Pismo tržaških komunistov
/_________GLASILO	OSVOBOP8LME	FRONTE	SLOVENSKEGA IVABOPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 26 (2645)	TRSfTsobota	30. januarja 1954	  ^^^Cena201
CIO graja gospodarski program
predsednika E:senhowerja
WASHINGON, 29. — Ameriška sindikalna organizacija CIO je izročila tisku izjavo, v kateri poudarja, da gospodarski program predsednika Eisenhowerja predvideva načrt pomoči veliki industriji, toda daje malo zadoščenja dvema milijonoma stavkajočih v ZDA. Politični odbor sindikalne organizacije, ki je izjavo pripravil, poudarja, da je davčna politika, ki jo napoveduje Eisenhovver, v korist predvsem velikijn podjetjem in imetnikom velikih pasetov borznih vrednostnih papirjem. Izjava tudi obsoja dejstvo, da Eisenhower ni v svoji poslanici nikakor zahteval zvišanja minimalne mezde na uro. ki znaša sedaj v ZDA 75 cent.
Nocoj so imeli ameriški republikanski in demokratični voditelji dolgo sejo, na kateri so skušali doseči kompromis namesto tako imenovanega amandmaja Bricker, katerega namen je, omejiti oblast ameriškega predsednika pri sklepanju mednarodnih pogodb. Predsednik Ei-senhower se je odločno izrekel proti temu amandmaju in tudi demokratični voditelj Stevenson mu nasprotuje.
Republikanski senator Know-land, ki se udeležuje sej, je izjavil, da bodo rezultat teh sej objavili, samo če bo pozitiven.
PARIZ, 29. — V Franciji se zopet začenja stavkovno gibanje, ki bi utegnilo zavzeti postopoma obseg, kakršnega je zavzelo ob priliki nedavnih stftvk. Delavci zahtevajo povišanje mezd. Socia-listični sindikati «Force Ou* vriere« ;n krščanski sindikati niso pristali na skupno akcijo s kominformističnimi sin* dihati in so sporočili, da bodo nastopali neodvisno. Socialistični sindikati so danes napovedali 24-urno stavko prevozništva. K tej akciji so se kominlormistični sindikati pri. družili samo s 3-urno stavko. Zaradi tega stavka ni bila popolna, vendar pa je v precejšnji meri paralizirala promet. Domneva se," da bo današnji stavki sledila vrsta manjših ali večjih stavk na raznih sektorjih javne in privatne industrije. Delavci zahtevajo 15-odstotno povišanje minimalnih mezd. Vlada je obljubila, da bo zahteve proučila za tiste kategorije, ki imajo zelo nizke plače.
Kratke stavke so napovedali tudi poštni in telegrafski nameščenci, nameščenci v plinarnah in elektrarnah, bančni nameščenci, kovinarji in železničarji. Tudi v številnih rudnikih so bile napovedane krajše ali daljše stavke.
ostalo nujno, če upoštevamo težko dediščino zastarelih pojmovanj iz preteklosti ter materialne in druge pogoje, v katerih smo živeli in s katerimi smo se borili in v katerih moramo še vedno živeti in se boriti, da izboljšamo te pogoje in izpremenimo mentaliteto, ki jo ustvarjajo.
Na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in načela samouprave delovnega ljudstva v gospodarstvu in politiki in drugih področjih družbenega življenja je bil z ustavo določen nov sistem, je dejal maršal Tito, ki je v praksi zasnovan na samoupravnih komunah. V tem sistemu sodelujejo proizvajalci in drugi državljani naše ir-žave vedno bolj neposredno po svojih predstavniških telesih pri sprejemanju zako-
(Nadaljevanje na 4, strani)
Začetek diskusije o Nemčiji na berlinski konferenci štirih
in ki še danes gredo za tem, da na kakršen koli način ovirajo razvoj revolucionarnih sil in razbijajo enotnost revolucionarnega gibanja. V tej svoji borbi je vedno bil in ostani. nepomirljiv, toda uo kraja pravičen in načelen. Tovariš Tito je vodil delavski razred in z njim naše narode skozi najtežje dneve njihove najnovejše zgodovine in z njimi izbojeval največjo zmago. Postal je poosebljenje njihove junaške borbe za svobodo in neodvisnost in socializem.
iz poročila maršala Tita smo videli vse velike uspehe, ki so jih jugoslovanski narodi v preteklih štirih letih dosegli na področju industrializacije, krepitve obrambne sile države v izgradnji socialističnega družbenega sistema
Stabilnost Italijeniodvisna od tržaškega vprašanja
GUATEMALA. 29. — Vlada je danes uradno objavila, da je odkrila široko zaroto, ki naj bj g pomočjo iz tujine zrušila sedanji režim. Guatemalska vlada obtožuje predsednika Nicarague Somozo in nekatere vidne guatemalske osebnosti, da bo vpleteni v zaroto.
DANES BO PAPL\ FANFANIJEVA VEAPA
Demokristjani snubijo monarhistične glasove
Skozi sito in rešeto
Mm.
30. januarja 1954
SI-OHIMSKI l»\F.VI
Na današnji dan je bila leta 1946 sprejeta v Ljudski skupščini ustava FLR Jugoslavije.
DANES, sobota 30. januarja
Martina, Desislav Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07. Dolžina dneva 9.37. Luna vzide ob 4.15 in zatone ob 12.33. JUTRI, nedelja 31. Januarja Marcela, Divna
OB KRIZI TRŽAŠKIH LADJEDELNIC
REALNE ZAHTEVE
za rešitev iz krize
n.
Vprašanje cen italijanskega materiala smo v našem listu že mnogokrat obravnavali in smo ga prav kot vprašanje stroškov pri gradnji Indij dokumentiral: z izjavami najvišjih italijanskih gospodarstvenikov in med drugim tudi z izjavami generalnega direktorja ((Finmeccani-ca» Italijanski material je drag zaradi monopolno visokih dobičkov veieindustrij-cev, zaradi neracionalne proizvodnje in zaradi izredno visokih stroškov pri dovozu osnovnih surovin:	premoga,
železa itd. Vendar krivda ni izključno na vprašanju stroškov, temveč tudi na izredno čudni politiki vlade, ki m za ladjedelniško industrijo nikoli imela velikega razumevanja in se je v glavnem omejevala na obljube. Citirajmo ponovno značilen odstavek omenjenega članka iz lista «24 ore»:
nlzjema je bila pobuda, o kateri je govoril v programskem govoru bivii predsednik vlade Pella in ki je predvidevala naročilo 290.000 ton tujega ladjevja. O tej pobudi se potem ni nič več culo. Edini rezultat pa je. bil izguba šestih dragocenih mesecev, med katerimi je Holandska dobila naročila iz Venezuele in Brazilije; Za-padna Nemčija iz Indije, Izraela in Cile; Francija iz Pakistana, Cila, Indonezije in Belgije itd., medtem ko je Sovjetska zveza dala naročila Franciji, Holandski, Veliki Britaniji, Zapadni Nemčiji in Švici.»
Dve ugotovitvi lahko zapišemo na račun zgornje izjave uglednega milanskega gospodarskega lista: 1. Pello-va vlada se je kot že mnoge prejšnje, bavila izključno z imperialističnim vprašanjem okrog Trsta in ni imela niti volje, niti sposobnosti reševati pereča gospodarska vprašanja in drugič, da so v drugem polletju lanskega leta obstajale na svetovnem trgu številne zelo ugodne možnosti za tuja naročila.
Ce se od teh ugotovitev o italijanski ladjedelniški industriji povrnemo na vprašanje tržaških ladjedelnic, ni težko izreči sodbo o predlaganih receptih za zdravljenje tržaške ladjedelniške industrije in postaviti realne zahteve za dosego vsaj znosne zaposlitve.
Prvič lahko ugotovimo, da Italija ni sposobna zagotoviti trajno in ugodno zaposlitev niti lastnim ladjedelnicam, kje neki da bi imela neizkoriščena naročila za tržaške ladjedelnice. To vpija.tudi za vse razne načrte o gradnji novih ladij, ki bodo kvečjemfl nekoliko omejili krizo, na račun katerih bo na Trst prišlo naročilo za kako petrolejsko ladjo in nič več
Drugič, glavni vzrok za ka_ tastrdfalno krizo tržaških ladjedelnic — in to od ladjedelnice Sv. Marka, ki dokončuje dve petrolejski ladji in bo čez nekaj tednov gradila le že dve 6440-tonski ladji za Tržaški Lioyd, in zaradi tega izkorišča 51 odst. naprav, kot tudi ladjedelnice Felszegy, ki gradi eno 2300-tonsko ladjo in motorni vlačilec in izkorišča BO odst. naprav, a bo v kratkem skoraj popolnoma brez dela ter končno ladjedelnice Sv. Ju-fta, ki gradi komaj eno 2300-toniko ladjo — je v nasilnem navezovanju na zavoženo italijansko gospodarstvo in podrejanju tržaških interesov koristim italijanskega monopolističnega velekapitala.
Tretjič, osnovne težave tržaških ladjedelnic so v višjih proizvodnih stroških, ker morajo kupovati tržaške ladjedelnice izredno drag italijanski material, italijanske surovine, polizdelke in opremo in ker so prisiljene delati v okviru zastarelega italijanskega gospodarskega, finančnega in socialnega 81-itema.
Četrtič, vzrok za krizo je tudi stalno vmešavanje italijanske vlade v delovanje najvažnejših tržaških ladjedelni-ških objektov, saj je CflDA vključena v kompleks IRI in jo torej upravlja v resnici italijanska vlada. To vmešavanje se je praktično pokazalo že večkrat, ker so ta podjetja na različne načine odbila ugodna naročila izključno iz političnih vzrokov.
Na osnovi te proučitve po-zahteve za izhod iz krize: ložaju lahko postavimo realne
Te zahteve so v kratkem »ledeče;
1. Odpoved in preklic znanih rimskih sporazumov iz 20. marca 1948. po katerih ie tržaško gospodarstvo vključeno v italijanski sistem, bi omogočila nakup surovin, polizdelkov in opreme na svetovnem trgu po cenah svetovnega trga in torej najmanj za 40 odst. ceneje, kot mora ves ta material Trst kupovati sedaj.
2. Uveljavitev tistih določil mirovne pogodbe, ki predajajo vso lastnino italijanske države in konkretno vse objekte. katere v Trstu upravlja IRI, to je ladjedelnico Sv Marka, Tovarno strojev pri' Sv. Andreju, Tržaški arzenal, ladjedelnice Sv. Roku itd. v roke tržaške uprave. Le samostojno upravljanje tržaike ladjedelniške industrije bo omogočilo bol) pi.metno politiko, kot jo vodi italijanska vlada. Le neodvisna gospodarska politika tržaške uprave lahko prepreči take «napake», kot jih opisuje milanski list v zgoraj citiranem odstavku.
3. Tesnejša naslonitev na zaledje bi omogočila tržaški ladjedelniški industriji večje možnosti dobiti naročila. Skoraj vse tržaške zaledne države in tu tudi one, ki nimajo lastnega morja, proučujejo načrte za zgraditev lastne močne trgovske mornarice. Svoboden Trst bi brez dvoma imel vse najugodnejše pogoje, da postane bazično pristanišče švicarske, avstrijske in tudi važno pristanišče jugoslovanske trgovske mornarice. Na ta način bi lahko ladje za Švico gradili v Trstu in ne v Italiji.
4.'Treba bi bilo napraviti resne korake za obnovo lastne trgovske mornarice, vpisane v tržaškem pomorskem registru in ki bi služila interesom tržaškega pristanišča, tržaškega prometa. To zahtevo- bi morala Zavezniška vojaška uprava upoštevati ie pr^ sedanjem proračunu za prvo polletje 1954. leta, zlasti pa pri razdeljevanju sredstev in vračanja posojil fonda ERP.
Le na ta način je mogoče dokončno rešiti vprašanje tržaške ladjedelniške industrije tako, da bo bodočnost zagotovljena, da ne bomo prisiljeni iz dneva v dan poročati o novih odpustih in o novih prekinjenih urnikih.
S B.
si.mmvsmi Sim,a pbi st. manin spet mred tržaškim občinskim sbetom
ŠOVINIST BARTOLI GROZI:
«Ce ne za danes, pa za Jutri...*; Toda naf ves ne danes in ne Jutri! To mu odgovarjamo tržaški Slovenci J
Lažna resolucija priseljenih raznarodoi/alcei/ pri Si/. Ivanu o številu slovenskih otrok v novem poslopju. Tainer ve za program dveh družb za gradnje novih ladij
((Izkoristili so oblast proti nam Italijanom. Dokumentacija, ki so jo delavci (?) predložili, bo ostala kot dokument, če ne za danes pa za jutrbi.
Tako je izjavil župan Bartoli na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta v odgovoru na protest svetovalca dr, Agneletta proti lažnivemu pisanju včerajšnjega «Giornale di Trieste«, ki je objavil ((resolucijo delavcev od Sv. Ivana«, v kateri ((protestirajo« proti dodelitvi novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim šolam. Izjava župana Bartolija se je nanašala na dodelitev omenjenega šolskega poslopja slovenskim šolam, ki jo je odredila ZVU. S temi besedami je župan Bartoli očitno mislil zagroziti, da bodo že «jutri» lahko obračunali s Slovenci, ko naj bi po njegovih željah prišla v Trst Italija.
Da bo našim ljudem vsa ta zadeva bolj jasna, naj povemo, da je večja skupina italijanskih iredentistov, ki so jih v poslednjih letih naselili
pri Sv. Ivanu v okviru iredentističnega načrta raznarodovanja tržaških slovenskih predmestij in slovenske okolice, predložila te dni ZVU »protestno« resolucijo proti dodelitvi šolskega poslopja Slovencem. V tej resoluciji lažno trdijo, da je v 24 novih učilnicah samo 150 slovenskih učencev, medtem ko je v res nici v teh učilnicah 650 slovenskih učencev osnovnih in srednjih šol, ki so pravkar zaključile svoje vseljevanje. Zvedeli smo tudi, da so iredentistični aktivisti ves pretekli teden hodili od hiše do hiše, kjer stanujejo italijanske družine, in jih silile, da so podpisale omenjeno ((resolucijo«. Kar pa je najbolj sramotno za italijansko iredento in za župana Bartolija še posebej, ker odkrito grozi, je dejstvo, da se tako zverinsko zaganjajo v odlok ZVU, ki je dodelila prvo novo šolsko poslopje slovenskim šolam, odkar obstajajo v Trstu slovenske šole in ki je obenem prvo za Slovence zgrajeno šol-
sko poslopje v tržaški okolici v poslednjih 50 letih. Iredentisti sami vedo, da je bilo to šolsko poslopje sezidano izrecno za slovenske šole in da so tržaški Slovenci sprejeli odločitev, da gre nekaj slovenskih srednjih iol v predmestje, samo pod težo sedanjih okolriosti, ker je bilo stanje učilnic v neprimernih šolskih prostorih v Ulici Laz-zaretto Vecchio obupno. Dolžnost šolskih oblasti in predvsem občinske uprave, ki u-pravlja šolska poslopja, pa je, da nam tržaškim Slovencem dajo primerne prostore v središču mesta, da bi vsaj s tem razumnim dejanjem skušale popraviti le mali del krivic, ki smo jih pretrpeli za časa fašizma. Toda iredentistična šolska in občinska u-prava sledita v odnosu do Slovencev še vedno fašistično pot narodnostnega zatiranja. Zato jim je šolsko poslopje pri Sv. Ivanu ostalo v grlu. Zato se tudi ob vsaki priliki zaganjajo vanj in se
PO IZJAVI ING. AURELIJA IN OB PROPAGANDI KOMINFORMOVSKlH SINDIKALISTOV
PRIKRIVANJE JUGOSLOVANSKIH NAROČIL IMA IZRAZITO IREDENTISTIČNI ZNAČAJ
Propagandistični sestanki kominf. sindikalistov v ladjedelnici Sv. Marka, ki naj prepričajo delavstvo, da lahko zagotovi delo edino Italija
Po poročilu v kominfor-movskem glasilu «L’Unita« naj bi glavni ravnatelj CRDA inž. Aureli izjavil predstavnikom koordinacijskega odbora CRDA, da so vesti o jugoslovanskih naročilih za gradnjo motorjev Tovarni strojev popolnoma izmišljene.
V zvezi s tem naj poudarimo, kar smo že pisali v našem listu 10. decembra 1953, in sicer, da so CRDA zamudile z izročitvijo i toanjših motorjev vrste «Sulzer», ki jih gradijo v Tovarni strojev za Jugoslavijo. To naročilo znaša okoli 300 milijonov lir. Prav tako smo takrat pisali, da so jugoslovanskim predstavnikom odbili nova naročila za motorje v vrednosti 600 milijonov lir. Pisali smo tudi, da so začeli v jugoslovanskih ladjedelnicah graditi 3 prekooceanske ladje po 10 tisoč ton in da je to le prva skupina v načrtu, ki obsega gradnjo 35 takih ladij v desetih letih.
Odkar smo napisali omenjeni članek, je že preteklo nad šest tednov, pa vendarle tisti štirje mali motorji še niso dokončani, čeprav je zna. no, v kaki hudi delovni krizi je tudi Tovarna strojev. To zamudo so sicer opravičevali s pomanjkanjem materiala, kar pa ni preveč prepričljivo.
Razumemo, zakaj inž. Aureli trdi, da so vesti o jugoslovanskih naročilih izmišljene, saj je že nekoč dejal, naj Jugoslavija daje naročila kar po Rimu, ki bo nato že dodelil delo tudi CRDA. Jugoslavija pa te poti ne more sprejeti, ker Trst ni Italija. Ce je razumljivo, čeprav neopravičljivo, stališče inž. Au-relija, pa je vse obsodbe vred-
no stališče predstavnikov E-notnih sindikatov oz. predstavnikov njihove struje v tO' varniškem odboru ladjedelnice Sv. Marka. Včeraj so namreč predstavniki tovarniškega odbora v ladjedelnici na običajnem zborovanju, ki ga ima. j o { vsak petek med opoldanskim odmorom, dejali delavcem, da je vest o jugoslovanskih naročilih popolnoma iz trte zvita (rekli so «bluff»), da gre samo za propagando itd. Pri tem pa S6 tfldi dodajali, da pride rešitev hude krize lahko samo od rimske vlade. Stvar je jasna in marsikdo si je mislil, da gre za dogovor med ravnateljstvom CRDA in vodstvom Enotnih sindikatov, saj je obojim Jugoslavija trn v peti ter ne bi hoteli na noben način pri-* znati, da bi lahko prav ta njim toliko osovražena Jugoslavija pomagala ublažiti hudo delovno krizo.
To stališče je še toliko bolj vredno obsodbe, ko smo prav včeraj brali v časopisih, da sindikati v Tržiču in v go-riški pokrajini sploh dolžijo odgovornosti za krizo vprav tisto italijansko vlado, ki jo hočejo tukajšnji aneksionisti iz vodstva Enotnih sindikatov prikazati kot nekako rešilno bilko. Dolžnost sindikatov je ravno nasprotna. Z borbo bi morali prisiliti ravnateljstvo CRDA, da bi poiskalo naročila povsod, kjer bi jih lahko dobilo, ne pa da se jih celo otepa, če niso v skladu s političnimi načrti italijanskih iredentistov. To zahtevajo tudi delavci CRDA, ki hočejo delati ter so zadovoljni z vsemi naročili. Ravno zaradi tega razpoloženja delavcev, ki je vodstvu ES
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
ZAKLJUČEK AFERE
z „Leginim sladkorjem
Dva obtoženca oproščena, enemu znižana kazen, drugim pa je bila potrjena obsodba prve instance
Kakor se naši čltatelji prav gotovo še dobro spominjajo je že pred leti počila afera s sladkorjem, ki ga je prejela Lega Nazionale brez carine, da bi ga rezdelila raznim ezulom, ki so njeni člani. Lega je namreč leta 1948 dobila brez carine in trošarine 400.000 kg sladkorja, 40 tisoč kg kave in 40.000 kg kakaa. Del tega, namreč 80 tisoč kg sladkorja in sorazmerna količina kave in kakaa je zginilo na črni borzi. Zaradi tega je prišla vsa zadeva pred sodišče Zadnji proces se je končal 22. januarja lanskega leta. Zaradi tihotapstva in ker niso plačali trošarine so bili obtoženi Francesco Zoppolato za 84,400 kg sladkorja, 84,440 kg kave in 8,440 kg kakaa; Mario D’Osmo za 73,130 kg sladkorja, 7,313 kg kave in 7,313 kg kakaa; Amerigo Ghersina za 3000 kg sladkorja, 300 kg kave in 300 kg kakaa. Za isto količino so bili obtoženi tudi Giorgio Vesel, Renato Zenna-ro Rodolfo Pison, Ermanno Busan, Rodolfo Piščanc in Luigi Jogan; za manjše količine pa Silvio Oneggio, E-doardo Gennari, Ermanno Busan, Silvio Codiglia, Gennaro Puccinella, Quinno Di Bari, Giordano Flego, Remigio O-nezio, Giuseppe Jancovlch, Francesco Pruni, Adolfo Su-sanni, Angelo Susanni, Gio-vanni ZamP°M> Angelo Turn-
šek in Glauco Gaber.
Nekatere obtožence je sodišče že 22. februarja opro-stilOj druge pa je obsodilo na plačilo večje ali manjše globe. Proti obsodbi so vložili priziv Zoppolato, Ghersina, Buzan, Jogan, Coviglia, Puccinella, Di Bari, Flego, Pruni, Turnšek. Zennaro in Gaber. Prizivno sodišče, kateremu je predsedoval dr, Arbanassi, je te dni oprostilo Zoppolata obtožbe tihotapstva zaradi pomanjkanja dokazov in drugih obtožb, ker ni izvršil dejanja; Zennara je oprostilo obtožbe, da je ukradel izkaznico in ponaredil podpis; Pru-nija je spoznalo za krivega le za tihotapstvo 148 kg sladkorja, 26 kg kave in 27 kg kakaa, znižalo mu je globo na 147.^65 lir, kar mu jo oproščeno. Za vse ostale je kazen nespremenjena.
zelo neljubo, so morali predstavniki njihovega tovarniškega odbora s svojimi pridigami ponovno varati delavce, seveda v korist ravnateljstva CRDA. Delavci tako ravnanje obsojajo in zahtevajo, da se ladjedelnicam in Tovarni strojev takoj dodelijo naročila, ne pa da vodstvo CRDA odklanja še tista naročila, ki bi jih lahko dobilo.
Pozno je opazil da si je zlomil nogo
Svojci 79-letnega kmeta Andreja Furlana od Sv, M. M.
Spodnje št. 562 so včeraj ob 17. uri poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki je moža odpeljal v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer so mu ugotovili zlom desne noge, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca. Zdravniki pa so se močno začudili, ko jim je Furlan povedal, da se je ponesrečil že pred mesecem dni ter da je ves ta čas preležal doma v postelji. Ko je namreč mesec od tega cepil na dvorišču drva, se mu je spodrsnilo ter je nerodno padel in obležal.
V
V ULICI ROMA 15 II (SHPZ)
Danes mn prve slovenske filatelistične razsiave v Trstu
l razstavo, na kateri bodo prikazane zanimive zbirke, bo filatelistično društvo «Lovrenc Košir» proslavilo prvo leto uspešnega delovanja
Padec kolesarja
31-letni poštni uslužbenec Giuseppe sfregola iz Ul. Navali 73 je včeraj hitel s kolesom, da izroči neko nujno brzojavko. Na Trgu Garibaldi s« je nenadoma ustavil pred njim neki avto. Zato je tudi Sfregola naglo zavrl, toda se je zaradi tega prevrnil ter se nekoliko poškodoval. V bolnišnici so mu nudili pomoč in ugotovili, da bo ozdravel v 14 dneh.
Danes popoldne ob 16. uri bo otvorjena v Gregorčičevi dvorani, v V lici Roma 15, II. prva slovenska filatelistična razstava Trstu, katero priredi Slovensko filatelistično društvo «Lovrenc Košir» v Trstu. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo nekaterih filatelistov v februarju preteklega leta. Na ustanovnem občem zboru je bilo prisotnih le lg članov, danes pa jih šteje društvo — po enajstih mesecih delovanja, ie točno 50. Društvo ima redne sestanke, na katerih si člani izmenjavajo znamke kar dvakrat na teden, in sicer vsako nedeljo zjutraj in vsako sredo zvečer na svojem sedeiu v Ulici Iloma 15, II., pri SHPZ. Na takih sestankih je bilo v preteklem letu povprečno število prisotnih članov okrog dvajset.
V društvu je danes že precej mladih članov, vendarle se društvo trudi, da bi v svoje vrste 'pritegnilo čim več mladine, posebno še srednješolcev, kajti filatelje je zdrava in koristna zabava. Mladi študent bo na znamkah videl mnogo stvari, ki bi mu bile sicer nerazumljive in sicer na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Staršem priporočamo to zabavo za njihove otroke, saj je to zdrava, in tudi koristila zabava.
Društvo je dobilo ime po Lovrencu Koširju, očetu postne znamke, ki je bil Slovenec. Na današnji razstavi bomo videli kako je Košir prišel do zamisli poštne znamke in zakaj se društvo imenuje po njem. Razstavo je društuo priredilo komaj po letu dni obstoja in na ta način praznuje suojo obletnico. Razstavlja okrog dvajset filatelistov — članov, in vsi bodo dobili za svoja razstavljena dela nagrade. katere so poslala bratska filatelistična društva iz Jugoslavije In tudi trgovsko podjetje Jugofilatelija iz Beograda.
Razstava je silno zanimiva in priporočamo vsem, da si jo ogledajo. Na njej so razstavljene vse znamke Svobodnega tržaškega ozemlja, tako cone A kot cone B, vse znamke predvojne in današnje Jugoslavije. Vidne so še nekatere italijanske, avstrijske, belgijske ter znamke republike San Marino. Poleg teh zbirk, pa so zanimive tematske zbirke, kjer vidimo prikazane najrazličnejše živali, razne vrste poslopij in razne vrste športov. Razstavlje-
ne so tudi vse do danes izšle znamke Organizacije združenih narodov. Posebnost so nekatere klasične znamke stare Toskane in nekatere stare dopisnice in pisma, mei katerimi je tudi pismo z italijansko znamko, a z žigom v slovenščini in nemščini «Vi-pava - \Vipach». To pismo je bilo odposlano kmalu po italijanski okupaciji leta 1918.
Gotovo nismo tu povedali, kaj je vse razstavljeno. Ko boste prišli sami in si razstavo ogledali, boste sami nnj-bolje presodili, kaj je lepo in kaj ni lepo. Društvo je založilo tudi posebne razglednice in tudi posebni pečat. Razstava bo odprta danes zvečer in jutri cel dan. Vabljeni, ne bo vam žal.
Tudi danes pojdejo vsi delavci CRDA na delo
Koordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA je razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi s skrčenjem delovnega časa za delavce, ki so v pričakovanju na delo in ki bi po ukrepu ravnateljstva morali ostati ob sobotah doma. Odbor je pozval vse delavce, naj se tudi danes redno javijo na delo.
Objava Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu januarju obnoviti dvolastnike izkaznice.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu.
Močno se je opekel
62-letni kurjač Palmiro Pe-tronio s Trga Garibaldi je včeraj delal na motorni ladji «Africa», ki je zasidrana v tržaškem pristanišču. Čistil je kotle, ko je nekdo nenadoma odprl neko zaklopko, iz katere je brizgnil val vrele vode ter Petronia podrl na tla. Priskočili so mu na pomoč ter ga z avtom RK odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude opekline po obrazu, vratu in prsih. Ozdravel bo v 15 dneh, seveda če ne nastopijo kakšne komplikacije.
ne sramujejo niti groženj in
laži.
Poročilo v klerofašističnem ((Giornale di Trieste« se zaključuje z zagotovilom župana Bartolija, da se bo občinski odbor še naprej boril za obrambo pravic županstva in za obrambo šoloobveznega prebivalstva brez vsakih diskriminacij. Res krasno zagotovilo, vredno vse verodostojnosti. posebno kar se »brez vsakih diskriminacij« tiče. Kot da bi že samo pobesnelo zaganjanje v dodelitev šolskega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim šolam, ne bila kričeča rasistična diskriminacija, da niti ne naštevamo vsega ostalega zapostavljanja slovenskega šolstva, kateremu niti ni priznana stalnost, itd.
Ce bi morali čakati samo na uvidevnost jn razumevanje šol. skih oblasti in posebno še županstva in iredentističnega občinskega odbora, potem ni ni-kakega dvoma, da bi nam ob prvi ugodni priliki prav po fašisti! no uničili vse to, kar nam je ostalo kot pridobitev krv»ve osvobodilne borbe. Brez skrbi, toliko se že poznamo! Sicer pa nam je to sinoči odkrito povedal tudj župan Bartoli sam!
Ob začetku seje je svetovalec Teiner (PSI) ponovno načel vpralanje krize v ladjedelniški industriji in izjavil, da so mu voditelji pomorskih družb ((Adriatica« in «Italia» izjavili, da imajo pripravljen program za gradnjo novih ladij in sicer; «Adriatica» 2 ladji, altalia« pa 4 nove ladje. Dejal je tudi, da mu je predsednik družbe «Italia» izjavil, da imajo oni na razpolago dovolj denarja za gradnjo ladij in da ne potrebujejo državnega dopolnilnega nakazila. Ostane pa samo vprašanje odobritve gradenj po italijanski vladi, ker je ta družba državna Tudi predsednik »Finmare« je po besedah svetovalca Teinerja izjavi!, da imajo na razpolago vsa sredstva za gradnjo novih ladij. Zato je Teiner predlagal, naj bi se takoi sestavila posebna delegacija iz predstavnikov vseh tistih političnih skupin v občinskem svetu, ki imajo v Rimu svoje predstavnike v parlamentu. Dejal je, naj bi to delegacijo vodil osebno župan Bartoli, ki naj bi odpotovala najprej v Genovo, na sedež družbe «Ita-lia», nato pa še v Rim, kjer naj bi zahtevala podporo parlamentarnih skupin. Izrazil je tudi mnenje, da bi takšno potovanje rodilo gotov uspeh.
2upan je odgovoril, da se sicer strinja s predlogom, da pa bi bilo to potovanje odveč, ker se o tem sedaj itak že zanimata Delavska in Trgovinska zbornica ter druge gospodarske, socialne in politične organizacije. Skratka, odklonil je katerokoli potovanje v Genovo in Rim. ker je treba po njegovem mnenju čakati predvsem na rešitev vladne krize, na stalno vlado, ki lahko kaj odloča Sicer je znano, da se Bartoli stalno otepa posredovanja v Rimu. Morda se je sam že prepričal, da kar se danes dogaja v Trstu, je samo posledica rimske gospodarske politike do Trsta in ker ve, da so tudi njegove intervencije pri Pelli rodile samo gole obljube Ta resnica si danes utira pot v vse tržaške gospodarske kroge, saj je ravnatelj CRDA inž. Aureli osebno izjavil, da za sedaj ni nobenega upanja za naročila. Teiner in z njim tržaška kominfor-mistična agentura pa si hočejo it tega žalostnega položaja tržaških delavcev kovati politični kapital s tem, da govorijo o predlogih, ki sami vedo, da danes niso izvedljivi. Hkrati pa hočejo prepričati tržaške delavce, da je Rim voljan pomagati Trstu.
Med sejo je dr. Pogassi počastil spomin pokojnega tržaškega antifašističnega borca Zafferina Pisonija, ki je pred 9 leti umrl v Dahau. Ob zaključku seje je občinski svet soglasno sprejel sklep občinskega odbora o pomoči občine državnemu konservatoriju ((Tartini«, sklep o povijanju dnevnic, ki jih mora občinska uprava plačevati za revne osebe, ki se zdravijo v bolnišnicah in ie nekaj sklepov občinskega odbora o navadnih upravnih vprašanjih.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Sedmorica na zatožni klopi zaradi ukradene žage
Prve dni novembra lanskega leta so neznanci ukradli cirkularko, vredno 450.000 lir, v vojaškem skladišču pri pristanišču. Policija je uvedla takoj preiskavo, da bi prišla na sled tatovom. Pri raznih mizarskih delavnicah so vse pregledali, da bi našli žago, a je ni bilo nikjer. Pa »o organi javne varnosti končno prišli na sled tatovom skoraj mesec dni po tatvini. Neki agent civilne policije je namreč slišal na Opčinah Franca Brundulo, ki je govoril o neki žagi na bencinski motor. Zaslišali so ga in je povedal, da mu je žago ponujal Guido Tassan Zanin iz Trsta, Ul. Geppa 16.
S to izjavo je bila policija že na konju. Polagoma so prišla na dan razna imena. Vrstila so se zasliševanja, da bi ugotovili, kdo je ukradel žago in kam so jo spravili, ker je v Trstu in okolici ni bilo mogoče najti. Ko so organi javne varnosti zvedeli iz zasliševanj, da je žaga v Portogruaru, so sporočili zadevo tamkajšnji policiji, ki jo je zaplenila Po raznih pogajanjih in kupčijah so bili nam. leč odpeljali žago čez mejo in jo tam prodali, da bi bili bolj brez skrbi.
Te dni je prišlo zaradi tega pred sodišče kar 7 oseb, ki so bile obtožene, da so ukradle zago, pomagale tatovom ali pa kupile ukradeno blago. Tudi obramba je bila dobro zastopana, saj je obtožence zagovarjala cela vrsta odvetnikov, tako odv. Kezich, Borgna, Moro, Tommasini, An-tonini in Annoscia. Sodišče je po daljši razpravi obsodilo 34-letnega Guida Tassana Za-nina iz Ul. Geppa 16 na 1 leto in 4 mesece zapora ter na globo 8.000 lir, 37-letnega Bruna Tognana iz Ul. Vidali 14 na 2 leti zapora in 12.000 lir globe ter 34-letnega Antona Ugranda iz Ul. Meucci 6 na enako kazen zaradi hujše tatvine; 60-letno Marijo Cin-kopan vd. Ventrella iz Ul. Re-voltella 6 na 4 mesece zapora in Domenica Bevitorija iz Ul. Crosada na 1 leto zapora, ker sta pomagala prej navedenim; 39-letnega Gina Ceruttija s Trga Ponterosso 5 pa na -6 mesecev zapora in 5.000 lir globe. Giacomo Stefanutto iz Benetk, ki je bil obtožen, da je kupil ukradeno žago, pa je bil oproščen.
KINO DVORAN A
V SKEDNJU
za Tržaško ozemlje
V ponedeljek 1. februarja 1934 ob 20.30 uri
ti
premiera
»Odločitev
dramska reportaža v dveh delih
Spisal: Jože Zemljan V narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil: Miha Grljan Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar
Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes.
Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro.
Opozarjamo abonente In ostalo občinstvo, da si za premiero v Skednju pravočasno oskrbijo vstopnice v prodaji: v soboto 30. januarja od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15/11; v ponedeljek 1. februarja od 10. do 12. ih od 18.30 ure dalje pri blagajni kina v Skednju.
V torek 2. februarja 1954 ob 20.30 uri na KONTOVELU
«uui,nemil
»
v._
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB ((JADRAN« vas vabi na
„lPlabno mkim“
ki bo danes 30. t. m. v mali Rossettijevi dvorani v Ul. Crispi. — Začetek ob 21. uri.
Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu kluba v Ul. Machiavelli 13, lahko pa tudi po tel. 36491 od 15. do 19. ure.
Opozorilo motociklistom
Tržaško županstvo opozarja na predpise, ici veljajo za prevoz sopotnikov na motociklih. Motocikli, ki prevažajo poleg vozača še eno osebo, morajo biti opremljeni z dvema sedežema ter primernimi oprijemi za roke in noge. Drugi potnik mora sedeti razkrečeno za vozačem. Prav tako bo moral biti potnik, naznačen na vozni dovolilnici. Kršilci teh predpisov bodo kaznovani z globo od 250 do 1.000 lir Prepovedan je tudi prevoz druge osebe na kolesih s pritrjenim motorčkom, za kar veljajo globe od 500 do 2.000 lir. Ti predpisi stopijd v veljavo s 1. februarjem.
(^LEUALlŽČ£~ VERDI)
Danes ob 20.30 za red «B» in «C» zadnja predstava opere «Ljubavnl napoj«. Dirigira An-tonino Votto.
Jutri ob 16. uri zadnja predstava opere »Boheme« za red «D«.
Pri gledališki blagajni se začne prodaja vstopnic za dnevno predstavo za parter in balkone.
Razna obvestila
POGREBNO PODPORNO DHU9TVO V BAZOVICI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 31. januarja 1934 ob 19.30 v Preslovi dva-rani v Bazovici	Odbor
NOVE ZNAMKE 1. februarja bodo začeli prodajati poštno znamko z nominalno vrednostjo 13 lir za korespondenco županov ter slično za pošto namenjeno vojakom, formata «Italia Turrita« z dodatno vrednostjo 25 Ur.
MLADINA PD «IGO GRUDEN« V NABREŽINI vabi na plesno zabavo, ki bo v nedeljo 31. t. m. od 20. ure dalje v kulturnem domu.
Samo še danes imate možnost dobiti v dar lepo slovensko knjigo, s tem da poravnate celoletno naročnino »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. januarja 1953 se je v Trstu rodil 1 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa Je bilo 7.
POROČILI SO SE:	Inženir
Rccco Armenl in gospodinja Raffaella Elsie D’Agostlno, težak Armando Dolcetti in gospodinja Lillana Crevato, prodajalec Mario Coclani In šivilja Plerina Apollonlo, delavec Aldo Balbi In gospodinja Giovanna Sclannamb-lo, delavec Ivan Ferluga ln gospodinja Angela Calclna, prodajalec Vinlcio Torcello in frizerka Ida De Stefano. natakar Francesco Martinoli ln Šivilja Liliana Brandolln.
UMRLI SO: 29-letnl Cino Cu-mar, 62-letnl Giuseppe de Lln-deman, 47-letna Maria Vesnaver por. Petretich, 69-letna Maria Spetti, 69-letni Francesco Handl, 6.1-Iet n I Adrljan Cuk, 50-letnl Giovanni Crevatln, 63-letna Mar-
gherita Hugent, 74-letni Antonio Guštin, 73-letna Marija Babič por, Nadali, 78-letnl Giuseppe Natall, 49-letni Ferrucclo Verdel-II, 75-letna Matilde Pertot, Anton Bertoja, stara 10 dni.
VREME VČERAJ NaJvlJja temperatura - 4, najnižja - 4,1, ob 17. uri 1.6, zračni tlak 1001,2 stalen, veter 22 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 68 od-stot., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6.7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4; Millo, Ul. Buonarotti II,; Mizzan, Trg Venezla 2: Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
TELEFONSKE STRVILKE
ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366-60 Gasilci	2 - 22
Policija 2-23
PEVSKO DRUŠTVO ((TRŽAŠKI ZVON«
priredi danes 30. t. m. ob 20.30 uri v svojih prostorih V Ul. R. Manna št. 29
družabni večer
s plesom in raznimi šaljivimi točkami.
Igral bo petčlanski orkester, posloval bo dobro založen bar, prostori bodo ogreti.
Vajpila so na razpolago v Ul. Roma 15/11 pri SHPZ.
Rossetti. 16.30: «Krik zasledovane-ga«, V. Gassman, B. Sullivan.
Excelsior. 15.30: ((Zgodba o tren ljubeznih«, L. Caron, P. Angeli-
Nazionale. 16.00: «Najbolj smešna predstava sveta«. M. Lavr encc. M. Britt.
Filodrammatico. 16.00:	»Legenda
Robin Hooda«, E. Flynn. O. «e Havilland.
Arcobaleno. 15.30: «Stekleni zid». G. Graham.
Auditorium. 16.30: «E1 gringo«, Payne, A. VVhelan. Mladim izpod 16 let prepovedano.
Astra Rojan. 15.30: ((Konjenik »*■ motne doline«, A. Ledd, J. Arthur.
CristaUo. (Trg Perugino) 16.00: ((Operacija Koreja«, J. Leslls. F. Tuicker.
Grattacieio. 16.00: «Mož za An« Zacchero«, S. Pampanini, A. Nazzarl. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda. 16.00: «Telički», L Ruf-fo, A. Sordi.
Ariston. 16.00: ((Odpadnikovo znamenje«, R. Montalban, C. Cha-risse.
Aurora. 15.15: «Cavalleria rustica* na«, Kerima, M. Britt.
Armonla. 15.00: ((Krištof Kolumb«. F. Maroh.
Garibaldi. 15.00: ((Ljudske pravice«, L. Mc Callistar.
Ideale. 16.00: «Parada sijaja«, Pinza.
Impero. 16.00: «Vesela vdova«, L
Turner.
Italia. 16.00: ((Plamen«, E. Ro«l Drago. A. Nazzarl.
Vlale. 16.00:	((Operacija Z«, R'
Mitchum, A. Bl.vth.
Kino ob morju. 16.00: «Srečni Sasi«, C. Boyer, L. Christian. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Massimo. 16.00: «Bes nad mestom» YV. Molden. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 16.00: «SaIoma», R. Hay' vvorth.
Sv. Marko. 16.00: ((Dinastija sovr*' štva«, B. Hale.
Savona. 15.00:	«Kilimandžarska
snežišča«, G. Pečk, S. Hayward.
Vlttorlo Venelo. 15.15: «2eija te' ne«, B. Stanvvick.
Azzurro. 16.00: «Rdeče bakle«, O. Montgomery.
Belvedere. 16.00: «Show boat«. K. Grayson.
Marconi. 16.00: *«Niagara», M* Monroe. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Novo cine.	16.00: «NevadsKi
ekspres«. R. Scott.
Odeon. 16.00: «Roman mojega življenja«, L. Tajoli.
Radio. 16.00:	«Mi grešniki«, V.
Šanson.
SOBOTA, 30. januarja 1954. JUGOSLOVANNKA € ONA 'V K S 'I A
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13.30. 19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 730 Pregled tiska; 14.15 Šport doma 'n po svetu; 17.30 Franc Povia: Rai^ sodija za veliki orkester; 17.43 Medjimurske narodne pesmi: 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 Zabav-
Jutri 31. januarja ob 15.30 poje v slovenski oddaji tržaškega radia pevski zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline, Poslušajte!
Člani tržaškega filatelističnega kluba «L. Košir«
priredijo 30. in 31. t. m.
PRVO SLOVENSKO FILATELISTIČNO RAZSTAVO V TRSTU na sedežu Ul. Roma 15/II.
Razstava bo odprta prvi dam od 18. do 20. ure in drugi dan od 9. do 18. ure.
Vstop prost
tzletš
UDELEŽENCEM IZLETA V CRNI VRH Vsi udeleženci mladinskega smučarskega izleta, ki bo v nedeljo 31. t. m. v Crni vrh, naj se danes od 19. do 21. ure oglasijo v mladinskem krožku «Spar-tacus» v Ul. Alfleri 8 zaradi važnih sporočil in dviga listkov. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze prosvetnih delavcev ima v načrtu poučno - zabavni izlet na Koroško konec junija in ekskurzijo po Jugoslaviji v poletnih počitnicah.
Interesenti naj se zglasijo na sedežu, kjer Jim bodo na razpolago zadevne informacije.
MOTOKLUB kAMATORI« organizira 14. februarja t. 1. dva avtomotocikllstlčna Izleta v Opatijo in Novo Gorico.
Vpisovanje na sedežu (tel. 96-160) dnevno od 18. do 19. ure do 4. februarja t. 1.
MOTOKLUB aJADRAN« OPČINE
organizira 15. februarja Izlet v Postojno. Vpisovanje 2., 3. In 4. februarja od 18. do 19. ure na sedežu.
O arov i in prispevki
Namesto cvetja na grob Matildi Pertot daruje Ivanka Bertok 500 lir za DljaSko Matico.
ni orkestri in marsikaj vmes: 21.0° Pester nočni spored; 21.30 IzbrJ' no cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: K°" men; 230.0 Zadnja poročila v ita* HJanščlnl; 23.10 Glasba za lahko noč.
T K ST II.
306,1 m ali 980 kc-sek
11.30 Zabavna glasba; 12.15 Za vsakega nekaj; 13.00 Šramel lcvin-tet in pevski duet; 13.30 Lahke melodije; 14.00 Veseli ritmi; 14.1“ Kulturni obzornik: 14.45 Glasba J* >t i r i klavirje: 15.30 Operne arij® in dueti; 16.00 Oddaja za najmlaj' re; 17.00 Plesna glasba; 17.30 Lisf-rove skladbe; 18.40 Polke ln valčki; 19.00 Pogovor z ženo:	19.1“ Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Slovenski zbori; 20.30 Peitr* operetna glasba; 21.00 Malo šalo - malo zares; 22.00 Hačatuf" jan: Koncert za klavir in orkester. 22.50 Ples za konec tedna.
T It M T I.
11.30 Simfonični koncert; 12.lj Angelinijev Orkester pesmi; 13.25 Operna glasba: 15.00 A. De Stef»" ni:	«Veliki gledališki igralec*,
igra v 3 dejanjih; 17.15 Ritmi l*1' tinske Amerike:	22.00 in 24.00
Prenos četrtega Festivala italijanske pesmi iz San Rema.
K I. O V K V 1 .lA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35 , 6.30, 7.25, 12.30. 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.	,
12.00 Opoldanski orkestrain* spored; 12.45 Zabavna glasba; 13. Hrvatska narodna glasba; 15.15 Zabavna glasba; 17.10 Glasba pr*" prostih ljudstev Indonezije, A v sbralije ln Japonske s komentar* jem; 18.00 Pogovor s poslušale1; 18.15 Lahka orkestralna glasba. 20.00 Pisan sobotni večer.
Q/At
ADEX IZLETI
13. IN 14. FEBR. 1954
IZLET V
NOVO GORICO KANAL
MOST na SOČI TOLMIN BUZET OPATIJO in na REKO______
14. FEBRUARJA 1954
IZLET V
TOMAJ DUTOVLJE ČRNI VRH
Vpisovanje do 14. febr-pri «Adria-Expres*», Ul-F. Severo 5-b - tel. 29243.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in darovalcem cvetja, ki so spremljali na zadnji poti »«*o ljubo ženo ln mamo
MILKI)
BBne. Trebče, 30. januarja 1954.
DRUŽINI SOSIČ -jn KRALJ.
L
Mih n LEPŠO LJUBLJANO
IS	n KORIST PREBIVALCEV
Navada je ob začetku nove-ga leta napravljati bilanco za ®azaj in pripravljati načrte za naprej, Tudi v Ljubljani so a _ novo leto 1954 pripravili načrte za velika dela, ki ima-j° samo en cilj:	napraviti
Bbljaio čim lepšo, njenim P cbivalcem pa dati moderna .udobna stanovanja, dobro eien promet, omogočiti jim 5??efno razvedrilo, skratka, ij, ,c'Ij. je: ureditev čim bolj-j , z‘vljenjskih pogojev. Vsa ki jih v ta namen na-)jte.ravaJ° podvzeti pa so to-
likš:
tuj?a’ da zaslužijo, da o njih 01 mi napišemo nekaj besed.
Obsežna komunalna dela e novem letu
Med gradnjami komunalnih v»~rav so za 1^54 na pr-hn? ,mestu ceste, Predvsem štir° ,l°s razširili in uredili v„ 1 Slavne magistrale; Tito-Lelovško, Tržaško in Do-nenjS- i° cesto- Vse te promet-irma 80 Lile P° vojni že b‘uaernizirane, zdaj pa bo tre.
ceV-1-alC0vati 8e obrobni pas on ,a> razširiti cesto ali pa v avitj nekatera druga dela.
dobip tega_L° Celovška cesta
f?. saj	   m
št»?n ob nedeljah, natrpana s šil kolesarji. Razen teh mnl gIaynih prometnih žil, pa
a,Posebno kolesarsko ste-Jlast1aj	pot na Gorenjsko,
števil] štirih ,
f„,I"eraJvai° v prihodnjem lese* ”l0(lernizirati še kakih de-nii ‘in^janskih ulic, med nji.
večinoma v predmestjih. r,y ZVe,zi z gradnjo cest bodo kanii°V1d cestah uredili tudi alizacijo, ki je marsikje še r^klhva. Znatna sredstva
šani	a	tudi za izbolj-
t a oestne razsvetljave. Ožji gledali mesta je v tem pori v& , -1?8 boljšem, ker so že ;ve leti i
za * izvajali obsežna dela Sv modernizacijo cestne raz-. lave. Letos pridejo na
Vrsto i' ljelos pridejo na V t . obrobni predeli mesta
Ljubi
Pereje
Jani pa je še vedno
Vati
Velik,
nove tovarne, ki porabijo ttergii , količine električne e-2adntih’ tudl zasebniki so v svoj- letih modernizirali vili v s*an°vanja in si nabavah i električnih strojev, drugih**107, pekačev, pečic in Ljubi- naprav na elektriko. cinreJ?nsko mestno električno
Pved 111 -*e bi*° zgraieno
Vej seHSetleti'> Pa ne prenese to je danje obremenitve. Za-zirni vVLjuhljani posebno po-cej jji *ečernih urah tok pre. Prekipu, ’ Pogoste pa so tudi bilo v ■ Za izboljšanje bi
Zgradi*'. Ljubljani potrebno lorinat*	70	novih	trans-
let° 19^k.h postaj. Načrt za tev ni. Predvideva zgradi-n*jboi.°	15 novih postaj v
»ta, 1 ogroženih predelih me.
ludi ju Ljubljana lepša ima Pravijo	a vrtnarija pri-
črte ke '
‘jene , Letos
za letos obsežne na-bodo razširili par-
?°ve n J^olii“ in napravili bovj na?u ’ “redili bodo tudi bekdai,- na Erjavčevi cesti,
*	*	Da	w
* v n 1/ameravajo spreme-barsko 6 vrste stalno vrt-*el°a oiwazs*avo' Vrtnarija bo
r\w	' w• v a matijo uu
Ljubiti?!! u PreceJ del tudl Za i a skem gradu.
detia dou**0!6 leto je predvi-bšča je 1°	ureditev kopa-
dobilo	ki bo končno
*n°derno , .no napravo in 'a plavoi milnice. S tem bo doslej 7a m stadion, kr so ga tlav*lci	Ie	športniki-
dostopen jav-deha (..j®* sredstva so pred-PaHšča i za uredilev poko-PripravlioV08 pa bodo začeli trditev v vse Potrebno za dljana jrrnmatorija, ki ga Liuhi-	Potrebuje.
So. ki*8?® *e znana kot me , bdar „	. naiboljšo vodo.
sti v • ie b‘^° P° vojni, vr.a°let5ib mesecih, preiti ?e' Prizadeti so bili *8radbah v0valci v višjih začeij j. ato 80 že leta 1948 Za PridnhRat* n°ve vodnjake P* V0d,brtev * dok,
novih virov pit-
*• Letos bodo nove vi« Pa razs?n?n° uredili obenem
»"V V.iču
ba^vH vodovodno omrež-i»ir°čju ni Pržanlu in n bil? olenjske ceste, kje
° VrtHnvoJ«.. ________
Pod:
na er
-vi ^	 omrežje
p ma^jkljivo<
1j.*a<*nove zanimanje Ljub-
d°5lej‘‘^..vodovodno
stbe„
Pa velja ureditvi
-	začeli uvajati trolej-
. ston„. avtobuse, ki bodo
“ bod®a Prometa. Kot je zna-?Jein j v Ljubljani v letos-buSe ‘«tu
stopaj? avtobuse, je j 3 zamenjali tramvaj, roču; doslužil. Zdaj so na-avtoh, Id trolejbusov in bredjij ov, s katerimi bodo » Sedanm50met na nekaterih Suh. “L tramvajskih proti, !*,Za Zflravje Oljunčanov
?!,edstva S°fi gredvidena velika nravstvene ?] iu Zboljšanje h ■	pred	i *U.Žbe v Ljublja-
ni Posl? * 80 zaSeli Štabe 0 s°ciafnevZa novo Polikli-stavhnh zavar°vanja. V ^Pniene t	naj	fai	bile
T.b}e s°ciaSlneeentralne ambu-ie stavbe ni zavaroyanja. tn	tam ^	dokončali
Jzačeli *	Vi jSen^	so	z deli
b°do zid„skParodvideno je, da linčali nat	a do poletja
V*
Ptldobitev	rtpa na	bo	edina
-]Ub>ianeV Lefo?^?6 !;ani nredih tl? b°d<1 v Liub* s?uPa'r0na*nt eentfr11^0^1
z »i ® f! o h k »v smi-
2drišVNlCE^OM G Ju£oslavije ^PPVatvep^M m arodno “‘ganizacijo. Gi-
nekološki center bo skrbel predvsem za zdravstveno zaščito nosečih žena. Poleg o-srednje ustanove opremljene s sodobnimi napravami za preiskave in laboratorijsko službo, bodo v posameznih predelih mesta poslovale Še manjše področne ustanove, ki bodo delovale pod vodstvom centra S tem bo v Ljubljani sistem zdravstvene zaščite nosečih žena in doječih mater, organiziran doslej po posvetovalnicah znatno izpopolnjen. Druga zdravstvena ustanova bo patronažni center, ki bo opravljal vso patronažno služ. bo v mestu. Dočim so sedaj posamezne zdravstvene ustanove imele svoje medicinske sestre, ki so obiskovale klinike in družine na domu, bo bodoča patronažna služba e-notna za vse zdravstvene u-stanove. S tem bo omogočeno, da bodo posamezne obiskovalke bolje spoznale svoj teren in posamezne družine na njem in poleg tega ne bodo iste družine obiskovale medicinske sestre z različnih zdravstvenih ustanov, kot doslej.
V skrbi za izboljšanje zdravstvene zaščite Ljubljane je omeniti še novo poslopje klinike za zobne in ustne bolezni, ki bo lahko začelo sprejemati paciente v prihodnjih mesecih, ko bo opremljeno. Pozabiti pa ne smemo tako na 500 milijonov, ki jih je Izvršni svet LR Slovenije namenil kot prvi prispevek za zgraditev novih klinik v Ljubljani.
Obnova kulturnih spomenikov
V zadnjih dveh letih je bilo na področju obnove kulturnih spomenikov storjenega več kot Drej vrsto let. Eno najpomembnejših del, ki so se ga lotili lani, je bila obnova Križank in vrta. Neokusni zid okoli cerkve so predrli in v odprtine vzidali umetno kovana omrežja. Obenem so obnovili zunanjost cerkve. Desno veliko dvorišče pa so začeli preurejati v letno gledališče. Po načrtih mojstra Plečnika
a restavracija odlično uspe-a in tako je predel Ljubljane ob Križankah dobil še bolj mikavno podobo Razen tega pa bo Ljubljana letos dobila_s tem odlično letno gladališče, ki ga je doslej vsekakor pogrešala.
V letošnjem letu bodo nadaljevali z obnavljanjem Ljub. Ijanskega gradu, kjer je na vrsti predvsem stolp. Lotili se bodo tudi pokopališča zaslužnih slovenskih mož Navja, ki je bilo doslej preveč zanemarjeno in ni predstavljalo tega kar bi. moralo.
Prav tako bodo nadaljevali z obnavljanjem rimskega zidu.
Nove stavbe
v središču mesta
Gradbena sezona se je lani zavlekla prav do srede decembra, ko je zapadel prvi sneg. Dobre tri tedne prej pa so zasadili lopate za novo stanovanjsko stavbo, ki jo bodo letos zgradili na vogalu Vošnjakove in Prešernove ceste Nova sedemnadstropna stavba bo stala nasproti stanovanjske hiše. ki prezimuje v surovem stanju in so jo dokončali jeseni. Nedaleč odtod na Titovi cesti čaka po mladi nedokončana palača Gradisa. Ta palača, ki bo ime. la dvanajst nadstropij, dolga pa bo kakih sto metrov, bo predstavljala veliko pridobitev ljubljanskega mestnega središča. Za nebotičnikom je zaradi zime obstala gradnja velike trgovske hiše podjetja Impex. Tudi ta desetnadstropna stavba bo v okras Ljubljane. Toda to ne bodo edine stavbe, ki bodo v letošnjem letu izpolnile vrzeli v mestnem središču Podjetje NAMA se pripravlja' na gradnjo velike palače, ki bi stala poleg sedanjega poslopja veleblagovnice na križišču pred glavno pošto. Nova palača bo enaka sedanji. Vendar pa bodo morali prej podpreti staro stavbo, ki je v napoto.
Na vogalu pred Ajdovščino bo na edini še prosti parceli, ki je nastala ko so predlanskim regulirali Titovo cesto, večnadstropna stavba Glavne zadružne zveze. S to gradnjo bodo prav tako začeli spomladi. Razen teh pa so za prihodnji mesece predvidene še nekatere nove gradnje, ki bodo dale mestnemu središču Ljubljane povsem novo podobo.	•
Plastični kinematograf, LKV postaja, televizija
Morda se to sliši malo preveč senzacionalno, nekaj od vsega tega pa je vendarle resnično. Na Titovi cesti, v novi palači Gradisa, bo tudi velika kino-dvorana, ki jih v Ljubljani še vedno primanjkuje. Ta kino ne bo sicer nič posebnega. Zato pa se ukvarjajo mislijo, da bi eno izmed že obstoječih kinodvoran spremenili v dvorano za predvajanje plastičnih filmov. Preureditev ne bo zahtevala posebnega truda, aparature pa tudi ne. Tovarna Iskra v Kranju, ki izdeluje filmske projektorje, je namreč že izdelala načrte za majhno dodatno nspravo, ki jo je mogoče uporabiti v zvezi z navadnim filmskim projektorjem in ki bo omogočala tudi predvajanje plastičnih filmov Ukv radijska oddajna postaja, postaja, ki oddaja na altra-kratkih valovih ni nič
novega. Poskuse z oddajami delajo v Ljubljani že dlje časa in vsi imetniki najnovejših radijskih sprejemnikov lahko večkrat popoldne že poslušajo program radia Ljubljane tudi na ultrakratkih valovih. Toda to so le poskusne oddaje, ki pa se bodo v kratkem spremenile v redne oddaje. Ce seveda ne po nepredvidenih ovir.
In televizija? Zaenkrat so strokovnjaki samo pri poskusih, ki so jih obiskovalci radijske razstave v jeseni 1953 lahko tudi videli. Mladi strokovnjaki, pionirji slovenske televizije pa upajo, da bodo v letu 1954 Že storili še nov korak naprej. Sicer, pravijo, bomo preveč zaostali. To pa v času vsesplošnega napredka Ljubljane kot vse Slovenije, ne bi bilo primerno.
s. n.
Pogled na Ljubljano.
kolonialnega sistema
Zadnje dni je, poleg ber-1 roko meri 410.940 kv. kilo-linske konference in italijan- metrov in ima okoli 8 mili-
ske vladne krize, v dnevnem evropskem tisku zavzelo precejšnje mesto vprašanje Maroka. Sploh se o tem precej piše. General Franco se ie namreč precej ojunačil. Moralna opora, ki so mu jo dale ZDA z vključitvijo španskega ozemlja v takoimenovano o-brambno skupnost Zapada mu je verjetno stopila v glavo, in po madridskih ulicah ter še v nekaterih španskih mestih so se zadnje dni razvijale študentske protiangleške demonstracije.
Zakaj gre. bomo kmalu videli. Gibraltarsko vprašanje bomo pustili ob strani in se bomo lotili le maroške krize. Preden spregovorimo o tem pa bomo pogledali malo na zgodovinski razvoj zadnjih desetletij te dežele. Ves Ma-
ČUDEŽ0 D0NNVJI MORTONU
r
Chatelaine A. E. Smith:
^___________________________J
Zgodba o očetu, Ki je isKal zdravja za svojega sinKa
Na revni farmi blizu mesta Archerwilla v pusti deželi severnega Saskatchesva-na živi Arthur Morton, čigar obupano iskanje pomoči, oz. čudeža, ki naj bi rešil njegovega štiriletnega sinka brezupne možganske bolezni, je blesteč epos predanosti, zvestobe in poguma.
Mortonova, Artur in Ella, sta imela že dva otroka, dečka in deklico, ko se jima je 25. aprila 1947 rodil Do-nald. Brž ko je prišel na svet, ga je neko posebno čustvo vleklo k očetu. In kasneje sta vedno, če je bilo le mogoče, tičala skupaj — ko je Arthur opravljal vsakdanja poljska dela, obiskoval sosede ali delal na vrtu.
«Donny ni bil kakor drugi najini otroci«, je dejala Ella Morton ljubeče. »Onadva sta ihtava in vedno kakšno zagodeta. Donny pa je bil vedno srečen, vesel in potrpežljiv. In čeprav komaj štirileten, je imel neverjeten smisel za šalo. Kako prisrčno se je smejal, kadar smo se igrali z njim!«
Opazili so, da sepa
Nekega dne pa, ko je bilo malemu Donnyju dve leti, so Mortonovi opazili, da šepa. Peljali so ga k zdravniku v Archertvill, 13 milj daleč, «toda», tako je pripovedoval Morton, «šepanje smo opazili samo takoj po spanju. Ko pa smo ga pripeljali k zdravniku, ni mogel ugotoviti ničesar«.
Prišla je zima in Mortonova farma je bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Tedni so minevali in čedni, lepo grajeni dečko je vejlno bolj in bolj šepal ter pričel hujšati. Pozno pozimi so starši opazili, da sega po predmetih, s prsti pa jih ne more držati. Tudi z igračami se ni mogel igrati in
v pohištvo se je zaletaval. Nato je dobil še hude želodčne motnje. V dno duše prestrašena sta se Mortonova odločila, da peljeta dečka v rosevaleško bolnico, ki je bila še 11 milj za Ar-cherrvillom. In tako je Arthur neke zimske noči pomolzel krave, opravil vse o-stalo ter se s sanmi odpravil po zasneženi cesti. Bilo je silno mrzlo.
Prva v pol bolnišnico
Elli Mortonovi je bilo to noč hudo pri srcu. Rada bi bila šla z možem in sinkom, toda zaradi ostalih otrok je morala ostati doma in razen tega je čez nekaj tednov pričakovala svoje četrto dete. Tako je mogla Donnyja zaviti samo v tople odeje, se še enkrat prepričati, da je dovolj kuriva za pečico, ki je bila v kajuti, zgrajeni na saneh, in jima želela srečno pot.
Ze nekaj milj od doma je pričel divjati snežen vihar. Arthur je skušal obrniti proti domu, a njegova sled je bila že popolnoma zame-tena. Veter je pretil, da prevrne kajuto in sani.
Ko je bilo najhujše, je Donnyja napadel krč. Arthur je prepustil konje same sebi in se ves posvetil sinu. Ko je dečko zaspal, so postali snežni valovi tako močni, da so se konji le s težavo prebijali skozi nje.
Arthur je stopil v slepeč sneg, vodil konje skozi snežni metež in tiho upal, da gredo proti mestu. Okoli šeste zjutraj so se v daljavi skozi padajoči sneg začele svetlikati luči. Ves izčrpan se je oklenil sina in upal, da najdejo konji sami pot. Prva stvar, ki se je je potem zavedel je bilo plapolanje luči in močne roke, ki
so jima pomagale na toplo in na varno.
Tistih II milj od Archer-villa do rosevaleske bolnice sta se peljala udobno v avtobusu. Zdravnik je nasvetoval naj Donny ostane nekaj dni na opazovanju. »Silno hudo mi je bilo pustiti malega pobiča samega«, je pripovedoval Morton. «Ko sem mu rekel, da se kmalu vrnem, me je prisrčno poljubil in mi pomežiknil. Zlat dečko je bil«.
Donny je moral ostati v bolnici tedne in tedne. Dobil je pljučnico — bil je brezupno bolan. Stanje se mu je zboljšalo in laže je vse prenašal, ko je prišla njegova mama in mu podarila sestrico.
Oba zakonca sta bila v bolnici, ko jima je zdravnik dejal, da se 'dečkovo možgansko tkivo razkraja — v šestih tednih bo po njem. On ne pozna nobenega postopka, ki bi mogel pomagati. Namignil jima je, naj bi pustila Donnyja v bolnici, a o tem nista hotela ničesar slišati. Kakor hitro si je Ella nekoliko opomogla, je vzela Donnyja domov. Bil je slaboten, pogosto so ga napadali krči in požiral je tako težko, da pravzaprav ni skoraj nič pojedel.
Od zdravnika do zdravnika
Ella mu je vsakih 20 minut dajala po nekaj žlic hrane za dojenčke ali pa kuhane zelenjave in Donny se je počasi popravljal in se redil. Hoditi nj mogel, lahko pa se je zelo hitro plazil po vseh štirih. Bil je čudovito srečen med svojimi in se je smejal na vse grlo,
PRIZNANJA POLK. RUSSA
0 REKI IN PATRIOTSKI MLAČNOSTI REŠKIH ITALIJANOV
V tem »opravičilu«, ki ga skuša italijanski karabinjerski polkovnik najti za hladnost, ki ga Je kazai > raško ljudstvo do madrepatriie in to predvsem, kar se tiče italijanskega elementa, ki raj bi bil vsmerjen k uživanju in sebičnosti, je sicer nekaj tudi resnice, toda bistvo vsega je drugo dejstvo, ki ga je Russo navedel, in sicer priključitev Reke k Italiji, ki je globoko razočarala tudi one kategorije Rečanov, ki so živele od gospodarstva in dejavnosti velikega reškega pristanišča.
Polkovnik Russo si prav gotovo ni mogel privoščiti v svojem poročilu večje odkritosrčnosti, zato ni hotel 40-voriti o zaledju reške luke, o Hrvaški in je zato spominjal raje Madžarsko. Toda Reka, naj se Russo izogne odgovoru takp ali tako, živi od svojega zaledja, ki je hrvaško. ne pa od take platonične ljubezni do madrepatri-je, ki je bila in je daleč od Reke. Zato so reški Italijani VBeh slojev sovražili Italijo ali bili do nje vsaj samo indiferentni.
Polkovnik Russo hoče biti «povsem objektiven«. Zato zatrjuje v svojem poročilu, da med reškimi Italijani prevladuje avtonomistični duh ter da je celo med uradni-Štvom mnogo avtonomistov, ki bi takoj odvrgli krinko, če bi prišel trenutek, ki bi omogočil izvedbo njihovih idealov. Po Russovem mne-
nju nima Italija niti med težkimi Italijani zvestih pristašev: «Za nezveste elemente, ki na vsakem koraku preprečujejo proces poitalijančevanja te pokrajine, moramo smatrati vse uradnike, profesorje, sodnike 'td. bivšega režima, ki so ostali na svojih mestih. Zelo redek med njimi je, ki goji zelo hladne patriotske občutke, dočim drugi niti ne tajijo svojega nasprotovanja nasproti Italiji. Vsi še naprej obiskujejo kroge in ljudi, ki stanujejo v mestu ali neposredno čez mejo in so po narodnosti in svojih občutkih protivni. S temi ljudmi so povezani v rodbinskih in prijateljskih zvezah, povezani so z njimi po svojih običajih, jeziku in gospodarskih interesih«.
Poudariti moramo, da se ta del Russovega poročila nanaša na reške Italijane in ne na Hrvate. Polkovnik Russo namreč trdi, da so ti ljudje, o katerih govori, slabi Italijani ter da so bliže Hrvatom, ki žive na Reki ali na Suša-ku kakor pa — «materi Italiji«. Ti ljudje so »nezvesti elementi«, ki zavirajo poitalijančenje Reke, pa četudi so po narodnosti Italijani.
To je na prvi pogled pravo protislovje, toda povsem točno. Poitalijančenje Reke bi bilo mnogo bolj uspešno in naglo, če bi bili tudi domači, avtohtoni Italijani bolj napadalni, tako pač, kot so bili naseljenci — regni-coli. Ta mlačnost pa je
povsem razumljiva, zato ker se je v njih verjetno upiralo njihovo hrvaško poreklo, saj so ti ljudje postali «Italijani» le v zadnjih nekaj generacijah in zato je prišel polkovnik Russo do sledeče ideje: »Koristi, ki bi prišle pri odstranitvi teh funkcionarjev z Reke so zelo vidne. Njihova premestitev v notranjost kraljevine v zdrave italijanske okoliščine, bi se končala s tem, da bi te ljudi spremenila v njihovi ljubezni do nove domovine«.
Polkovnika Russa, odnosno njegove izjave bi lahko še naprej navajali, vendar menimo, da je že to dovolj. Kot vidimo, so bili zvesti Italiji le doseljenci, regnicoli, pač tista «massa di manovra«, ki tako obiluje v Italiji, in ki jo Rim v obliki karabinjerjev, državnih uslužbencev in uradnikov,	železničarjev	.in
podobno pošilja tja, kjer hoče spremeniti	narodnostno	sta-
nje mesta ali pokrajine. Reški Italijani, ki so se pa zelo verjetno le	poitalijančili,	ni-
so mogli vzljubiti »nove domovine«, kajti ta jim ni pri nesla nič dobrega. In ko so se enkrat razmere razčistile, ko so tudi pravi, avtohtoni Rečani lahko rekli svojo besedo, je pravljica o italijan-stvu Reke in Kvarnera izgubila na svoji vrednosti in Reka Je dejansko postala le-pristanišče	svojega hrvaške-
ga zaledja in zato spremenila tudi umetno zgrajeno italijansko zunanjo obliko,
kadar so se šli zabavne igre.
Toda uspeh je bil le začasen. «Najhujše v tem času je biio to«, pripoveduje Ella, «da je bilo treba paziti na Donnvja, ki je bil vedno zdrav in močan, da je bil spet dojenček. Kmalu je novo dete pojedlo več od nie' ga«.
Prišlo je poletje in ko so pospravili žetev, sta Mortonova zbrala svoje borne prihranke in vozila Donnyja od zdravnika do zdravnika. Vsi so dajali isti odgovor — brezupna možganska bolezen, ki ga bo polagoma hromila vse bolj in bolj, dokler ne bo nastopila smrt.
Mortonova nista hotela verjeti besedi «brezupna«. Ce sta pogledala v njegove modre očke, polne zaupanja, sta vedela, da ne bosta odnehala. Aprila sta od svojih 8 krav prodala 3, da sta lahko plačala vozovnico za aeroplan do Rochestra v Minnesoti do Mayo-klini-ke. Ro izčrpnih preiskavah je bila diagnoza še vedno brezupna.
2.880 milj v kočiji
Do skrajnosti pobit Arthur Morton in dečko, ki je bil bolj mrtev kot živ, sta se vrnila domov. Toda ob Elli-ni neprestani skrbi in ljubeznivem prigovarjanju naj popije požirek sadnega soka ali požre žlico kaše, si je dečko znova opomogel.
Tedaj se je Morton spomnil človeka, ki je z velikim uspehom ozdravil dva gluha tovariša, s katerima je svo-ječasno skupaj delal. Ta možakar je bil v Costa Mesi, Kaliforniji, blizu Los Angelesa
Z novim upanjem sta prodala še nekaj krav; zbrala sta 250 dolarjev. Se enkrat ju je Ella poslala na pot •— očeta in zaupanja polnega otroka, ki je komaj diha! in bil suh kot triica. Arthur je vzel 240 dolarjev — deset jih je pustil ženi za gospodinjstvo.
Na letališču je Arthur v svojo grozo ugotovil, da vozovnica stane dvakrat toliko, kolikor je imel. «Vsakdo, ki sem ga srečal, mi je rekel: Pojdite domov, napravili ste vse, kar ste mogli! — Ko pa sem pogledal malega ju-načka na svojih rokah in njegove oči, ki so zrle v moje, kakor bi hotele reči; „Kaj je to dvema junakoma, kot
sva midva!” se nisem mogel vrniti domov.«
In tako je kupil vozovnico za kočijo in pričel svoje potovanje. Izbral si je zadnji sedež, kjer je dečka lahko nežneje držal v naročju in kjer ga je mogel položiti na sedež in mu zdrgniti drobne ude, da je popustil krč.
Zaloga hrane za dojenčke je kmalu pošla. Ce so se ustavljali v vaseh, je Morton hitro kupil v trgovini hrano, ki jo je dečko lahko užival, v mestih pa je bilo težavneje; tam je bil navezan na restavracije, 20-mi-nutni postanki so bili prekratki za očeta, ki je moral najti za fantka primerno hrano, splakniti prtičke v umivalnici in se sam najesti. Največkrat je sam ostal brez pijače in jedače.
«Ubožec ni mogel poklicati, kadar ga je bolelo ali pa je česa potreboval«, je dejal mirni Morton. «Zato sem ga moral stalno opazovati, Kakor hitro se je vznemiril sem skušal uganiti, kaj mu manjka. Po neštetih zmotah in poizkusih sem postal prav spreten«.
Kljub težavam se je Arthur rad spominjal te 2.880 milj dolge poti. «Ves čas sva bila tesno skupaj. In čeprav se Donny ni mogel smejati, kadar sem mu pripovedoval smešne zgodbe s poti, je njegovo oko zažarelo in vedel sem, da sva oba bolj srečna, tudi če bi čudežno ozdravljenje ne u-spelo, kakor pa če bi v bolnici čakala na smrt«.
Los Angeles
Junija 1951 je Morton prispel v Los Angeles, 18 mesecev potem, ko so zdravniki rekli, da je stanje brezupno. Naposled sta bila zaupanje in zvestoba poplačana. Zmučen in skoraj brez beliča se je Arthur obrnil na organizacijo, ki je potni-gom nudila pomoč in prosil za naslov tega zdravnika. Telefonirali so časopisu »Times« in prosili za informacije.
Urednik se je začudil. «Kdo na svetu pa hoče prepotovati to daljavo in le čemu?« Tedaj so mu povedali o očetu, ki s tako vztrajnostjo išče zdravja za svojega sinka.
(Nadaljevanje sledi)
onov prebivalcev. Maroko tvori sicer celoto, vendar pa je upravno razdeljen v dva dela in sicer v francoski Maroko, ki ima 390.000 kv. km 7 milijoni prebivalcev in španski Maroko ki ima 20.940 kv. km s približno 1 milijonom prebivalcev. Takoj po letu 1900 so se za to pokrajino vodile borbe med tremi evropskimi državami. Bilo je to obdobje gospodarskega prodiranja v to pokrajino, ki je bilo omogočeno zaradi ko-rumpiranosti poglavarjev teh pokrajin in pa zaradi vojaške moči Francije, Nemčije in Španije. Ta borba se je zaključila takole; Maroko je bj4 razdeljen v tri dele in sicer v Tanger, ki je postalo internacionalizirano mesto, dalje v francoski protektorat, ki zajema večino dežele ter španski protektorat, ki zajema njegov manjši del. Nemčija je za odstopitev svojih zahtev dobila od Francije kompenzacijo v Kongu. To ie bilo dogovorjeno leta 1912.
Kljub tej razdelitvi, pa je ostal maroški sultan, ki ima svoj sedež v Rabatu torej v francoskem Maroku nekak poglavar vsega Maroka torej tudi španskega dela te pokrajine.
Sistem uprave v teh dveh protektoratih označuje vlogo, ki jo ima sultan. V francoskem Maroku je poleg sultana, ki ga smatrajo za suverenega gospodarja, še francoski generalni rezident, toda sultan izdaja dekrete, ki ?o veljavni le, če jih podpiše francoski rezident. Poleg tega ima sultan svojo vlado, ki jo sestavljajo «vezirji». Generalni rezident pa ima svojo u-pravo. ki jo sestavljajo generalni direktorji. Sultanova vlada pa ima bolj dekorativen značaj kajti dejanska oblast, kljub »suverenosti«, ki se pri. pisuje sultanu je francoska uprava pod vodstvom generalnega rezidenta.
V posameznih pokrajinah predstavljajo sultana «kaidi», ki imajo svoje skupščine sestavljene od predstavnikov posameznih plemen. Generalni rezident pa ima v istih pokrajinah svoje organe, ki imajo dejansko oblast tudi tam.
V njestih pa predstavljajo sultana «paše» medtem ko predstavljajo generalnega rezidenta šefi občinskih odborov. To velja za francoski Maroko. V španskem Maroku, to se pravi v tistem delu Maroka, ki je pod španskim protektoratom pa predstavlja sultana najvišji cerkveni šef, to je kalif. Poleg njega pa vla-vlada španski visoki komisar. Kalif ima svoj sedež v Te-tuanu.
Povsem razumljivo je, da mora tako stanje privesti do spora med izkoriščevalci. Francozi ali Spanci, in med domačim maroškim ljudstvom. Ta spor traja že dolgo. Da bi Francija «rešila» ta spor je v sep,tembru lanskega leta odstavila sultana, ga internirala na Korziko misleč, dR bo s tem vprašanje rešc no. Toda vse kaže, da je bil internirani sultan na Korziki le preblizu torišča dejanskega spora in zato ga namerava preseliti nekam na o-tok Madagaskar. Ta rešitev prav gotovo ne bo imela u-činka, saj se tako spor ne more rešiti. Na mesto bivšega sultana so Francozi postavili starega sultana Sidi Mohameda Ben Arafa ki ima verjetno bolj upogljivo hrbtenico.
Toda ta sprememba ni rešila vprašanja, ki se je pio odstavitvi Ben Jusufa še poostrila ,in postala za Francijo že pravo težko državno vprašanje. To vprašanje pa se je poslabšalo še zaradi tega, ker je sultanov namestnik v Te tuanu in sicer kalif Mulaj Hasan sklical konferenco ven skih poglavarjev španskega
v~' T ~ ar ?
:vSjW®ljS«
rsm t,
9»
Zaradi hudega mraza Je Sava pri Beogradu popolnoma zamrznila —
malih in najmlajših.
veliko veselje
Maroka na katerem so vsi ti zastopniki izrazili svojo zvestobo bivšemu sultanu Benu Jusufu ter izjavili, da novega sultana Ben Arafa ne priznajo. Zakaj se je spor poostril šele pet mesecev po odstavitvi, in zakaj da se noben verski poglavar španskega Maroka ni izjavil za no-priznati avtoritete Ben Arafa, Izjava, ki so jo dali in podpisali vsi verski poglavarji, katerih je bilo na konferenci nad 400, izrecno poudarja, da je francoska vlada s silo odstranila «zakonitega poglavarja Sidi Mohameda Ben Jusufa« in da se zato ne mor* priznati avtoritete Ben Arafa, ki ga je francoska vlada vsilila proti občutkom in volji maroškega ljudstva«.
Poleg tega je v tej izjavi podčrtana zahteva, naj te spoštuje enotnost maroškega cesarstva ter naj se hkrati spoštuje ločitev španske cone izpod oblasti Ben Arafa in to vse dotlej, dokler se ne spremenijo politične razmere, ki obstajajo na francoskem področju. Hkrati pa se zahteva popolno suverenost kalifa Mulaja Hasana v Te-tuanu. ki noče biti v ničemer odvisen od sultana Ben Arafe.
Kot se vidi je stanje precej zapleteno.
Na prvi pogled bi kazalo, da je kritika ali bolje obsodba francoske politike v Maroku pozitivna, posebno če se vzame v poštev navidezni vzrok, ki naj bi bil dovedel do poživitve tega vprašanja in sicer odstranitev starega sultana, kar je prav gotovo razburilo maroško ljudstvo. Stvar je namreč pozitivna v toliko, da se skuša ugoditi želji ljudstva, ki ne more in noče več prenašati francoske nadoblasti. Toda stanje postane povsem drugačno, če se vzame v poštev dejstvo da se za vsem tem sporom krije takoimenovana dolga roka španskega diktatorja generala Franca. Pri že prei omenjenem sestanku v španskem Maroku je sodeloval tudi Francov visoki komisar Va-lin, ki je pravi iniciator omenjene izjave maroških cerkvenih dostojanstvenikov. Franco namreč skuša po svoji stari teoriji dobiti ves Maroko v svoje roke in vprav sedanje trenje v Maroku mu je dobrodošlo. Hkrati pa se skuša Franco postaviti na piedestal zaščitnika arabskega ljudstva. Ce pa vemp, da je bila francoska uprava v Maroku značilna za vse izkoriščevalske kolonialne uprave, moramo kljub temu priznati, da je vendarle boljša od morebitne Francove uprave, ki jo poznamo dovolj dobro iz razmer v matični državi Španiji.
Dejstvo je pa vendarle v toliko pozitivno, da se maroško ljudstvo zaradi tega ali onega naglo prebuja ter politično razvija in kadar bo prišla do izraza volja maroškega ljudstva, tedaj prav gotovo ne bo v tem predelu Afrike mesta niti za francosko, niti za Francovo upravo in nadoblast.
Da ima Franco v tem predelu Afrike svoje načrte je znano. Za to je tudi več dokazov. Po nekih zagotovitvah je pred kratkim bil v Tetua-nu tudi tajnik arabske zveze Ahmed El Sukeiri. Ta gospod pa je bil tudi v Madridu, kjer se je sestal s samim Francom. Kaj sta se dogovorila ni znano. Dejstvo pa je, da je vsa arabska zveza proti srI-tanu, ki ga je postavila Francija in sicer Ben Arafu in to je dovolj krepek dokaz, da so zveze med Francom in a-rabskimi vodečimi sloji bolj močne kot med francoskimi vladnimi krogi ter arabskim svetom. Nič čudnega ni, če je vse to razburkalo francosko diplomacijo, če je francoska vojna mornarica poslala nekaj svojih enot v posamezna pristanišča Maroka. Res je, da ima Francija na svoji strani Veliko Britanijo, ki tudi ni v preveč dobrih odnosih z arabskim svetom in niti s Španijo, ki skuša ponovno postaviti na dnevni red vprašanje Gibraltarja. Angleži čutijo nevarnost v solidarnosti med Francom in Arabsko zvezo, in to je pravi vzrok, da sta si Francija in Velika Britanija bližji. ZDA pa so vesele, da morejo tudi s te plati pritiskati na Francijo, odkar imajo celo vrsto španskih vojHŠkih baz, ki naj bi služile v «obrambi» zapad-nega sveta.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je tu, spor je tu, in precej zapleten in hksati tudi oster. Kdo je temu sporu kriv ni težko uganiti. Ce bi bila francoska politika ubrala pametnejšo pot. če bi prenehala s svojim starim načinom izkoriščanja kolonij, bi verjetno prišlo do povsem drugačnega razpleta; toda kakor ne zna Francija voditi pametne politike v Indokini, tako je ne zna niti v Maroku. Pri tem pa je najbolj žalostno dejstvo, da izkorišča to zgrešeno politiko vprav predstavnik najbolj diktatorskega sistema v Evropi general Franco, ki si na račun teh razmer ustvarja še poseben politični kapital »zaščitnika arabskega
TftST, ttobota 30. januarja 1054
He JwB	Vremenska	napoved za danes:
™	ge	vg^o vetrovno in jasno.
Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura minus 4 stopinj; najnižja pa minus 4.1 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: jug. cona Trsta: 17.30:	,
Franc Pavia: Rapsodija za veliki orkester. Trst J •• 20.05: Slovenski zbori. — Trst I.: 22.00 in 24.00: Pienos četrtega Festivala italijanske pesmi iz San Rema. Slovenija: 12.00: Opoldanski orkestralni spored.
Poročilo
maršala Tita
(Nadaljevanje s 1. strani)
nov in političnih sklepov, kakor tudi pri upravljanju drugih družbenih poslov. Na tej podlagi je bila dosežena najvažnejša politična zmaga nad silami in težnjami državnega kapitalizma in birokratizma. Najvažnejši in lahko rečemo tudi naravnost zgodovinski korak smo pa napravili v tem obdobju in je v tem, da smo obvladali te sile, težnje in da .smo poleg tega postavili osnove za stalen in dosleden proces osvobajanja človeške družbe od administrativnih šablon, statistične neelastičnosti in birokratske samovolje. Vsi ti pojavi so neizogiben produkt družbenih osnov v prvi etapi izgradnje v času, ko se s težkočo osvobajamo kapitalističnih ostankov in starih pojmovanj, v času, ki ga v svojem družbenem razvoju nihče pa seveda tudi mi ne moremo preskočiti. Toda socializem se začenja razraščati in se razvija samo pod pogoji borbe proti tem pojavom, njihovemu obstoju, po politični zmagi delavskega razreda in delovnega ljudstva in po nacionalizaciji proizvodnih sredstev iz rok kapitalistov,
V zadnjem času, je dejal nadalje maršal Tito.	je pri
nas v vrstah raznih omahujočih elementov in celo pri posameznikih v vrstah komunistov postala moda, da z naj-večjo spoštljivostjo pridigajo potrebo abstraktne demokracije, ki je zelo podobna anarhiji. To naj bi bil naš glavni cilj, cilj zase, ne glede na materialne in duševne pogoje in posledice. Ukinili	naj bi
vse tisto, kar je doslej bilo jamstvo za uspešno	uresni-
čenje naših revolucionarnih teženj. Taki elementi so se postavili sedaj tudi proti tistim silam, ki so izvedle našo revolucijo, ki še vedno nosi glavno breme	našega
družbenega razvoja.
Nadalje je maršal Tito dejal, da so jugoslovanski narodi postavili osnovne materialne, politične in organizacijske pogoje za razvoj socialističnega družbenega sistema, toda pri tem ne smemo pozabiti, iz česa sestoji resnična vrednost naše socialistične demokracije, da je ona istočasno zagotovljena in o-mejena z doseženo stopnjo našega gospodarskega, političnega, kulturnega in sploh družbenega razvoja. Zaradi tega je moč naše demokracije in sploh mora biti v prvi vrsti v obstoječih materialnih osnovah, v stopnji socialistične zavesti, v sposobnosti naših ljudi upravljali z vsemi materialnimi dobrinami oziroma z vedno širšim sodelovanjem državljanov v celotnem družbenem razvoju, tako da gredo vse dobrine v prvi vrsti v korist tiste najširše množice delovnih ljudi, ki na kakršen koli način te dobrine tudi ustvarjajo.
Ob zaključku dela svojega govora o družbeni in državni ureditvi je maršal Tito poudaril: «V bodoče je naša naloga. da povečamo strokovno in splošno kulturo državnih in drugih uslužbencev, da moderniziramo upravo na sploh, da najdemo popolnejšo in boljšo administrativno tehniko. predvsem pa da osvobodimo našo državno upravo v čim večji mer* več pojavov in teženj birokratizma in počasnosti. primitivizma in posebno samovolje. To je daljši proces, ki je prav tako vezan na materialni in tehnični dvig naše države za doseza-nje resničnega znanja in kuiture naših državljanov, za še bolj vsestranski razvoj odnosa ljudi do interesov skupnosti.
Danes popoldne sta zvezni »vet in svet proizvajalcev na posebnih sejah sprejela pred log poslovnika, dalje sklep o nagruievaniu ljudskih poslancev in sklep o potrditvi uredb, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet.
Zvezni svet je na predlog verifikacijskega odbora Potr' dil mandat Josipa Sestana, ki je bil izvoljen za ljudskega poslanca v okraju Poreč-Bu-zet Ob zaključku današnjih ločenih sej sta zvezni svet in svet proizvajalcev izbrala svoje stalne odbore. Zvezni svet )j izbral odbor za zunaiijc zadeve odbor za organizacijo oblasti in uprave, odbor zo narodno gospodarstvo, odbor za ljudsko zdravstvo in so-c.olno politiko, odbor za prosveto, odbor za proračun, zakonodajni odbor, mandatno imunitetni odbor in odbor za vloge in pritožbe. Svet pro-i?vajalcev pa je izbral man-da'no-imunitetni odbor, odbor za proračun, odbor za javna dela in socialno zavarovanje, odbor za narodno gospodarstvo, odbor za gospodarsko organizacijo, zakonodajni odbor. odbor za vloge in pri-tcžbe.
V odbor za zunanje zadeve zveznega sveta so bil. med drugmi izbrani: Vladimir Ba-karič. Jože Borštnar, Jože Potrč Miha Marinko, Ivan Re-geiit dr. Ivan Ribar, Vladislav Ribnikar, Josip Sestan Vida Tomšič, Josip Vidmar in drugi.	.
Na današnji seji je skupina poslancev predložila listo za novi Zvezni izvršni svet, ki Ra skupščina izvolila na jutris-nj’ skupni seji	.
Jutri se bosta zvezni svt in svet proizvajalcev sestala na skupni seji, na kateri bo piedsednik republike maršal Tito zaprisegel, zatem r>a bo skupščina izvolila novi Zvezni izvršni svet.
II. O*
DOLŽNOST GORIŠKE OBČINE napeljava vodovoda v Standrež
Da se vsaj delno oddolži za premoženje, Ri ga je dobila od Štandreža. Sestanek vaščanov
problem vode v Standrežu je vedno bolj pereč in zlasti v sedanjem hudem mrazu ženske prav gotovo ne morejo prezebati v vrsti pred vaško pipo. Poleg tega pa ta voda ne zadostuje za ljudi, za živino in še za namakanje polja.
Zato so se v četrtek zvečer zbrali 'vaščani v prosvetni dvorani pri Lutmanu, da bi se pogovorili, kako stoji stvar z vodovodom, katerega je občina obljubila, da ga bo napeljala in je ta sklep že predlanskim potrdil tudi občinski svet, ko je bilo sklenjeno. da se napravi prošnja v Rim za gradnjo kmečkega vodovoda. Zakon predvideva namreč za kmečke vodovode državni prispevek v višini 75 odstotkov, ostalih 25 odstotkov pa mora prispevati občina. Ker znaša proračun za vodovod v Standrežu 11 milijonov 800.000 lir, bi torej odpadlo na občino skoro tri milijone lir, ostalo pa bi morala prispevati država.
Tajnik DFS tov. Viljem Nanut je številnim vaščanom, ki so napolnili prosvetno dvorano, obrazložil, da je govoril o tej zadevi z ravnateljem občinskih podjetij inž. Prin-zijem. Ta mu je povedal, da je bila vložena prošnja za državni prispevek, vendar pa lahko traja ie več let, preden bo rimska birokracija rešila zadevo. Občina pa bi bila pripravljena najeti posojilo za svoj delež stroškov v znesku 3.000.000 lir in s tem izvršiti svoj del napeljave, če se potrošniki obvežejo, da si bodo napeljali vodo v svoje hiše.
Ko so popravljali cesto v Standrež, je bila položena tudi glavna cev za vodo, ki gre do Maraža. Sedaj je ta cev brez koristi, dokler ne bodo razpredli vodovoda tudi po stranskih ulicah in v hiše-Tov. Nanut je še povedal, da je goriška občina še marsikaj dolžna Standrežcem, saj je ob prisilni priključitvi te občine k Gorici leta 1926 mesto prevzelo 285 000 lir gotovine, s katero so zgradili pokriti trg v Gorici, dalje zem-
treba pobirati nobenih občinskih davkov. Sedaj pa smo ob premoženje, občinski davki so vedno večji in pri vsem tem nimamo niti pitne vode zase, za živino in namakanje naših vrtov.
Ljudje so govorniku pritrjevali in pozneje se je razvila med njimi živahna debata. Sklenili so, da bodo ponovno zahtevali od občine,
Dijaško prosvetno društvo »Simon Gregorčič«
priredi v soboto 6. februarja 1954 ob 29.30 uri v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici AKADEMIJO Z GLASBENIM IN LITERARNIM SPOREDOM
Poleg Goričanov sodelujejo tudi tržaški književniki.
naj jim na ta ali oni način zgradi prepotrebni vodovod in bodo to zahtevo podprli s seznanom vseh tistih, ki so že sedaj pripravljeni napeljati vodo v svoje hiše in za svoje kmečke potrebe. Pri tem so vaščani pripravljeni pomagati tudi z delom, če bo občina to upoštevala pri plačevanju vodarine.
Občinska podjetja in županstvo bi morali torej najti izhod. da se to delo čimprej začne in dokonča, saj se itak vleče že skoraj 30 let. Ce se najde denar za druge, mnogo manj potrebne stvari, bi se moral najti tudi za to življenjsko nujnost.
DVA KONGRESA KOM1NFORMISTOV
POPOLNOMA NA LINIJI
italijanskega šovinizma
Seja obč nskeqa sveta
Danes popoldne ob 16. uri se bo v občinski dvorani na Korzu Verdi ponovno sestal občinski svet, da bo nadaljeval z razpravo o občinskem proračunu za leto 1954.
V nedeljo so imeli komin-fcrmisti dva kongresa, in sicer enega v Tržiču drugega pa v Doberdobu. Prvi naj bi bil namenjen Italijanom, drugi pa Slovencem.
Samo dejstvo, da so gori-šk‘ kominformistični voditelji sklenili organizirati za Trži-čane in Doberdobce dva ločena kongresa, dokazuje, da skušajo razbiti sleherno vez, ki je še ostala med slovenskim in italijanskim prebivalstvom od zločinske resolucije Kominforma, ko so kominformistični voditelji v temeljih razdrli sleherno za-
šovinistične duhove med italijanskimi partijci, med katerimi je mnogo tudi tafcifi, ki ne prenesejo slovenske govorice. Do dejstva, da je med člani kominformistične partije vedno več šovinističnega naziranja, je prišlo prav zaradi šovinistične linije kominfor-mističnih voditeljev, ki so obesili na klin bratstvo med obe. ma sosednjima narodoma in se raje pričeli dobrikati raznim fašistično - šovinističnim ljudem, kakor sta bila Miloc-chi in njegov pajdaš, ki sta med tržiškim delavstvom zna. na kot huda fašista. Ta dva
upanje v
bratstvo dveh tukaj I je kominformistična Delavska
živečih narodov, ki se je kovalo in skovalo v hudi narodnoosvobodilni vojni.
Obenem pa so kominformistični voditelji sklenili napraviti dva povsem ločena kongresa tudi zato, da se kljub vsemu morda le ne bi našel kakšen Slovenec, ki bi si upal v tržiški dvorani spregovoriti slovenski. Do tega ne bi smelo priti, ker bi to razburilo
S SEJE POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA. ODBORA
ODOBRILI SO SKLEPE raznih občin in ustanov
Na seji pokrajinskega uprav- j Občina Tržič: Nakup Zemljinega odbora, ki je bila v sredo I šča za gradnjo športnega zvečer pod predsedstvom pre- igrišča.
fekta dr. De Zerbija, je odbor j Občina Sovoduje: Davek na odobril sledeče ukrepe, ki so potrošnjo za leto 1954; spre-jih sprejele razne občine ih memfoe proračuna-pokrajinska uprava.	|	Starancan:	Predvidene	sipre-
Pokrajinska uprava: prispe- membe v družinskem davku vek Zvezi sv. Hilarija za ure-j za leto 1954; prošnja hranil-ditev svojega sedeža; prispe- nici za predujem blagajne v vek Julijski zvezi t.b.c Izred- znesku 3.000.000 lir.
na podpora bolničarju umobolnice Rinaidu Petfarimi ter osebju v službi pri protituber-kuloznenv pokrajinskem konzorciju za leto 1953.
Občina Gorica: Odprava cestnih površin v Ul. Torriani; božični darilni paketi otrokom v otroških vrtcih; letno nakazilo ravnatelju dispanzerja proti spolnim boleznim.
Občina Turjak: Gradnja hiše; prispevek šolskemu patronatu za leto 1953; spremembe v proračunu za leto. 1954.
Goriška občina zanemarja Pevmo
Čeprav je občinski svetova-! lec tovariš Pavlin neštetokrat Občina Kaprjva:	prispevek	0p0zr>ril goriško županstvo, da
šolski blagajni industrijsko-
ljišča na Rojah (kjer je se- ; tehnične šole v Kaprivi. daj letališče) in ono na Roj- | Občina Krmin: Predujem Ma-
je treba v Pevmi marsikaj popraviti, pred vtem okoli vodo voda in obcestne kmalizaoiie
zbornica ob njuni aretaciji na jugoslovanski strani, ko sta hotela napasti jugoslovanskega obmejnega stražarja, zaščitila in postala celo njuna prva zaščitnica, čeprav so delavci tako njeno ravnanje obsojali prav zaradi dobrega poznavanja obeh oseb.
Italijanski šovinizem med kominf rrrmističnim i voditelji se je že večkrat pokazal. Tako na primer na mladinskem kongresu v Neaplju še pred kominformistično resolucijo niso pustili govoriti slovenskim mladinskim predstavnikom napredne slovenske organizacije ZSM v Italiji, prav ta ko ne na kongresu Mladinske fronte v Genoui.
Ta šovinizem ima torej že zelo globoke korenine, ki se samo še bolj krepijo, tako da je kar najbolj očitno izdajstvo, ki ga poklicni komin-
okoliških krajih, v kateri so
se najbolj udejstvovali fur- ____________ r _____________________
lanski nabiralci ostankov iz formističm sleparji izvajajo
prve svetovne vojne.
Poleg tega bodo vrnili banki 60 tisoč lir, ki jih je založila med leti 1944 in 1932.
Po izčrpanem dnevnem redu je župan odgovoril na nekatera vprašanja svetovalcev. Glede gradnje hiš za brezdomce je dejal, da bodo z deli pričeli meseca februarja. To je bilo tudi ustno potrjeno, na županovo zahtevo, od ustanove lACP v Gorici.
Svetovalce je tudi obvestil, da niso odobrili treh načrtov za ureditev občinskih cest. Načrte so predložili na podlagi prefektove okrožnice za prejem zimske pomoči v letu 1953—1954.
-
EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU V BOZNP
mm uussiuiood - Mm M)
zmagala v plesu na ledu
Fassi Clt.I vodi med moškimi po obveznih likih
Tako mislimo mi...
BOŽEN, 29. — Danes dopoldne ob 9. uri se je v tukajšnji Ledeni palači pričelo tekmovanje za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju in plesu na ledu. Prireditev se je pričela z nastopom plesnih dvojic, ki jih je bilo po odstopu Madžarske vsega sku-kaj 12. Najprej je nastopil italijanski par Giuggiolini-Cec-cattini na 1800 kvadratnih me. rov veliki ledeni ploskvi. Nato so nastopili še holandski, francoski in avstrijski par.
Madžarska se je prijavila na tekmovanje z 9 tekmovalci. Toda doslej Madžari še niso prispeli v Božen in na njih udeležbo ne računajo več. Tekmovanja se tako udeležujejo tekmovalci iz 9 držav.
Se enkrat se je uveljavila odlična angleška šola v plesu na ledu. Pri obveznih plesnih likih so Angleži s svojimi tremi dvojicami zasedli prva tri mesta. Pri tem pa je še zelo očitna razlika med angleškimi pari in sledečim francoskim in drugimi dvojicami. Seveda le-
strija) 662.5; 6. Calmat (Fr.) 649.8;	7. Fikar (CSR) 627.1;
8. Stroher (Avstr.) 535.3;	9.
Pache (Svic) 568.7; 10. Muller (Svic.) 566.4; 11. Kronemann (Zap. Nemč.) 480.3.
HOKEJ
Rusija Finska 8:1
TAMPERE, 29. — V prvi tekmi, ki jo je kdaj sovjetska hokejska reprezentanca odigrala izven «železne zavese«, je premagala Finsko z 8:1 (2:1, 3:0, 3:0).
* * *
MUENCHEN, 29. — Na hokejski tekmi med Wesslingom in Bolzanom je prišlo vse prej kot prijateljskega zaključka. Igralci so se med st boj krepko namahali, pri čemer niso prizanesli niti sodniku. ki jih je hotel pomiriti. Igra je bila zaključena z rezultatom 8:5 za Bolzano.
* * *
Na gostovanju v Avstriji je hokejsko moštvo Zagreba premagalo moštvo ATUS Graz z
* * S
DAVOS, 29. — V hokeju so Diavoli Rossoneri premagali Davos s 7:4 (2:1, 3:2, 2:1).
stvica po obveznih likih še ni ( rezultatom 5.4 (2:2, 0:2. 3:0). dokončna, kajti prišteti bo treba še točke, ki si jih bodo dvojice priborile zvečer v prostih likih. Vendar se zdi skoraj gotovo, da bosta izšla kot zmagovalca Westwood in De-my, že večkratna svetovna prvaka v tej disciplini. Prav tako bosta gotovo naslednji dve mesti zasedla ostala dva angleška para. Za Angleži je bila borba za točke mnogo bolj
Dvojica Rose - Hartwig
prvak Avstralije
med tistim delom italijanskega in slovenskega prebivalstva, ki še sledi njihovim zmotnim geslom.
Toda napredni ljudje obeh narodnosti, ki prenašajo skup. _ ne težave, odpuste in zmanj- j Thomas (Angl.) 106.4; 3- Rad-šanje delovnega časa, ne br>- ford - Lockwood (Angl.) 101.8 do dopustili, da bi se mod
SYDNEY, 29. — V letošnji avstralski teniški sezoni sta
napeta!**Pr"
Giammona-Sioli se je poznalo, I	«	svoj	četrti	uspeh	v
d, ji je koristil pouk Angleža *">£. Danes sta
Vaneta Hudsona, ki je zvezni,	AvStrf*
lije premagala Wilderspma in trener.	j	Fra8erja g 6:3 6;4j 6;2
Po obveznih likih v plesu | na ledu je bila lestvica taka:;
1. Weetwood - Demmy (Anglija) 112.4 točk; 2. Davies
Atalanta - Bologna Ficrentina - Legnano Genoa - Roma lazio - Inter Milan - Udinese Palermo - Napolj Spat - Novara Torino - Sampdoria Triestina * Juventus Moden a - Verona Piombmo - Como Salernitana - Catauia Sambened-Arstaranto Pisa - Parma Ca gl i ari - Brescia
1
i .«
X 1 1
1	X t
1
2
X 1 1
X 2 1 X X t 1
Včeraj je bila košarkar^ prvenstvena tekma med ze®I skima ekipama Triestine JJt Autonome iz Turina. Zmaga« sc Turičanke s 55:48 (26:18)'
Dirka za veiiko nagrado Buenos Airesa
BUENOS AIRES, 29.
po-
slej se je vpisalo 33 dirkač® za nedeljsko avtomobilsko d* ko za veliko nagrado Bue" Airesa. Mea vpisanimi sta I**1 [ lijana Farina in Maglioli, Fr* j cozi Rosier, Trintignant,
Bayol, Argentinci Fangio,
Ma*
rimon, Mieres, Gonzalec, car Graffenried, Brazilec L*11, di itd.
2e včeraj so se pričele P*1 skufne vožnje in se bodo S*1 res nadaljevale. Pri tem NJ" do manj hitri tekmovalci c11' minirani, ker na progi ne s1”* nastopiti več kot 25 vozil, rina je včeraj z 2’21”1, vprečno 121,595 km na urft zrušil lanski rekord Villpr<r sija (119,330). Ostali so segli: Trintignant in Gon*8 les (oba «Ferrari») 2’22”2, rimon («Maserati») 2’24"8. tborn («Ferrari») 2’24”8, Sl>y; (»Maserati«) 2’27”, Behra 1 Loyer (*Gordini») 2’27”2, D** ponte (oMaseratin) 2’29”3, S®" sier («Ferrari») 2’34”5.
V nedeljo bo na Bledu ski skijtiring in moto-skijori®''
sosednjima narodoma ustvarjal zid.
Kakor so italijanski in slovenski delavci, kmetje in uradniki žrtev skupnega sovražnika, tako bodo tudi v boju proti njemu, proti kapitalistični kasti in nesocialnemu sedanjemu redu, enotni in neločljivi.
vas in nogometno igrišče), številna poslopja, cevi za vodovod, ki ga je že takrat imel Standrež v načrtu itd.
Nekdanja štandreška občina je iz dohodkov svojega premoženja krila vse svoje upravne stroške, da ni bilo
hranilnici v Gorici.
Občina Doberdob: Proračun za leto 1954.
Občina Fara: Nakup tovornega vozila; proračun za leto 1954.
Občina Foljan - Sredipolj*:
Proračun za leto 1954.
ceh .kjer sta sedaj ezulska ^ gajne za 5 milijonov lir pri se jUpanstvo doslej sploh $e ni
ss.»omnilo, da bi bilo ‘reba tudi za to vas potrošiti nekaj <ie-narja, ker je tudi v Pevmi precej davkoplačevalcev, ki prispevajo v občinsko blagajno z namenom, da bodo od nje tudi nekaj dobili.
Kljub dolgemu in .skoraj bi rekli požrtvovalnemu čakanju vaščani niso dočakali, da bi se županstvo vsaj enkrat na nje spomnilo in izpolnilo nj1-hova pričakovanja. Zato r.i kazalo drugega kot da so se vaščani sami odločili popraviti podstavek pri vodovodni pipi na vasi, ki je bil že več časa pokvarjen. Sedaj je stvar zopet na mestu, toda občina naj ve, da Pevmcem še mnogo dolguje in da bi bilo želeti, da se ta dolg ne bi vlekel v nedogled.
NORMALNI DELOVNI URNIK
in produkcijska nagrada v Solvay
Kakor je bilo javljeno, so v j lavcem, ki so se pri delu naj-tovarni «SOLVAY» v Tržiču bolj izkazali. Vsekakor so to po 15. januarju zopet vzposta-, delavci sprejeli z zadovolj-vili normalni delovni umik. I stvom, toda večina je mnenja, Več kot leto dni so delavci de- |a se za w nagrado, ki bi mo-lal’ ob zmanjšanem urniku, kar raia nadoknaditi izgubljene u-je imelo prav gotovo posledice re jn zaslužek, skriva želja je življenjski standard zaposle- ravnateljstva, da bi izdana na-nih in njihovih družin. Delav-1 gri!<ja nadomestila produkcij-ci, ki delajo normalno so «-|slto nagrado do katere pa
daj zaposleni 42 ur tedensko ostali pa, razdeljeni po izmenah, delajo 44 ur na teden.
Notranja komisija je za časa zmanjšanega urnika vložila na ravnateljstvo tovarne prošnjo, naj bi se delavcem protivrednost zaslužka za izgubljene ure nadoknadila z nekakšne izredno podporo. Ravnateljstvo je sicer prošnji ugodilo in d?nes izplačuje vsem zaposlenim in sicer: vsoto v vred-
imajo delavci v «SOLVAY» pravico in jo jim bo moralo ravnateljstvo posebej izplačati.
Didaktične vaje
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je rok za vložitev prošenj za sprejem k didaktičnim vajam za tiste, ki bodo kot privatisti polagali izpite nosti 40 ur	za večino	delavstva,	j ?-a učiteljsko maturo v letoš-
32 ur za tiste, ki so bili	za-! njem šolskem letu, podaljšan
radi bolezni več časa odsotni | do 28. februarja t. 1.
v lanskem	letu, 50	ur pa	iz-1	-------———
plačuje ravnateljstvo onim de-
S SEJE OBČINSKA SVETA V DOBERDOBU
Začetek gradnje
hiše za brezdomce
V torek je bila seja do-berdobskega občinskega sveta, na kateri so sprejeli več sklepov. Med drugim so potrdili spremembe obračuna za leto 1953 ter določili, da bo za poljskega čuvaja Ignacij Jelen, katerega pa bodo morali plačevati zemljiški posestniki. O potrebi poljskega čuvaja smo v našem listu že pisali v zvezi s krajo drv po
Požar v Ul. Favetti
povzročil za 90000 lir škode
Včeraj zjutraj okrog 4.20 ure so stanovalci v hiši štev. 5 v Ul. Favetti zapazili, da v sobi društva trDopolavoro ferrovia-rio» gori. Lastnica stavbe Claudia Appiani je takoj poskrbela, da so na kraj prišli gasilci, katerim je uspelo, da eo v kratkem času pogasili ogenj. V sobi, kjer se je vnel pod, so prejšnji večer kurili peči, v kateri je čez noč ostala še žerjavica. Ker so bila vratca peči nekoliko polomljena je verjetno nekaj žerjavice padlo na pod, ki se je vnel. Zgorelo je 6 kv.in poda, miza, 6 stolic in trije tramovi. Sikoda znaša okrog 90 tisoč lir.
Vnel se je dimnik
V Drevoredu Colonubo št. 31 in sicer v stanovanju Stefana Claucica se je včeraj o.b 10. uri vnel dimnik. Hitri prihod gasilcev je preprečil večjo škod«.
razpisan natečaj za ustanovitev nove prodajalne tobaka na Peči (občina Sovodnje). Natečaj se zaključi 28. februarja t. 1.
Za vsa potrebna pojasnila se interesenti lahko zglasijo na tajništvu zveze v Ul. Morelli štev. 37.
a T
- mite in eitajto
JhimoViki cltmmik!
DE2URNA LEKARNA :
Danes posluje ve» dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 17 - tel. 29-72.
KINO
CORSO. 16.30; «Pre povedane ženske«, L. Darnel, L. Pado-vani, V. Cortese.
VERDI. 16: «Princ iz 6kotske», barvni film, E. Fljmn.
CENTRALE. 17:	«11	pagllac-
cioi>, R. Skelton
4. Besson - Guhel (Franc.) 89.0;
5. Peikert - Kutsehera (Avstr.) 89 3; 6. Odink-Odiak (Holand.) 83.7; 7. Giammona * Siofi (It.) 87.8;	8. 1/2 Binder - Fuhrich
(Avstr.) 87;	8.1/2	Fischer-
Zorn (Avstr.) 87; 10. Wein-istein - Lambert (Franc.) 86;
11. Brown-Brown (Švica) 81.7;
12. Gtuggiolini - Ceccattini (It.) 82.4 točk.
Zvečer so se končali prosti plesi na ledu in končna ocena je sledeča:
1. We6twood-Demmy (Angl.) 37.32 točk; 2. Davies-Thomas (Angl.) 35; 3. Hadford-Lock-wood (Angl.) 33.93; 4. Giammona-Sioli (It.) 29.96; 5. Pei-kert-Kutschera (Avstr.) 29.67;
6. Besson-Guhel (Franc.) 29.75;
7. Binder-Fuhrich (Av.) 29.20;
8 Odink-Odink (Hojand.) 29.8;
9 Fiischer-Zorn (Avstr.) 28.91; 10. VVeinstein-Lambert (Francija) 28.40.
Popoldne je bilo tekmovanje moških v obveznih likih. Devet držav je predstavljalo 11 drsalcev. Kot se je pričakovalo, se je borba za prvo mesto zaostrila predvsem na dva kandidata, Italijana Fassija in 14-letnega Francoza Alaina Gi-lettija. Ponovil se je teko lan-sk’ rezultat v Dortmundu. Poleg odličnega Angleža Booker-ja tudi Ceh Divin in Avstrijec Felsinger niota bila slaba. Po obveznih likih je rezultat 'ak: 1. Fassi (It.) 756.2 točk:	2.
Giletti (Franc.) 730.5; 3. Boo-ker (Angl.) 715.6;	4. Divin
(CSR) 698.5; 5. Felsinger (Av-
ITALIJANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO V TRBiŽU
PERRUCHON IN TAFFRA PRVAKA NA 15 IN 10 KM
1 odl-čnim tekom se je stari prvak uvrstil pred Deiadia in obenem odvzel naslov Oe FlorianD
TRB12, 29. — Stari smučarski prvak iz Val d’Aosta Vin-cenzo Perruchon si je danes
FECERICO DE FLORIAN Je moral po dveh letih prepustiti naslov državnega prvaka na 15 km — starejseinu.
Sestanek najemnikov ustanove Tre Venezie
Kakor smo predvidevali, se bodo v nedeljo ob 11. uri sestali v pevmski prosvetni dvorani najemniki zemlje ustanove Tre Venezie, da se pogovorijo o novih ukrepih, ki naj jih podvzamejo v zvezi s krivično razsodbo soriškega sodišča. kt je spor razsodilo v škodo najemnikov.
Ker je sestanek izredne važnosti, priporočamo vsem prizadetim, da se ga udeležijo, da bodo povedali svojo mišljenje m uali svoje predloge, da bi se spor za najemnike rešil čim pravičneje.
V «ZLATEM PAJKU* V GORICI
KORZO VERDI. 1
bo
DANES 30. januarja od 21. do 5. ure
kjer bo izvoljena kraljica nageljnov
► Igral bo orkester tržaškega radia
Prispevki za zimsko pomoč
Pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim in one- j viTTORlA. 17: «Qb zori». moglim je do 27. decembra p. 1. sprejel v sklad zimske pomoči prispevke v znesku 3.433.748 lir. Da bi odbor lahko nudil vsem brezposelnim in onemoglim podpoiro v zimskem času. se ponovno obrača do ustanov, podjetij in delavcev, ki niso še oddali svoj prispevek v ta namen, naj to narede čimprej.
Vozni red vlakov
Najdena zapestna ura
Pri blagajni občinskega eko-nomata v Gorici sta zapestna ura ter denarnica z vsoto denarja, ki so ju te dni našli v Gorici. Lastniki omenjenih predmetov naj pridejo na omenjeni občinski urad.
Razpisan natečaj
za prodajalno tobaka
Pokrajinski odbor državne zveze družin padlih v vojni sporoča svojim članom, da je
ODHODI:
Proti Trstu: 0.24	(A.).	6.10
(A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D.), 1358 (A.), 15.50 <A.>, 17.12 <DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 21 26 (D.).
Proti Vidmu: 4,33 (DD.), 5.32 (A.), 6.2» (A.), 7.57 <A->. 8.32 (DD.), 1046 (A.l 13.59 (A.), 16.00 (A.)*, 17,13 (A.)	19.15
(A.). 20.36 (A.), 23.16 (D.).
PRIHODI:
Iz Trsta; 5.30 (A.), 6.24 (A.) 7.55 <D ), 8.22 (A.)*. 8.30 (DD.), 10.44	(A.),	13.55	(A.),	17.11
(A.),	19.10	(A.),	20.31	(A.),
2314 (D.).
Iz Vidma: 0.23.	(A.),	4.25
(D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.),	10.00	(D.),	13.56	(A.),
15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)#, 20.13 (A.). 21.24 (D.).
!	#	Ne vozi ob nedeljah
PLMIIIISKli TITBVA STAFLIA
Kakor visako leto se tudi le-] Kakor v drugih republikah tos delovni ljudje v Jugosla- bo šla tudi v Sloveniji štafet-vi-ji pripravljajo, da proslave' na palica po vseh grebenih in
riistni dan maršala Tita. Povsod se staro in mlado pri-prarlja za čim slovesnejšo izvedbo Titovih štafet, ki bodo noisile od vsepovsod pozdrave in čestitke za njegov rojstn* dan,
Planinci iz Makedonije so skupaj s Planinsko zvezo Jugoslavije in Planinsko zvezo Makedonije zaključili vse potrebne priprave za slovesen začetek planinske Titove štafete, ki bo krenila na pot že v ponedeljek, dne 1. februarja » Sar planine. Pri slavnostnem začetku Titove štafete bo sodelovalo veliko planincev, smučarjev in alpinistov iz republike Makedonije. Makedonski planinci in alpinisti bodo prenesli štafetno palico čez vse gore Makedonije in jo bodo izročili pozneje pdanincem iz Srbije, le-ti pa planincem in alpinistom iz Hrvatske. V Slovenijo bo štafetna palica prišla šele 25- marca in bo ostala v Sloveniji do 9. aprila.
dopoldne osvojil naslov it*^J janskega državnega prvak* smučarskem teku na 15 Doslej je imel dve leti ta slov De Florian, ki pa se ) letos plasiral šele na 4. B,eStt Najbolj nevaren nasprotn’ mu je bil Delladio; vendar 9 je tekel odlično in zm« £a čeprav je bil Delladio na di poti še prvi.
Med ženskami je zmag3 na 10 km Taffra in tako ohrJ' nila prvenstvo. Zelo zagr'8®" no j'a se je borila tudi M^l saj je bila na cilju razi'* med obema le 28 sekund. Rezultati;
Moški na 15 km: 1. Perr^ chon (U. S. Cogne) 56,48”, , Delladio (P. S. Moena) 57’1‘j 3. Chiocchetti (P. s. MoeB® 57’22". 4. De Florian (0. . Cauriol) 57'25”, 5. Chatri^ (P. S. Moena) 57’51”, 6. Pr^ cker (S. C. Gardena) 58'*','
7. Bieler (U. S. Cogne) 59'**'
8. Carrara (Lane BBB) 1,0'3*'
9. Datmaso (S. C. LinK>°* 1.1*21”. .0. Mich (G. S. Trupf* Alpine) 1.1’32’*.
Zenske na 10 km: 1. T*^*? (S. C Morite Lussari) ^ J
2. Mus (S C. Torgnon) 40 ^ j
3. Parmesani (Ata Batti**’ I 52'23", 4. Romanin (S. C. pada) 53’12", 5. Del Fabb„ (S. C. Monte Co^lians) 57*
# * *
;t»
tekma za smučarsko v nagrado Chamonixa se je y čala s sledečimi rezultat'
vrhovih. Štafetna palica s pozdravi in čestitkami i« bo iz J smuku m<xški:
Slovenije ponovno vrnila po i j Ruedi (Svic.) 3’Ol”0; j Hrvatski v Bosno in Hercego-1 Bozon (Fr.) 3’03"4; 3.
vino ter po gorah Crne gore v Srbijo, kjer je bodo predstavniki hrvatske Planinske zveze* ki slavi letos 80-letnico obstaja, kot najstarejša planinska organizacija na Balkanu, izročili 25. maja predsedniku republike Titu. Planinska Titova štafeta bo na poti po vseh gorah vseh republik Jugoslavije 114 dni. Pri prenosu te fitaietne palice bo sodelovalo nad 10 tiisoč planincev, smučarjev in alpinistov. To bo ena xmed največjih letošnjih množičnih planinskih manifestacij. Planinci, gorniki in alpinisti bodo nosili štafetno palico s pozdravi in čestitkami skozi viharje in .snežne meteže. Prehoditi bodo morali grebene in preplezati bodo morali nešteto vrhov v Jugoslaviji. V vseh mestih pripravljajo nosilcem množične sprejeme.
4. Couttet Duvillard
(Fr.) 3’03”9;
3’05”1;	5.
3‘07”fl.
Zenske:	.
1. Thiolliere (Fr.) 3'0T'9' c Agnel (Fr.) 3'08"9; 3. Telll0S 3’12’’4.
Moechel prvak Ner v teku na 15 k®
OBERAUFDORF, 29. -mann Moechel je zniat?11 ijl
teku na 15 km in si prvenstvo Nemčije.
osV'
28-!*’
mizar, ki je ie bil prvi I.
t1'1
‘fj
na 18 km, jo doseg«1 j,ji< 57'0"5. Sledili so mu: 2. G7’44"; 3. Burgbacher 5. Haug
4. Kopp 58'12’
6, Griesaber 59’12”; 7.
f
59'19";	8. Eberle 59'34"j /
Hauserr 59’58”' ,n Hinde
... —-----—---------------------------- iimriiNISTVl)	ULICA	MONTECCHI	Sl	« III nad. - Telefon Itevllka	lil	14-638	—	Postili
U-.-.«...-(I^AANvr:,r..2AN «V. ~FRANČIŠKA	JO — Telefonska Itevilk. 37-338-OG.^«: od * do «00 .n o. ,5-18	-	Tel.
Dredal 5<»	-	tlPHAVA	 o*	   ,	 mi	i..... uoravm 100. oeunrtmce »0 tir - Za FL.H
& Pet liro Ml Tei
- Cene oglasov: Za vsak mm (rišme^v	^	'2°	^	Rokooisi	se	rif	vr»ča*>
Muiprit m v*'	d*'	2S.-	itn
preda
37-338
- Tlsks Tiskarski iavo<l ZTT - Podruin Gorica IJI
J|0»
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod to, mesečno 3101 Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537« — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Or*, založba •'	,
nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . T 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska I). ZOZ