je navdušil izborni slavnostni govor g. kurata K oble rja. Govornik je najprej živo opisal krvave boje mej posameznimi judovskimi vojvodami pred  razdejanjem Jeruzalema in pristavil »To je slika naše ljube slovenske domovine", ako se bodemo pulili mej seboj, namestu da bi svoje moči rabili proti sovražniku, ki stopa v obleki društev   »Schulverein* in „Lege" nad slovenski Jeruzalem. Ako se je našla koalicija za ohra-njenje avstrijske države, celo mej najbolj nasprotnimi elementi, kako da bi se ne mogla najti koalicija rodoljubov za ohranjenje slovenske domovine v isti državi? A imamo jo, sicer ne politično, pač pa trdno koalicijo, ki obsega vse Slovence, to je družba sv. Cirila in Metoda. Pokazala se je na glavni skupščini v Novem mestu, kjer so v lepi slogi skupaj zborovali zastopniki vseh slovenskih dežel in vseh Btanov. Te družbe se okleni vsakdo, komur bije v prsih slovensko srce, ker je nevarnost, da se potuj-čijo slovenski otroci, velika! Šole „Schulvereina" in „Lege" niHo za slovenske otroke, ker mi potrebujemo katoliških in slovenskih šol. Delujejo pa nasprotniki z vsemi silami, včasih pod pokroviteljstvom visokih OBeb, kakor n. pr. v Lipi na Koroškem, včasih z markami, ki lete* doli čez črnorumene državne kole. 54.800 jih je priletelo lani iz Berolina. Tit stoji pred slovenskim Jeruzalemom! Ne pomagajmo mu
dokončevati naših svetinj s tem, da bi po nepotrebnem nemčurili in slovenske otroke pošiljali v scbul-vereinske šole. Pozor! Slovenska narodnost tudi v '. j]ubijani še ni zagotovljena! Smrten boj pa bijejo Slovenci na Koroškem in Primorskem. Zastonj prosijo slovenski Korošci za slovenske ljudske šole, da-siravno jih je 120 t'soč, a slovenskih šol nimajo celo v velikovškem okrajnem glavarstvu, kjer jih je 82% prebivalstva po uradni štetvi. Nič bolje ni v Gorici in Trstu. Ako bi Slovenci zuali biti tako oporni kakor Tržaški Lahoni, ki so sklenili, da naj slovenski otroci  iz mesta hodijo v šole v okolico, ker niso oddaljene od mesta nad 4 km., bi lahko tak sprehod privoščili Ljubljanskim Nemcem s tem, da bi jim odprli nemško šolo na Barju, ki stoji tudi v Ljubljanski meetni občini. A krivice Slovenci delati ne znamo tu im narodom.  Tega  posebno ne dela družba sv. Cirila in Metoda, na katero še ni kanil madež v verskem, narodnem in avstrijsko-patrijo-tičnem  oziru.   Zato  so  se zaljubili  v  tu krasno družbo Slovenci in Slovenke od Celovca do Zagreba in od Spielielda do bregov jadranskega morja. Poleg navdušenih gospodičin in gospej  iz Litije kažejo tudi  ŠempeterČanke  svoje  plemenito   mišljenje v čvrstem delovanju za družbo in zaslužijo biti zapisane v častno knjigo branilk slovenske domovine. Končal je z besedami: Risi, rasi, družba zlata, da odpreš pravici vrata!  Izmej pevsk'h točk naj omenimo še posebno ženski čveterospev: gdčne. Bitenc, Košir, Novak,  Pavlic,  ki  so  pele nekoliko številk in ženski trospev b spremljevanjem glaso-virja, ki so ga pele zadnje tri gospodične, spreiu-ljevala pa je gdčna. V al en ti n č i č e v a.   Ko so Slovenci  in Hrvatje Bkupno  zapeli  pod vodstvom skladatelja samega pesem  „Slovenac i Hrvat" in  je nazdravil g. Jos. Nolli navzočemu našemu rojaku g. Fr. S. Vilharju, napravilo je občinstvo Vilharju burno ovacijo, pevci pa so ga dvignili na ramena. Ker so prodajalke ličnih bonbonov delovale prav neumorno in je  bila dražba  velike kranjske klobase   in   živega  barka  jako   živahna,  je tudi gmotni uspeh veselice prav ugoden.
— (Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda.) Za kokarde, katere so prodajale gospe in gospodičine pri skupščini v Novem meetu, se je nabrala lepa vsota 128 gld. 43 kr. Pohvala za trud gre posebno gospodični A. Kadivčevi in gospej J Gut-nikovi. — Včerajšnja krasna veselica obeh Šent-peterskih podružnic je pa vrgla kosmatih dohodkov 371 gld. 96 kr.
— („Slovensko planinsko društvo") opozarja vse svoje častite člane in prijatelje na slovesno otvoritev druge avoje koče na Molički planini pod Ojstrico v četrtek dne  IS. avgusta t. 1. Iz Ljubljane bode odhod že v sredo zjutraj ob 7 uri in 23 min. z državnega kolodvora v Š ški v Kamnik in od ondi v Gornji  grad, od tod v četrtek na Ljubno, kjer se tudi izletniki iz Celja pridružijo, z Ljubnega v Luče in na Moličko planino, kjer bo ob 7. uri zvečer slovesna otvoritev nove koče. V petek ob 4. uri zjutraj odhod na Ojstrico, Škarje iu v Logarjevo dolino, kjer bo ob 2. uri popoludne kosilo. Ob 3. uri izlet k slapu pod Rinko in na Okre-šelj.  V soboto odhod Čez Kamniško sedlo v Bistriško dolino ali čez Savinjsko sedlo na Koroško ali pa v Solčavo.   Kdor količkaj utegne ali utrpi, naj pohiti v krasne Savinjske planine k vrlim Savinjcem, ki bo že ogromno veliko storili za slovensko planinstvo.   Gotovo ne bode nobenemu žal ne truda ne troškov, kajti obetajo se redki užitki v največji obilici. Slovesne otvoritve se bode udeležil tudi slavni prof. dr. Friscbauf.
— (Občni zbor zaveze gasilnih društev kranjskih.) V mestni dvorani Ljubljanski imela je včeraj dopoludne kranjska deželna zaveza gasilnih društev svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 39 delegatov. Otvorivši zborovanje pozdravil je načelnik zaveze gospod Fran D o b e r I e t navzoče delegate ter mestnega župana GraBsellija in cesarskega svetnika Murnika, potem pa je tajnik gospod T r o š t z Iga poročal o delovanji zaveze v pretečenem društvenem letu. Zavezi pristopilo je do sedaj 55 gasilnih društev. Odbor je imel pet sej, o katerih se je poročalo v društvenem glasilu „Vatrogasac". Pred kratkim izišel je toli potrebni „ Vežbovnik", po katerem pa slovenski ognje-gasci vkljub nizki ceni le preredko segajo; do sedaj razprodalo Be je največ izvodov na južno Štajersko. Glede občin, katere se branijo, povrniti gasilnim društvom vsled požarov nastale troške, obrnil se je odbor  na deželno vlado za intervencijo. Poročilo
vzelo se je na znanje, istotako poročilo blagajnika gospoda A C. Acbtschina. Dohodkov imela je zaveza od  1. avgusta  1893 do   1. avgusta letos 1780 gld. 8 kr., troškov pa 1765 gld. 48 kr., mej drugim za podporo ponesrečenim gasilcem 209 gld. 50 kr., za izdajo „Vežbovnika" pa 987 gld. 80 kr. V odbor zaveze bili so izvoljeni sledeči gospodje ia sicer za Ljubljano: Doberlet, Achtschia, Iliiting ia Gerber; za Gorenjsko: Juvančič in Stare; za Not* ranjsko: Papler is PetriČ; za Dolenjsko : Adlešić ia Trošt. Po končani volitvi naglašal je načelnik Do* b e r I e t,  da bode prihodnje leto preteklo četrt stoletja, odkar se je zasnovalo gasilno društvo Ljubljansko, kateremu na čelu ima čast biti ves čas njegovega  obstanka.   Gasilno društvo Ljubljansko bode svečanim načinom praznovalo svojo petindvajset* letnico, in govornik predlaga, da bi se istodobno v Ljubljani vršil tudi prihodnji občni zbor zaveze. Ob jednem pozdravil je govornik gospoda cesarskega svetnika Murnika kot referenta o društvenih zadevah v deželnem odboru ter ga prosil, naj bi, kakor doslej, tudi v prihodnje blagohotno podpiral težnje zaveze gasilnih društev.  Zbor je pozdravil gospoda cesarskega svetnika s trikratnim krepkim .na pomoč!" Gospod M u r n i k zahvalil ne je za prisrčno ovacijo ter obljubil, da bode težnje zaveze prav rad podpiral in to tem bolj, ker zaveza v službi človekoljubnosti prekoristno deluje. Deželni odbor kot kom* petentna oblast bode tudi skrbel za to,  da bodo občine pri požarih narasle troške povračevale. Po nasvetu gospoda JuvančiČa iz Šiške,   menoval je občni zbor za naše gasilstvo velezaslužnega načelnika zaveze, gospoda Frana Doberleta, častnim članom.   Ko je še gospod Trošt društveno glasilo .Vatrogasca" priporočil v obilno naročbo, zaključil je načelnik zborovanje. Po občnem zboru podala bo je posebna deputacija k predsedniku kranjske hranilnice ter mu izročila kot častnemu članu Ljubljanskega gasilnega društva krasno izdelano diplomo.
— (Dr. Gobanz in nemški .Jodler".) Piše Be nam iz Colove*: Nedavno je izdal v Celovci neki Klemene Maver pesmarico z naslovom: „20 Karotnerlieder 1'iir den Schulgebrsuch" in jo jo svetil koroškemu dež. šolsk. nadzorniku dr. Gobanzu, .dem vvarmen Freunde des Schulgesanges". Vsebina tej zbirki bo navadne popevke nemških Korošcev; besede pa bo otrokom primerno izpremenjene. Kdor ima le nekoliko zdravega glasbenega ukusa, lahko razsodi, da lake pesmi ljudski šoli nikakor ne morejo ugajati. Napevi so tako trivijalni, robati, da nikakor ne morejo uplivati blagodejno na otroško srce. Besede so sicer izpremenjene, a kdor pozna razmere na deželi, mora takoj priznati, da se bodo otroci kaj hitro naučili izvirnega teksta, ki pa je naravnost škandalozno nesramen. Ta pesmarica kot pojav nemške kulture bi nas bore malo brigala, ko bi ne bili uverjeni, da se bode usiljevala tudi slovenski mladini koroški že zaradi tega, ker je posvečena dr. Gobanzu. Odločno protestujemo, da bi se naši nadarjeni mladini kvarilo srce, duha ia glasbeni ukus s takimi nest v ori, katerim se pruti-vijo razsodni nemški učitelji sami. Tem pesnem je gostilna primeren kraj, a ne ljudska šola, Četudi se na* hajajo v dež. šolsk. nadzorniku posvečeni pesmarici.
— (Kmetijski tečaj.) Danes se je pričel v Ljubljani kmetijski nadaljevalni tečaj, katerega se udeleži dvanajst ljudskih učiteljev iz raznih okrajev na Kranjskem.
— (Prostovoljno gaBilno društvo v Planini) priredi dne 15. avgusta 1894. v gostilni g. A. Lavriča veselico. Vzpored: 1. Govor. 2. Loterija s koristnimi dobitki. 3. Ples in prosta nabava. Svira godba slav. c. kr. peš polka št 87. Začetek ob 3. uri popoldne. Cisti dohodek je namenjen za poplačanje gasilnega orodja.
— (Oddaja tobačne zaloge.) V Velikih Lašičah bo odda potom javne konkurence po pisme* nih ponudbah zaloga tobaka. Ponudbe je poslati do dne 30. avgusta načelniku finančnega vodstva v Ljubljani.
— (Ormoška čitalnica) priredi dne 19. avgusta na vrtu gospe Kapusove v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva Frana Josipa K veselico. Na vzporedu je petje, slavnostni govor« prosta zabava in ples. Mej posameznimi točkami svira .Ptujska godba". Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 kr.
— (Ustanove.) Na višji poljedelski šoli na Dunaji se odda za šolsko leto 1894/95 pet ustanov za poljedeljske študije in jedna za gozdarske študije. Vsaka ustanova znaša 200 gld. na leto.
Prošnje je postati rektoratu omenjene Sole do dne 25. septembra.
— (C a v a 11 e r i a rustičan a.) Kmeta Dragan Kepcija in Stevo Krnjavić v Javorniku pri hrvatski Kostajaici sta živela že dlje časa v pre piru. Sklenila sta torej končati prepir z orožjem. Na cesti mej Dvorom in Javornikom ata se sedla, oba oborožena s puškama, da se tam vrši dvoboj. Prvi je ustrelil Krnjavić, a ni zadel, potem pa je Kepcija ustrelil in težko ranil nasprotnika na glavi. Ta kmetski dvoboj se bode končal pred okrajnim sodiščem v Kostajnici.
Slovenoi in Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda 1
Dunaj 13. avgusta. Na včerajšnjem shodu v Trutnovu na Češkem je izjavil posl. WeitIof, da nemški schulverein ne more pogrešati podpore protisemitov. Posl. Hallwich je proklamiraj vkupni boj vseh Nemcev zoper slovenske zahteve glede Celjske gimnazije.
Dunaj 13. avgusta. Včeraj se je vršil v Pratru ljudski shod, na kateri se je zbralo blizu 25.000 osob. Razpravljalo se je o vprašanju: Kaj je s splošno volilno pravico? Shod se je zvršil v najlepšem reda.
Dunaj 13. avgusta. „Montagsrevue" javlja, da je ministerstvo končalo studijo glede zakona o čekih in da pride dotična predloga že v prihodnjem zasedanja pred poslansko zbornico.
Dunaj 13. avgusta. Židovski bankir Kuffler, ki je bil 1. 1884. obsojen na večletni zapor, se je včeraj ustrelil. Poneveril je razne večje svote in se usmrtil, ker ga je jeden pre-varancev ovadil policiji.
Sofija 13. avgusta. Cankov se vrne na Bolgarsko. Njegov zet Ludakanov je zanj v Sonji že najel stanovanje. Pričakuje se, da se jutri razglasi amnestija.
Pariz 13. avgusta. Velika pravda zoper 30 anarhistov je končana. Štirje zatoženci so bili obsojeni, a le zaradi navadnih hudodelstev, vsi drugi pa oproščeni.
Bruselj 13. avgusta. Policija v Monsu je prijela anarhista Verganda, ko se je, noseč soboj veliko dinamitno bombo, utihotapil v sodno poslopje, da bi je razstrelil.
taaasiaa a.nii«aam
„LJUBLJANSKI ZVON"
BtOJl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol lota. 2 gld. 30 kr.; n'&. četrt leta l gld. 15 kr.
Listnica uredništva.
Slavno gasilno društvo sa poljansko dolino v Predgrađa: Na Vaio željo isjavljamo, da se dopis „ia poljanske doline" ne nanaia na Vas kraj, ampak na poljansko dolino pri Skofji Loki. Kako je mogoče, da tega pri Vas ne spoznajo, nam neće v glavo.
Umrli so v Ljubljani:
9. avgusta: Antonija Vidic, firevljarjeva vdova, 58 let, Poljanski trg It. 5.
10. avgusta: Romana Lušicky, železnicnega Čuvaja hči, 9 mesecev, Cesta na juttio železnico St.l.
11. avgusta: Ana TJsnik, posestuica, 68 let, Pred konjušnico st. 4. — Fran Ogrin, delavcev sin, 2 leti. Poljanska cesta ftt. 55. — Ana Papež, paznikova lici, 23 let, Poljanski nasip St. 50. — Marija Homec, delavka, 27 let, Sv. Jakoba trg št. 11.
Meteorologično poročilo.
i	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> u r-i	7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer	735 0 um. 788 9 mm. 785-8 mm.	15 7» C 17-4« C 13 8° C	si. se v. megla si. jvs.l d. jas. si. zah. d. jas.		74» dežja.
12. avg.	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	736-7 mm. 786*7 mm. 7382 mm.	10 6° C 20 0° C 12-8° C	si. vzh. si. szh. si. szh.	megla obl. jasno	000 mm.
Srednja temperatura 15-6° in 14 5°, za 4*3° in 5*3° pod normalom.
Z>u.3a.aje2s:a. "borza,
dn6 13 avgusta t. I.
Skopni državni dolg v notah.....98 gld. 55 kr.
Skupni drtavni dolg v srebru Avstrijska zlata renta   . . Avstrijska kronska renta 4°/0 Ogerska zlata renta 4°/, Ogerska kronska renta 4°/, Avstro-ogerske bančne deli Kreditne delnica   . .
98 122 97 121 95 1014 361
London vista...........124
niče
Nemlki dri. bankovci za 100 mark 20 mark . 20 frankov
61 12 9
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini.........
Du6 11. avgusta t. 1.
4°/0 državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srećke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 4',zlati zast. listi
Kreditne srećke po 100 gld......
Ljubljanske srečke........24
Rudolfove srećke po 10 gld......23
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..
149 gld. 197 , 127 „
123 198
65 50 80 70 95
76 45
19
90 35 89
— kr.
50
25 50 50
165   , —
Tramway druSt. velj. 170 glđ. a. v. ". . . 313 „ — Papirnati rubelj......... 1   n 33
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nam o prerani smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
hišnega posestnika in gostilničarja
skazali na toli ljubezniv način svoje sočutje, kakor onim, ki so dragega rajnika spremili do poslednjega počivališča; dalje darovalcem vencev, častiti duhovščini, gg. uradnikom in učiteljem, čitalnici Vipavski iti vsem drugim izrekamo svojo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Vipava, dne 11. avgusta 1894.
870)
Žalujoča rodbina.
C. tr. glavnB ravnateljstvo avstr. drž, teleinic.
Izvod iz voznega reda
Trel?a.-VTn.«grav odL 3~ j-o.n.l1st 1S84.
Nastopno omenjeni prihajal il in oahajalnl časi oansčenl to . ■i sdp^SrarJ sSinpIS «om. Sradnjeerropekl ću j« »rajnemu Aaaa t Ljob-IJani M 1 minuti naproj.
Odhod ls 10ubijane (juž. kol.).
Ob 18. uri 8 min. pm ftoM OMbnl Tlak «■ Trbiž, Pon tabel, Beljak, Oa. Iotco, Fransensfeste, Ljubno, č«s Salathal t Aum.ee, Ischl, Otnun-dan, Solnograd, Lend-Gaateln, ZeU na Jesoru, Inomoat, Bregena, Cnrih, Oeneva, Paria, Stojr, Lino, Budejerloe, PlaanJ, Marijine Tara, Kg«r Karlo«« Tara, Franoore Tara, Prago, Llpaijo, Dunaj tU Am.tetton]
Oa «j. uri 7 tnin. tjutrnf meianl Tlak ▼ Noto mesto, Kočevje.
Ob 7. uri lO tnin. mfutraj oaabnl Tink t Trbla, Poutabal, Beljak, Oa. loreo, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, oea Salathal t Ausaee, Ischl, Gmundan, Salnograd, Len d Oasteln, Dunaj ria Amatetten.
Ob 11. uri 41 min. dopolnilne meianl Tlak t Noto meito, Kočevje.
Ob 11. uri BO tnin. stopofMetoM oaabnl Tlak t Trhli, Pontaaal, Beljak, Celovec, Franaanafaita, Ljubno, Salathal, Dunaj.
Ob 4. uri 1* tnin. popoludu* oiebni Tlak T Trbii, HeUak, Celovoo Fransensfeste, Ljubno, čea Salathal t Solnograd, L>and-Oaataln, Zali na Jeseni, Ioomoit, Bragnla, Ourih, Oanetro, Paria, 8teyr, Lino, Oraun-dan, Ischl, Bmiejovlce, PlaanJ, Marijina Tara, Hgar, Franoora Tara, Karlove Tare, Prago, Lipiko, Dunaj vin Amst/itten.
Ob 8. uri SO min. mv*i«r maiani Tlak t Noto mesto, Koćorje.
Prihod ▼ Zajubljano (juž. kol.).
Ob B. uri BS mi m. mjutrut oaabnl Tlak ■ Dunaja Tin Amstetteu, Lip. sije, Praga, Franoorih tmot, Karlovih raror, Kgra, Marijinih TnroT, Plsnja, Bndajerio, 8olnogrndaf Lino«, Htejra, Omundana, Isohla, Ana-aeea, Pariaa, Ganeve, Ouriha, Braganaa, Inomoata, Zalla na joseru, Ijena-Oaeteina, LJnbnagn, Oelovoa, IleUaka, Fransensfeate, Trbiia.
Ob 8. uri 6 tnin. tJutrtO metani Tlak ia Norega mesta, Kočevja.
Ob 11. uri »7 min. dopoludnm oaabni Tlak a Dunaja Tin Amstetten, liipsije, Praga, FranooTih raror, Karlovih raror, Kgra, Marijinih TarOt, Planjn, Budejevic, Solnogradn, Linoa, Starra, Paria«, Oanara, Ouriha, Bregnloa, Inomoita, ZaUa na jeseru, Land-Oanteina, Ljubnega^, OeloToa, Lianna, Pontabla, Trbiia.
Ob 12. uri 48 tnin. popoludne maiani Tlak ia Norega mesta, Kočerja
Ob 4. uri 48 tnin. Jtopitudnm ošabni Tlak a Dunaja, Ljubšega, Belathala, Beljaka, OeloToa, Franaanefait«, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. uri 84 tnin. avetor maiani rlak Ia Norega Mesta, Koćarja.
Ob 9. uri 81 tnin. tMttbmr oaabnl Tlak a Dunaja preko Am.tettena In LJubnagn, Beljaka, Oolorca, Pontabla, Trbiia.
Odhod ls LJubljane (dri. koD.
Ob   7. uri 83 min. mjutr*0      t Kamnik. .    8.   .   OB    .    popotudu* a n .    8.   m   BO    a st ■
„ IO.   ,,  lO   „    mveier        „      „     (tladnjt Tlak la ob nedeljah
in prssnlklb.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   8. uri BO tnin. mfutrtO Kamnika. ,. <u_.
a   11.   m   1B     m    dopoiudn*  n        „ («—loA):
II *■      <vo || MM00ST* || ||
.    V.   .   BS     .    mvtbtr        a       .     (slednji Tlak la Ob nedeljah
In praanikih.)
prod« ste radi selitve po jako nizki ceni na Poljanah it. 36. (873)
Na prodaj je na vago SO—60
panjev čebel
prvi roji in z rojenci, garantirani z maticami.
Oddaja  jih gospod Alojzij  Del&leva v PoatoJInl. (871—1)
Pomoćni uradniki
z mesečno plačo začetkoma 45—50 gld. se takoj vzprejmejo v Graški pisarni neke delniške družbe; isti morajo biti popolnoma vešči nemškega in slovenskega jezika v govoru in v piuavi in imeti izpi-ssno pisavo, ki je lahko čitljiva. Daljni pogoji so: rszumni, hitri delavci, neomadeževana preteklost, neoženjeni, popolno zdravje. V slučaji posebne po-rabnoBti in prav dobrega vedeoja kasneje definitivno uamefičeuje s pravico do pokojnine. ProSnje v nemškem in v slovenskem jeziku (a prepisi spričeval) pod „201.191" v Gradec poete reetante. (872—1)
C. kr. avstrijske   državne železnice.
O t vo rje nje
lokalne železnice
Podklošter — Šmohor
(Ziljska železnica).
Lokalna proga_ Podklošter — Šmohor s postajami odnosno postajališči: Cojna liOČ pri DobraSu, Šmerče (postajališče) Št. Šteben-Blače, Goriče-Borlje, Preseško jezero (postajališče), Bela-Kinburg (postajališče), in Šmohor se je
dnć 11. avgusta 1894
z vlakom št. 2555 izročila javnemu prometu.
Imenovane postaje so določene za splošni, postajališča samo za osobni promet.
Na DlUiaji, 2. avgusta 1894.
C. kr. glavno ravnateljstvo
(867— 2) avstr. državnih železnic.
Trgovsko naznanilo.
S  tem   si   usojain   najudanejc   naznaniti,   da   sem svojo
trgovino
s kolonijalnim in špecerijskim blagom
ter s pivom v steklenicah
Va Kravje doline št. 20 proselil
na Resljcvo cesto št. 1, blizu mesarskega mostu
in jo otvoril v soboto dnć 11. avgusta.
Zahvaljujoč se na meni do sedaj i/.kazanein zaupanji, uljudno prosim, da hi mi se isto v še obilnejši meri naklonilo tudi v prihodnje ter zagotavljam, da si bodeni vedno prizadeval, zadovoljevati cenjene kupovalec tako glede uslužne postrežbe, kakor tudi glede cen, ki bodo kolikor možno nizke in reelne. Triporočujoč se zlasti spoštovanim  gospodinjam najbolje,
beležim
z velespostovanjeiu
(865—2) Resljeva cesta št. 1.
Izdajatelj is odgovorni urednik: J u a «p N o 1 i i.
Lautuiua in tiak .Narodne Tuikarne".