mRVT
MU2EJ3KI RAVNATELJ
uu
LJUBLJANA J UlOoL A VI J
Št. 85
Poštnina pvratnmjena (a O. m In poste)
v Trata, v soboto, i. oprli« 1927.
Pos&m
številka 30 cent.
Letnik Lil
list izhaja vsak dan i 5 tuvscce L 22.—, L o.50 več. — Po' r širokoati 1 kolon jnicc. zahvale, po
eljka. Naročnina: za 1 mesec L * leto L 75.—, ▼ inozemstvo mesečna ot. — Oglasnina za 1 mm prostor« e in obrtna oglase L 1.—« za osmrt-oglase denarnih zavodov L 2.— prvi strani L 2.—	..jsii
EDINOST
Uradaiitvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Aisisi 20. Telefon 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne .Edinost* Poduredništvo vGorici: ulica Giosufe Carducci it. 7, L n. — TeleL It. 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
DR. JOSIP \vnJ*'AN:
Iz poSitižee terminološke
Na koncu svojega pisanja
narodnosti in nacionaliteti«
Edinosti« od-6. in 8. P^klega
bie&eca sem pridržal, da bom se
pi&al o predmetni in zlasti _ od-k	, , _ -1,^r9 7.p nazi
ravnava!
«a v
saziona,
se dosti mudil z
laške izraze
izraai narod, naroden, narodnost, nisem se pa tako obširno pečal z la«k*m besedami, ki so po nastanku skoraj čisto nalične našim m se tudi po pomenu prelahko z njimi zamenjujejo. Primerjajoč oboje izraze, slovenske m laške, sem več predpostavljal, *a-kor razlagal, da je pomen laških izrazov različen od pomena slovenskih izrazov. Moje pisanje ie bilo potemtakem v tem oziru •enostransko in zato ga hočem najprej s tem dopolniti, da na^ pišem nekaj več o laških besedah nazione, nacionale, nazio-toalita.
Tudi tu se odpirata dve vprašanji. Prvič, kaj pomenijo te besede po svojem nastanku in svoji obliki, in drugič, kaJto se v navadni rabi razumejo. Skoda da mi za laSke besede ne stoji ob strani noben «LinguL-sta» kakor za slovenske besede prijatelj Jezičnik. Ta mi bo pač tudi tu nekoliko pomagal, za ostalo se pa bom moral držati isvojega skromnega zaklada- — slovarjev in slovnic. Tisti, ki se bojijo jezikoslovnega pohujšanja, so s to opombo hkrati opozorjeni. Kakor II. del prejšnje, tako morejo preskočiti tudi sledeči I del nsbvzocne moje raz-nravice, v katerem bom posku-feal na kratko razložiti besede nazione, nacionale, nazionalita po njihovem nastanku in njihovi jezikovni obliki.
I.
Jezičnik je že omenil, da je besed*! naaione (francoski nation) nastala iz latinskega na-tio, to pa iz naseor (rodim se) in natus (rojen). Slovenska beseda rod bi bila še prej kot beseda narod prava podoba latinske besede natio, ne samo po nastanku, nego tudi po svojem dvojem pomenu. V latinščini se namreč beseda natio ni rabila v pomenu, ki ga ima sedaj nazione, oziroma nation, marveč v pomenu naše besede rod v takih zvezah kakor na primer «po rodu Španec» in «indijanski rodovih Pridevnik nazionale nastane iz nazione podobno kakor naš pridevnik naroden iz narod in končno nastane iz nazionale samostalnik nazionalita podobno kakor narodnost iz naroden. Obe besedi, narodnost in nazionalita, nastaneta na ta način, da se k dotičnemu pridevniku pritakne pripona ali končnica, in sicer k naši besedi pripona -ost in k laški končnica -ta. Slovenska pripona -ost znači lastnosti in če primerjam besede enakega pomena živahnost in vtvacita, gostost in densita, resnost in serieta, moremo sklepati, da tudi končnica -ta v lašč.ni znači lastnosti kakor pripona -ost v slovenščini. Ali lažka končnica -ta znači tudi nekaj drugega, Umanita je na primerne samo človečnost nego tudi -človeštvo, autorita ne samo oblast (-no st) nego tudi oblastvo. Poleg abstraktnega pomena ki se more samo pomišljati, stoji konkretni pomen, ki se more tudi predstavljati. V slovenščini ima prav tako dvoj pomen del besed s pripono -stvo, na primer besede ženstvo, moštvo, meščanstvo, Članstvo, nadzorni-štvo (ne nadzorstvo!). S temi besedami pomišljamo (abstraktne.) to lastnost ali stanje, da je kdo žena, mož, meščan, član, nadzornik, a si tudi predstavljamo (konkretno) zbor žena, mož, meščanov, članov, nadzornikov. Z ozirom na to, da imajo torej tudi nekatere laške besede s končnico -ta, kakor dokazujeta besedi umanita. in autorita, dvoj pomen, abstraktnega in konkretnega, se je treba vprašati, ali ne more tudi beseda nazionalita (nation al i te) prav radi te svoje «dvoumne» konjenice imeti po slovniški pravici jdvoj pomen, kakor ga zares ima ,vsaj po francoski, Če ne tudi laški, praktični rabi. Nacionali-teta namreč pomeni francoski tie samo lastnost osebe ali st vati, kateraj je nacionalna, nego >udl ljudi iste nacionalitete
▼kupaj. Jezičnik se je na koncu
II. dela moje prve razprave (v «Edinosti» od 8. marca) zgražal radi napačne rabe besede narodnost. Po madjarskem zgledu, tako je ropotal Jezičnik, rabijo nekateri besedo narodnost ne samo za lastnost, po kateri pripadaš h kakšnemu narodu, nego tudi za narod saaa. Z jezikovnega stališča pa je nezmiselno govoriti o raznih, v isti državi bivajočih narodnostih in bi se smelo govoriti le o narodih ali delih narodov. Dočlm mi je za slovenščino lahko pritrditi Je-zičniku, moram za laščino pustiti vprašanje odprto, čeprav se mi dozdeva, ako se umajnitk (iz pridevnika umano) more rabiti v dvojem pomenu, da bi potem isto moralo veljati za besedo nazionalita, ki je iz pridevnika nazionale: Sicer pa — jezik m matematika.
Grof Bethlen pri papeža
RIM, 8. (Izv.) Z včerajšnjim svečanim sprejemom na Kapi-tolju je bilo zaključeno oficijelno rimsko bivanje grofa Bethle-na, ki se je včeraj zvečer poslovil v palači Chigi od on. Mus-solinija. Grof Bethlen ostane v Rimu še nekaj dni, toda v privatni obliki.
Danes je grofa Bethlena sprejel papež Pij XI. Pred avdijenco je posetil grof Bethlen državnega tajnika kardinala Gaspar-rija, s katerim se je razgovarjal približno pol ure. Avdijenca pri svetem očetu je trajala 22 minut. Tekom avcttjence se je razgovarjal grof Bethlen s papežem o težavnem položaju, v katerem se nahaja po razdelitvi nekdanje avstro-ogrske monarhije mnogo ogrskih škofij, ki so izgubile veliko število vernikov in ogromne dele svojih premoženj. Posledica razdelitve je bila, da so se mnoge ogrske škofije občutno zmanjšale in tudi občutno obubožale. Kakor se zatrjuje, se bo v bližnjem času vršila v Rimu konferenca, na kateri bodo poskušali rešiti to vprašanje. Na konferenco, kateri bo predsedoval kardinal Gasparri, bodo povabljeni zastopniki Jugoslavije, Ogrske in Romunije. _
kateri določa smenaiee, po katerih se bodo morali ravnati, srednješolski zavodi pri izbiranju del iz tujih književnosti V okrožnici so navedena imena modernih pisateljev, katerih poznanje in čitanje prispeva k svežosti in živahnosti pouka.
Pomaf4«vtiel petnih Hstor
NEAPELJ, 8. Policiji se je posrečilo aretirati tolpo, ki je po-narej evala potne liste ter izkoriščala in sleparila revne ljudi v južnih pokrajinah kraljevine. Sleparji so izdajali ponarejene potne M ste izseljencem, ki so bili namenjeni v Brazilijo.
Meja med trciii h Mj«
oseb utonilo
TRAP ANI, 8. Pred par dnevi so našli na Čereh pri Trapani razbit ribiftki čoln. Sedaj ao dognali, da je čoln nosil ime «Vi-cenzino». Zalotil ga je vihar in ga prevrnil. Sedem oseb, ki se je nahajalo v čolnu, je utonilo.
merita SiT Hfi
M milijonov dolarjev tako)
Se Piiedo Ho naiM m\ ulet
Novo letate za polet preko Oceana
RIM, 8. (Izv.) Danes se je povrnil v Rim on. Balbo, ki je včeraj odletel v Šesto Calende, da izbere v tovarni Savoda in Isota-Fraschini nov hidroplan, ki bo nadomestil pogorelo «Santo Mario«. Za nadomestitev je bil izbran hidroplan tipa S 55, ki je bil pripravljen za pulsko eska>-dro. Letalo bo čimprej odposlano v Genovo, odkoder bo prepeljano v Amerika na parniku «Duillio», ki odpotuje dne 20. in prispe v New-York dne 30. a-prila.
ROOSEVELT-DAM, 8. (Izv.) Polkovnik De Pinedo se je podal ob 6. uri zjutraj (po tukajšnjem času) v mesto Phoenix. Od tu se bo podal letalec na hidroplanu ameriške vojne mornarice v San Diego.
De Pinede odlikovan
RIM, 8. (Izv.) Včeraj je plenum kraljevega geografskega društva podelil polkovniku De Pinedu veliko zlato svetinjo, ki jo večinoma podeljuje raziskovalcem neznanih krajev in velikim učenjakom.
Kralj odpotoval proti Pist
RIM, 8. (Izv.) Danes ob 12.20 se je odpeljal kralj ineognito v smeri proti Pisi.
Pehota ne bo več nosila nahrbtnikov
RIM, 8. (Izv.) Posebna komisija, kateri je bilo poverjeno proučevanje vojaške opreme, ]e izdelala predloge, ki stremijo za zboljšanjem in olajšanjem vojaške opreme v mirnem in vojnem času. Državni podtajnik on. Cavallero je predloge komisije odobril. Zato bodo že za letnik 1907. izdane primerne odredbe, s katerimi bo znatno o-lajšana vojaška oprema. Pehota, grenadirji in sanitetne čete ne bodo nosile več nahrbtnikov. Nahrbtnike bodo nosili samo planinci in gorska artiljerija.
Pisatelji za srednjo Softe
RIM, 8. (Izv.) Naučni minister on. Fedele ie izdal okrožnico, v
BEOGRAD, 8. (Izv.) Finančno ministrstvo sporoča, da ae je izvršila emisija drugega dela zunanjega posojila v zlatu a strani skupine Blabr & Comp. in sicer včeraj v New-Yorku. Ta emisija znaša 30 milijonov dolarjev z 7 odstotnimi obrestmi. Posojilo se vrne tekom 35 let. Od tega posojila je 15 milijonov dolarjev namenjenih za splošne driavne potrebe, 15 milijonov pa za zadetek del za zgraditev železnice 3eograd-Jadransko morje. Posojilo se emitira po kurzu 9ZMi%. Liste za vprs posojila so bile otvorjene ob 10. uri dopoldne, pa takoj zopet zatvorjene, ker je bik> prijavljeni takoj več vpisov, kakor treba Ministrski predsednik Uzunovič je iijavil, da mu je finančni minister referira!, da je bilo posojilo v A-meriki takoj v preveliki meri podpisano.
Tarifi a IS BroM
▼ Jugoslaviji
BEOGRAO, 8. (Izv.) Pod predsedstvom pomočnika prometnega ministrstva Bora Popovića je bila danes seja tarifnega odbora, na kateri se je razpravljalo o tarifih za gozdne proizvode v notranjem in zunanjem prometu. Referent dr. Besarovič je izčrpno sporočal o delu posameznih sekcij glede izvozne tarife za testone, tavolete, za bukovino, deščice in okrogli les, ki se iz gozdov dovaža na žage, za kurivo, za les za izdelavo celuloza, za oglje, furnirje, kostanjev les za ambalažo cementa in skriljavca. Zahtevala se je reekspedicija za stavbeni les z direktnimi postavkami glede izvoza ter da se pospešijo dela 2a uvedbo direktnih tarif za italijansko-j ugoslo vensko prometno blago. Pomočnik ministra je objavil članom odbora sedanje stanje prometa ter je izrazil nado, da bo vsaka panoga te industrije mogla računati v najkrajšem času z zboljšanjem prometa, ko je bila narodni skupščini predložena reorganizacija prometa. Izjavil je, da se v tarifah ne bo izvedla nobena sprememba, dokler se ne zasliši mnenja tarifnega odbora. Dne 15. maja bo sestanek zastopnikov cementnih industrij, na katerem se bo razpravljalo o tarifi za cement.
PARIZ, 8. V tukajšnjih političnih krogih se je včeraj razširila vest, da se je na franccsko-rusktb pogajanjih dosegel načelni sporazum.
Protokol, ki sta ga obe delegaciji podpisali, se drži še tajno, ker ga morata Še obe vladi ratificirati. Krožijo pa vesti, ki pravijo, da se je Rusija obvezala plačati letno 70 milijonov zlatih frankov v poravnavo dolga, ki ga je carska vlada napravila v Franciji.
Rusi so se do sedaj zmerom braniti priznati dolgove, ki jih ie Rusija napravila pod prejšnjim redtimom. Lani so po dolgotrajnih pogajanjih končno pristali na 55 milijonov zlatih frankov letno, dočim so Francozi zahtevali 80 milijonov. Sedaj so, če navedene vesti odgovarjajo resnici, tudi Francozi nekoliko popustili in tako bi bil načelni sporazum mogoč.
Seveda so Rusi postavili svoje protizahteve. Zahtevajo od Francije jamstva, da jim bo dala novih, obsežnih kreditov, ki jih posebno ruska industrija krvavo potrebuje. Na to zahtevo so Francozi baje že pristali in obljubljajo celo, da bodo Čim prej dovolili eno milijardo papirnatih frankov posojila, a hočejo garaneijo: petrolejske vrelce na Kavkazu, ki naj bi jih ruska vi ajda odstopila francoskim družbam.
PARIZ,. 8. (Izv.) Pogajanja med Francijo hi Rusijo glede u-reditve dolgov carske vlade so znatno napredovala. Glasom vesti, ki pa so bile takoj zanikane od zunanjega ministrstva, je bil baje dosežen sporazum na podlagi letnih obrokov v znesku 70 milijonov zlatih fran-kov, katere bo morala plačevati Rusija Franciji. Zato pa bo dovolila Francija Rusiji posojilo v znesku 800 milijonov zlatih frankov. Navzttc zanikanju te vesti pa izgleda, da je bil sedaj sestavljen zapisnik, ki bo služil za podlago sporazumu. Po vsej verjetnosti se bo ustavil komisar za zunanje zadeve Cičerin pred svojim povratkom v Moskvo v Parizu, kjer se bo aestal z Rakovskim in Briandom.
Položni v knshoju
Ruski emigranti napadli sovjetski konzulat
MOSKVA, 8. Iz Šanghaja poročajo agenciji «Tass»:
Oboroženi ruski emigranti so napadli tukajšnji konzulat ZSSR in ga obkolili; vsakega, ki pride iz poslopja ali pa se poda na konzulat, preiščejo in izprašujejo. Pri tem jim pomaga oddelek angleških čet. Sovjetski generalni konzul Linde je protestiral pri dekanu diplomatskega zbora.
Kuo-Tai-Či, komisar za zunanje zadeve v pokrajini Kuang-Su, se je podal sinoči ob 9.30 na sovjetski konzulat obiskat Linde ja, kateremu je rekel, da je bil že prej pred konzulatom, a se je moral vrniti, ker se nd pu stil preiskati od policijskih a gentov, ki stoje pred poslopjem Zato je šel k načelniku mestne
Izhod ne Jadranu
SUŠAK, 8. (Izv.) Na Reki pričakujejo v najkrajšem času prihod članov paritetne komisije, ki naj določijo modalitete svobodne luke za Madžarsko. Na Reki se že nahaja en madžarski hidroplan. __
«Arpus» nI padel t morja
RIO DE JANEIRO, 8. Vest, ki se je razširila včeraj, da je portugalski hidroplan «Argus» padel v morje pri Pernambucu ter da se je popolnoma; polomil, se je izkazala za neresnično. Letalo majorja de Beiros, ki je odpotoval včeraj zjutraj ob 8.05 iz Pernambuca, je srečno pristalo ob 12.50 v Rahiji.
NEW-YORK, 8. V čistilnici petroleja v Parcu (država Wyo-ming) je nastala eksplozija, radi katere je 12 delavcev izgubilo življenje.
burila, je bilo poročilo, dasi sastavljeno že ob 13. uri, izročeno uredništvom časopisov šele pozna zvečer, tako da niso mogli več prirediti posebnih izdaj. Kljub teonu pa je vset o nevarnem stanju kralja še isti večer prišla v javnost in je izzvala veliko napetost. Ker se je bilo bati, da bi pristaši princa Karla, ki se je lani odpovedal prestolu, izzvali kake nemire, je vlada odredila zelo stroge ukrepe, d a aa-gotovi mir v prestolnici. Poleg poročila o kraljevi bolezni so časopisi naslednji dan objavili proglase, polivajoče meščanstvo, naj se zaveda svojih doižnosti napram domovini. Umevno je, da so ti proglasi poostrili napetost v javnosti, namesto da bi vplivali pomijeval-no.
Drobne vesti
Nov okraj v Berlina
Kakor v vseh večjih mestih, tako vlada tudi v Berlinu, glavnem mestu Nemčije, veliko pomanjka-
nje stanovanj. Sestavil se je pa
____„	neki amerikanski konsorcij, ki na-
policije ter je od njega zahteval merava sezidati v Berlinu toliko spremstvo. Šele tako je labko hiš, da bi pridobilo mesto 14.000 prišel do Lindeja Kitajski ko- novih stanovanj, štirideset milijo-■ • j-i—-----: I nov dolarjev ima konsorcij v ta
Bof Proti korupelji v Rusiji
BERLIN, 8- Včeraj se je zaključil v Moskvi proces, ki je vzbujal na Nemškem mnogo pozornosti, ker je bila pri tem procesu prizadeta nemška družba «Mologa», ki se peča z lesno trgovino. Predsednik družbe je bil bivši kancelar Wirth. Družba je imela v Moskvi nekaj zastopnikov, Rusov, ki so bili ob dolženi, da so podkupili nekatere sovjetske funkcijonarje in sicer z namenom, da bi sovjet ske oblasti naročevale les pri «Mologi».
Izmed obdolžencev sta bila dva obsojena na smrt, ostali pa med katerimi se nahaja tudi moskovski _ravnatelj «Mologe», so dobili po pet let ječe.
Merniki titimi zfior
odšel ne petttnlee
BERLIN, 8. (Izv.) Danes je "bil v državnem zboru odobren z 20 glasovi večine provizorični vladni načrt o osemurnem delavniku. Državni zbor je bil odgoden do 8. maja 1927.
Nemški državni proračun
BERLIN, 7. Državni zbor je o-dobril proračun za leto 1927. Za odobritev je glasovalo 238 poslancev, proti pa 166.
Freadje In Nemčija
BERLIN, 8. Državni zbor je po tretjem branju odobril fran-cosko-nemški trgovinski provizorij s 189 glasovi proti 163.
misar se Je pri Linde j u opravičil radi napada, ki je bil izvršen proti konzulatu.
WM sftlltt} iiiPtti
zadl preiskave na sovjetskem poslaništvu
PARIZ, 8. Kakor pravijo zadnja poročila te kitajskih pristanišč, se je položaj v Hankovu »natno poslabšaj, ker zavzema p roti tuj ako
ran je zmerom večji in nevarnej-obseg. Japonci, Amerikanci in Nemci zapuščajo mesto.
Iz drugih krajev Kitajske ne prihajajo poročila o novih, važnejših dogodkih. V Pekingu vlada še zmerom precejšnja negotovost glede posledic, ki jih bo imela preiskava, katero je izvršila Cang-Tso-Linova policija na sovjetskem poslaništvu. Cang-Tso-Lin izjavlja, da je dobil številne listine, ki dokazujejo, da vrfli sovjetska vlada intenzivno propagando na Kitajskem.	_ , .
OdnoŠaji med ^oskvo in Pekingom so radi zadnjih dogodkov zelo napeti in obstoji nevarnost resnejših komplikacij.
Sovjetska nota
kitajski vladi v Pekingu
MOSKVA, 8. (izv.) Sovjetska vlada je poslala kitajskemu ministrstvu za zunanje zadeve noto glede incidenta na ruskem poslaništvu, v kateri zahteva tozadevno pojasnilo. V vladnih
da ne bodo
namen na razpolago, ki s primerno malenkostno amortizacijo bi mestna uprava postala v devetdesetih letih morebiti tudi lastnica vseh teh poslopij. Konzorcij bi zidal Štirinadstropne hiše, v katerih M bila stanovanja z dvema, s tremi, s štirimi sobami, kopalnico, centralno kurjavo in preskrbo z gorko vodo. Na ta način bi nastal v južnem delu mesta popolnoma, nov okraj, ki bi se prišteval med najlepše mestne dele. Konsorcij se pogaja z mestno upravo, ki se še ni odločila v tem oziru, a se ne bo mogla dolgo časa upirati temu koristnemu načrtu.
V znamenja elektrike
Angleškemu ljudstvu se obeta nova doba v javnem in zasebnem življenju. Vsa država se prepreže z električnimi napeljavami in vsaka tudi »najmanjša koča dobi svoj delovni, ogrevalni in razsvetljevali tok. Uslužbenci bodo popol, noma nepotrebni. Človek si bo lahko ogrel sobo, preden vstane, s tem da zavrti elektriičn gumb. Na lahek naičin si skuha še v postelji 6aj. Električni aparati mu bodo prali, čistili sušili, kuhali, likali. Po kuhinjah se ne bodo več nabirale saje, zidovi bodo vedno enako čedni in čisti. In za vse to se bo plačevala na leto le malenkostna vsota, to pa radi tega, ker bo toliko odjemalcev. V industriji se bodo zmanjšali napravljahii stroški, ker se bo povsod delalo z elektriko.
Vlada upa, da bo z novim zakonom, ki ureja napeljavo elektrike po vsej državi, lahko uspešnejše
In Kitajske
MOSKVA, 8. IV. sovjetski kongres, ki se vrši sedaj v Transkavkaziji, je poslal iz Tif-lisa pozdrav kitajskemu narodu, ki se bori proti imperijalizmu tujcev. V svoji poslanici, v kateri se ostro napada Anglija, proslavlja kongres bodočo svetovno revolucijo. '
BUKAREŠT, 8. Zdravstveno stanje romunskega kralja ae je včeraj precej zboljšalo. Zapustil je Že za par ur posteljo, podpisat celo vrsto odlokov in ae tudi delj časa razgovarjal a pnrizn ministrom
^zeh?n^kih ođir«lnih ko- I ^^'lier^eTrS "^.a" rakov, dokler ne prispejo pojas-	^. doseže Anglija -
nila pekinške vlade.
Stallftelrtinclfe
▼ kitajskem vprašanju
PARIZ, 8. (Izv.) Francoska vlada je pooblastila svojega poslanika v Pekingu, da postopa v sporazumu z Anglijo, Ameriko, Italijo in Japonsko, pri čemur pa ne sme zaplesti franco-^v vlade v preveliko odgovornost.	_
Nesreča v zrake MALTA, 8. Dva hidrop4ana, ki sta izvrševala poskusne polete v bližini letališča Calanka-va na Malti, sta v zraku trčila drug v drugega ter padla v morje. Na čudežen način se ni nihče izmed letalcev ubil. En sam častnik se je pri padcu ranil ter so ga morali prenesti v bolnišnico.
Bolezen Kralja Ferdinanda
Po krfzi v preteklem decembru, in po zdravljenju z zadnjem od strani belgijskega profesorja Slui-sa, se je zdravstveno stanje kralja Feridnanda tako zboljšalo, da se je kronani bolnik že začel pripravljati na potovanje v Taorniino na Siciliji, kjer naj bi se mudil precej časa, dokler bi si popolnoma opomogel. Toda to potovanje so preprečile v prvi vrsti zapreke političnega značaja Voditelji li-rebaralne stranke, kateri nače-ljuje Bratianu, so se namreč na vse kriplje protivili motnosti, da bi se kralj oddaljil iz domovine. In zdi se, da je bafi njihova zasluga, da je bilo potovanja odloženo. Pred kakimi 14 dnevi pa se je raxneela vest, da se kralj ne počuti dobro. Zadnje dni marca se ga je zopet lotila precej huda vročica in k njegovi postelji so bili poklicani razen dvornih zdravnikov dr.ja Romalo In dr.ja Manuelca tudi vse-učilidčni profesorji Naum-Muscela, Teoharija in Danielopol. Ti zdravniki so prebili celo noč pri bolniku v družbi kraljeve družine in ministrskega predsednika Avere-scu-ja. Dne 31. marca je bilo stanje tako resno, da je vlada morala objaviti o njem uradno zdravniško poročilo. Da bi se javnost ne raz-
v
najkrajšem času, da dobi vsak njen državljan elektriko za majhno vsoto, to pride prej ali slej tudi v drugih državah, t enih prej, v drugih pozneje, najprej pa v onih, ki imajo dovolj vodne sile na razpolago.
Predsednik pleše
Mustava Kemal paša, predsednik in reformator Turčije v evropskem smislu, nadaljuje svojo obnovitveno delo. V zadnjem času se je lotil tudi ple«a. Sabele se imenuje star turški kmetski ples in ta ples je predsednik nekoliko pre-drugačil in ustamovil na narodni podlagi nov moderni ples. I>a se pa ta ple-s udomači, daje predsed--inik svojim sodržavljanom najboljši zgled in ga pleše, kjerkoli se mu nudi prilika. Postavo ima lepo in neroden ni bil nikoli, zato ga Turki radi posnemajo in sabek dobiva od dne do dne več častilcev. S tom je pa predsednik zaprl pot modernim plesom v Turčijo, dvignil naroden turški ples do veljave modernega plesa ni ohranil tako svojemu ljudstvu star narodni običaj.
Vzor skopuha
Pred kakimi desetimi dnevi je umrl angleški milijonar Da-niel Dancer, ki je bil menda eden med največjimi skopuhi. Po svojem očetu je podedoval premoženje, ki mu je donašalo letno 300.000 lir. Kljub takim dohodkom je nosil trinajst let en klobuk in bi ga Še dalje nosil, da ga niso pregovorili sorodniki, naj si kupi nov klobuk. Šel je k starinarju, kupil klobuk aa sedem lir in ga koj nato prodal svojemu služabniku za 10 lir. Na borzi, kjer je bil stalen obiskovalec, mu je večkrat kdo dal ubogajme. Obrisače ni rabil nikdar, saj se je umival le, ko je sijalo solnce. Ce mu je kdo ponudil tobak za noslanje, je sicer vzel ščepec tobaka, a ga dal skrivaj v posebno škatlo. Ko se je precej tobaka nabralo, je zamenjal pri trgovcu tobak za eno svečo, ki mu je trajala več tednov, ker si je svetil le, ko je šel spat. Ta čas je pa že zopet nabiral tobak za drugo svečo.
CL
<£DDrOST>
V Trstu, dne 0. aprila 1927.
DNEVNE VESTI
Al
Nedeljska „Edinost
Jutrišnja Številka «Edinosti» izide na fteefclh straneh, na kar opozarjamo posebno naše podeželske ftttatelje. Poleg važnega spisa po-
slanca dr. Wilfana, ki se začenja v dajiSLŠmji Številki, se bodo nadaljevali Nedeljski pomenki«, ki ■nxo jih uvedli zadnjo nedeljo, in priobčimo tudi oibilo drugega zanl-roivega grdiva.
OBtlne in vojciKa stmovanla
Uradni list kraljevine «Ga-zzetta Uffšciale* od 1. aprila 1927, št. 76 Je objavila pravilnik, ki vsebuje določbe o preeknbovanju vojaških stanovanj po občinah, ko se nahajajo vojaški oddelki na vojaških in strelnih vajah ali na pohodu. Potrefima stanovanja mora preskrbeti občina, in sicer za oficirje in marešjale opremljene sobe, a za moštvo prostore za prenočevanje, ki morajo biti, če je potrebno, preskrbljeni s slamo, lufcjo in ognjem, dalj« prostore za vojaške pisarne, skladišča in bolnic« za moštvo in za konje, končno prostore za zapore, za konjske hleve in za stražo.
Ce ima občina na razpolago občinske prostore, lahko zadosti zahtevam vojaških potreb s svojimi stavbami, drugače pa mora poskrbeti, da se najdejo potrebni prostori pri prebivalstvu. V ta namen sestavi poseben popis vseh onih vatščanov, ki imajo na razpolago take prostore. Ta seznam se sestavi v mesecu januarju in se v občini skoz 15 dni javno izloži, da ga vsakdo lahko pregleda. Proti sestavi seznama imajo prizadeti pravico rekurirati na prefekturo, in sicer potom županstva in v 15 dneh po razglasitvi -seznama.
Pri sestavi seznama je treba upoštevati določbo, da so prosta od uporalbe za vojaška stanovanja poslopja, ki služijo za stanovanje članov kr. hiše, kardinalov, Škofov in nadškofov, dalje prostori, ki so namenjeni za božjo službo, samostani, državni, pokrajinski in občinski uradi, prostori inozemskih poslanikov in konsulatov, prostori bolnišnic in dobrodelnih ustanov.
Voja&ka uprava plača posameznim posestnikom odškodnino, ki se odračuna preko občine in po sledeči tarifi: general, ki ima pravico do dveh sob, plača 10 lir dnevno, drugi častniki imajo prajvico sadno do ene sobe in plačajo 6 lir dnevno; za. moištvo: marešjalo 2 Hri dnevno, za podčastnike 0.40, ca korporale in prostake 0.24 (če dobijo posteljo in luč); drugače, če dohijo le prazen iprostor bre«z opreme, pritiče za vsakega podčastnika, kaporala ali vojaka po 0.08 odškodnine; za konje (s slamo lučjo in pripravo) po 0.40 na dan, za oficirske konje (v praznih prostorih) 0.08 na dan, za prostore za pisarne, bolnice, skladišča itd. za vsak kvadratni meter po 0.08.
Ti predpisi veljajo, kot rečeno, če so v občini vojaški oddelki na vajah ali pohodu. Tudi posamezni oficirji ali vojaški uradniki pa imajo pravico do stanovanja, ko se nahajajo v kaki občini po službenem opravilu.
Davek na samce
Dne 31. marca je potekel rok za prijavo dohodkov v svrho odmere davka na samce.
Kakor pa nam sporoča tukajšnja finančna intendanca, je ta rok podaljšan do 15. aprila. Ne pravzaprav podaljšan s posebno odredbo, peč pa nekako indirektno na ta način, da je ministrstvo odredilo, da bodo vsi tisti, ki so zamudili predpisani rok, a opravijo predpisano napoved dohodkov za odmero davka do 15. t. m., prosti vsake globe, ki jo predvideva zakon za zamudne napovedi.
Napovedi sprejemajo okrajni davčni uradi, kateri torej do 15. t. m. ne smejo nalagati nikakih glob.
Pozor pri vožnji z železnico
Poročali smo že o predpisih, po katerfh se imajo ravnati potniki v fcefte&nidkih vozovih. Ne sme se kvariti sedežev z nogami, ne sme se na noben način delati nesnaga v vagonih itd.
Opozarjamo še posebej tudi na predpis, da se ne smejo odpirati vrata vagonov, dokler se vlak na postaji popolnoma ne ustavi. Železniška milica pazi, kakor je njena dolžnost, strogo na izvrševanje teh predpteov in prav včeraj so bili nekateri neprevidni potniki vzeti na zapisnik ter bodo morali plačati globo, ki znaša 100 lir.
Držite se torej pri vožnji točno železniškega reda!
PROMOCIJA
Na tukajšnji trgovinski univerzi sta bila promovirana doktorjem gospodarskih ved naša rojaka Viktor Višnjovec iz Trsta in Emil Garzaroli iz Postojne, čestitamo!
Občni zbor ^Pogrebnega društva*
pri Sv. Jakobu
se je vršil v nedeljo dne 27. marca ob 4. uri popoldne ob polnoštevilni udeležbi. Občnemu zboru je predsedoval g. predsednik Ivaai Kjuder, kateri je po kratkem nagovoru dal besedo tajniku in blagajniku, katerih poročila so bila enoglasno odobrena. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik: Besednjak Edvard; tajnik: Jamšek Vinko; blagajnik: K obal Jernej. - Odborniki: H are j Franc, Renko Matija, Fuk Anton, Furlan Josip; namestniki: Verčon Franc, Kre&evič Ivan; pregled, računov: Kodela Anton, Slavec Josip, Brezovec Anton. — Po končani volitvi se je novi g. predsednik toplo zahvalil g. predsedniku Kjudru za njegovo delovanje v društvu, v katerem je bil večleten odbornik ter mu predsedoval celih 14 let. Po kratki debati, ki se vname ob raznih točkah, se občni zbor razide.
KOZE
Občinski komisar poziva vse one, ki imajo koze, da jih prijavijo v desetih dneh občinskemu zastopniku svojega okraja. To, da ne zar padejo kaznim, ki jih določa zakon.	_
IZLET V PRAGO
Poročajo nam: Začetkom septembra t. 1. priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani izlet v Prago, najkrasnejše mesto srednje Evrope, z ogledom stavb, zbirk in umetnin. Izlet je projektiran tako, da si bodo mogli udeleženci ogledati pod strokovnim vodstvom v desetih dneh prestoli-co čehoslovaške republike, znameniti mesti Kutno Horo in Sedlec ter češki kraljevski grad Karlfiv Tyn. Natančnejši datum, pogoji m ugodnosti bodo pravočasno javljene, opozarjamo pa že sedaj na izlet, ki bo nudil omejenemu številu udeležencev izredne umetniške in pokrajinske užitke
ČETRTO PREDAVANJE PROr.
ASQUINI-JA
Danes, v soboto, zvečer ob 19. uri bo v veliki dvorani trgovinske univerze četrto predavanje prof. Alberta Asquini-ja o sindikalnem pravu. Predavatelj bo govoril o
predmetu «Uredba skupne delovne pogodbe».
Predavanje je javno.
Iz tržaškega življenja
Huda nezgoda mladeniča
22-letni kmet Fran Babuder i* Materije, je včeraj sjutraj peljal voz gnoja na polje. Medpotoma, komaj je zapustil vas, se je voz na razorani cesti nenadoma prevrnil, pri čemer je težki gnojni koš padel na Babuderja, ki je korakal ob vozu in se ni utegnil u-niakniti. Nekateri kmetje, ki so
zapazili nesrečo, so naglo prihttoH na lice mesta in potegnili nesrečnega mladeniča izpod koša. Siromak je bil hudo poBtodovan; imel je zlomljeno desne nogo v stegnu in številne poškodbe po prsih. — Po prvi pomoči, ki jo js dobil v vasi, je bil Babuder prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so gai sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj kake 4 tedne.
Huda ženska
Sinoči okoli 20. ure je prigla v mestno bolnišnico 29-letna Vincen-ca Contus, stanujoča v ulici Ca-pitelli Št. 17, ter si dala izlečiti veliko krvavo bunko na čelu. Ženska jc povedala, da je že delj časa v sporu z neko sosedo, katera ji nagaja ob vsaki priliki, kadar ie more. Ker so ji njene sitnosti že presedale, je Contusova potožila stvar sosedinemu možu, ki ga je slučajno srečala na ulici. Tedaj pa je nenadoma prihitela soseda in jo vsa razkačena lopnila z neko posodo — menda steklenico — po glavi.
Posledice padce.
Ko je 49-letna Marija Cijak, star nujoča v ulici Raffineri«, *t. 11, sinoči pospravljala doma, se je spodrsnila na gladkem podu ter padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v stegnu. Nesrečna žena je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila na lastno željo začasno prepuščena domači negi.
Čudna knpfija
Slikar Josip Neris, stanujoč v ulici XX Seternrtbre št. 63, je svoj-čas izročil svojemu znancu Karlu G. tri oljnate slike, da bi mu jih prodal. Crez nekaj Časa, ko se mu je zdelo, da je G. že prodal slike* ga je vprašal, kako je s to kupčijo. Znanec mu je odvrnil, da je slike res prodal, a da denarja ni še prejel. Neris je potrpežljivo čakal še par tednov in med tem Časom je de parkrat terjal G.ja po denarju, ki ga je izkupil za slike. Toda ker si je G. ob vsaki takšni priliki izmislil kak nov izgovor, je Nerisu naposled pošlo potrpljenje in je naznanil zadevo kvesturl. Slike so bile vredne 780 lir, a G. jih ji prodal za 500 lir.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Športni odsek M-D-P. - Trst Hazeaa.
Jutri ot> določeni uri se vrti na igrišču «Adrije» obvezen training.
Načelnik.
3. D. «Adri&»
Jutri od 9-12 training hazene in nogometa.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Plačevanje v obrokih za
prispevke bolnički blagajni
Delodajalci lahko plačajo zastane prispevke bolniški blagajni v obrokih. Napraviti morajo pa posebno prošnjo potom industrijskega udruženja._
CERKNO Komisar namesto pofaitata
Polkovnik Martorelli, ki je bil imenovan za poteštata za nad o občino. je bil nemudoma poklican v vojaško shižbo, Se predno je pričel izvrševati pote&tatovsko službo pri nas. Dobili smo zato na mssto njega komisarja v osebi g. Amar deja Mumisa, uradnika goriške prefekture. G. Mumis je poznan pri Kanalcih, kjer je reševal občino po polomiji viteza Peternel-lija.
IDRIJA Oglas občinskega naflefalka
Kot je «Edinost» že poročala, je bil imenovan za občinskega nar čelnika našemu mestu dosedanji njegov komisar inž. Lojse Caldana. Ko je zasedel svoje mesto, je gosp. občinski načelnik dal razobesiti po mestu sledeči oglas:
Meščani! Z odlokom od dne 24. marta t. 1. mi je kraljeva vlada pedelUa imenovanje načelnika te občine.
Včeraj sem v roke blag. g. prefekta podal prisego.
Meščani! V svesti si odgovornosti, ki mi jo nalaga sedaj podeljeno mesto, bom nadaljeval v svojem delu, upajoč na zvesto in odkritosrčno sodelovanje Vas vseh, ter zagotavljajoč Vas, da bom z vsemi svojimi priprostim! močmi deloval na to, da se bodo Ščitila prava meščanstva.)*
Pripominjamo samo, da se obračamo do g. načelnika z onim zar upanjem, ki ga je dosedanje njegovo delo ustvarilo. Želimo, da bi ostal na istem mestu isti, kot je bil. Vemo, da bo v korist interesom mei&čainofv.
Reška pokrajina
TRNOVO PRI IL. BISTRICI
Ne poročam nič prijetnega. V ponedeljek so položili v Podgradu k večnemu počitku mater g. dr. MikuletiČa, kateremu izrekamo ob tej priliki iskreno sožalje. Naglo je tudi preminul upokojeni polkovnik izpod bivše vladavine — Podboj pd. Cenertov, rodom Bistričan. Saj smo ga še pred malo dnevi srečali na njegovih običajnih sprehodih. Kljub starosti 70 let je bil Se trden in krepak. Slučaj je hotel, da je podlegel ravno oni bolezni, katero je vedno priporočal zdraviti z redkvico: pljučnici. Bil je vojak'— človek ali Še bolje: več človeka kot vojaka. Ko se je pred leti poslavljal iz Gorice kot stotnik art. polka, so vojaki jokali za njim. Tako znajo povedati njegovi bivši vojaki. Tudi iz Pulja, kjer je bil med vojno kot polkovnik, je pričel enak. glas. Sicer pa smo prepričani o njegovi globoki srfčni izobrazbi, saj smo zrli vanj kot v odprto knjigo, iz katere žehti dobrota, ljubezen. Posnemanja vredna je bila njegova ljubezen do star rišev: nikdar ni šel mimo pokopa^ lišča, ne da bi bil salutiral. Tako je ljuhil tudi druge, osobito pa otroke. Človek ne more brezbrižno mimo spomina tako blagega srca, ki se mu moramo nehote prikloniti. Ljubezen je močna, je božji hram. Tudi svoje narodnosti se je vedno zavedal. Za njim zremo s čustvi, ki se porode edino ob 'spominu na blago srce. Tudi če ni bil pogreb kakor je pokojni zaslužil, čeravno se ga je udeležilo veliko ljudi, smo vsi čutili koga izgubljeno. DomaJči, bistriški pevci/ so mu peli žaJostinke, ki so dvignile svečanost pogreba. Položen je v družinsko grobnico. — Blagemu srcu — blag spomin!
RAZNE ZANIMIVOSTI
MmUko Je vredno ptičje gnezdo?
V gnezdu jo pet mlaiičev. Vsak izmed teh mladičev potrebuje približno petdeset gosenic. Vsi mladiči skupaj zaužijejo na daai 250 gosenic. Pitanje traja imJrih trideset dni. V tem času se torej ugonobi 7500 gosenic. Vsaka gosenica požre vsak dan toliko peres in cvetov, kolikor sama tehta. Recimo, da rabi gosenica, dokler se ni nažrla in za-bubilat, tudi trideset dni in da požre na dan le en sam cvet, iz katerega bi se razvil sad, zau-žije v tridesetih dneh trideset sadov. 7500 gosenic požre skupaj 225.000 takih cvetov. Iz tega lahko presodimo, koliko škodujejo našemu gospodarstvu oni« ki love in more naše koristne ptiče.
Umetno zobovje
Kakor znano, so umetni zobje precej dragi. Za zlate zobe se je pa sedaj dobilo nadomestilo in sicer v jeklu, ki nikdar ne rjavi. Izdelalo se je tako jeklo v Kruppovih tovarnah, je po ce-
ni in zelo trdno. Po raznih poskusih se je dognalo, da dodatek hroma poveča upornost
J'ekla zoper kemične vplive, tmaiu bomo torej doživeli, ka/-ko bo jekleno zobovje izpodrinilo zlato. To pa radi tega, ker bo bolj po ceni in če treba še bolj trdno od zlatega.
Kokain v knjigah
V Parizu so zaprli kavalerijske-ga poročnika, ker je abdolžen, da je trgoval s kokainom. Poročnik iz zelo ugledne rodbine, je bil zaposlen v vojaški bolnišnici. Dan za dnem je dobival knjige, ki so bile vse še neporezane. Slučajno se je dobil nekoč v eni taki knjigi med neporezanima stranema zavitek kokaina. Nato so začeli poročnika opazovati. Ugotovili so, da je večkrat obiskoval bogatega trgovca s Šampanjcem. Ko je vdrla poli' cija v stanovanje, je dobila skritih več kilogramov kokaina in heroina. Nato sta se seveda oba zaprla. Sedaj se pričakuje senzacijo-nelna obravnava, kajti v to zadevo je zapletenih mnogo osebnosti iz najvišjih pariških krogov.
6aJ in njegovi učinki
Dr. Dinguizli, zdravnik v Tunisu, je predaval v medicinski akademiji o naraščajoči strasti do za-uživanja čaja in njenih posledicah. Po njegovih navedbah se zairživa v Tunisu enajstkrat več čaja kakor pred vojno. To ustvarja v deželi — je nadaljeval — nekako dekadenco (propadanje). Množe se živčne bolezni, oči slabe, pojavlja se splošna slabost in očividno peša Število rojstev. Ljudje, ki uživajo preveč čaja, postajajo občutljivejši in bolj razdraženi in izgubiajo vesele do dela in do varčnosti. Prevelika količina čaja vpliva tudi na kakovost dokončanega dela.»
Lek proti jezi
Režiser filmov temperamentne Colleen Moore, Alfred Green, se navadno ne razburja in je precej flegmatičen. Toda to ga ne brani, da se pri delu, ako ne gre vse v redu in kakor on hoče, strašno razburi. Ima originalen način, da se umiri. Kakor hitro se mož razjezi, mu dajo v roko krožnik, ki ga Green z vso silo trešči ob tla in s tem se njegova jeza hipoma poleže. Toda nekega dne tudi to sredstvo ni zaleglo. Snemal je izven ateljeja. Ravno ko je ukazal filmati, se je skrilo solnce za oblačkom. solnce pa je bilo pri snemanju neobhodno potrebno. PrviiČ se je Green nasmejal, drugič se je razjezil in ko se mu poskus tudi v tretjič ni posrečil in je potratil že sto metrov filma, je postala potreba po krožniku nujna. Dali so mu ga v roko. Green ga je treščil ob tla in vsi so se oddahnili. Pomožni režiser ga je vprašal, ako se naj nadaljuje z delom. Green pa je rdeč kot puran, zakričal: «Dajte mi še en krožnik!»
Trdovratna samomorilka v Budimpešti
Ce smo pred par dnevi poretčali o gospe Kasha, ki se je hotela zastrupiti v Londonu z aspirinom in dobila hud glavobol, poročamo danes o drugi ženski, ki je iskala smrti tudi v strupu. Mlada slikarica Gizela Havranek in njen zaročenec, bančni uradnik, sta se sprla. Žalost je legla na njeno srce, nesreča jo je gnala v smrt. Budimpeštanske lekarne smejo brez zdravniškega ukaza dati le toliko morfija, kolikor ga zadostuje za hipno olajšavo bolečine. Ta količina morfija se pa mora zaužiti v lekarni. Vse to je nesrečna Gizela vedela, hodila od lekarne do lekarne, hlinila veliko bolečine in zauživala morfij. Ko je čutila, da jo zapuščajo telesne moči, je stopila v cerkev. Ko se je črez nekaj Časa opomogla, je nadaljevala svoje romanje od lekarne lekarne, od morfija do morfija. To pot je bil napad hujši, zopet se je samomorilka zatekla v cerkev, kjer je pa omahnila in se zgrudila nezavestna med cerkvene klopi. — Pripeljali so jo v bolnišnico, kjer se je osvestila komaj 'črez 48 ur.
Ker niso dobili pri njej nobenega pisanja, iz katerega bi sklepali na njeno ime in poklic, se je hipoma razširila po mestu vest o lepi turški princesi, ki jo je neznan moi ob Donavi napadel. Zdravtriki »o v bolnišnici samomorilki sicer teškoj izprali želodec, a vse vkljub temu boje za tako trdovratno sa« morilko, kajti strup je kolikor toli* ko vendar le vplival.
Hsročnite in širite
99
4«
BORZNA POROČILA
Trst, 8. aprila 1927.
Amsterdam 825-835, Belgija 279.50 do 284.50, Francija 80.95-81.45, Lotir don 100.35-100.65, Ne\v Vork 20.62 X do 20.72H, Španija 362-372, Švica 397-401, Atene 26.90-27.90, Berlin 486-496, Bukarešt 12.15-13.15, Ir^aga 61.15-01.65, Ogrska 356.50-360.5Q Dunaj 286.50-296.50, Zagrt-b 36.15-36.65.
Uradna cena zlata (7. IV.) 404.10; vojnoodškodn. ol»veznice 60.80.
Javljamo vsem prijateljem in znanetra, da je najina soproga in mamica
barija Suša
rej. SrehovS
včeraj po dolgi in mučni bolezni izdihnila svejo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v soboto 9. t. m., iz hiše žalosti v Divači It. 55, na domač« pokopališče.
Divača, 8. aprila 1927.	(467)
Žalujoča soprog Aifoli in hčerka Adolfa.
Brez posebnega obvestila.
n □
□ BU
m Bfiusi
n □
□ □
BERLirZ-SCHOOL M'"
vodi v vseh jezikih.
In pre-
308
TI R?flDNIt N- Borsatti A Figlio, Trst, &LtttllfUlft Corso 47 (lekarna Rovi)) popratlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenr-h. Govori se slovenski.	393
SOBA, meblirana za eno ali dve osebi se odda tako«. Via Galilei 18, pritličje,
468
PEKOVSKI pomočnik, mlad ali pol iz-uČen mladenič z dežele sc sprejme. Pismene ponudbe po-slati takoj. Anton Mi-hdj, Knežak 113._ 469
SENO, 150 kvintalov, sladko in snažno, se proda. Na željo se spreša in postavi franko vagon ali z vozom v mesto. Naslov pri tržaškem upravništvu. (450)
ZAPOMNITE SI! Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36.	454
SMTLAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizrau in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Ctstellanovich, Trst, via Giuliani 42 (panilelna ulica Via dell'Iatria).	395
KRONE
triljante. platin ZO-Ms zlate Romade
ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
ALBERT PCVH - urama
Trst, Via fcfaziIni 46
Pr«<*no prodal« ZLATO in 5823RO
obiščite zlatarno	iil
STERMIN
VI« Masiini 3». 43
kjer dobite najvišje cene. - Kupu-' jem Hslke mestne zastavljalnice.
PODLISTEK
(71)
K. I. KRIŽ ANO VSKA:
EHEZA
ROMAN
Pod vplivom, te utrujajoče borbe je mladi mož ■vidno hujšal; ni jedel ne pil, ni mislil več na svoje posle, prepuščajoč jib popolnoma svojim podrejenim. Bainčni uslužbenci, ki niso mogli razumeti te brezbrižnosti, so se na tihem pogovarjali, da je prišel bankir zaradi špiritizma ob razum.
Nekegra večera je bil Samuel sam v sobi. Bil je tako potrt kakor morda Se nikoli. Utrujen od hoje po sobi je sedel v dolg naslanjač in začel premišljati o neki razpravi iz «Špiritističnega ob-«>rja», ki jo je čitaJ zjutraj. V njej je Čita! o blagotvorni moči molitve, o miru in zadovoljnosti, ki jo ona vliva v naj bolnejSe srce. «Toda, kako bi mo-|H? — se je vprašal Samuel: — nisem molil od otročkih let, a potrebujem tolažbe in bodrila. Morda se bliža treootek odkritja tajne, a jaz se Se vedno obotavljam, nje morem se odločiti, kaj naj izberem — smrt ali sramoto.«
R-vič po mnogih letih je sklenil roke, jih poLožil na svoje vroče čelo ter zacepetal:
— O j, dragi oče! Rekel si, da boš pri meni v neprestani molitvi; torej moraš videti moje te-fcave. Povej mi, kako naj molim, da zajdobil mir?
Ta poziv ga je utrudil; naslonil se je na divan In obležal negiben; njegove misli niso več delovale, težko otrpnjenje se ga Je polotilo v sklepih a istočasno je čudna toplota prežela njegov život.
Zmračilo se je. V sobi je bilo skoraj temno: nihče izmed slug se ni upal prinesti luči, ker je bankir velel, da ga ne sme nihče motiti, dokler sam koga ne pozove. Nenadoma je bankirjev pogled postal pozoren naj neko svetlo točko, ki je obstala sredi sobe in se močno odražala v temi. Ta predpodoba zvezde se je naglo večala ter tvorila širok, višnjevkast Žarek, v katerega svetlobi je Smuel zagledal klečečo človeško postavo, ki je iztegovala roke k svetlečemu se središču vrhu žarka. Po jasno očrtanem obrisu in po dolgi sivi bradi je Samuel spoznal svojega očeta. Nato je zaslišal besede, ki so se zdele, kakor bi prihajale od daleč.
«Sile dobrega, — je govoril ta čudni glaa, — dopovejte mojemu sinu, da njegova borba ne bo končana, dokler si ne izbere poti; dajte mu rajši, da pozabi na novo prepričanje, ki vznemirja njegovo dušo, če nima dovolj poguma, da bi priznal dobro in razumel, da mu zmaga vrne mir. O, sin moj! Kakor ti uhaja iz rok maščevanje, ki se ti je zdelo veliko in upanja vredno, tako se ti bo zdelo ničevo in smešno mnenje ljudi, ki mu pripisuješ tako važnost. Nevredno je človeka izvršiti zločin, računati na nekaznivost ter se umakniti kazni in zasluženi graji ljudi.
«Moliti hočeš, zatorej moli s Ml; skesaj ae in pokori se in molitev, ta božanska tolažnira, bo napolnila tvojo dušo-»
. Glava prikazni se je obrnila k Samuelu in pogled« ki je izražal neizmerno ljubezen, trpljenje in sočutje, se je uprl vanj. V tem trenotku se je pokazalo starčevo obličje, obžarjeno s zlato svetlobo; velike, mirne In resne oči so se obrnile k Samuelu in globok, zvočen, glas je izpregovoril:
«Dokler boš smatral samomor za rešitev, ne boš nadel miru.»
Kakor da se je nenadoma; prebudil, je mladi moC vstal.
— Kaj je bilo to? — je šepetal, — sen ali prikačen?
Vzel je iz Žepa užigalice in prižgal svečo, ki je stala poleg njega na mizi. Takoj je zagledal list papirja, ki je bil položen pod svečnik. Vzel ga je v roke in s trepetajočim srcem prebral besede, ki jih je ravnokar slišal.
Samuel je povesil glavo; v tistem hipu je v njem zazore! sklep; misel na samomor je za vedno opustil in goreča molitev se mu je izvila iz izmučene duše k Stvarniku sveta.
IV.
Od tega dne se mu je polagoma vračal mir; 8 prirojeno mu odločnostjo je Samuel gledal v bodočnost ter se pogumno pripravil pretrpeti, kar ga*$e pričakovalo. Mračen in molčeč kakor nikoli se je zopet vrnil k svojim opravilom, delal ptidnejše kakor vsi njegovi uradniki, toda način njegovega delovanja se je tako izpremenil, da je Levi majal z glavo ter prišel z Silbersteinom do sklepcu da bankir je prišel ob pamet in da ga čaka propast.
V teku te svoje nravne krize, ki jo je Samuel prestajal, je otroka zanemarjal, ker mu je bilo težko ga gledati; toda čim bolj se mu je vračal mir, se je v njem vzbujala tudi silna, strašna ljubezen, ki mu jo je vdihoval ta deček. Skoraj ves prosti čas je posvečal otroku: igral ae je z njim, ga vadil in učil.
Neki navidezno brezpomembni dogodek je
dal njegovim mislim nove. smer. Ko je nekoč prišel k njemu rabin po opravkih, je omneli, da bi bilo dobro začeti z verskim poukom pri malem Samuelu, ker bo kmalu izpolnil pet let, pa ni še bil v -sinagogi. Končno je priporočil bankirju nekega mladega levita, svojega prijatelja, ki bi znal skoraj igraje naučiti otroka pravila Mojzesovega zakona.
Samuel ni nič določenega odgovoril, toda vprašanje, ki je bilo načeto s tem razgovorom, ga je zelo zaposlovalo. Vprašal se je, če ima pravico vzgojiti ugrabljenega dečka v veri, ki ga še bolj oddaiji od starišev, ko se je že odpovedal maščevanju. Ali naj ga vzgoji v tej veri, kateri se bo moral otrok pozneje odreči? Še drugo, nič manj težje vprašanje, ga je vznemirjalo. Kakor hitro bo tajna razkrita, mu vrnejo zavrženega sina. Ta sin bo vzgojen v krščanski veri in bo bržkone že sposoben spoznanja; kako se bo obnašal napram zanj tujemu drugovernemu očetu, katerega vero so ga učili zaničevati?
— Ne! — si je dejal Samuel, — če sem se že odrekel maščevanju, moram po svojih močeh popraviti narejeno zlo, vrniti otroku krščansko vero njegovih roditeljev in kolikor mogoče izpolniti prepad, ki me oddaljuje od mojega zavrženega sina. To, kar sem poprej hotel napraviti iz ljubezni do ženske, moram zdaj napraviti zaradi otroka in to naj bo prvo delo moje skesa nos ti: poj dem k očetu pL Hote ju ter ga poprosim, na} izvrši nad menoj in otrokom svetotajstvo krstam
Prva posledica tega sklepa je bil razgovor s guvernanto malega Samuela. Bankir ji je velet naj ga uči krščanskih molitev in nekatera pa glavja iz Odrefienikovega življenja.